73486 ZAKONI IN UREDBE o teži in čistini zlatega denarja, ki se mora žigosati Pohar Robert urednik »Služb, lista kr. banske uprave" V Ljubljani 1934 Založila in natisnila tiskarna Merkur d. d. ? Ljubljani (Predstavnik tiskarne 0. Mihdlek) uredbo za izvrševanje zakona Pravilnik Zbral in priredi Zakoni in uredbe XXXV. zvezek Zakon o kontroliranju čistine izdelkov iz zlata, srebra in platine z uredbo za izvrševanje zakona Pravilnik o teži in čistini zlatega denarja, ki se mora žigosati Žigovinska tarifa Zbral in priredil Pohar Robert urednik „Služb. lista kr. banske uprave 1 ' V Ljubljani 1934 Založila in natisnili tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani (Predstavnik tiskarne O. Mih&lek) 734^6 O 2» o 13 ^ Vsebina Stran I. Zakon o kontroliranju čistine izdelkov iz zlata, srebra in platine.1 Sestava izdelkov.1 Imenski žig.3 Predlaganje izdelkov v preizkušanje čistine in v žigosanje 4 Preizkušanje čistine in žigosanje. 5 Žigovina.7 Izdelki, ki so oproščeni preizkušanja in žigosanja .... 7 Izvoz blaga. 8 Proizvajanje in prodajanje.8 Izdelki iz neplemenitih kovin.10 Kazniva dejanja in kazni.11 Končne in prehodne določbe.15 II. Uredba za izvrševanje zakona o kontroliranju čistine izdelkov iz zlata, srebra in platine .... 17 I. Obveznost za preizkušanje čistine in žigosanje iz¬ delkov .17 II. Sestava izdelkov.20 III. Imenski žigi.24 IV. Predložitev izdelkov na preizkušanje čistine .... 24 V. Preizkušanje čistine in žigosanje.26 Žigi za izdelke iz zlata.28 Žigi za izdelke iz srebra.28 Žigi za izdelke iz platine.29 Žigi za mešane izdelke.29 Žigi za izvoz.29 l» Stran VI. Uvoz in izvoz izdelkov iz zlata, srebra in platine . , 32 VII. Nadzorstvo nad proizvajalci in prodajalci, zastavljal¬ nicami in dražbalnieami.33 VIII. Uradno pregledovanje obratov proizvajalcev in pro¬ dajalcev .35 Nadzorstvo nad zastavljalnicami.38 Nadzorstvo nad sodnimi prodajami izdelkov iz zlata, srebra in platine.42 Ostali državni in javni zavodi.43 IX. Izdelki iz neplemenitih kovin.44 X. Končne in prehodne določbe.45 A. Prejšnji žigi za zlato.45 B. Prejšnji žigi za srebro.46 Dodatek I. Navodilo za preizkušanje zlatih, srebrnih in platinskih zlitin.47 A. Metoda primerjanja.47 B. Kvantitativna analiza a) za zlato.50 b) za srebro.50 c) za platino.50 Dodatek II. Postopanje pri žigosanju izdelkov iz zlata, srebra in platine.51 A. Splošne določbe.51 B. Označevanje posameznih vrst izdelkov iz zlata, srebra in platine.53 Dodatek III. Državni čistinski žigi.70 1. Izdelki iz zlata.70 2. Izdelki iz srebra .71 3. Izdelki iz platine.72 4. Mešani izdelki .73 5. Žig za izvoz.74 Dodatek IV. V bodoče neveljavni državni čistinski žigi . . 74 A. Za zlato.74 B. Za srebro. 75 Stran III. Pravilnik o teži in čistini zlatega denarja, ki se mora preizkušati glede čistine in žigosati ... 77 IV. Tarifa za pobiranje žigovine in ostalih pristojbin za mere in dragocene kovine.79 I. Žigovina.80 Mere in priprave za merjenje dolžine in površine . 80 Mere in priprave za merjenje tekočin in suhih tvarin 80 Steklenice in steklene posode za točenje alkoholnih pijač in mleka.81 Sodi.81 Uteži.82 Tehtnice.82 Plinomeri. .... 83 Vodomeri .84 Taksametri. 84 Tokomeri.84 Izdelki iz zlata, srebra in platine.86 II. Pristojbine.86 Preizkušnja sistema mer in merilnih priprav ... 86 Overitve in druge preizkušnje.87 Analize .88 Ležarina.88 III. Stroški strank ob poslovanju na mestu samem ... 88 IV. Drugi stroški in dolžnosti strank ... .... 90 V. Pobiranje žigovine in drugih pristojbin.90 VI. Oprostitve od plačevanja žigovine in pristojbin ... 91 VII. Popusti .92 VIII. Povračilo žigovine in drugih pristojbin.94 IX. Delovni čas uslužbencev.94 X. Končne določbe.95 I. Zakon o kontroliranju čistine izdelkov iz zlata, srebra in platine.* Sestava izdelkov. Člen 1. Oni izdelki iz zlata, srebra in platine kakor tudi iz zlitin teh plemenitih kovin, ki se proizvajajo v državi ali uvažajo iz inozemstva ali dajo v promet ali imajo v zalogi ali naprodaj, ne smejo imeti manjše čistine, nego je najnižja čistina, določena s členom 2. tega zakona. Od tega se izvzemajo izdelki, našteti v členih 17. in 18. Člen 2. Čistina zlata, srebra in platine se označuje v tiso¬ činkah njih teže (X/1000). Predpisana čistina je: A. Pri izdelkih iz zlata: Št. 1 . 950 tisočink (950/1000). Št. 2 . 840 tisočink (840/1000). Št. 3 . 750 tisočink (750/1000). Št. 4 . 583 tisočink (583/1000). * Objavljen v »Službenih novinah« z dne 10. juli¬ ja 1928., št. 156/L. — Gl. »Uradni list« št. 253/70 iz leta 1928. 9 B. Pri izdelkih iz srebra: Št. 1 . 950 tisočink (950/1000). Št. 2 . 900 tisočink (900/1000). Št. 3 800 tisočink (800/1000) C. Pri izdelkili iz platine: 950 tisočink (950/1000). Iridij, ki je v platini, se smatra za enakega platini. Zlatniki, kovani v domačih kovnicah, imajo čistino 9867» tisočink (986V»/i000).* Člen 3. Za zlitino (zmes) z zlatom se dopušča po navadi uporabljanje srebra in bakra; s srebrom bakra; s platino prav tako bakra. Dodajati se smejo izdelkom iz zlata, srebra in platine razen zgoraj naštetih kovin tudi druge kovine; vendar pa mora deklarirati v tem primeru stranka, ki predloži take izdelke v pregled, vse kovine, ki sestavljajo zlitino, če pozna njeno sestavo. Dopustno je, sestavljati zlate izdelke z deli iz srebra ali platine, izdelke iz srebra ali platine z deli iz zlata; vendar pa morajo ostati ti deli v lastni barvi. Izdelki iz zlata, srebra in platine se smejo sestav¬ ljati v poedinih primerih z navadnimi kovinami in obratno, vendar pa tako, da se dado izdelki iz zlata, srebra in platine lahko razpoznati od izdelkov iz navad¬ nih kovin. Za to spajanje se uporabljajo žebljički, ključi- ce in vijaki. V posebnih primerih se sme dopustiti tudi spajanje s kositrom (činom). Druge tvarine (zamazka, malec, smola, klej in temu podobno) smejo biti v zvezi z izdelki iz plemenitih * Zadnji odstavek je bil dodan členu 2. z zakonom z dne 30. oktobra 1931., št. 6757, objavljenim v »Služb, nov.« z dne 9. nov. 1931., št. 262/LXXXI/561 (»Služb, list« št. 567/75 iz 1. 1931.). 3 kovin samo tako, da jih je mogoče v njih zapaziti ali razpoznati. Izjeme od tega so dopustne samo takrat, kadar to zahteva tehnična potreba. Izdelki iz srebra, pozlačeni ali prevlečeni z zlatom (dublirani, platirani), se smatrajo za srebro. Plast po¬ zlate ne sme biti tolika, da se zaradi tega ne bi mogla na kamenu preizkusiti čistina srebra. Poedine vrste izdelkov se smejo z naredbo izvzeti od; te določbe. Okraski iz zlata, srebra in platine na izdelkih iz navadnih kovin se smatrajo za izdelke iz zlata ali srebra ali platine, če se navadna kovina razpoznava od njih in če se dado mehanično lahko ločiti Izdelki, ki po svoji sestavi ne ustrezajo zgoraj nave¬ denim določbam, se ne smejo uvažati iz inozemstva, proizvajati v državi, dajati v javni promet in tudi ne prodajati. Člen 4. Spojilo (leum) za spajanje izdelkov mora imeti najmanj 400/1000 čistega zlata, za spajanje srebrnih pa najmanj 550/1000 čistega srebra. Za spajanje se ne sme uporabljati spojila več nego ga je treba. Imenski žig. Člen 5. Izdelki iz zlata, srebra in platine, ki se proizvajajo v državi, morajo biti opremljeni z uradno odobrenim znakom (žigom) proizvajalčevega imena ali imena tvor- nice, tako zvanim imenskim žigom. Prepovedano je, postavljati na izdelke iz zlata, srebra ali platine razen imenskega žiga druge znake, ki bi biti podobni domačim ali inozemskim državnim čistinskim žigom. 4 Predlaganje izdelkov v preizkušanje čistine in v žigosanje. Člen 6. Izdelki iz zlata, srebra in platine se morajo glede stopnje čistine in izdelave (člena 2. in 3.) preizkusiti in žigosati. Člen 7.* Če je proizvajanje domače, se morajo predlagati izdelki, opremljeni z imenskim žigom, v preizkušanje čistine in v žigosanje s pismeno prijavo, v kateri je treba navesti vrsto, številko in težo v gramih in čistino blaga. Ta prijava je oproščena kolka. Če se uvažajo zlati, sre¬ brni in platinski izdelki iz inozemstva, velja za prijavo carinska deklaracija. Domači izdelki se predlagajo v preizkušanje in v žigosanje, še preden se pobarvajo, v kislini izkuhajo ali polirajo; vendar pa mora biti stopnja njih izdelave taka, da ne morejo nastopiti, ko so bili ožigosani, v nadaljnjem obdelovanju nikakršne izpremembe v njih sestavi in da ostaneta čistinski žig in imenski žig jasna in razločna. V opravičenih primerih se smejo sprejemati v pre¬ izkušanje čistine in v žigosanje tudi popolnoma dovršeni izdelki, če je tehnično mogoče, izvršiti preizkus dovolj točno. Člen 8. Žigosani izdelki, ki se znatno izpremene ali pre¬ delajo, se morajo predložiti iznova, da se preizkusi njih čistina in da se žigosajo. * S polkrepkim tiskom je v 1. odst. tega člena na¬ vedeno novo besedilo po § 1. zakona o izpremembah in dopolnitvah zakona o kontroliranju čistine izdelkov iz zlata, srebra in platine, objavljenega v »Služb, nov.« z dne 10. junija 1930., št. 128/XLIX/268. 5 Člen 9* Nežigosani izdelki iz zlata, srebra in platine, ki bi se hoteli dati v javni promet ali naprodaj (po proizva¬ jalcih, popravljalcih, prodajalcih, zastavljalnicah, dražbe- nih zavodih, komisijskih obratovalnicah i. dr.), spadajo pod preizkušanje čistine in pod vse, kar predpisujejo določbe tega zakona. Prednje določbe veljajo za nežigosane ali izpre- menjene in predelane izdelke tudi takrat, kadar so po izvoru zasebna svojina. Preizkušanje čistine in žigosanje. Člen 10. Čistina se preizkuša po navadi s preizkusom na kamenu; s tem preizkusom se ugotovi približna točnost čistine. Če pokaže ta preizkus nedvomne in zanesljive rezultate, se lahko opusti preizkus v ognju ali z drugim točnejšim preizkušanjem. Če se pokažejo rezultati pre¬ izkusa na kamenu za dvomne, se izvrši preizkus v ognju ali na drug popolnejši način, ne da bi se stranka ob¬ vestila o tem. Člen 11. Ko se preizkuša čistina na izdelkih iz zlata in srebra, zlasti pa na onih, ki se predlože, preden se pobarvajo in v kislini izkuhajo, se smejo dopustiti v izjemnih primerih odstopki, in sicer: pri izdelkih iz zlata največ 3, pri izdelkih iz srebra pa največ 5 tisočink. Pri izdelkih, katerih deli so sestavljeni s spojilom, pa se sme do¬ pustiti, če se je uporabila najpotrebnejša količina spojila, odstopek še 5 tisočink. Člen 12. Če stranka ne bi bila zadovoljna z oceno kontrolnega urada, sme zahtevati, da se preizkus ponovi. Če pa tudi * Prejšnji drugi odstavek tega člena je bil raz¬ veljavljen s § 2. zakona, navedenega v pripombi k čl. 7 6 po tem drugem preizkusu zopet ne bi bila zadovoljna, zapečatita urad in stranka skupno dotični košček zlitine ter ga pošljeta v pregled osrednji upravi za mere in dragocene kovine. Ocena osrednje uprave je dokončna. Če se ugotovi z dokončnim preizkusom, da se je pritožila stranka neupravičeno, jo zadenejo stroški tega končnega preizkusa. Člen 13. Na izdelke, o katerih se ugotovi, da imajo čistino, predpisano s členom 2., in da ustrezajo 'določbam člena 3. lega zakona, udari kontrolni urad državni žig. Oblika žigov, ki morajo biti drugačni za domače in drugačni za inozemske izdelke, se predpiše z naredbo. Prav tako se predpiše z naredbo, na katere dele izdel¬ kov naj se udarjajo žigi. Člen 14. Izdelki, ki so tako drobni ali katerih sestava je taka, da ne prenesejo nikakršne oznake, se preizkušajo glede čistine, toda nanje se ne udarjata imenski žig in čistinski žig. Za take izdelke se predpiše z naredbo, kako naj se overavlja stopnja njih čistine. Člen 15* Če se ugotovi, da nimajo izdelki, ki jih je predložila stranka v preizkus, čistine, deklarirane v prijavi, se žigo¬ sajo z žigom nižje čistinske stopnje. Izdelki, ki nimajo najmanjše čistine, predpisane s členom 2., toda pri katerih znaša ugotovljena čistinska stopnja nad dve sto tisočink (200/1000) ali s katerih ne bi bilo mogoče odpraviti onega, kar nasprotuje zakonskim določbam, navedenim v členu 3., ali s katerih ne bi * Temu členu je bil s § 3. zakona, navedenega spre¬ daj v pripombi k čl. 7., dodan tretji odstavek, čigar besedilo je tu navedeno s polkrepkim tiskom. 