nato pa še večstransko interesno povezovanje. Ogroženost z integracijskimi prizadevanji držav in vse večje samozavedanje regij pa je na koncu pripel- jalo do regionalnega političnega splošnega združenja. Skoraj paradoksalno se sliši, da so pojave mednaro- dnega regionalizma med drugim vzpodbudila tudi meddržavna integracijska prizadevanja. V želji po eliminaciji ovir, ki jih v meddržavnem povezovanju predstavlja pojem suverenosti, so meddržavne tvor- be našle svojega zaveznika tudi v regijah in tako se danes pristojnosti držav nezadržno ožijo v korist meddržavnega povezovanja po eni in regij po drugi strani. Kot vse kaže, se bodo ti procesi nadaljevali. Bučar, n., Mednarodni regionalizem - mednarodno večstransko sodelovanje evropskih regij doktor- ska disertacija, FSPN, Ljubljana, 1989. GEOGRAFSKI VIDIKI KRIZNIH ŽARIŠČ V JUGOVZHODNI AZIJI Franc Lovrenčak Med velike makroregije Azije spada tudi njen jugovzhodni del, ki ga označujemo z imenom Jugo- vzhodna Azija (JV Azija). Zajema Indokitajski polotok in obsežni otoški svet med tem polotokom in Avstralijo. Meri 4 495 465 km2, kar je skoraj polovica ZDA. Nahaja se med dvema celinama Azijo in Avstralijo ter dvema oceanoma Tihim in Indijskim ter dvema omikama indijsko in kitajsko. Tak položaj je močno vplival na nastanek mnogih posebnosti in značilnosti tako naravnogeografskih kot družbenogeografskih med njimi tudi mnogo nasprotij, ki obstajajo tudi v sedanjosti. JV Azija leži v tropskem pasu. Velika azijska celinska masa na eni in avstralska na drugi ter vplivi iz obeh oceanov in lega ob ekvatorju pogojujejo podnebne razmere. Bolj kot poletni in zimski letni čas se uveljavljata suha in deževna letna doba. Indo- kitajski polotok ima večinoma monsunsko, na jugu ležeče otočje pa ekvatorialno podnebje. Naravne razmere omogočajo gojenje mnogih kulturnih rastlin. Pomembnejši kmetijski pridelki so riž, koruza, kasava, banane naravna guma, kokosov oreh, sladkor, palmovo olje in opij. Gospodarsko pomemben je tudi tikov lcs,sandalovina, palisander in bambus. Zaradi ugodne geološke sestave ima JV Azija tudi pomembna rudna bogastva, zlasti nafto in zemeljski plin, kositer, baker, svinec in cink. V JV Aziji so se pomešala ljudstva, rase in kul- ture bolj kot v drugih delih Azije. Tu so se naselje- vala mongolidna ljudstva iz Tibeta, stara še pred kitajska ljudsta z Kitajske, Dravidi in arijci iz Indije, negroidi iz Avstralije in Melanezije, Kitajci, Arabci in Evropejci. Prebivalci notranjih delov Indokitaj- skega polotoka so večinoma budisti,v primorskih delih Malezije, v Indoneziji in južnih Filipinih so muslimani in severnih Filipinih kristjani. Lega na križišču poti iz enega v drugi ocean, iz ene na drugo celino, agrarna in rudna bogastva ter politična razdrobljenost JV Azije so pritegnile po- zornost velikih sil. V Burmi in delu Bornea so se uveljavili Angleži, na vzhodnem delu Indokitajskega polotoka Francozi,v Indoneziji Nizozemci, na Filipi- nih Španci in kasneje ZDA. Prav ta geografska, etnična in kulturna razdrob- ljenost JV Azije ter različen gospodarski in zgodo- vinski razvoj so povzročili nastanek kriznih žarišč, kar otežuje novo politično in gospodarsko ureditev tega dela Azije. Čeprav