7 hotela stranka odpraviti kaj takega, se stolčejo in se vrnejo v takem stanju onemu, čigar so. Veliki in mali eesarski avstrijski zlatniki se žigo¬ sajo samo tedaj, če znaša njih čistina 986/1000. Prav tako se sme žigosati tudi zlati turški denar, ki se uporablja za nakit, če znaša njegova čistina najmanj 750/1000. Ako v pregled in žigosanje predloženi denar ne bi imel poprej določene čistine, se mora stolči in v tem stanju vrniti onemu, čigar je. Težo denarja, ki se mora žigosati, pred¬ piše minister za trgovino in industrijo s pravilnikom. Žigovina. Člen 16. Za preizkušanje čistine in žigosanje izdelkov iz zlata, srebra in platine se pobira žigovina, po potrebi pa se pobirajo tudi ostali manipulacijski stroški po tarifi, ki jo predpiše minister za trgovino in industrijo sporazumno z ministrom za finance. Plačevanja žigovine, določene s tarifo, se ne sme nihče oprostiti. Za sestavine iz drugih kovin in snovi kakor tudi za okovane kamene se žigovina ne računi. Kako se pobira in obračunava žigovina in kako se povračajo manipulacijski stroški, predpiše minister za trgovino in industrijo s pravilnikom. Izdelki, ki so oproščeni preizkušanja in žigosanja. Člen 17. Pod preizkušanje čistinske stopnje in pod žigosanje ne spadajo tile izdelki: 1. aparati, instrumenti, ki služijo neposredno za znanstvene ali medicinske namene, nadalje za obrtno ali industrijsko proizvajanje; 2. denar vseh vrst, inozemski pa samo, če ni v ne¬ ločljivi zvezi z drugimi izdelki; 8 3. svetinje, ki se kujejo v domačih državnih kov¬ nicah ; 4. izdelki, ki so popolnoma prevlečeni s posteklino (emailom), biseri ali čim drugim, kar je temu podobno; 5. predmeti starejšega izdelovanja, ki imajo znan¬ stveno, umetniško, zgodovinsko ali kulturno-zgodovinsko vrednost; 6. samo oni okovi na kamenih, mozaikih, biserih i. idr., pri katerih je teža plemenite kovine neznatna; 7. vsi predmeti iz zlata, srebra in platine, ki so lažji od 1 grama. Če prihajajo izdelki iz zlata, srebra in platine v državo začasno (kot tranzitno blago ali kot vzorci, ki se vračajo) ali če jih nosi kdo s seboj za svojo rabo, sme dopustiti minister za trgovino in industrijo sporazumno z ministrom za finance oprostitev od žigosanja proti potrebnemu jamstvu, da ne pridejo dotični izdelki v trgovinski promet. Industrijski proizvodi, ki se izvažajo v inozemstvo in puščajo tam začasno, da se dokončno obdelajo, so opro¬ ščeni žigosanja samo ob opreznostnih ukrepih, ki se pred¬ pišejo s pravilnikom ministra za trgovino in industrijo. Izvoz blaga. Člen 18. Izdelki iz zlata, srebra in platine, pripravljeni za izvoz, so oproščeni žigosanja in torej tudi preizkušanja čistine in ostalih določb tega zakona. Pogoji in oprez- nostni ukrepi, ob katerih se dopuščata izdelovanje in promet takih izdelkov, se predpišejo s pravilnikom mini¬ stra za trgovino in industrijo sporazumno z ministrom za finance. Proizvajanje in prodajanje. Člen 19. Proizvajalci, popravljalci in prodajalci izdelkov iz zlata, srebra in platine, prav tako pa tudi javne in- 9 zasebne zastavljalnice in komisionarji, ki imajo te izdelke naprodaj ali v zalogi, spadajo pod nadzorstvo pristojne kontrole dragocenih kovin. Te kontrole pošiljajo svoje organe v delavnice in trgovine, da tam opravljajo uradne preglede. Ob teh pregledih se morajo kontrolni organi uverjati, ali se zgoraj omenjeni proizvajalci, popravljalci, prodajal¬ ci, zavodi itd. povsem ravnajo po predpisih tega zakona in po naredbah, izdanih na njega podstavi. Kako naj se vrši to pregledovanje, se predpiše z naredbo ministra za trgovino in industrijo. Člen 20. Proizvajalci, popravljalci, prodajalci, zavodi itd., na¬ šteti v členu 19., morajo razen tega, da so dobili dovolilo od pristojnega oblastva ali pristojne naprave, prijaviti kontroli dragocenih kovin najmanj 10 dni prej, da začno obratovati, ter ji obenem naznaniti kraj, v katerem je njih delavnica ali lokal, kjer se prodajajo izdelki. Prav tako morajo obvestiti omenjeni urad tudi o izpremembi kraja ali lokala najkesneje v 14 dneh od dne, ko se je selitev izvršila ali se je obratovanje ustavilo. Če obrat prestane, morajo vrniti pristojni kontroli dragocenih kovin svoj imenski žig. Trgovci z mešanim blagom, t. j. oni trgovci, ki pro¬ dajajo poleg drugega blaga z dovolitvijo obrtnega obla¬ stva tudi izdelke iz zlata, srebra in platine, morajo imeti te izdelke v posebnem oddelku, ki ga je mogoče lahko videti. Člen 21. Krošnjarjenje z izdelki iz zlata, srebra in platine je strogo prepovedano. Razstavljati in prodajati izdelke iz zlata, srebra in platine na sejmih imajo pravico oni, ki izpolnjujejo pred¬ pise člena 20. tega zakona in kolikor jim je to dopuščeno z določbami drugih zakonov. 10 Člen 22. Zlato in pozlačeni srebrni izdelki, nadalje izdelki iz platine in izdelki iz srebra morajo biti v prodajalnicah in izložbah ločeni drugi od drugih. Pri pozlačenih sre¬ brnih izdelkih se mora postaviti jasen napis: SREBRO. Člen 23. Proizvajalci, popravljalci, prodajalci, zavodi itd. mo¬ rajo imeti v svojih prodajalnicah na vidnem in dostop¬ nem mestu slike državnih žigov in morajo dajati kupo- valcem, če to zahtevajo, na vpogled ta zakon in pravila, izdana o njega izvrševanju.* Člen 24. Izdelki iz zlata, srebra in platine, narejeni v ino¬ zemstvu, se smejo uvažati samo pri onih carinarnicah, ki jih odredi minister za finance na predlog ministra za trgovino in industrijo. Postopanje ob uvozu izdelkov iz zlata, srebra in platine predpišeta sporazumno minister za trgovino in industrijo in minister za finance. Izdelki iz neplemenitih kovin. Člen 25. Izdelki iz neplemenitih kovin, toda plemenitim po¬ dobnih kovin, pozlačeni, posrebreni, dublirani, lakirani, nadalje predmeti, izdelani iz neplemenitih kovin, toda okrašeni z zlatom, srebrom ali platino, se smejo pro¬ dajati samo kot izdelki iz neplemenitih kovin. Za izdelke iz neplemenitih kovin se smatrajo tudi izdelki, v katerih ne znaša količina plemenite kovine nad dve sto tisočink (200/1000). * Besedilo zadnje vrste čl. 23. je izpremenjeno v smislu § 4. zakona, navedenega spredaj v pripombi k členu 7. 11 Ti predmeti ne smejo dobiti takšne oznake ali takšne¬ ga naziva, da bi jih bilo mogoče pogrešno smatrati za predmete iz zlata, srebra ali platine. Nazivi in oznake teh izdelkov se predpišejo z naredbo. Izdelki iz neplemenitih kovin se ne smejo toliko po¬ zlatiti (z zlatom platirati, dublirati itd.), da bi se s tem preprečil preizkus na kamenu. Od te določbe se smejo izvzeti v poedinih primerih nekatere vrste izdelkov. Če ima obrat v zalogi, v prodajalnicah in izložbah poleg izdelkov iz zlata, srebra in platine izdelke iz ne¬ plemenitih kovin ali prvim podobne, morajo biti sprav¬ ljeni ti poslednji v posebnih predalih, na katerih se morajo označiti z jasnimi napisi. Ti napisi ne smejo biti taki, da bi bilo po njih mogoče pogrešno smatrati te izdelke za predmete iz zlata, srebra ali platine. Kazniva dejanja in kazni. Člen 26. Kdor: 1. neupravičeno uporabi državni čistinski žig ali druge znake, ki se določijo na podstavi tega zakona; 2. prenese vtisnjeni žig ali znak na drug izdelek iz zlata, srebra ali platine; 3. da v promet ali naprodaj izdelek, na katerem se je izvršilo dejanje pod 2.; in 4. izpremeni izdelke iz zlata, srebra in platine, ki so bili žigosani, tako, da bi mogli, kolikor ne gre za izjeme, navedene v četrtem odstavku člena 3., skrivati v sebi druga tuja telesa, ki jih ni mogoče videti ali lahko raz¬ poznati, se kaznuje v denarju do 3000 dinarjev ali z zaporom do treh mesecev. Člen 27. Kdor proizvaja, daje v promet ali naprodaj razen v izjemnih primerih, ki so navedeni v členih 17. in 18. 2 12 tega zakona, izdelke iz zlitine iz zlata, srebra ali platine z drugimi kovinami, ki ne bi imeli najnižje čistine, pred¬ pisane za izdelke iz zlata, srebra in platine (člena 1. in 11.), se kaznuje v denarju od 30 do 900 dinarjev, kolikor ne prehaja storjeno kaznivo dejanje v težje kaznivo dejanje, ki se preganja po kazenskem zakonu. Člen 28 . Ce se stori katero izmed kaznivih dejanj, označenih v členih 26. in 27., drugič, sme prepovedati pristojno oblastvo na predlog kontrolnega urada storilcu za nekaj časa, največ pa za tri leta, a če gre za ponoven povrat, tudi za vselej, proizvajanje in prodajanje izdelkov iz zlata, srebra in platine. Člen 29. Kdor opremi izdelke iz zlata, srebra ali platine proti¬ pravno s tujim imenskim žigom, se kaznuje v denarju od 30 do 900 dinarjev. Člen 30. Kdor: 1. proizvede izdelek iz zlata, srebra ali platine pred¬ pisane čistine, ki mu je treba preizkusiti čistino, pa ga ne da preizkusiti in žigosati kljub določbi člena 6.; 2. da naprodaj ali v promet izdelek iz zlata, srebra ali platine predpisane čistine, ki ni žigosan; 3. uvozi izdelek iz zlata, srebra ali platine, ne da bi ga bil dal preizkusiti in žigosati, se kaznuje v denarju od 30 do 900 dinarjev ali z zaporom do 30 dni. Člen 31. Zaradi vseh ostalih kaznivih dejanj, ki niso navedena v prednjih členih, ki pa bi se nanašala na to, da se ne izpolnjujejo ta zakon in naredbe, izdane na njega pod¬ stavi, se kaznuje storilec kaznivega dejanja v denarju od 30 do 500 dinarjev. 18 Člen 32. Vselej, kadar gre za kazniva dejanja, označena v tem poglavju, se odvzamejo vse orodje in ves material kakor tudi izdelek kaznivega dejanja, neglede na to, čigavi so. S tem se ne kršijo pravice do odškodnine oseb, ki imajo do teh stvari zakonsko pravico. Člen 33. Lastniki, v katerih obratovalnicah bi se storila kaz¬ niva dejanja, našteta v prednjih členih, ki jih niso storili sami osebno, nego so ta kazniva dejanja posledica njih malomarnega nadzorstva, se kaznujejo v denarju do 900 dinarjev. Če ne vodi obratovalnice lastnik osebno, odgovarja za taka kazniva dejanja poslovodja. Da se denarna kazen pobere od poslovodje, za to jamči lastnik obratovalnice. Člen 34. Ko se odmerja kazen, se upoštevajo obtežujoče in olajšujoče okolnosti kakor tudi velikost koristi, ki se je hotela doseči s kaznivim (dejanjem, ali škode, ki bi se prizadela z njim. Člen 35. Kazniva dejanja, navedena v členu 26. tega zakona, sodijo pristojna sodišča. Člen 36. Za postopanje ob prestopkih so pristojni: 1. policijske direkcije in uprava mesta Beograda; 2. mestne policijske uprave; 3. sreski načelniki in starešine sreskih ekspozitur; 4. policijski komisarji: obmejni, železniški, ladijski, v kopališčih, pri rudnikih in v ostalih krajih, kjer obstoje. 2 * 14 V vseli primerih morajo izposlovati pristojna obla- stva strokovno mnenje kontrole mer in dragocenih kovin. Zoper razsodbo pristojnega oblastva prve stopnje je dopusten priziv na velikega župana* v osmih dneh od dne, ko se je razsodba priobčila. Priziv se izroči onemu oblastvu, ki je razsodbo izdalo. Pravico priziva na velikega župana* ima v istem roku tudi kontrola mer in dragocenih kovin, ki je vložila prijavo. Člen 37. Izdelki, ki so predmet kaznivega dejanja po tem zakonu, se obdrže pri kontroli mer in dragocenih kovin, dokler se ne izreče razsodba. Če se ne izreče, da jih je zapleniti v korist države, se spravijo v stanje, predpisano s tem zakonom, ali če se to ne da izvršiti, se stolčejo in nato se vrnejo ali izdelki ali njih koščki zakonitemu last¬ niku, ki mora plačati poleg denarne kazni stroške za spredaj omenjeno delo. Povračilo teh stroškov se mora v razsodbi izreči. Člen 38. Pobrane kazni gredo v korist države. Člen 39. Pravica, preganjati kazniva dejanja iz člena 26. tega zakona, zastara v dveh letih, glede ostalih kaznivih dejanj pa v šestih mesecih. Pravica, izvršiti kazen, izvzemši kazniva dejanja po členu 26. tega zakona, zastara v enem letu. Člen 40. Kazenske določbe tega zakona se uporabljajo tudi na oua kazniva dejanja, ki so bila storjena, preden je stopil v veljavo ta zakon, če razsodba še ni izrečena in če v dosedanjih zakonih ni ugodnejših določb za onega, ki je •storil kaznivo dejanje. * Sedaj na bansko upravo. 15 Končne in prehodne določbe. Člen 41. Pritožbe z-oper odločbe kontrol mer in dragocenih kovin in kontrol sodov pretresa osrednja uprava za mere in dragocene kovine. Vsaka taka pritožba se izroči one¬ mu uradu, ki je odločbo izdal, v 15 dneh od dne, ko se je določba prejela. V odločbi kontrole mer in dragocenih kovin mora biti označen rok, v katerem se sme pritožba vložiti. Člen 42. Organi upravnih oblastev morajo dati kontroli mer in dragocenih kovin in njenim uslužbencem potrebno pomoč, če se ti ob izvrševanju kontrolne službe zaradi tega obrnejo nanje. Člen 43. Določbe tega zakona o izdelkih iz platine stopijo v veljavo dne 1. januarja 1930.* Kljub členu 2. tega zakona se smatrajo do 1. januar¬ ja 1931.** za pravilne tele dosedanje čistinske stopnje: A. Pri izdelkih iz zlata: Št. 1 . 750 tisočink (750/1000). Št. 2 . 583 tisočink (583/1000). B. Pri izdelkih iz srebra: Št. 1 .. 900 tisočink (900/1000). Št. 2 . 800 tisočink (800/1000). Št. 3 . 750 tisočink (750/1000). * Dan veljavnosti je bil izpremenjen z zakonom z dne 20. julija 1929., objavljenim v »Služb, nov.« z dne 30. julija 1929., št. 175/LXXIII (»Ur. lisk št. 331/82 iz leta 1929.). ** Rok izpremenjen s § 5. zakona, navedenega spre¬ daj v pripombi k čl. 7. 16 Ko pa mine prednji rok, se bodo sprejemali v pre¬ gledovanje in žigosanje samo izdelki s čistinsko stopnjo, predpisano v členu 2. tega zakona. ' Člen 44. Žigosanje, izvršeno po dosedanjih zakonih in po členu 43. tega zakona, obdrži popolno veljavnost tudi, ko stopi v veljavo ta zakon. Člen 45. Ko stopi ta zakon v veljavo, prestanejo veljati vsi posebni zakoni in predpisi o kontroliranju čistine zlata in srebra, ki obstoje v poedinih pokrajinah kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, kakor tudi tar. post. 274. zakona o taksah z dne 30. marca 1911. z njegovimi izpremembami in 'dopolnitvami z dne 27. junija in 20. decembra 1921. in z dne 25. oktobra 1923. Člen 46. Ta zakon stopi v veljavo, ko ga kralj podpiše, obvez¬ no moč pa dobi čez 30 dni od dne, ko se razglasi v »Službenih novinahc Našemu ministru za trgovino in industrijo priporo¬ čamo, naj razglasi ta zakon, vsem Našim ministrom, naj skrbe za njegovo izvrševanje, oblastvom zapovedujemo, naj postopajo po njem, vsem in vsakomur pa, naj se mu pokoravajo. V Beogradu, dne 30. junija 1928. Aleksander s. r. Videl in pritisnil državni pečat čuvar državnega pečata, minister pravde Mil. A. Vujičič s. r. (M. P.) Predsednik ministrskega sveta Velja Vukieevič s. r. Minister za trgovino in industrijo dr. M. Spahe s. r. Uredba zn izvrševanje zakona o kontroliranju čistine izdelkov iz zlata, srebra in platine . 1 Na osnovi § 81. ustave kraljevine Jugoslavije, členov 13., 14., 17., 18., 19., 24.. 25. in 44. zakona o kontroliranju čistine izdelkov iz zlata, srebra in platine z dne 30. juni¬ ja 1928., 2 zakona z dne 21. maja 1930. 3 4 in zakona z dne 30. oktobra 1931 .“ o izpremembah in dopolnitvah zakona o kontroli čistine izdelkov iz zlata, srebra in platine ter točk 4. in 5. člena 3. zakona o osrednji upravi za mere in dragocene kovine 5 predpisujem nastopno u r e d h o. I. Obveznost za preizkušanj«' čistine in žigosanje izdelkov. Člen 1. Določbe člena 1. zakona se nanašajo glede čistinske stopnje in sestave izdelkov (čl. 2. in 3. zakona) kakor 1 »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 14. juli¬ ja 1933., št. 131/XXXVII/378. 2 »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 10. juli¬ ja 1928., št. 156/L, »Uradni list« št. 253/70 iz 1. 1928. 3 »Službene novine kraljevine .Jugoslavije« z dne 10. juni¬ ja 1930., št. 128/XLIX/268. 4 »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 9. novem¬ bra 1931., št. 262/LXXI/561, »Službeni list« št. 567/75 iz 1. 1931. 5 Zakon z dne 30. junija 1928., »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 10. julija 1928., št. 156/L, »Uradni list« št. 251/70 iz 1. 1928. 18 glede obveznosti za preizkušanje čistine in žigosanje (čl. 6. zakona) samo na tiste izdelke iz zlata, srebra in platine in na izdelke iz zlitin teh plemenitih kovin z drugimi kovinami, ki se proizvajajo doma ali uvažajo iz inozemstva, se dajejo v promet in se imajo v zalogi ali naprodaj. Te določbe je uporabljati tud: za zlat in srebrn denar, ki služi za nakit ali okras, razen v primerih, naštetih v točki 2. člena 2. te uredbe. Izdelki iz zlata, srebra in platine, ki so v zasebni lasti, niso podvrženi preizkušanju čistine in žigosanju toliko časa, dokler se ne spravijo v prodajo ali ne dado v promet (čl. 9., odstavek 1., zakona). Palice iz zlata, srebra ali platine, zrnca (granalia), polfabrikati, dalje zlate, srebrne ali platinske niti, pre¬ diva in iz njih izdelano blago, niso podvržene določbam zakona o kontroliranju čistine izdelkov iz zlata, srebra ali platine. Člen 2. V smislu čl. 17. zakona so oproščeni preizkušanja čistine in žigosanja kakor tudi ostalih določb glede stopnje čistine in sestave nastopni izdelki: 1. aparati in instrumenti, določeni neposredno za znanstvene ali medicinske namene, dalje za obrtno in industrijsko proizvajanje; 2. denar vseh vrst, inozemski pa samo, če ni v nerazdružni zvezi z drugimi izdelki. Domači denar, kadar se uporablja za okrasek na izdelkih iz dragocenih kovin, in sicer neglede na to, ali je nanje trdno ali rahlo pritrjen, torej ni podvržen preizkušanju čistine niti žigosanju, ako se razločno vidi vsaj ena njegova plat. Deli, ki so v zvezi s takim denar¬ jem in so izdelani iz dragocenih kovin, so podvrženi pre¬ izkušanju čistine in žigosanju. Inozemski denar se sme oprostiti žigosanja samo, če je z izdelki v takšni zvezi, da ga je lahko odločiti. Za lahko ločljivo (rahlo) velja zveza takrat, kadar je denar vdelan ali z vijaki ključi- cami ali z žebljički ali pa s spojilom iz kositra pritrjen na drug izdelek. Inozemski denar, ki je v trdni, neraz- družni zvezi z drugimi izdelki, velja za sestavni del izdelka in je podvržen preizkušanju čistine in žigosanju; 3. svetinje (plakete), ki se kujejo v domačih držav¬ nih kovnicah. Ako se uporabljajo kot deli izdelkov iz dragocenih kovin, veljajo zanje iste določbe kakor za domač denar; 4. izdelki, ki so docela prevlečeni s posteklino (emajlom), z biseri ali čim drugim, kar je temu po¬ dobno; 5. predmeti starejše izdelave, ki imajo znanstveno, umetniško, zgodovinsko ali kulturno-zgodovinsko vred¬ nost. Takim izdelkom se sme oprostitev od žigosanja priznati samo, kadar potrdi njih znanstveno, umetniško, zgodovinsko ali kultu rno-zgodovinsko vrednost državni ali banovinski muzej, akademija znanosti ali univerza. S takimi predmeti, ki bi se predložili v preizkušanje, pa Ue bi imeli najmanjše, z zakonom predpisane čistine ali predpisane sestave, ni takoj postopati po čl. 15., odstav¬ ku 2.. zakona, marveč se morajo na zahtevo stranke predložiti v strokovno izjavo eni izmed navedenih ustanov. Ako se jim prizna starinska ali umetniška vrednost, se vrnejo stranki nežigosani; v nasprotnem primeru pa je postopati po čl. 15. zakona; 6. prazni okovi na kamenih, mozaikih, biserih in podobnem, pri katerih je teža plemenite kovine ne¬ znatna; 7. vsi predmeti iz zlata, srebra in platine, ki so lažji od enega grama; pri izdelkih, ki se ne dajejo v prodajo posamič, marveč v parih ali garniturah, kakor gumbi za manšete in srajce, uhani itd., ni za presojo te minimalne teže odločilna teža enega kosa, marveč skupna teža enega para ali garniture; 8. kadar prihajajo izdelki iz zlata, srebra ali platine v državo začasno (kot tranzitno blago ali kot vzorci, ki Sf vračajo) ali kadar jih kdo nosi pri sebi za svojo rabo, lahko minister za trgovino in industrijo dovoli oprostitev °d žigosanja proti potrebnemu jamstvu, da ne pridejo 20 dotični izdelki v trgovinski promet; če se pozneje dado v promet, se pa morajo predložiti v preizkušanje čistine in v žigosanje. Industrijski proizvodi, ki se izvažajo v inozemstvo in se puščajo tam začasno zavoljo končne obdelave, so oproščeni žigosanja samo ob varnostnih naredbah, ki jih predpiše minister za trgovino in industrijo s pra¬ vilnikom; 9. izdelki iz zlata, srebra in platine, pripravljeni za izvoz, so oproščeni določb o preizkušanju čistine in žigo¬ sanju (čl. 18. zakona). Postopanje s takimi izdelki pred¬ pisuje pravilnik ministra za trgovino in industrijo, izdan v sporazumu s finančnim ministrom. II. Sestava izdelkov. Člen 3. Izdelki iz zlata, srebra in platine, našteti v čl. 1. zakona, ne smejo niti v celoti, to je obenem s spojilom, niti v posameznih svojih delih imeti manjše čistine ko 583 tisočink pri zlatu, 800 tisočink pri srebru in 950 tisočink pri platini. Odstopki v čistini se smejo dovoliti samo v primerih, naštetih v čl. 11. zakona (čl. 20. te uredbe). Za spajanje se ne sme porabiti več spojila, nego je neizogibno potrebno (čl. 4 zakona). Spojilo za zlato mora imeti najmanjšo čistino 400 tisočink, pri srebru 550 tiso¬ čink; za platinska spojila čistina ni predpisana, toda uporaba spojila na platinskih izdelkih ne sme vplivati na predpisano (povprečno) čistino izdelkov. Izdelki, ki nimajo dopustne najmanjše čistine, pa imajo dragocene kovine več ko soo /iooo, se ne smejo pustiti v promet in spravljati v prodajo (čl. 15., odst. 2., zakona). Izdelki iz zlata, srebra ali platine, pripravljeni za izvoz, se smejo proizvajati v vsaki stopnji čistine (čl. 18. zakona). 21 Člen 4. Dopustne čistine so (čl. 2. zakona in § 1. zakona o njega izpremembi in dopolnitvi): Za izdelke iz zlata: Štev. 1. „ 3 . . . . „ 4 Za izdelke iz srebra: Štev. 1 . . . . Za izdelke iz platine: Štev. 1 ... . Iridij, ki je v platini, velja za enakega platini. Zlati cekini, kovani v domačih kovnicah, morajo imeti čistino 9867» tisočink ( 986 ‘/o/ 1000 ). Člen 5. Izdelki iz zlata, srebra in platine, ki se proizvajajo doma ali uvažajo iz inozemstva, dajejo v promet, drže v zalogi ali spravljajo v prodajo, morajo ne samo imeti po zakonu predpisano najnižjo čistino, marveč morajo biti tudi v skladu s predpisi čl. 3. in 5. zakona in čl. (1. do 11, te uredbe. Člen 6. Za legiranje zlata se dopušča za enkrat razen srebra bi bakra tudi še uporaba platine, aluminija, kadmija, železa, niklja, cinka in njegovih zlitin (brona); za legira¬ nje srebra samo baker; za legiranje platine razen bakra tudi uporaba piatinskih kovin in srebra. Uporaba drugih kovin razen srebra in bakra kakor tudi spojila z izpar- Ijivimi kovinami, kakršni sta kadmij in cink, se mora, kadar se izroči blago na preizkušanje, če je izročilcu poznana sestava zlitine, prijaviti z označbo, katere kovi¬ ne so se uporabile v zlitini ali spojilu. Na zahtevo 950 tisočink 840 750 „ 583 950 tisočink 900 800 950 tisočink. 22 občnega upravnega oblastva prve stopnje mora izročilee od izdelkov, predloženih na preizkušnjo, dati na raz¬ polago najmanj 1 gram zlitine, ki ga je porabiti za na¬ tančnejšo preizkušnjo. Člen 7. Dopustno je, na izdelke iz zlata stavljati dele iz srebra ali platine; na izdelke iz srebra ali platine dele zlata, toda ti deli morajo, da se lahko razločijo, ostati v lastni barvi. Dodatki iz zlata, srebra ali platine morajo imeti najnižjo po zakonu dopustno čistino. Zveze, ki trdno vežejo sestayne dele dragocenih kovin, kakor vijaki, žebljički in podobno, morajo biti praviloma izdelani iz dragocene kovine. Ce nanese teh¬ nična potreba, se sme za zveze uporabljati tudi železo ali jeklo, vendar pa takšne zveze ne smejo biti po celem prevlečene z zlatom ali srebrom. Prav tako smejo biti tudi premične zveze med sestavnimi deli dragocenih kovin iz navadne kovine, če so izpostavljeni močni obrabi. Toda tudi v tem primeru zveze iz navadne kovi¬ ne ne smejo biti po celem prevlečene z zlatom ali srebrom. Člen 8. Izdelki iz zlata, srebra in platine smejo biti v me¬ hanični zvezi z deli iz navadne kovine, vendar tako, da se dado ti deli zapaziti ali lahko razločiti. Pod meha¬ nično zvezo se razume vsaka, premična ali nepremična zveza, ki ni izvršena s trdnim spojilom ali z zakovicami, kakršna je zveza z vijaki, žebljiči, vdelovanje v okove in pritrjevanje s spojilom iz kositra ali z zamazko. Deli iz navadne kovine se morajo, kolikor se kot takšni ne dado lahko razločiti, opremiti z označbo kovina« (»Metal«) ali z imenom kovine, iz katere so. Kadar bi taka označba ne bila mogoča, ne smejo biti nepravi deli pozlačeni, posrebreni ali prevlečeni s platino. Pri izdel¬ kih iz zlata, srebra ali platine, ki vsebujejo mehanično pripravo iz navadnih kovin, katere ni moči odzunaj opa¬ ziti, kakor so n. pr. svinčniki, lahko izostane označba, 23 da so deli iz navadne kovine. Ako bi se taki izdelki ne dali brez škode preizkusiti odznotraj, se morajo prinesti na preizkušnjo v razstavljenem stanju. Člen 9. Tuje snovi, kakor zamazka, mavec, smola in po¬ dobno, smejo biti vstavljene v izdelke iz zlata, srebra in platine samo takrat, kadar služijo za utrditev sestavnih delov, ki niso iz dragocenih kovin. V to vrsto izdelkov spadajo iz dragocenih kovin izdelani držaji, gumbi ali tulci, v katere so z zamazko pritrjeni deli iz navadne kovine, n. pr. razna rezila, zamaški, ogledala itd., tako, da se da to lahko spoznati. Tvarine za polnitev izdelkov se morejo uporabljati tudi pri izdelkih, katerim je treba povečati težo in sta¬ bilnost, kakor n. pr. svečnikom, svetiljkam in podobnim Predmetom. Polnitev teh izdelkov mora biti takšna, da se da to lahko spoznati in presoditi po teži predmeta sami. Pri emajliranih izdelkih je dopustno uporabiti konteremail, ki mu je namen, da se ohrani oblika izdelka. Člen 10. Izdelki iz srebra, pozlačeni ali prevlečeni z zlatom (platirani, dublirani), veljajo za srebrne. Plast pozlate ue sme biti tako močna, da bi se zaradi tega ne moglo pravilno izvršiti preizkušanje čistine na kamnu. Stopnja čistine, ki jo ima plast poziate, se ne preizkuša. Člen 11. Okraski iz zlata, srebra ali platine na izdelkih iz navadnih kovin, ki niso podobne dragocenim kovinam, v eljajo za izdelke iz zlata, srebra ali platine, ako se dado •od navadne kovine lahko ločiti. Izjema velja za izdelke iz železa in jekla, s katerimi so deli iz zlata, srebra ali 'Platine lahko tudi v trdni, nerazdružni zvezi. 24 III. Imenski žigi. Člen 12. Izdelki iz zlata, srebra in platine, ki se proizvajajo v državi, morajo biti opremljeni z uradno odobrenim imenskim žigom, to je z znakom proizvajalčevega imena ali naziva tvornice. Prepovedano je, vtisnjevati na izdelke iz zlata, sre¬ bra ali platine razen imenskega žiga druge znake, ki bi bili podobni domačim ali inozemskim državnim čistin- skim žigom. Obveznost, opremljati izdelke z imenskim žigom ali tvorniškim znakom, obsega samo tiste izdelke iz zlata, srebra ali platine, ki se morajo opremiti z državnim čistinskim žigom. Izjema velja za izdelke iz zlata, srebra in platine, ki zaradi svoje drobnosti ali ostalih lastnosti ne prenesejo nobene označbe (čl. 14. zakona) ali ki so pripravljeni za izvoz čez mejo (čl. 18. zakona). Imenski žig ali tvorniški znak se naroča preko pri¬ stojnega občnega upravnega oblastva prve stopnje pri osrednji upravi za mere in dragocene kovine za določe¬ no ceno. Kadar preneha obrt ali delavnica, se mora imenski žig vrniti pristojnemu občnemu upravnemu ob- lastvu. Vrnitev imenskega žiga ali tvorniškega znaka izvrše ona oblastva ali one osebe, ki morajo prijaviti prenehanje obrta (člen 29. te uredbe). IV. Predložitev izdelkov na preizkušanje čistine. Člen 18. Izdelki iz zlata, srebra in platine se predlagajo na preizkušanje in žigosanje strogo ločeno po stopnji čisti¬ ne in legiranju. Izdelki iz zlata, srebra in platine, ki so sestavljeni iz več delov, se morajo vrniti stranki, preden se pre¬ vzamejo na preizkušanje, ako proizvajalec ni hkratu predložil na preizkušnjo in žigosanje vse sestavne dele izdelka. Posamezni deli, o katerih se ve, da utegnejo 25 biti sestavni deli izdelka ali ki so očitno za to določeni, da se dado šele s pomočjo vijakov, zakovic, žebljičkov, spojila itd. z drugimi deli sestaviti v en izdelek, se ne smejo sprejemati na preizkušanje čistine; v takih pri¬ merili se morajo stranke pozvati, da ostale pripadajoče dele naknadno predlože. Ako bi stranka tega ne mogla ali ne hotela storiti, ji je treba take dele vrniti, ker je tu postopati po določbah odstavka 2. čl. 15. zakona. Člen 14. Izdelki iz zlata, srebra in platine morajo biti, kadar se predlože na preizkušanje čistine in žigosanje, oprem¬ ljeni z imenskim žigom ali tvorniškini znakom; preiz¬ kušnjo čistine in žigosanje izdelkov, ki niso opremljeni 2 imenskim žigom ali tvorniškim