ne gre za politično vprašanje ima JV Azija še eno posebnost. Na ozemlju severnega Laosa in Tajske ter vzhodne Burme na nezakonit način gojijo opijski mak. To ozemlje je znano pod imenom "zlati trikotnik". Uvršča se med najpo- membnejše svetovne vire opija, iz katerega izdelu- jejo heroin. PREBIVAI-STVHNA VPRAŠANJA V JV Aziji živi okoli 8% vsega prebivalstva na Zemlji, po ocenah za leto 1986 je bilo to 408 444 000 ljudi. Daleč največ prebivalcev med desetimi državami JV Azije ima Indonezija, kjer na 12 000 otokih in otočkih živi nad 17o milijonov ljudi(1.1986 169 482 000). Sledijo ji Vietnam, Filipini, Tajska in Burma. Naslednje štiri države Laos, Kambodža, Malezija in Singapur z manjšim številom prebivalcev 33 tvorijo tretjo skupino. Mali Brunej z okoli četrt mili- jona ljudi ima najmanjše število prebivalcev. Število prebivalcev je v zadnjih dvajsetih letih v Tabela 1: Število prcbivalccv in naravni prirastek Država Število Naravni preb. prira- 1964 stek v 000 1958-64 v % Brunej 97 42 Mjanma (Burma) 24229 20 Filipini 31270 33 Indonezija 102200 22 Kambodža (Kampučija) 6120 30 Laos 1960 23 Malezija 7810 31 Singapur 1820 31 Tajska 29700 30 Vietnam 34115 34 relativno visok naravni prirastek, ki je v povprečju znašal 23,5% (1980-1985). Vendar ta prirastek že kaže upad, saj je bil pred okoli 2o let 29,6% (1958-1964). Največje naraščanje prebivalstva se kaže v Bruneju, Laosu in Maleziji,kjer se je prebival- stvo podvojilo. V teh državah je tudi visok naravni prirastek. V Bruneju celo največji v vsej JV Aziji. V drugo skupino sodijo države, kjer se je prebivalstvo povečalo za 30-45%. To so večinoma države na Indokitajskem polotoku in obe otoški državi (Filipini in Indonezija).Najmanj je poraslo število prebivalcev v Singapuru in Kambodži. Zanimiva je primerjava med številom prebivalstva in naravnim prirastkom obeh držav. V obeh se je v zadnjih dvajsetih letih znižal naravni prirastek, zlasti v Singapuru (za 19% ). V Kambodži pa ostaja med najvišjimi (26% ). Vendar je bila rast prebivalstva v Singapuru večja (29%) kot v Kambodži (16%, tabela 1). Med vzroke slabe rasti števila prebivalstva v Kambodži, kjub visokemu naravnemu prirastku, sodijo neurejene politične razmere, notranji spopadi, vietnamska zasedba države. Vse to je terjalo veliko človeških žrtev in povzročilo močan tok beguncev v sosednje države. vseh državah JV Azije naraslo, s povprečno vredno- stjo 39% za celo regijo (tabela 1). Med glavnimi vzroki naraščanja prebivalstva je Naravni Rast preb. prira- 1964-85 stek v 000 v % 1980-85 v % 39 127 56 12924 35 24 23108 42 22 61193 37 26 1164 16 23 2157 52 26 7747 50 12 738 29 20 21601 42 20 25060 42 Kako mnogoteri so vplivi na spreminjanje števila prebivalcev kaže primerjava med naravnim prirast- kom in bruto družbenim proizvodom v Bruneju in Singapuru. Splošno znano je, da v državah z visokim bruto družbenim proizvodom (BDP), ki večinoma odraža tudi visoko gospodarsko raven, naravni prira- stek upada.Ta zakonitost se lepo kaže v Singapuru, saj je na drugem mestu v JV Aziji po višini BDP na človeka (karta 1) in ima nizek naravni prirastek (tabela 1). Obratno je v Bruneju. Ta z nafto bogata država ima zelo visok DBP na človeka (1. 