znakom, je treba od¬ kloniti. Od te določbe so izvzeti izdelki, ki izvirajo iz zaseb¬ ne lastnine; ti se smejo sprejemati tudi brez imenskega žiga. Imenski žig ali tvorniški znak se mora na očitnem mestu jasno in razločno pritisniti, tako da se mu lahko čim bliže pristavi tudi žig čistine. Izdelki, čijih imenski 2 ig je nejasen ali ni pritisnjen na očitnem mestu, se izločijo od žigosanja. Člen 15. Izdelki iz zlata, srebra in platine se morajo predlo¬ žiti na preizkušanje in žigosanje s posebno prijavo (čl. 7. zakona), V prijavi je navesti vrsto, število kosov, težo v gramih, čistino kakor tudi vse druge, za kakovost izdelka Va žne podatke. Prijava se more izvršiti samo na obraz¬ ilih, ki so za ta namen določeni. Prijava je oproščena Plačila kolkov (čl. 7. zakona). Ako se uvažajo zlati, srebrni ali piatinski izdelki iz inozemstva, velja za prijavo carinska deklaracija. Člen 16. Domači izdelki se predlagajo na preizkušanje in ži¬ gosanje, še preden se barvajo, izkuhajo v kislini (varijo) 26 ali polirajo, morajo pa biti izdelani do take stopnje, da ne morejo pozneje med nadaljnjim obdelovanjem nasto¬ piti nikakršne izpremembe v njih sestavi in da ostaneta žig čistine in imenski žig ali tvorniški znak jasna in raz¬ ločna. V opravičenih primerih se smejo prinesti na preiz¬ kušanje čistine in žigosanje, toda brez nepotrebnega za¬ vlačevanja tudi povsem dovršeni domači izdelki, ako je tehnično mogoče izvršiti preizkušanje dovršenih izdel¬ kov dovolj natančno. Strankam, ki so se pregrešile zoper čl. 26. do 30. zakona se more ugodnost, da pred- lože svoje izdelke v dovršenem stanju, začasno ali trajno odvzeti. Člen 17. Žigosani izdelki, ki se znatno izpremene ali prede¬ lajo, se morajo predložiti iznova, da se preizkusi njih čistina in da se žigosajo. Z izpremenjenimi in predelanimi izdelki, ki so bili vnovič po predpisih preizkušeni in žigosani, je postopati po določbah čl. 26., točke 4., in čl. 30. zakona. Člen 18. Nežigosani izdelki, ki so zasebnega izvora pa se dajo v promet, trgovino ali se izroče v javno razprodajo (po zastavljalnicah ali dražbenih zavodih itd.) so podvrženi preizkušanju čistine in žigosanju in sploh vsemu, kar predpisujejo določbe zakona. Takšni izdelki se opremijo, če imajo po zakonu predpisano najmanjšo čistino, z ži¬ gom za inozemske izdelke. V. Preizkušanje čistine in žigosanje. Člen 19. Čistina izdelkov iz zlata, srebra ali platine se pre¬ izkuša po navadi s preizkusom na kamnu, s katerim se določa približna stopnja čistine. Ako pokaže ta preizkus nedvomne in zanesljive izsledke, se lahko opusti preiz- 27 kus z ognjem ali z drugim natančnejšim preizkušanjem. Kadar pa se pokaže preizkus na kamnu za dvomljivega ali neizvedljivega, ali kadar je treba večje natančnosti, se izvrši, ne da bi se stranka o tem obvestila, preizkus z ognjem ali na drug popolnejši način (dodatek I. te uredbe). Tudi s takšnimi sestavnimi deli izdelka, ki so poka¬ zali na kamnu nedvomno dobre izsledke, se morajo zdaj pa zdaj napraviti natančnejši preizkusi. Da se zadobi pri večkrat spojenih izdelkih povprečna čistina zlitine, jih je treba za vsak primer posebej stopiti. Člen 20. Kadar se preizkuša čistina izdelkov iz zlata in sre¬ bra, zlasti tistih, ki se predlože preden se pobarvajo ali v kislini izkuhajo, so v izjemnih primerili dopustni od- stopki, in sicer: pri izdelkih iz zlata največ 3, pri izdel¬ kih iz srebra pa največ 5 tisočink. Pri zlatih in srebrnih izdelkih, čijih deli so strnjeni s spojilom, se sme izjemo- ir *a, če se je uporabila najpotrebnejša količina spojila, dovoliti v dognani povprečni čistini izdelka odstopek še za 5 tisočink. Na zlitino, iz katere je izdelan predmet sam, se ne more uporabljati ta povečani odstopek v či¬ stini. Za izdelke iz platine ni dopusten noben odstopek °d predpisane čistinske stopnje. Pri čistinah, ki so po izidu preizkusa na meji do¬ pustnega odstopka, se ne upoštevajo ulomki, ki ne do¬ segajo polovice tisočinke, dočim se ulomki, ki dosegajo ali presegajo polovico tisočinke, računijo kot cela tisočinka. Člen 21. Ce se stranka glede dognane čistinske stopnje ne zadovolji z oceno urada, sme zahtevati, da se izvrši natančnejše preizkušanje čistine. Če pa tudi po tem dru¬ gem preizkusu zopet ne bi bila zadovoljna, zapečatita urad in stranka skupno dotični predmet ali enega nje¬ govih delov (najmanj 2 grama) in ga pošljeta v pregled osrednji upravi za mere in dragocene kovine. 28 Ocena osrednje uprave je dokončna. Če se z dokonč¬ nim preizkušanjem dožene, da se je stranka neupravi¬ čeno pritožila, jo zadenejo stroški dokončnega preizku¬ šanja. Člen 22. Na izdelke, o katerih se ugotovi, da imajo po zakonu predpisano čistino (čl. 4. te uredbe) in da ustrezajo vsem ostalim zakonskim pogojem, se vtisne državni čistinski žig v velikosti in obliki, ki je določena za dotično vrsto izdelka. Izdelki, ki so sestavljeni iz delov zlata in srebra ali iz platine in zlata, pa se jim ne more na vsakem po¬ sameznem delu označiti ustrezni čistinski žig, se opre¬ mijo s posebnim žigom za mešane izdelke. Čistinske žige predstavljajo te-le slike: 1. Izdelki iz zlata. a) Domači izdelki. Veliki žigi: »Glava Miloša Obilica« v eni velikosti in štirih kon¬ turah za 1. (950/1000), II. (840/1000), III. (750/1000) in IV. (583/1000) čistinsko stopnjo. Mali žigi: »Pšenični klas« v eni velikosti in štirih konturah za 1. (950/1000), II. (840/1000), III. (750/1000) in IV. (583/1000) čistinsko stopnjo. b) Inozemski izdelki. »Sokol« v dveh velikostih in eni konturi neglede na čistinsko stopnjo. 2. Izdelki iz srebra. a) Domači izdelki. Veliki žigi: »Glava kmetice« v eni velikosti in treh konturah za I. (950/1000), II. (900/1000) in III. (800/1000) čistinsko stopnjo. 29 Mali žigi: »Petelin« v eni velikosti in treh konturah za 1. (950/ 1000), II. (900/1000) in III. (800/1000) čistinsko stopnjo. b) Inozemski izdelki. »Galeb nad vodo« v dveh velikostih in eni konturi neglede na čistinsko stopnjo. 3. Izdelki iz platine. a) Domači izdelki. »Hrastov list z dvema žiroma« v eni velikosti in eni konturi. b) Inozemski izdelki. »Bokal« v eni velikosti in eni konturi. 4. Mešani izdelki. A. Izdelki iz zlata in srebra in obratno. a) Domači izdelki. »Kuna« v dveh velikostih in eni konturi tieglede na čistinsko stopnjo. bJ Inozemski izdelki. »Orlova glava« v eni velikosti in eni konturi neglede na čistinsko stopnjo. B. Izdelki iz platine in zlata in obratno. a) Domači izdelki. »Riba« v eni velikosti in eni konturi neglede na čistinsko stopnjo. b) Inozemski izdelki. »Meč« v eni velikosti in eni konturi neglede na čistinsko stopnjo. 5. Žig za izvoz. »Trolist lipe« v eni velikosti in eni konturi. Žigi za označevanje domačih in tujih izdelkov iz zlata, srebra in platine obsegajo poleg slike žiga tudi 3 * 30 redno številko urada, ki je izvršil žigosanje, kakor tudi številko čistinske stopnje. Žigi, katere predstavlja za več čistinskih stopenj ista slika, so obdani od okvirov različnih kontur za vsako čistino. Žigi za inozemske iz¬ delke iz zlata, srebra in platine, kakor tudi žigi za do¬ mače in inozemske mešane izdelke imajo razen slike žiga samo še redno številko urada. Redne številke uradov se označujejo z arabskimi številkami, čistinska stopnja pa z rimskimi številkami. Redno številko urada določa osrednja uprava za mere in dragocene kovine. Slike spredaj naštetih žigov so razvidne v dodat¬ ku III., predpise, kako je postopati pri označevanju izdelkov z žigi, pa obsega dodatek II. te uredbe. Člen 23. Izdelki, ki so tako drobni ali take sestave, da ne prenesejo nobene označbe, se preizkušajo na čistino, vendar se nanje ne vtisne niti čistinski niti imenski žig ali tvorniški znak (čl. 14. zakona). Med take izdelke se štejejo prevleke na steklu, porcelanu ali na drugih krh¬ kih podlogah, dalje predivo iz niti, intarzije itd. Take izdelke je treba opremiti s ploščico iz iste tvarine, na katero se da žig udariti. Če to ni mogoče, se mora žig udariti na svinčeno ali kositreno plombo, ki se s tanko nitko ali z vrvico iz pergamenta pritrdi na izdelek, tako da se brez poškodbe te niti plomba ne more sneti. Člen 24. Izdelki, o katerih se ob preizkušanju dožene, da imajo po zakonu dopustno stopnjo čistine, da pa ne do¬ segajo v prijavi napovedane čistine ali da njih kako¬ vost ni v skladu z ostalimi zakonskimi predpisi, se žigo¬ sajo ali z žigom nižje čistinske stopnje ali šele takrat, kadar se odpravi pod uradnim nadzorstvom ono, kar je nasprotno zakonskim predpisom. Pri tem je treba upoštevati nastopno: 1. Ce se preizkuša s topljenjem še ne dovršeni, več¬ krat spojeni izdelek iz zlata, srebra ali platine, čigar ma¬ sivni deli imajo naj-ižjo zakonsko čistino, pa se pri tem pokaže nezadostna čistina celotnega izdelka, je dopust¬ no, da se dotični izdelek proizvajalcu začasno vrne, da ga prečisti, to je, da odpravi, kar je na njem preveč spojila, medi, železa, bakra ali podobnega, ako se je ne¬ zadostna čistina povzročila brez namere s pretirano upo¬ rabo spojila ali pa pri izpolnjenem blagu po slučajno zaostalem ostanku mase za polnitev in ako je zajam¬ čena gotovost, da se bo izdelek res vnovič predložil na preizkušanje. Prav tako se lahko postopa tudi z vsemi ostalimi takšnimi izdelki, ki se predlože z isto prijavo. 2. Ista ugodnost se sme priznati tudi takšnim izdel¬ kom, pri katerih se čistina posameznih, s spojilom spo¬ jenih delov ne da dognati, pa jim je povprečna čistina premajhna. Takšni izdelki se smejo na proizvajalčevo zahtevo izročiti na barvanje ali kuhanje samo tedaj, če je gotovo, da se bodo dali v promet pobarvani ali pre¬ kuhani; toda tudi takšni izdelki morajo imeti popolno vrednost najmanjše čistine, določene v čl. 2. zakona. 3. V vseh primerih se mora izvršiti po čiščenju, bar¬ vanju ali kuhanju novo preizkušanje s topljenjem. 4. Izdelki, uvoženi iz inozemstva, ki imajo sicer naj¬ nižjo stopnjo čistine, pa kažejo kakšno drugo protizako¬ nito lastnost, se izroče prejemniku, da odpravi ugotov¬ ljene nedostatke pod nadzorstvom urada; ako se ta od¬ prava ne bi mogla izvršiti v državi, se pošljejo uvoženi izdelki nazaj čez mejo. Pri izdelkili iz zasebne lastnine, ki izkazujejo sicer po zakonu dopustno stopnjo čistine, pa niso v skladu z ostalimi zakonskimi pogoji, se sme na zahtevo lastnika odnehali od zahteve, da se odpravijo protizakonite last¬ nosti, ako so izdelki z graviranjem označeni za zasebno last in se ne bodo dajali naprodaj. Graviranje se sme izvršiti proti jamstvu tudi po predložitvi izdelka na preizkušanje in žigosanje. 32 Člen 25. Izdelki, ki nimajo niti najmanjše dopustne čistin- ske stopnje (čl. 2. zakona), pa bi znašala njih dognana čistinska stopnja nad 200/1000, ali s katerih bi se ne dala odpraviti kakšna druga protizakonita lastnost, ali s katerih ne bi hotela stranka kaj takega odpraviti v smislu člena 24. te uredbe, se stolčejo in se v takem stanju vrnejo stranki (čl. 15., odst. 2. zakona). Če pa se predlože protizakoniti izdelki namenoma vnovič v neizpremenjenem stanju, se ne smejo proiz¬ vajalcu vrniti, da odpravi nedostatke, marveč se mora postopati po členu 26., točki 4., in členu 27. zakona o kontroliranju čistine izdelkov iz zlata, srebra in platine. VI. Uvoz in izvoz izdelkov iz zlata, srebra in platine. Člen 26. Izdelki iz zlata, srebra in platine, narejeni v ino¬ zemstvu, se smejo uvažati samo pri onih carinarnicah, k. jih je določil minister za finance na predlog ministra za trgovino in industrijo (čl. 17., točka 7., in čl. 24. za¬ kona). Postopanje pri uvozu izdelkov iz zlata, srebra in platine predpiše minister za trgovino in industrijo v sporazumu z ministrom za finance. Člen 27. Izdelki iz zlata, srebra in platine, pripravljeni za izvoz, so oproščeni žigosanja in torej tudi določb o čisti¬ ni in ostalih lastnostih po zakonu o kontroliranju čistine izdelkov iz zlata, srebra in platine (čl. 18. zakona). Iz¬ delovati se smejo v poljubnih čistinah. Pogoji in varnostni ukrepi, ob katerih se dovoljujeta izdelava in promet takšnih izdelkov, se predpišejo v pravilniku ministra za trgovino in industrijo, izdanem v sporazumu z ministrom za finance. B3 VII. Nadzorstvo nad proizvajalci in prodajalci, zastav¬ ljalnicami in dražbalnicami. Člen 28. Vsa podjetja, obrti ali osebe, ki se bavijo z izdelo¬ vanjem, prodajo ali popravilom zlatih, srebrnih ali pla- tinskih izdelkov, kakor tudi javne ali zasebne zastav¬ ljalnice in dražbalnice, čijih poslovanje obsega te izdel¬ ke, so pod nadzorstvom pristojnega občnega upravnega oblastva prve stopnje. Člen 29. V prednjem členu našteta podjetja, trgovci, obrt¬ niki, zavodi itd. morajo občnemu upravnemu oblastvu najmanj deset dni poprej javiti, da prično z delom. Pri¬ javi je treba priložiti v overovljenem prepisu obrtno dovolilo in naznaniti, kje je delavnica ali prodajalnica. D* te prijave so zavezani tudi tedaj, če je njihov obrt le začasnega značaja. Prav tako morajo vsako izpremem- bo mesta in poznejšo opustitev obrta prijaviti 14 dni poprej, preden je selitev izvršena ali delo ustavljeno. Kadar se delo opusti, se mora obenem upravnemu oblastvu prve stopnje izročiti imenski žig ali tvorniški znak. Kadar preneha obrt zaradi smrti lastnika, je dol¬ žan vse to (odjavo obrta in vrnitev imenskega žiga) iz¬ vršiti naslednik; kadar je več naslednikov ali so nasled¬ niki nepoznani, mora to izvršiti zapuščinsko sodišče ali sodni upravitelj mase. O vsaki izvršeni prijavi izda občno upravno oblastvo potrdilo, ki se mora hraniti na očitnem mestu. Člen BO. Občna upravna oblastva prve stopnje vodijo, vsako za svoje območje, evidenco vseh proizvajalcev in proda¬ jalcev izdelkov iz zlata, srebra ali platine, zastavljalnic in dražbalnic. V evidenco se vpisujejo: priimek in ime, poklic (vrsta opravila, obrta), sedež delavnice, prodajal- 34 niče, zastavljalnice itd., čas pričetka ali prenehanja dela, oblika imenskega žiga ali tvorniškega znaka in uspeh vsakega posameznega pregledovanja obrata. Člen 31. Krošnjarjenje z izdelki iz zlata, srebra in platine je strogo prepovedano. Pravico, razlagali in prodajati po sejmih izdelke iz zlata, srebra in platine, imajo tisti, ki izpolnijo predpise člena 29. te uredbe in kolikor jim je to dovoljeno po do¬ ločbah drugih zakonov (zakona o obrtih). Člen 32. Zlati in pozlačeni srebrni izdelki, dalje izdelki iz platine in izdelki iz srebra morajo biti v prodajalnicah in izložbah ločeni drug od drugih. Pri pozlačenih sre¬ brnih izdelkih se mora pristaviti razločen napis »Srebro«. Lastniki obratov, zlasti trgovci z mešanim blagom, ki prodajajo z odobritvijo obrtnega oblastva razen osta¬ lega blaga tudi zlate, srebrne in platinske izdelke, smejo imeti te izdelke samo v posebnih, na zunaj vidno ozna¬ čenih oddelkih svojega obrata. Člen 33. Podjetja, trgovci, obrtniki, zavodi itd., našteti v prejšnjem členu 28., morajo imeti v svojem obratu ali poslovalnici na vidnem in pristopnem mestu slike držav¬ nih čistinskih žigov in na zahtevo odjemalca dopustiti vpogled v zakon o kontroliranju čistine izdelkov :z zlata, srebra in platine in v uredbo, izdano za njegovo izvr¬ ševanje. Člen 34. Občna upravna oblastva vrše nadzorstvo nad pro¬ izvajalci in prodajalci z uradnim pregledovanjem obrata (čl. 35. do 44.), nad zastavljalnicami, zasebnimi in javni¬ mi dražbalnicami itd. pa po predpisih členov 45. do 52. te uredbe. 85 VIII. Uradno pregledovanje obratov proizvajalcev in prodajalcev. Člen 35. Organi občnih upravnih obiastev morajo, kadar na¬ nese prilika, uradno pregledovati obrate proizvajalcev in prodajalcev, držeč se pri tem strogo določb zakona in te uredbe. Pregled je treba izvršiti zlasti takrat, kadar s e pojavi sum, da se krši zakon o kontroliranju čistine izdelkov iz zlata, srebra in platine. Člen 36. Nalog za pregledovanje izda starešina občnega uprav¬ nega oblastva. Svoje organe, ki jim poveri delo pre¬ gledovanja, mora oskrbeti s pismenim nalogom (poobla¬ stilom) in legitimacijo o identiteti. Razen tega mora pri¬ vesti kontrolni organ s seboj še eno uradno osebo kot pričo. Ako zahtevajo razmere, se sme pritegniti tudi en policijski organ ali občinski uradnik. Člen 37. Pregledovanje obrata se sme vršiti praviloma samo v času dnevnega dela, t. j. podnevi in ob delavnikih; izven tega časa je pregledovanje dovoljeno samo v pri¬ meru, ako je neobhodno potrebno, da se z njim prepreči ali razkrije drzna kršitev zakona. Pri pregledovanju se je treba izogibati vsakemu oteževanju in motenju obrata. Člen 38. Pri pregledovanju mora biti navzočen lastnik obrata ali obrtne delavnice ali pa, kadar ga ne bi bilo tam, njegov namestnik. Če bi lastnik ali njegov namestnik zahteval, da se pregledovanje preloži na kateri drugi dan, se tej zahtevi nikakor ne sme ugoditi. 36 Člen 39. Pregledovanje se omejuje na delavnico in na od¬ delke za hranjenje in prodajanje blaga. Vpogled v po¬ slovne knjige se izvrši samo takrat, kadar se pokaže zaradi suma, da se krši zakon o kontroliranju čistine zlata, srebra ali platine, to za potrebno. Osebe, pri katerih se vrši pregledovanje, so dolžne, da odprejo prostore, omare, predale in blagajne, ki jih označi kontrolni organ in da mu pokažejo vse blago, kar ga je. Ko bi se temu upirali, se zapečatijo T si pro¬ stori, omare, predali in blagajne uradno. Zapečateni ostanejo toliko časa, dokler lastnik ne dovoli vpogleda al dokler se ne izpolnijo formalnosti, da se morejo uradno zopet odpreti. Člen 40. Pregledovanje obrata obsega nadzorstvo nad tem, ali se izvršujejo vsi predpisi zakona o kontroliranju čistine zlata, srebra in platine in njega izvršilni pravil¬ niki. Treba je ugotoviti: 1. ali ima dotičnik dovoljenje za delo (obrtno do¬ volilo). Ako trguje z drugim blagom, pa mimogrede tudi prodaja zlate, srebrne in platinske izdelke, ali ima za to potrebno dovoljenje. Da se obrtno dovolilo predloži na vpogled, naj se zahteva le takrat, kadar dotičnik ni vpisan v evidenci obratov in delavnic; 2. ali ima točno (precizno) tehtnico in uteži in ali so po predpisih žigosane; 3. ali so določbe o kontroliranju čistine zlata, srebra in platine in slike čistinskih žigov na očitnem in pri¬ stopnem mestu obrata občinstvu na vpogled (razpolo¬ žene) ; 4. ali imajo izdelani zlati, srebrni in platinski iz¬ delki, ki so v obratu ali delavnici, zakonsko čistino; ali so označeni z imenskim žigom ali tvorniškim znakom proizvajalčevim, kakor tudi s predpisanim čistinskim žigom; 37 5. ali ima spojilo, ki je v delavnici in se rabi za spajanje zlatih in srebrnih izdelkov, predpisano sestavo i- ali ustrezajo zlate, srebrne in platinske zlitine zakon¬ skim predpisom (če treba, je odvzeti en košček za anali- toda kvečjemu en gram); 6. ali se je postopalo po členu 31. te uredbe; 7. ali so izdelki iz navadnih kovin ločeni od zlatih, srebrnih in platinskih in označeni z razločnim napisom. Člen 41. Zapisnik o izvršenem pregledovanju, ki naj bo na¬ tančno in vestno sestavljen, podpišeta kontrolni organ in lastnik obrata ali njegov namestnik, in če je navzočen organ javne varnosti, tudi ta. Preizkušanje čistine in analize se izvrše o priliki pregledovanja — po uradni dolžnosti — brezplačno. Po izvršeni analizi se mora odvzeta tvarina stranki vrniti. Člen 42. Ce se doženejo ob pregledovanju nedostatki ali po¬ dajo ugovori, je napisati zapisnik v izvirniku in v pre¬ pisu (kopiji). Prepis, opremljen s pečatom urada, se izroči lastniku obrata. Ta prepis velja obenem kot pri- znanica za osporavano in morebiti zaplenjeno blago. Zaplenjene stvari se morajo v zapisniku na dolo¬ čenem mestu navesti, in sicer: število kosov, vrsta blaga (n teža, kakor tudi ime tistega, ki je zaplenjeno blago izdelal ali od koga je nabavljeno. Odvzeti izdelki se morajo v navzočnosti lastnika °brata ali njegovega namestnika zamotati in opremiti s Pečatom urada in lastnika. Sme se tudi odrediti, da pri¬ nese stranka zapečateni omot (paket) na določeni dan v urad. To je treba tudi v zapisniku ugotoviti. Člen 43. Kadar se vrši pregledovanje izdelkov iz zlata, sre¬ bra in platine pri prodajalcih na sejmih, cerkvenih slo¬ vesnostih in drugih prilikah, kjer se tako blago razloži 38 naprodaj, je razen določb po čl. 40. ugotoviti tudi to, ali ima dotičnik posebno dovoljenje za prodajo izdelkov iz dragocenih kovin po takšnih krajih. Člen 44. Zapisnik o izvršenem pregledovanju obrata se mora protokolirati, njegovi podatki pa se morajo vpisati v evidenco obrtov in delavnic. Če je treba zoper stranko uvesti kazensko postopa¬ nje, je postopati po zakonu, zaplenjene izdelke pa je shraniti v uradu, dokler se ne dokonča kazensko posto¬ panje. Kadar gre za kazniva dela, ki se kaznujejo po ves predmet izročiti pristojnemu oblastvu. Zaplenjeno blago se vpiše v izkaz zaplenjenih stvari; po izvršenem kazenskem postopanju je ž njimi postopati v smislu kazenske razsodbe. Nadzorstvo nad zastavljalnicami. Člen 45. Zastavljalnice, zasebne in javne, smejo o priliki jav¬ nih prodaj izročati kupcem samo takšne izdelke iz zlata, srebra in platine, ki so opremljeni s predpisanim čistin- skim žigom. Izvzeti so izdelki, ki so našteti v naslednjem odstavku in v členu 47. te uredbe. Zato se morajo izdelki iz zlata, srebra ali platine, ki se v zastavljalnicah po dražbi ponujajo naprodaj, preizkusiti glede čistine in žigosati. Na zahtevo zastav¬ ljalnic se žigosanje izdelkov izvrši lahko tudi pred javno prodajo; če se pa preizkušanje čistine in žigosanje nista izvršili pred javno prodajo, mora organ občnega uprav¬ nega oblastva prve stopnje pregledati izdelke iz zlata, srebra in platine, ki so določeni za javno prodajo, med licitacijo, preden se izdelki okličejo za javno prodajo. Če se zasledijo nežigosani izdelki, je treba razliko¬ vati, ali imajo najnižjo zakonito čistino ali je nimajo, V prvem primeru se mora pri javni prodaji razglasiti, da se izdelki, preden se izročijo, po želji kupca ali Žigo- sajo ob njegovih stroških ali pa razbijejo na kose. Izdel¬ ki „ nezadostno čistino se smejo pri javni prodaji pra¬ viloma oklicati samo za stolčene. V nestolčenem stanju se smejo izdelki iz zlata, srebra ali platine z nezadostno čistino izročiti pod nad¬ zorstvom urada v izvozne namene samo osebam, ki se bavijo z izvozom takih izdelkov. Zati mora zastavljalnica o vsaki takšni prodaji takoj obvestiti občno upravno oblastvo prve stopnje ali njegovega odposlanca. Kupec je dolžan poskrbeti za to. da pristojno občno upravno oblastvo opremi kupljene izdelke z žigom za izvoz in vpisati jih v svoje skladiščne knjige izdelkov, namenje¬ nih za izvoz. Člen 46. Ce ima kakšen zastavljen izdelek na sebi znake kaznivega dejanja po čl. 26. zakona, je organ občnega upravnega oblastva upravičen, da postavi dotični pred¬ met za toliko časa pod uradno zaporo, kolikor je potreb¬ no, da se dožene stanje stvari. Ce dožene zastavljalnica, ko se ji predloži izdelek, že sama kakšno kaznivo dejanje po točki 1. do 3. čl. 26. zakona, ne sme na tak izdelek dovoliti posojila, marveč ga mora izročiti občnemu upravnemu oblastvu prve stop¬ nje v nadaljnje postopanje. Ce se storilec kaznivega dejanja (ponarejevalec) ne da izslediti, pa je nedvomno, da zastavljalnice ni hotel zlonamerno oškodovati, more minister za trgovino in industrijo po obrazloženem predlogu osrednje uprave za mere odrediti, da se dotični izdelek izroči zastavljalcu, ko se je odpravil ponarejeni žig, odnosno uničil izdelek. Člen 47. Na izdelke iz zlata, srebra in platine, ki so zaradi svoje znanstvene, umetniške, zgodovinske ali kulturno¬ zgodovinske vrednosti po točki 5. člena 17. zakona opro¬ ščene preizkušanja čistine in žigosanja, ni niti o priliki javne prodaje uporabljati omejitev, določenih v členu 45. te uredbe. 40 Izdelki take vrste se smejo torej, čeprav so nežigo- sani ali nimajo zadostne čistine ali so izpolnjeni s stari¬ mi tvarinami ali so v navzkrižju s katerokoli določbo zakona ali te uredbe, s privoljenjem občnega upravnega oblastva prodajati zasebnikom ali trgovcem. Člen 48. Kadar se razlože izdelki iz zlata, srebra ali platine, namenjeni za javno prodajo, prej občinstvu na ogled, se mora vse to blago razložiti tako, da je pristno blago ločeno od nepristnega in to poslednje označeno z ustrez¬ nim napisom. Člen 49. Zastavljalnice, zasebne in javne, so zavezane, da obveste o vsaki javni prodaji zastavljenih stvari 8 dni poprej občno upravno oblastvo prve stopnje. Pri tej pri¬ liki je treba predložiti tudi seznamek dospelih zastav. V seznamku se morajo ločeno našteti zlati, srebrni in platinski izdelki, nato je navesti redno število zastav, vrsto in število kosov zastavljenih predmetov in njih težo. Člen 50. Ko prejme prijavo, odpošlje občno upravno oblastvo svojega uradnika, ki izvrši preizkušanje čistine in žigo¬ sanje dospelih zastav iz dragocenih kovin, po želji zastav¬ ljalnice bodisi pred javno prodajo ali za čas prodaje ali preden se zastave naprodaj okličejo. Če bi se bila prijava vložila prekesno ter bi ne bilo več časa, da se stvari pregledajo, se sme spraviti v pro¬ dajo samo to, kar je opremljeno s predpisanim državnim žigom čistine. Če izvrši zastavljalnica dražbo zlatih, srebrnih ali platinskih izdelkov, ne da bi bila poprej vložila prijavo, vloži pristojno občno upravno oblastvo o tem prijavo. Ako bi se zastavljalnica s to opustitvijo pregrešila zoper predpise zakona o kontroliranju čistine izdelkov iz zlata, srebra in platine, se napravi razen tega zapisnik in 41 Pošlje prijava pristojnemu oblastvu v nadaljnje po¬ stopanje. Člen 51. Dopustno je, da odneha občno upravno oblastvo od predpisa prvega odstavka člena 50. te uredbe, če se zavod in njegov cenilec obvežeta, da bosta sprejemala v zastavo samo takšne izdelke iz zlata, srebra in platine, ki so opremljeni s predpisanim državnim žigom čistine in če prevzameta nase odgovornost za vse morebitne nerednosti, ki bi se utegnile pojaviti o priliki javne pro¬ daje. Vendar je zavod tudi v tem primeru dolžan, da se drži določb členov 45. in 49. te uredbe, občnemu Upravnemu oblastvu pa ostane pravica, da je navzočno pri javnih prodajah in da vsak čas kontrolira vse zaloge zlata, srebra in platine v dotični zastavljalnici. Če se izslede o priliki takega kontroliranja stvari, ki niso žigo¬ sane, je postopati po zakonskih predpisih. Člen 52. Če ostanejo izdelki iz zlata, srebra ali platine, ki nimajo niti najmanjše po zakonu predpisane čistine, o priliki javne prodaje v zastavljalnici neprodane, se smejo v neokvarjenem stanju, ob absolutno zanesljivi evidenci, pustiti še dva meseca, odnosno do prvega najbližjega roka dospelosti, v shrambi pri dotični zastavljalnici. Med tem rokom se smejo takšni izdelki izročiti v nerazbitem stanju stranki (zastavljalcu), ki prinese zastavni list. Ako pa se na takšnih izdelkih ugotovi tudi kaznivo dejanje po čl. 26., točke 1. do 3., zakona, se smejo sporni izdelki vrniti zastavljalnici samo takrat, kadar se stori¬ lec ne more izslediti. Preden se takšni izdelki, ki imajo na sebi ponarejene ali zlorabljene pristne žige, vrnejo, s e morajo na njih najprej odpraviti odtiski žigov, pri čemer je paziti, da se ne poškoduje izdelek sam. Če spada kaznivo dejanje pod točko 4. člena 26. zakona, se smejo izdelki vrniti zastavljalnici samo v razbitem stanju. Če se storilec izsledi, ostanejo izdelki zaplenjeni v uradu toliko časa, da se ne izda razsodba. 