1986 je bila na 14. mestu na svetu), hkrati pa ima tudi najve- čji naravni prirastek v celi JV Aziji. Po ocenah Združenih narodov naj bi I. 2000 bilo v JV Aziji 520 milijonov ljudi ali 25% več kot sedaj. Ta porast prebivalstva pomeni, da bodo mesta in podeželje gosteje poseljeni, čeprav bo rast mestnega prebivalstva večja. Zaradi gospodarskih, družbenih in političnih vezi bodo potekale selitve ljudi med državami in v njihovi notranjosti. SELITVE BEGUNCEV Med demografska vprašanja JV Azije, ki so nasta- v JV Aziji Število preb. 1985 v 000 224 37153 54378 163393 7284 4117 15557 2558 51301 59175 34 35 A 36 1 la zaradi različnih kriznih žarišč spada gotovo prese- ljevanje beguncev. Po ocenah je od I. 1975 okoli 2 milijona beguncev zbežalo iz Vietnama, Laosa in Kambodže.Iz Laosa in Kambodže so se begunci zatekli v Tajsko, ki je prevzela veliko število ljudi (tabela 2). Tisoči pa so pobegnili iz Vietnama s čolni proti Indoneziji, Filipinom, Maleziji itd. (karta 2). Tabela 2: Begunci v JV Aziji (1.1986) V državo Iz države Število beguncev Mjanma(Burma) Kitajska,Malezija 1050 Hongkong Vietnam 8500 Indonezija Vietnam 4400 Kitajska Vietnam 11500 Japonska Vietnam 800 Koreja Vietnam 200 Macao Vietnam 600 Malezija Filipini,Vietnam 97600 Papua N. Gvineja Indonezija 10050 Filipini Vietnam, Kambodža, Laos 12900 Singapur Vietnam 125 Tajska Burma,Laos,Kambodža 405300 Vietnam Kambodža 20000 Najpomembnejše begunske države Kambodža 308 200 beguncev I.aos 90 700 " Vietnam 51 925 " Ti begunci imenovani "ljudje v čolnih" so bili često tarča napadov morskih roparjev, zlasti v Taj- skem zalivu, ko so mnogi izgubili življenje. Poleg Tajske so sprejemale begunce tudi druge države JV Azije za stalno ali začasno. L. 1985 so cenili, da je bilo v J V Aziji 300 000 beguncev,v 1. 1986 pa nad 500 000 v raznih državah J V in Vzhodne Azije (tabela 2). Tudi v tem letu je sprejela največ begun- cev Tajska, sledi ji Malezija. Veliko beguncev iz Kambodže je zbežalo v Vietnam in na Filipine, kamor so se zatekli tudi begunci iz Vietnama in Laosa. Veliko beguncev se je izselilo v ZDA, zlasti iz Vietnama, ko so dokazali, da imajo sorodnike v tej državi. Begunce so sprejele tudi Kanada, Francija in Avstralija. Iz verskih in političnih vzrokov so se ljudje selili tudi iz Burme, Tajske, Malezije in Indonezije ter Filipinov. Tako je okoli 90 000 muslimanov iz Fili- pinov odšlo v Sabah(severni Borneo) v vzhodni Maleziji in okoli 11 000 Indonezijcev je zapustilo Novo Gvinejo in se odselilo v Papuo Novo Gvinejo. Glede na število beguncev in begunske tokove lahko države JV Azije delimo na tri skupine. V prvo sodijo tiste, ki so le sprejemale begunce, to sta Taj- ska in Singapur. V drugi skupini so države, iz katerih so begunci bežali, Laos, Kambodža. Tretja skupina zajema države, ki so oddajale in sprejemale begunce. Po oddajanju beguncev močno prednjači Vietnam. V to skupino sodijo še Filipini, Indonezija, Burma in Malezija. POLITIČNA VPRAŠANJA V JV Aziji se že dolgo pojavljajo razni spori in vojaški spopadi. Zato obstajajo različni vzroki. Vedno bolj pomemben postaja vzpon zavesti o enakosti med narodi. Ta izhaja iz mnogih etničnih in verskih razlik, iz razlik med manjšinami (posebno Kitajci) in