42 Kadar zastavljalec v prej omenjenem roku ne za¬ hteva dotičnega izdelka nazaj, se mora izdelek, kolikor ni moči izvesti postopka po čl. 26. zakona, razbiti na kose in v takem stanju izročiti cenilcu. Nadzorstvo nad sodnimi prodajami izdelkov iz zlata, srebra in platine. Člen 53. Določbe členov 45., 47. in 48. te uredbe veljajo tudi za javne prodaje izdelkov iz zlata, srebra in platine, ki se vrše po sodni poti, in sicer se smejo kupcem pravilo¬ ma izročiti samo preizkušeni in žigosani izdelki iz zlata, srebra in platine. Pred sodno prodajo se mora ugotoviti, ali so izdelki opremljeni z državnim žigom čistine. Če bi kakšen izdelek ne imel državnega žiga, je preizkusiti, ali ima najnižjo, po zakonu dopustno stopnjo čistine in ga je na tej osnovi opremiti z državnim žigom čistine. Da se more izvršiti preizkušanje izdelkov iz zlata, srebra in platine, je treba obvestiti o razpisani javni prodaji najmanj 8 dni prej občno upravno oblastvo. Ako je občno upravno oblastvo prve stopnje (oddelek za kon¬ trolo mer) v kraju prodaje, zadostuje, da se obvestilo vroči 3 dni pred prodajo. Če urad ni izvršil pregleda izdelkov iz zlata, srebra in platine, za izvršitev sodne prodaje samo tedaj ne more biti zapreke, ako je sodišče kontrolni urad pravo¬ časno obvestilo, pa ta ni odposlal uradnika. Občno upravno oblastvo prve stopnje mora, ako je bila prijava pravočasno napravljena, izvršiti pregled izdelkov pred določenim rokom prodaje. Člen 54. Kadar se o priliki pregledovanja zasledijo izdelki, ki niso žigosani, je postopati ž njimi po določbah odstav¬ kov 3. in 4. člena 45. te uredbe. Kadar se v smislu čl. 45., odstavka 4., izdelki, ki nimajo niti najnižje stopnje čistine, izroče trgovcem, ki 43 se bavijo z izvozom takšnih proizvodov, se morajo ti izkazati s pooblastilom pristojnega občnega upravnega oblastva prve stopnje. Člen 55. Izdelkom, ki nimajo uajnižje po zakonu predpisane čistine ( 58S /iooo za zlato, 800 /iouo za srebro, B30 /io 0 o za plati¬ no), se ne sme pri sodnih prodajah oklicevati čistina. Člen 56. Postopanje z izdelki, ki so po čl. 17., točki 5., zakona oproščeni žigosanja, je pri sodnih prodajah isto, kakršno je po čl. 47. te uredbe. O vprašanju, ali gre za take, glede postopanja pri žigosanju privilegirane izdelke, odloča kontrolno obla- stvo sporazumno s sodiščem. Kadar je stvar nejasna ali sporna, je postopati po čl. 2., točki 5., te uredbe. Ostali državni in javni zavodi. Člen 57. Za zlate, srebrne in platinske izdelke, ki se spra¬ vijo pri poštnih uradih in železniških postajah, carinar¬ nicah in ostalih državnih ali javnih zavodih v javno prodajo, veljajo določbe čl. 53. do 56. te uredbe. Člen 58. Zlati, srebrni in platinski izdelki, na katerih je: 1. čistinski žig ponarejen, 2. vtisnjeni žig ali znak prenesen na drug izdelek iz zlata, srebra ali platine, 3. ki imajo v sebi tuje tvarine, kakor železo, baker, svinec, spojilo, manjše vsebine dragocene kovine, zamaz- ko itd. tako, da se te tvarine ne dado lahko zapaziti in razločiti, se zaplenijo in v razbitem stanju prodajo javno v korist državni blagajni (člen 37. zakona). 4 44 Izvzeti so samo izdelki, ki morajo imeti potrebno protisklenino (konteremail), ki služi za ohranitev oblike. Razen tega, da se takšni izdelki zaplenijo v korist državni blagajni, je zoper storilce postopati po čl. 26. zakona. IX. Izdelki iz neplemenitih kovin. Člen 59. Izdelki iz neplemenitih, pa plemenitim podobnih kovin, pozlačeni ali posrebreni, dublirani, lakirani, na¬ dalje predmeti, narejeni iz neplemenitih kovin, pa z zlatom, srebrom ali platino okrašeni, se smejo prodajati samo kot izdelki iz neplemenitih kovin ter ne smejo dobiti naziva ali označbe, po katerih bi se utegnilo po- grešno soditi, da so iz zlata, srebra ali platine. Dovoljena pa je označba »kina-srebro« kot naziv, ki je v trgovini že v navadi. Med izdelke iz neplemenitih kovin se štejejo tudi tisti, v katerih količina plemenite kovine ne znaša več ko 2 °%ooo. Člen 60. Izdelki iz neplemenitih kovin se ne smejo toliko pozlatiti ali posrebriti (z zlatom ali srebrom platirati. dublirati itd.), da bi se tako onemogočilo preizkušanje na kamnu. Od te določbe so izvzeti tisti izdelki, na katerih se opazi z notranje strani navadna kovina in ki imajo na očitnem mestu vtisnjen znak »Kovina« (»Metal«) ali naziv tvarine, iz katere so narejeni. Ce so na takih izdel¬ kih okraski iz zlata, srebra ali platine, ne smejo biti žigosani, niti težji od 1 grama. Prekrški te vrste se kaznujejo po 51. 31. zakona. Člen 61. Kadar ima kakšen obrat v zalogi, v prodajalnicah in izložbah razen izdelkov iz zlata, srebra in platine tudi izdelke iz neplemenitih ali tem podobnih kovin, morajo 45 biti izdelki iz neplemenitih kovin spravljeni v posebnih predalih, na katerih naj bodo ti izdelki označeni z raz¬ ločnimi napisi. Ti napisi ne smejo biti takšni, da bi se utegnilo zaradi njih pogrešno soditi, da so to izdelki iz zlata, srebra ali platine. X. Končne in prehodne določbe. Člen 62. Cesarske avstrijske velike in male cekine je treba žigosati samo tedaj, če znaša njih čistina 980 /iooo. Prav tako se sme žigosati zlat turški denar, ki se rabi za nakit, če je njegova čistina najmanj 750 /iooo. Če za pre¬ izkušanje in žigosanje predloženi denar nima prej dolo¬ čene čistine, se stolče in v tem stanju se vrne lastniku. Teže in čistine denarju, ki se mora dati žigosat, so predpisane s pravilnikom ministra za trgovino in indu¬ strijo št. 5852 z dne 5. julija 1930. (»Službene novine« št. 150/LIX/352 z dne 16. julija 1930., »Službeni list« št. 128/21 iz 1. 1930.) Člen 63. Prejšnji žigi, ki so na izdelkih iz zlata in srebra, obdrže svojo polno veljavo. Ti žigi so: A. Za zlato: 1. večjih domačih izdelav prve čistine ( 750 /iooo) »Sobi¬ ce v krogu« z znakom I, 2. večjih domačih izdelav druge čistine ( 583 /iooo) »Glava Miloša Obilica v krogu« z znakom II, 3. manjših domačih izdelav prve čistine ( 750 /ioo„) »Dve ptici z vejico v sredi« in znakom I, 4. manjših domačih izdelav druge čistine ( 533 /iooo) »Levja glava z odprtimi čeljustmi« in znakom II, 5. tujih izdelav prve čistine ( 750 /in<>o) »Meč med lovor- jevima vejicama« in znakom I, 6. tujih izdelav druge čistine ( 583 /iooo) »Bokal« z znakom II. 4 » I 46 i B. Za srebro: 1. večjih domačih izdelav prve čistine ( a< ’%ooo) »Mlad mesec, ki obkroža peterožarno zvezdo« z znakom I, 2. večjih domačih izdelav druge čistine ( 800 /iooo) »Kladivi, križem povezani s trakom« in z znakom II, 3. večjih domačih izdelav tretje čistine ( 75 “/nioo) »Merjaščeva glava v kvadratu z odrobljenimi vogali« in z znakom III, 4. manjših domačih izdelav prve čistine ( 900 /iooo) »Merkurjeva palica« z znakom I. 5. manjših domačih izdelav druge čistine ( 800 /iooo) »Kozlova glava« z znakom II, 6. manjših domačih izdelav tretje čistine ( 750 /iooo) »Krokarjeva glava« z znakom III, 7. tujih izdelav prve čistine ( 800 /iooo) »Konjska gla¬ va« z znakom I, 8. tujih izdelav druge čistine ( 7r, %ooo) »Krona« z znakom II. Pri zgoraj naštetih žigih pod A. in B. označuje rimska številka v žigu čistinsko stopnjo. Razen rimskih številk so v žigu tudi še arabske številke, ki pomenijo redno številko urada, ki je izvršil žigosanje. Redne številke uradov, ki so vršili preizkušanje čistine in žigosanje s spredaj naštetimi žigi, so bile tele: 47 Slike žigov, navedenih pod točkama A. in B., so raz¬ vidne iz dodatka IV. tega pravilnika. Člen 64. Ta uredba stopi v moč po enem mesecu od dneva, ko se razglasi v »Službenih novinah«. Od tega dne prenehajo veljati točka II. člena 1., ier el. 2., 3. in 4. odločbe ministra za trgovino in indu¬ strijo št. 4388 z dne 28. avgusta 1929. (»Službene novi¬ ce« št. 213/LXXXIV z dne 12. septembra 1929., »Uradni liste št. 410/102 iz I. 1929.). V Beogradu, dne 30. maja 1933.; št. 3022/933. Minister za trgovino in industrijo dr. I. Šumenkovič s. r. Dodatek 1. Navodilo za preizkušanje zlatih, srebrnih in platinskih zlitin. N a m e n. Vrste čistine zlatih, srebrnih in platinskih zlitin so določene z zakonom o kontroliranju čistine iz¬ delkov iz zlata, srebra in platine. Da se preizkusi čistina, odnosno določijo morebitni nedostatki, je vsak izdelek podvržen strokovnemu preizkušanju. Metode preizkušanja. Zlitine plemenitih kovin se dado preizkusiti z metodo primerjanja, ki daje približne rezultate in z analitičnimi kvantitativnimi metodami, ki dajejo točne rezultate. A. Metoda primerjanja. Za preizkušanje zlatih, srebrnih in platinskih izdel¬ kov na kamnu so potrebni nastopni pripomočki: 1. lidijski kamen (lidit), 2. zlate, srebrne in platinske igle, 3. preizkusne kisline. 48 Ad 1. Za preizkusni kamen se jemlje trdi silikatni skrilavec — lidit. Ad 2. Igle iz zlatih, srebrnih ali platinskih zlitin so ali lamele ali paličice, pripojene na bronasta ali bakrena držala. Po zakonu o kontroli izdelkov iz zlata, srebra in platine obstoje 4 čistine za zlato (950/1000, 840/1000, 750/1000 in 583/1000), tri čistine za srebro (950/1000, 900/1000 in 800/1000) in ena čistina za platino (950/1000); za vsako vrsto čistine je določena posebna igla, odnosno posebna serija igel. V seriji igel ene določene čistine morajo biti zastopane barve onih zlitin, katere prihajajo največ v promet. Da se natančno določi čistina, je važno, da jemljemo za predmet, katerega pre¬ izkušamo, po možnosti iglo iste barve; kislina namreč na predmeta iste čistine, čije zlitine pa niso enake barve, ne deluje enako ter se zdi tedaj, da ima en predmet večjo čistino od drugega. Ad 3. a) Kislina za zlato. Zlato je proti kislinam stanovitno. Raztvarja ga samo zlatotopka, to je mešanica azotne in solne kisline. Za različne odtenke zlatih zlitin se uporablja tudi zlatotopka različne koncentracije. Za zlato obstoje torej štiri vrste kisline, in sicer: 1. preizkusna kislina za zlitine z več ko 840°/oo zlata. 2. preizkusna kislina za zlitine od 670 do 840°/oo zlata. 3. preizkusna kislina za zlitine od 500 do 670°/oo zlata in 4. preizkusna kislina za zlitine izpod 400°/oo zlata. Za dokazovanje niklja v zlitini se jemlje alkoholna raztopina dimetilglioksima. Preizkus na zlato. Delovanje kisline na pre¬ izkusno razo mora biti počasno, da se morejo dognati najmanjše razlike v čistini. Preizkušanje obstoji nače¬ loma v tem, da preizkusna kislina hitreje deluje na zli¬ tine z manjšim odstotkom zlata. Postopek pri preizku¬ šanju je tale: predmet, ki ga želiš preizkusiti, ostružiš s strugalom, da se izogneš prevari s pozlato, nato pa napraviš na kamnu razo, široko 4 do 5 mm in dolgo 10 do 30 mm. Na obeh straneh te raze napraviš prav 49 takšno razo s preizkusno iglo iste barve. Ko je vse to narejeno, se nanese na razo čista azotna kislina in se čez nekaj časa osuši s pivnikom. Na isto mesto se nanese ustrezna preizkusna kislina za zlato. Ta kislina deluje na razo tako, da imajo njene črte s slabšo čistino tem¬ nejšo barvo. Reakcijo na kamnu si je treba ogledati, brž ko se preizkusna kislina nanese na razo, ker je zelo važno, da se ve, kdaj je treba s pivnikom odpraviti ostanek kisline s kamna. b) Kislina za srebro. Kislina, ki se rabi za preizkušanje srebrnih zlitin, sestoji iz kalijevega bikro- mata, žveplene kisline in destilirane vode. Preizkus na srebro. Da se dožene čistina srebrne zlitine, so potrebni preizkusni kamen in srebrne preizkusne igle. Postopek je isti kakor za zlato. Pred¬ met, ki se preizkuša, je treba očistiti s strugalom; pri tem pa je paziti, da se ne struži na tistem mestu, kjer je spojilo; na to se napravi na kamnu raza prav tako kakor za zlato. Poleg raze predmeta se napravi raza s preizkusno iglo, nato se dela s kislino in se določi raz¬ lika čistine po barvi obeh raz. Pri zlitinah srebra, ki so v navadi (srebro in baker), se lahko vidi razlika v čistini na črtah raze, še preden se doda kislina. Cim več je srebra v zlitini, tem bolj bo raza srebrnobele barve. c) Kislina za platino. Kislin za preizkušanje platinskih zlitin je dvoje: 1. kislina za hladno preizkušanje, 2. kislina za preizkušanje z izkuhavanjem. Prva kislina sestoji iz azotne in solne kisline in kalijevega nitrata, druga pa iz mešanice enakih količin azotne in solne kisline. Preizkus na platino. Za preizkušanje platin¬ skih zlitin s prvo kislino se lahko vzame namesto lidita beli ali črni umetni porcelanski kamen. Za preizkušanje z drugo kislino je uporabljati samo kamen lidit, ki se z razami, napravljenimi na kamnu, izkuhava v kipeči kislini zgornje sestave. V prvem primeru se pojavijo 50 rumeni do pomarančasti odtenki, v drugem pa temni. Po odtenku, ki jih kažejo raze igel in predmeta, se do¬ loči čistost zlitine. B. Kvantitativna analiza, a) Za zlato. Kupeliranje. Preizkušanje se vrši tako, da se s topljenjem določene količine zlitine, ki se preizkusi, s srebrom in svincem, ločita zlato in srebro od drugih kovin zlitine. Srebro se loči od zlata z izkuhavanjem v azotni kislini. b) Za srebro. Na moker način. Preizkušnja srebra na moker način se vrši z obarjanjem srebra z znanimi titriranimi raztopinami. Po Gay-Lussacovi metodi se vrši preizkušanje tako, da se raztopljeno srebro v azotni kislini s pomočjo titri- rane raztopine natrijevega klorida obarja kot srebro- klorid. Po Vollhardovi metodi raztopljeno srebro se obarja v azotni kislini s titrirano raztopino rodan-amonija ter pridobi tako srebro-rodanid z uporabo železnega galuna kot indikatorja. c) Za platino. Kupeliranje. Ako vsebuje zlitina poleg platine še srebro in baker, se pridobi s kupeliranjem s svincem zrno, ki ima v sebi samo platino in srebro. Srebro se izloči s kuhanjem v razredčeni žvepleni kislini. Ce vse¬ buje zlitina tudi še zlato, se pridobi s kupeliranjem in raztopitvijo v žvepleni kislini zrno iz platine in zlata. Tako pridobljeno zrno se raztopi v zlatotopki, iz te raz¬ topine se žila to izloči od platine na naslednji način: 1. zlato se obarja z železovim sultitom ali vodiko¬ vim superoksidom; 2. platina se obarja z amonijevim kloridom. 51 Izločivši na ta način platino ali zlato, je mogoče določiti natančno količino platine v zlitini. Dodatek II. Postopanje pri žigosanju izdelkov iz zlata, srebra in platine. A. Splošne določbe. 1. Odtiski žigov (tvorniških znakov) proizvajalcev kakor tudi državni čistinski žigi morajo biti čisti in jasni. Občnim upravnim oblastvom prve stopnje je dolž¬ nost, da pazijo na to, ali so ti zasebni in državni žigi dovoljeni, ali se pravilno uporabljajo in aii so jasni in razločni. Izdelki, ki bi imeli proti predpisom ali nerazločno udarjeni odtisek imenskega žiga, se morajo vložitelju vr¬ niti nežigosani. Stranke, ki po izvršenem žigosanju opa¬ zijo, da so izdelki opremljeni s pomanjkljivo ali nejasno vtisnjenim čistinskim žigom ali da niso žigosani na za to določenih mestih, morajo take izdelke takoj vrniti uradu, da se popravi odtisek žiga. 2. Med žigosanjem je treba zlasti skrbno paziti na to, da se predmeti ne poškodujejo. 8. Da se onemogoči podtikanje nepredpisano nare¬ jenih izdelkov ali pa takih, ki nimajo predpisane čistine, je najstrože prepovedano, posluževati se pri žigosanju pomoči strank, ali jim celo dovoliti, da same žigosajo. 4. Kadar prinesejo stranke na žigosanje izdelke z vdelanimi žlahtnimi kamni, se mora stranka pozvati, da je pri žigosanju navzočna. Stranko velja opozoriti, da se žigosanje vrši na njeno nevarnost in da urad ni odgo¬ voren za to, če poškoduje žlahtno kamenje o priliki žigosanja. 52 5. Izdelki iz zlata, srebra in platine, ki se morajo preizkusiti na čistino in žigosati, morajo biti opremljeni: a) z imenskim žigom ali tvorniškim znakom domačega proizvajalca (čl. 5. zakona in čl. 12. uredbe); b) z državnim čistinskim žigom ali z žigom za mešane izdelke (čl. 13. zakona in čl. 23. uredbe). Ad a) Imenski žig ali tvorniški znak se udarja na glavni del izdelka in če mogoče, tudi na večje postran¬ ske dele. Podrobnejše določbe vsebuje abecedni sezna- mek izdelkov pod B. tega navodila. Proizvajalci vtisnejo svoj imenski žig lahko tudi na druga mesta, nego je navedeno v seznamku pod B. Ako ima izdelek več enakih postranskih sestavnih delov, kakor noge, podstavke itd., je dovoljeno pritisniti imen¬ ski žig samo na eden takšen del. Ad b) Državni čistinski žig se vtisne ne samo na glavni del izdelka poleg imenskega žiga, ampak tudi na vse večje sestavne dele na mestu, kjer je imenski žig. Ako bi imenski žig ne bil vtisnjen tudi na teh postran¬ skih delih, potem se nanje vtisne samo državni žig ustrezne velikosti. Kadar se mora državni žig udariti na obroček (ušesce), ga je vstaviti na mestu spojitve alli v njega neposredni bližini. Na večje izdelke se vtisnejo večji, na manjše majhni žigi. 6. Inozemske izdelke je opremiti s čistinskim žigom na istih mestih kakor domače izdelke; izjema velja za izdelke, čijih izdelava je takšna, da bi se pokvarili, ako bi se žigosali na predpisanih mestih. V takih primerih je vtisniti žig za inozemske izdelke na takem mestu, kamor ga je mogoče, brez poškodbe izdelka, najbolje udariti. 7. Opremljanje izdelkov z visečim žigom (čl. 14. za¬ kona in čl. 23. uredbe) se mora omejiti samo na tiste primere, kjer nikakor ni mogoče udariti žiga na izdelek. 8. Žig za mešane izdelke (dodatek II.) se vtisne po čl. 22. uredbe na izdelke, ki so sestavljeni iz zlatih in srebrnih ali iz zlatih in platinskih delov. Vtisne se na ista mesta kakor pri izdelkih iz ene dragocene kovine. 53 Žig za mešane izdelke se ne vtisne na take izdelke, ki vsebujejo samo toliko dragocene kovine (srebra, pla¬ tine), kolikor je potrebno za okovanje žlahtnih kamnov.* B. Označevanje posameznih vrst izdelkov iz zlata, srebra in platine. V nastopnem seznamku je popisano, kako naj se označujejo z zakonito predpisanimi žigi izdelki, ki se najpogosteje pojavljajo v prometu. Kratice v besedilu pomenijo: I: imenski žig ali tvorniški znak proizvajalčev. D: državni žig čistine. A 1 h a 1 e : glej zapestnice. Amuleti : a) ploščnati amuleti v obliki zavitka ali ploščnate škatle z 1 in D na škatli; ostali deli z D; verige se žigosajo kakor navadne verige; b) amuleti v obliki novca, elipse in drugih oblik se žigosajo z I in D tako, da je pol žiga na amuletu, polovica pa na obročku; c) amuleti za konje in ostalo živino se žigosajo na licu z 1 in D, prepone na nasprotni plati z D. B e 1 e n z u c i : glej zapestnice. Bokali: z I in D na robu; pokrov, dno in roč z D. Broše: z 1 in D na koncu glavnega dela (po mož¬ nosti odznotraj). Če to ni mogoče, se lahko označujejo z istimi označbami na zaklepu, in sicer na njegovem glav¬ nem delu. Okraski na brošah, kolikor niso spojeni, se označujejo z D. B u d j e I a r i : glej denarnice. * Poslednji stavek točke 8. je bil razveljavljen s čl. 20. tarifo za pobiranje žigovine in ostalih pristojbin za merila in dragocene kovine z dne 11. novembra 1933., št. 56.661. (»Službene novine« z dne 28. novembra 1938., št. 273/LXXX/769 — »Službeni list« št. 115/12 iz 1. 1934.) 54 Burme: glej prstani. Cedilca: z J in D na zdelieo odzunaj; ročaj z D. Ako so na dve zdelici, se označujeta obe z I in D. Okraski na zdelici, kolikor niso spojeni, z D. Cerkvene stvari: a) Evangeljske cerkve (augsburške in helvetske vero¬ izpovedi) : kakor pri rimsko-katoliški cerkvi; b) grško-katoliške cerkve: kakor pri srbski pravoslavni cerkvi; c) islamske veroizpovedi: 1. Alem (demant): z I in D na vsaki glavici, z I in D tako križ kakor podstavek. kraju z I in D. pero z D. 2. Buhurdar (kadilnica): z 1 in D na tabli, oturku (posodi za ogenj) in kapku (posodi za kadilo): ostali okraski po možnosti z D. 3. Enam (škatla za sveto knjigo): z I in D na dnu in pokrovu. 4. Ibrik (vrč za umivanje): z 1 in D na robu; pokrov, ročaj in zvezda z D. 5. Skodelica za kavo: z I in D na robu skodelice. 6. Šiša (steklenica za dišave) z I in D na dnu; če je zamašek (čep) iz srebra, se označi z D. 7. Testije (posoda za blagoslovljeno vodo): z I in D na robu, na pokrovu in zvezdi z D. 8. Zarfi (obodna stojalca za skodelice) z 1 in D na dnu. d) Hebrejske veroizpovedi: 1. Hanukias (svečnik za praznik »hanukiu«) z I in D na dnu in sprednjem delu, rame z D. 2. Hodes: z 1 in D na podstavku in omarici, stiki z D. 3. Kazalce (apundator): roka in krona z I in D; verižice kakor druge verige. 4. Megila: z 1 in D na kroni, cevi in kapsuli; držaj z osjo z D. 55 5. Nakit za toro: a) krona (aftara) z I in D na obroču in na nakitu, zvončki z D; b) tablice z I in D na tabli, kroni in na oba leva; verige kakor druge verige; c) teorat, vito, zvitek (sefertora) z I in D na dnu in na srednjem delu, zvončki z D. 6. Paskacinija (mačica) z I in D na vse štiri spod¬ nje table; ena noga z D; nakit na srednjem kosu z I in D; skodelice (6 kosov) z D. 7. Rasasa (hišna svetiljka) z I in D na zadnji plošči, na katero je privitih 7 svetiljk; noge z D. 8. Viseče svetilnice za tempel se označujejo kakor druge take svetilnice. e) Rimsko-katoliške cerkve: 1. Ciborij: z I in D zunaj na robu in podstavku; patena tudi odspodaj z D. 2. Ciboriji za sveto popotnico: z I in D na pod¬ stavku; čaša, pokrov in križ z D. 3. Kadilnice: z I in D na podstavku, robu in po¬ krovu, obroč z D; ako ima kadilnica mesto podstavka noge, se morejo označiti z I in D. Verige kakor druge verige. 4. Kazalec (manductor): z I in D ročaj in roka. 5. Kelihi: z I in D zunaj na robu in na pod¬ stavku. 6. Križi, ročni: z I in D na nasprotni strani križa in to pri dnu. Ce je križ na podstavku, ki tvori z njim celoto, je žig vtisniti samo na podstavek. Če je pa podstavek na vijak, se mora označiti 7. Križi škofov, prelatov; kanonični za prša: z 1 in D z nasprotne strani (reverza); če to ni mogoče, neposredno ob obročku; verige kakor druge verige. 8. Križi z razpelom: z I in D noge in venci. 9. Ladjica, v kateri se hrani kadilo: z I in D na podstavku, zdelici in žlički; pokrov z D. 56 10. Lestenci, veliki lestenci: z I in D na robu, kupolici in na tri, eventualno na 4 obroče, na katerih so zataknjene verige in na pokrovu. Okraski figur, angelov, svečnih nosilnikov, križi in podobno z D. Verige, kakor druge verige; če so obroči verig večji ko 5 cm, se mora vsak del označiti z I in D, kolikor niso spojeni. 11. Lestenci, manjši lestenci (brez okraskov): z 1 in D na robu pokrova in na križu; verige kakor druge verige. 12. Lunula: z I in D v sredini. 13. Monštranca: z I in D na podstavku in držaju, okraski in figure, kolikor niso spojene, z D. 14. Patena: z I in D na robu. 15. Patene za sveto popotnico: z 1 in D na robu, pokrov in gornje kapsule z D. 16. Posoda za sveto vodo: z 1 in D na robu, ročaj z D. 17. Pušica z oljem za sv. krst: z 1 in D vse tri pušice, ako so spojene, in sicer na dnu; ako so pušice ločene, se mora vsaka posebej označiti z I in D. 18. Pušica z oljem za sv. popotnico iz 3 delov: z I in D na srednjem kosu, spodnjem delu in pokrovu; križ z D. 19. Svečniki: kakor drugi svečniki. 20. Škofov svečnik (lumen fidei); z I in D na pod¬ nožju in držaju, dno cevi (profitel) z D. 21. Škofova palica: z I in D polž in vsi trije deli palice. 22. Škropilnica: z 1 in D na robu in ročaju kotliča, škropilo z D. 23. Umivalnik: z I in D na robu umivalnika; vrči blizu ročnika in pokrova z D. 24. Vrčki s spodnjim krožnikom: z I in D ob strani blizu ročaja; pokrov z D, krožnik z I in D. 25. Zvončki: z I in D na robu, bat (kembelj) z D. ov f) Srbsko-pravoslavne cerkve: 1. Darohraniteljica: z I in D kelih, posoda za vino, mirnica, posoda za hleb (cestica) in dve žlici, potem posoda: na dnu in pokrovi, ostali deli po izprevidnosti. 2. Diskos (okrogli krožnik s podstavkom) z 1 in D na robu zdelice in na podstavku. 3. Kadilnice: kakor kadilnice rimsko-katoliške cerkve. 4. Kadilnice in posode za kadilo: kakor v rimsko¬ katoliški cerkvi. 5. Kelih: z I in D na podstavku, srednjem kosu in robu. 6. Kivot (škatla ali cerkvica): z 1 in D spodnji del in pokrov; ostali deli po možnosti z D. 7. Kopje: z I in D na držaju in konici; križ z D. 8. Kotel za sveto vodico: z I in D na robu pod¬ stavka. 9. Kotel za krščenje: z I in D na zgornjem robu in na dnu, cevi z D. 10. Križi: kakor v rimsko-katoliški cerkvi. 11. Krone za poroko in venci: z I in D na spodnji obroč; členi in postranski deli z D. 12. Krožniki: eden z Materjo božjo, drugi z razpe- pelom Kristusovim z I in D. Če so slike nare¬ jene iz posebnega kosa, se tudi one označujejo z D. 13. Lestenci: kakor lestenci rimsko-katoliške cerkve. 14. Naprsni križ (panagija): z I in D na spodnji plošči z nasprotne strani ali na ušescu križa; verige kakor verige. 15. Ognjišče: z I in D na robu in podnožju, držaj z D. 16. Pankandilon in polikandilon: z 1 in D na sred¬ njem delu; nakiti, ročice, cevi in tablice z D. 17. Petohlebnica: z I in D tabla; petohlebnica na zgornjem delu in dnu. Posode za olje, vino in pšenico prav tako na spodnjem delu z 1 in D. Pokrov z D. Svečnik z 1 in D; cev z D. 58 18. Posoda za krst (mizo): z I in D na dnu in na pokrovu. 19. Ripide: z I in D na ripidi in držaju. 20. Svečniki na 7 ročic: veliki svečniki za 4 sveče — primikiri, dikiri, trikiri (za eno, dve in tri sveče) se označujejo kakor svečniki ali polileji. 