večinskim narodom. V večih državah živi- jo narodne manjšine, ki se niso pripravljene podredi- ti večinskemu ljudstvu. Pomembne so tudi močne družbene spremembe. Velika revščina in gospodar- ska zaostalost je privedla do revolucionarnih spre- memb. Največkrat se je začelo odporniško gibanje proti domači oblasti, ki je zamenjala prejšnjo kolo- nialno. Često je bila pobudnica teh gibanj komunisti- čna partija. Ta je prišla na oblast v Severnem Viet- namu takoj po osvoboditvi. Tudi na Filipinih deluje gverilsko gibanje pod vplivom komunistične partije. Pomembni vzroki spopadov izvirajo tudi iz kolo- nialnega obdobja. Politične meje, ki so jih potegnili kolonialisti niso upoštevale razširjenosti etničnih skupin. Zato so bile in so še meje vzrok sporov in tudi vojaških spopadov. Tako so sporne meje med Brunejem in Malezijo, Malezijo in Filipini, Malezijo in Tajsko, Indonezijo in Papuo Novo Gvinejo, Burmo in Kitajsko, Tajsko in Kambodžo, Vietna- mom in Kitajsko. Sem bi lahko šteli tudi sporno ozemlje Vzhodnega Timorja. To bivšo portugalsko posest so Indonezijci priključili k zahodemu delu Timorja, čeprav se del prebivalcev s tem ni strinjal. Po politični, gospodarski in družbeni ureditvi lahko države JV Azije delimo na dve skupini. V 37 prvo spadajo tiste, ki so se leta 1962 povezale v Zvezo držav JV Azije (Association of Southeast Asian Nations-ASEAN): Indonezija, Filipini, Tajska, Malezija, Singapur in Brunej. Večina od njih spada med neuvrščene, toda njihovo gospodarstvo jih veže na države Zahodne Evrope, Severne Amerike in Japonsko. V drugo skupino uvrščamo ostale štiri države: Burmo, Vietnam, Laos in Kambodžo, ki so socialisti- čno usmerjene. Zadnje tri so se v družbeni ureditvi zgledovale po Sovjetski zvezi in Kitajski. Tudi Burma je bila usmerjena socialistično, z eno stranko in državnim gospodarstvom. L. 1989 so se odločili za več strank in tržno gospodarstvo. Hkrati so spreme- nili ime države iz Socialistične republike Burme v Unijo Mjanma. Države JV Azije so na različne načine odvisne od gospodarsko razvitih držav izven regije. Stopnja odvisnosti je povezana s tujimi vlaganji, vojaškimi zvezami, gospodarsko pomočjo, zunanjo trgovino in turističnimi tokovi. Države članice ASEAN so tudi povezane z medsebojnimi političnimi in gospodar- skimi vezmi. Vojaških povezav je sedaj manj. Ven- dar ni bilo vedno tako. Državi Tajska in Filipini sta bili s Pakistanom, ZDA, Veliko Britanijo, Avstralijo, Novo Zelandijo in v začetku z Francijo povezani v Jugovzhodno azijski obrambni pakt(Southeast Asia Treaty Organization-SEATO). Ta naj bi bil obramba pred širjenjem komunizma iz Severnega Vietnama. SEATO je prenehal obstajati I. 1975. Zelo burna politična in družbena dogajanja v JV Aziji se lepo kažejo na primeru Vietnama in Kam- bodže. Vietnam je bil 1. 1954 razdeljena po 17. vzpo- redniku na severni del, ki je postal Demokratična republika Vietnam in južni, kjer je nastala Republika Vietnam. Severni Vietnam se je oprl na Sovjetsko zvezo in Kitajsko, Južni na ZDA. Vendar je Severni Vietnam želel združitev in je vojaško pritiskal na jug. Južni Vietnam se je obrnil po pomoč v ZDA. Izbruhnila je vietnamska vojna, v katero so se zaple- tle na strani Republike Vietnam ZDA in na strani Demokratične republike Vietnam Kitajska in Sovjet- ska zveza. Vojna se je končala 1. 1975 in 1. 1976 je nastala enotna država. V njej so uvedli socializem. Že takrat se je začel tok beguncev, ki zaradi gospo- darskih in političnih razmer še sedaj ni presahnil. Vietnam se je po 1. 1975 povezal s Sovjetsko zvezo in se s tem oddaljil od Kitajske, ki je bila v sporu s SZ. Med Kitajsko in Vietnamom so se zao- strila nasprotja. Zlasti še po 1. 1978, ko je Vietnam napadel Kambodžo. Na meji med obema državama so se začeli vojaški spopadi, ki jih je Kitajska večkrat stopnjevala, da bi oslabila moč Vietnama in ga prisili- la k umiku iz Kambodže. Vietnam je razširil svoj vpliv tudi na Laos, kjer je podpiral njemu naklonje- no gibanje Patet Lao. Tako je tudi ta država prišla pod vpliv Vietnama. Vojaški spopadi in politične spremembe so tudi v Laosu sprožile tok beguncev. Buren politični razvoj je prešla tudi Kambodža. Neodvisna je postala 1. 1953. Norodom Sihanuk vodja države od I. 1960 je želel, da bi država ostala nevtralna. Vendar so notranja politična trenja in vplivi tudi iz Vietnama povzročili politične spre- membe. L. 1970 je Sihanuka odstavil desničarski general Lon Nol, razglašena je bila Khmerska repu- blika. Začeli so se spopadi med vladnimi četami in Rdečimi Khmeri. Ti so I. 1975 zasedli glavno mesto. V petletni vojni je padlo čez 100 000 ljudi. L. 1976 je država dobila ime Demokratična Kampučija in Rdeči Khmeri so prišli na oblast. Vladali so z nasil- jem, zlasti nad pripadniki drugih narodov in padlo je veliko žrtev. L. 1978 so državo napadli Vietnamci in naslednje leto zasedli glavno mesto Phnom Penh in postavili sebi naklonjeno vlado. Razglašena je bila Ljudska republika Kampučija. Zopet so številni begunci zapustili domovino. Začel se je osvobodilni boj. Politično različne skupine so se združile v borbi proti Vietnamcem. V začetku leta 1988 so potekali razgovori o umiku vietnamskih čet vendar brez uspeha. V drugi polovici tega leta se je del Vietnamcev umaknil, v celoti naj bi se vse vojaške sile umaknile do konca 1. 1990. V 1. 1989 je država zopet dobila ime Kambo- dža. Politične razmere še sedaj niso urejene. Vsa ta dogajanja so močno vplivala na demografsko podo- bo ter zelo prizadela gospodarske in družbene odno- se v državi. Tako, da je prav v Kambodži najbolj pereče krizno žarišče cele JV Azije. 1. Petrovič, R., 1976, Ekonomska geografija Azije, A vstralije i Okeanije. Beograd. 2. Ulack, R., Pauer, <7, 1989, Atlas of Southeast 38 Asia. New York. 5. Demographic yearbook 1965. New York 1966. 3. Der Fischer Weltalmanach 1989. Fankfurt am 6. Demographic yearbook 1985. New York 1987. Main 1988. 7. Calendario Atlante De Agostini 1989. Novarra 4. The World Almanac 1988. New York 1987. 1988. NARAVNI POGOJI V OZADJU ZGODOVINE IZRAELA Ivan Gams Pred ustanovitvijo izraelske države 1.1947 so vse njeno sedanje ozemlje in ves svet med obalo Sredo- zemlja in Jordanskim jarkom imenovali Palestina. To ime bomo uporabljali tudi tu. Palestinsko ozemlje razpade v glavnem na štiri enote: 1. Obalna nižina ob Sredozemskem morju je med libanonsko in egiptovsko mejo dolga 187 km in do 20 km široka. Prevladujejo kvartarne naplavine in terciarni vododržni nekompaktni sedimenti. Podob- no nižinski in mestoma naravno zamočvirjen je svet tudi v južni Galileji, ki povezuje severni konec Jor- danskega jarka s Sebulonsko ravnino severno od gore Karmal oziroma Haife. Naokoli ločenih ravnin, od katerih je večja ob reki Kishon, prevladujejo v gričevju magmatiti. 2. Gorata Palestina kot južno nadaljevanje liba- nonskega gorovja. Vzhodno od Jordanskega jarka je hribovje oz. gorovje dolgo okoli 320 km. V sever- nem delu, v Galileji, je razkrojeno, južneje, v Samari- ji ter Judeji (ta imena so se uveljavila na Zahodu preko biblije, domačini imajo zanje drugačna imena ) pa je sklenjeno gorstvo z bolj razčlenjenim in bolj padavinskim zahodnim ter bolj strmim in sušnejšim vzhodnim pobočjem. Vrhovi kolebajo med 800 in 1000 m in prehajajo v Judeji v planoto. 3. Negev oziroma južni puščavski Izrael je ob stiku z obalno ravnico na severovzhodu nižavje, večino pa je površje hribovito in planotasto. 4. Jordanski jarek je severni konec 6000 km dolgega tektonskega jarka Rdečega morja in Akab- skega zaliva.Med Palestino in Jordanijo je v povpre- čju 12 km širok, s kvartarno ravnino na dnu, katere nadmorska višina je med 400 m nad morsko gladino pri izvirih Jordana in 400 m pod morsko gladino okoli Mrtvega morja. Ker je letnih padavin premalo, so možna naselja le ob trajnih izvirih v podgorju. Novejše oaze je omogočilo izkoriščanje talne vode, ki pa je večidel preslana za namakanje in pitje. Te shematske reliefne poteze je bilo potrebno navesti za razumevanje klime in vegetacije. Vzpeti- ne dobijo več padavin, njihova letna količina pa pade od 1-2 m na gorovju Hermon in na Golanu na 660 mm v Jeruzalemu in 300 mm v južni Judeji. V južnem, puščavskem delu Izraela je pri Beer Shevi 200 in v Elatu ob Akabskem zalivu 20 mm letnih padavin. Te padavine padejo večinoma med no- vembrom in aprilom, z viškom med decembrom in marcem. Ker so tedaj dovolj visoke temperature za poljščine, je mogoče, ako je letnih padavin več kot 300-400 mm, pozimi in spomladi obdeloti zemljo brez namakanja. Približno s to mejo se tudi ujema južna meja naravne poraščenosti z drevjem in hosto. Ker je relativna vlaga na obalni ravnici večja (v letnem povprečju v Tel Avivu 73 %, v Eilatu med 28% avgusta in 46 % januarja ), sega naravna vege- tacija drevja dalje na jug, do bližne Gaze. Južno od Judeje in vzhodno od nje je puščavska klima z redko, pozimi rastočo travo. Tu je bilo do tega sto- letja območje nomadske živinoreje. Območje gozda in hoste pa je bilo prvotno domena stalne naselitve. Točna razmejitev puščavske in gozdnate vegeta- cije ni znana. Zaradi prepustne podlage, kakršni so prevladujoči karbonati v palestinskem in jordanskem višavju,sta se prvotno polpuščava in puščava oazno vrivali med gozdnate predele, in obratno. V naši skici je ta meja vrisana shematsko, tudi na podlagi opazovanj med ekskurzijo ljubljanskega geograf- skega društva za prvomajske praznike 1.1989 (1). V pomoč so bili klimatski podatki iz knjig (2 in 3), od koder je tudi večina ostalih tu navedenih kvantita- tivnih podatkov. Kot povzetek zgoraj navedenih naravnih razmer je konstatacija, da poteka čez Palestino meja med 39