21. Svetilnice: z I in D na dnu, strehi in vratih; ročaj z I. 22. Štaka (škofova palica): z 1 in D na vseh sedem glavnih delov; jabolka in križ z D. 23. Teplota (posoda za toplo vodo): z I in D, vrč od strani blizu držaja in pokrov; držaj z D. 24. Zvezdice (asteriskus): z I in D na obe šibiki in sicer samo na enem koncu; zvezdice z D. 25. Žlice: z I in D na držaju z nasprotne plati. Cerkveni svečniki: kakor cerkvene stvari. Cerkvene svetiljke: kakor cerkvene stvari. Cigarni ustniki: z I in D na robu; prav tako tudi cev, kolikor je izdelana iz plemenitih kovin. Cvet (veje): z I in D na večjih delih in na igli; z D na manjših delih in priveskih; verižice na enem kraju z I, na drugem pa z D. Casovniki (kronometri): glej ure. Čaše: z I in D na robu, če ima čaša držaj in pokrov, se tudi ti deli označujejo z I in D. Čaše za potovanje (sestavljene iz več pre¬ mičnih obročev, ki se raztegnejo): z I in D največji obroč zgoraj na robu; zadnji obroč z dnom z I in D na dnu. Čašice za jajca: z I in D na zunanjem robu; podstavek z D. C e b r i č i (kabliči): na dnu ali na robu blizu ročaja z I in D; ročaj in noge z D; pokrov z I in D; okraski, če mogoče z D. Cepi (zamaški): z I in D na robu ali na glavi. C in i j a (skledica); z I in D na zunanji strani dna; ročaji, če so zraven, z D. 50 Darila: glej ustanovne stvari. Denar: za nakit z I in D na robu. Denarnice: z' I in D na zaklepki. Dijademi (krone okoli čela): z I in D na enem koncu, z D na drugem. Okraski, kolikor niso spo¬ jeni, z D. D i v i t i : glej tintniki. D j e r d a n i : gflej ogrlice. Držaji: a) za palice, dežnike, solnčnike in biče z I in D na robu; okraski na držajih se označujejo, kolikor niso spojeni, z D. b) za nože in vilice z I in D na robu. Duvanjare: glej škatle. Glave: glej držaji za palice. Glavniki (odnosno okovi na njih): na enem G r i v n e : glej zapestnice. Gumbi: a) za srajce, ovratnike in podobno z I in D na spod¬ nji strani. b) za manšete, če sta oba dela zvezana z verižico in je verižica spojena z obema gumboma: z I in D na notranji plati gumba; če pa sta gumba zvezana s členki, karabinko in podobnim, z I in D na glavah odznotraj; zveze z D. c) za telovnike (oprsni okrasek): z I in D na členu kar najbliže krogli. Handžari: z I in D na ročaju; okovi okolu kosti in ostali deli z D. Hladilniki (vedra za led): z I in D blizu roba, držaji in dno z D; pokrov z I in D. I b r i k (posoda za vodo in kavo): z I in D na robu ibrika, pokrov in ročaj z I in D. Igle: za lase, prša, kravate in podobno z I in D na glavi in igli; okraski z D, če ni mogoče, pa še en D poleg D na glavici in igli. Verižice daljše od 8 cm z I in D; če je verižica prispojena na glavico, se označuje samo na koncih z D. Dvojne igle, spojene z verižico: 60 obe igli z I in D; verižica z I in D na eni strani. Če se glavica ne more žigosati, se udari še en D poleg D na igli. Če je glavica iz srebra, igla pa iz zlata, se označuje igla z žigom za mešane izdelke. Pri velikih iglah za lase (za frizure), pri katerih je glava iz zlata, igla pa iz srebra, se označujejo vsi deli, ki so samo priviti, z D. Janjoši (talisman za ženske): glej amuleti. J a t a g a n i : glej lovski noži. Jedil ca (jedilno orodje): glej žlice, noži in vilice. K a bare (prsni okras za telovnik): z I in D na eni strani. Kadilnice: z I in D na strani blizu ročaja; ročaj z D. K a m e (dolga bodala): glej držaji. Kante (vrči): a) na dnu ali na robu blizu ročaja z I in D. Pod¬ nožje, če je iz enega kosa, z I in D; če nima noge, eno z I in D, ostale pa z D. Ročaj z D; okraski in ostali po¬ stranski deli z D, če so zvezani s kanto; če so samo¬ stojni, z I in D; b) za prilivanje cvetlicam z I in D na robu; ročaj in obroč z D. Karabinke: na ušeseu z 1 in D; na trdnem delu z D. K a r i k e : glej obročki. K a s t r o 1 e : glej sklede. K e f e : glej ščetke. K e 1 h i: z I in D na zunanjem robu in podnožju, okraski z D. Keše: glej denarnice. K 1 e š č e : a) za kolače, salato in podobno: z I in D na enem delu, na drugem z D. b) za orehe: z I in D na enem koncu, na dru¬ gem z D. K 1 e š č i c e (mašice) za kolače, sladkor in podobno, če so iz enega kosa, z I in D na zavinku; če so pa iz dveh ročic na šarnire, se označujeta oba konca z D. 61 Ključi: z 1 in D na zgornjem delu. Kljuke za ki ju če: z I in D na obroču in kljuki. Kolajne: glej spominske kolajne. Kompas: z I in D na dnu; če o ni mogoče, na robu ali na glavici. Korice (nožnice): za sablje, nože, handžare in podobno: če so vseskozi iz plemenitih kovin, se označu¬ jejo na robu z 1 in D; obročki z D; če je med nožnicami koža ali podobno, se vtisneta na zgornji rob in na spod¬ nji del 1 in D. Obročki in ostali deli z 1 in D. Košarice: za kruh, jedilca, sadje, cvetje in po¬ dobno: na dnu z I in D; ročaji z D; pokrov z I in D; če imajo noge, se označujejo z D; če ima košarica predale, vsak predal z D. K r č a g : glej vrči. Križi: za verske namene kakor cerkvene stvari; če se rabijo za nakit, z I in D na križu; D na pritiklinah. Krone: za kipe z I in D; galerija in križ z D. Krožniki: zlinDna robu zunaj. Kupice: brez podstavka z 1 in D na robu; s pod¬ stavkom z I in D na robu in podstavku; če ima kupica pokrov in ročaj, oboje z D. Lampe: glej svetiljke. Lasnice (gumbi): z I in D na igli neposredno ob glavici; verižice, priveski in podobno, kolikor niso spojeni, se označujejo z D. Laterne: glej svetiljke. Lij : z I in D na strani blizu ročaja; ročaj z D. Lonci: z I in D na robu, ročaju in pokrovu; eventualne noge z D. Lonci za cvetice: z I in D na robu, ro¬ čaj z D. Lopatice: za torte, presno maslo, ribe in po¬ dobno, če so iz enega kosa, z I in D na držaju; če so iz dveh kosov, vsak kos z I in D; votli držaji z D. s* 62 Lovorjev ven ec: z I in D na mestu, kjer se križata obe veji. Lovski noži : z I in D na robu, nožnice (korice) na robu z D. Lovski rogovi: z I im D na robu; obroči z D. Meči: z I in D na ročaju, drugi deli z D. Nožnice kakor nožnice. Medalje: glej odlikovanja. Medaljoni: z I in D na robu. Namizni nastavki: a) za cvetje z I in D na robu in podnožju; držaji, koder so, vsak z D. b) za sadje, kolače in podobno z I in D zunaj na zgornjem robu; podnožje z D; če je podnožje na vijak, pa z I in D. Naočniki: glej: okviri. Napisi: za tablice in podobno z I in D na robu. Naprstniki: z lin D na robu. Obeski: a) če predstavljajo razna bitja, n. pr. človeka, leva, ribo, ptico, konja in podobno, jih je označevati z I in I), in sicer na samem obesku. Če se na obesek ne morejo vtisniti predpisani žigi, potem naj se v skrajnem pri¬ meru vtisnejo na členku, ki je spojen na obesek, in sicer neposredno ob samem obesku; če je na obesku več okraskov, naj se, kolikor niso ti spojeni, označujejo z D. b) iz denarjev za nakit se označujejo na robu z I in D. Če gre za domač ali inozemski denar, se je ravnati po točki 2. čl. 2. uredbe. Obešalniki za uro: z I in D na zgor¬ njem robu. Obročki: z I in D na glavnem delu; zaklepke prav tako. Odlikovanja (redi): velika z I in D na pogla¬ vitnem delu, postranski deli z D; manjši redi z I in D na obročku. Ogledala: z I in D na okovje in ploščo; držaj z zadnje stiani z D. 68 Ogrlice: a) z I in 1) na glavnem delu, veriga pa na obeli koncih. Okraski na ogrlici, kolikor niso spojeni, se ozna¬ čujejo z D. Ogriične zaklopke so ponavadi zaponke z dedcem in matico. Dedec se označuje z I in D, matica z D. b) iz denarjev sestavljene: z I in D na vsakem kosu denarja; na zaponkah kakor pod a). Kadar gre za do¬ mač ali inozemski denar, se je ravnati po točki 2. čl. 2. uredbe. O k 1 o p i: glej amuleti. Okovje: a) za cekine in denar z I in D na okovju samem. Ce to ni mogoče, na spojenem členu z 1 in D. Člen mora biti tako spojen, da je njega večji del na okovu. b) za naočnike z I in D blizu šarnira — tečaja; c) za rogove, biče, palice in podobno z I in D na robu; d) za čaše in pokrove z l in D na ročaju; pokrov z D. Okviri: a) za slike, ogledala in podobno z I in D na robu; če so zraven tudi verižice, ki drže sliko, se označujejo konci verižice z I in D; b) za torbice, za cigare, denarnice, za škatle itd. z I in D blizu spone. Ostroge: z I in D na obeh ostrogah. Patte ali plošče: glej podproge. Pahljače (lepeze): z I in D na obeh skrajnih kosih; postranski deli, n. pr. verižice, obročki in po¬ dobno z D. Pas: glej podproga. Pasji ovratnik: če je iz enega kosa, z I in D; če je iz dveh kosov, vsak kos z I in D; zapone z I). Pečati: z I in D na zgornjem delu ali držaju. Pepelniki: z I in D na robu; če je kaj po¬ stranskih delov, ti deli z D. Peresa: glej držala. Peresniki in držala za svinčnike: če so vsa iz dragocene kovine, z 1 in D na cevi; držalo, če 64 mogoče z D. Pri inozemskih peresnikih zgornji del z D, če mogoče tudi spodnji del. Držal z majhno količino dragocene kovine ni treba puncirati (51. 17., točka 6., zakona). Piščali: z I in D na glavnem delu ali na obroču. Piščalke: zlinD poleg obročka. Platnice: za mape, albume, knjige in podobno; če so platnice vse okovane, se označujejo hrbet in stra¬ nice z I in D; če je okovje iz več delov, se označuje vsak del z I in D. < Podproge (pafte-spone): z I in D na robu vsa¬ kega dela. Okraski, kolikor niso prispojeni na samo spono, se označujejo z D. Če so na sponi verižice prispo- jene na člen, se lahko žigosajo na obeh plateh z D. Deli podproge, tako zvani kosi (parčeta), se označu¬ jejo vsak z I in D. Če so ti kosi medsebojno prispojeni, se vtisne na dva kraja in v sredi I in D. P o g 1 i c e : glej igle. P o 1 i 1 e j i : glej svečniki. Pomikala: z I in D na primernem mestu. P o s i p a č i : za poper, sladkor in podobno z I in D na spodnjem delu; D na pokrovu. Posode: a) za razhlajevanje presnega masla z I in D na robu in na pokrovu; podnožje in verižice z D; b) za cigare z I in D na ročaj; drugi deli, če jih je kaj, z D; c) za kuhanje jajc z I in D na robu in pokrovu; glavica z D. Pritiskalniki (za pisma): z I in D na plošči pri robu; prazni okviri prav tako; pritikline z I in D ali vsaj z D. Prstani : a) poročni z I in D odznotraj, žig do žiga; z glavico in kamenjem v okovju, izpod katerih so potegnjeni členi, z I in D na glavi; na člene D. b) iz inozemstva uvoženi se označujejo z D, in sicer odzunaj. 65 Razpela : glej cerkvene stvari. Raženj za pečenje: zimi) blizu ročaja; če je ročaj iz plemenite kovine, se označuje z D. Ročaj sablje: z 1 in D na povrazu; glavič z D. Rog za govor: zlinD blizu roba glavnega dela in na ustih. Samovali: z I in D blizu ročaja in na pokrovu, eno nogo, ročaj, glavico na pokrovu in stojalu za sve- tiljko z D. Servijetni obroč: zlinD blizu roba. Sklede: kakor krožniki, vaze in podimeniki. Skodelice: za čaj, kavo, juho in podobno z I in D na robu in dnu, ročaj z D. Skodelice: za omake z 1 in D na skodelico, dno in krožnik; če je skodelica iz enega kosa, se vtisneta na rob zunaj I in D. Žlica kakor žilice. S 1 u š a 1 a : iz enega kosa z I in D blizu ust; iz več kosov na vseh prostih delih z D; na obeh zuna¬ njih z I. Sodčki: z I in D na koncu doge z ene in druge plati; pipo in dno z D. Okraski na sodčku se označujejo z D, kolikor niso spojeni na glavni del. Solnice: navadne z I in D na dnu; dvojne na vsakem dnu; ročaj z D. Spominske kolajne, ki niso kovane v držav¬ nih kovnicah: z I in D na telo v bližini roba; izjemoma je dovoljeno vtisniti žige tudi na ušesce, in sicer tako, da je žig neposredno ob kolajni. Stebri: za toplomere z I in D na podstavku, z D na stebru. Steklenice: z I in D na vratu; zamašek (čep) prav tako. Stojala: a) za steklenice za olje in kis, za gorčico, z I in D na spodnjem delu, držaj z D; b) za zobotrebce z I in D na glavnem delu; če je zraven pokrov, se označuje z D. c) za čaše z I in D na robu, ročaj z D; 66 d) za cigarne ustnike z I in D na obeh držajih; e) za jedilni list in okvir za jedilni list z I in D na notranjem in zunanjem tečaju, držalo z D; i) za krožnik za cigare z 1 in D na glavnem delu; ostati deli, če niso spojeni, z D. g) za sol, poper in papriko z i ; n D ar držaju; če je na nastavek spojena tudi pušica za zobotrebce, se označuje ta na robu z D. Stojalca: za nože, vilice in žlice z I in D na obeh koncih. Stroji: a) za kuhanje kave z I in D na robu in ua spodnjem delu; pokrov, glavica na pokrovu in pipe z 1). Stiskalnik z I in D. b) za kuhanje jajc z I in D na robu, notranji aosil- nik na plošči, pokrov in glavica z D. Podstavek za go¬ rilnik na podstavni ploščici z T in D; ena noga, svetiljka na stranskem ostenju in dnu, pokrov svetiljke in držaj z D. Svečniki: z I in D na podstavku; cev in kolut z D; lestenci z I in D na srednjem kosu; vsaka ročica in glave z D; ploščice z I in D; nakit na srednjem kosu z D. Svetiljke: a) za salon z I in D na vseh večjih delih, na manj¬ ših z D; b) na špirit in podobno z I in D na posodi za špirit, olje itd. v bližini držaja; držaj, podnožje in pokrov z D. S v e t i 1 n i c e : z I in D dno, streha in vrata; držaj z D. Svinčniki: glej držala. Š a m i j e (čelni trakovi): z I in D na enem koncu; drugi konec z D. Okraski, kolikor niso spojeni, se ozna¬ čujejo z D. Ščetke: a) za britje: z I in D na spodnjem robu; če je ščetka v oklepu, se tudi ta označuje z I in D; b) za obleko: z I in D na robu; c) za zobe, lase, nohte: kakor ščetke za obleko. 67 Ščiti: z 1 in D na spodnjem robu. Če je ščit iz več delov, se označujejo ti deli z D. Škarje; z I in D na eni ročici; na drugi z D. Škatle (pušice): a) za tobak, sladkor, puder in podobno: z I in 1) dno in pokrov. Če je pušica prevlečena z loščem ali sklenino, se vtisnejo žigi na notranji rob ali odprtino. Če je pokrov tobačnice iz dveh kosov, tako, da se eden v drugega potegne, se označujeta oba z D. Koder je zraven ključavnica, se označuje z D; prav tako tudi ključi; b) za ure z I in D na vse pokrove odznotraj; vrat in obroč z D. T a s e : z I in D na robu zunaj. Tase za serviranje: z lin D blizu roba in na dnu; ročaj in okraski z D. T e h t n i c e : z I in D na vzvodu in na vsaki skledi, z D na jezičku. T e p e 1 u k i (zlate in srebrne plošče na ženskih pokrivalih): z I in D na robu; če so na tepeluku kubeta (kupole), se označujejo, kolikor niso spojena na glavni del, z D. Tintniki; posode za črnilo in sipo z I in D; pokrov z D; podstavek z I in D; noge, držaj, figure in ostali postranski deli z D. Toke: glej gumbi. Torbe, ročne: a) če je držaj in mošnja (mreža) iz dragocene ko¬ vine, z I in D na obeh koncih masivnih delov; priveski, če niso spojeni, se označujejo z D. b) okviri ročnih torb iz kože, svile ali podobnega z I in D na vsako stran (na spodnje dele); zak’epka z D; verižice se označujejo kakor verižice pri vseh vrstah torb. Tulci: za palice, jezdni biči (korobači) in po¬ dobno z I in D. Uhani: običajni z zaklepko z I in D na zgornjem delu zaklopke, in sicer ob uhanu samem. Obeski, ki so 68 na uhanu, se označujejo, kolikor niso spojeni z uhanom, z D. Prav tako je ravnati z uhani na kljuke. Verižice na uhanih se označujejo kakor navadne verižice. Umivalniki: z I in D na robu. Verige, koder so, se označujejo kakor verige. Ure: a) domači izdelki z I in D na vsakem pokrovu od¬ znotraj; vrat in obroček z D; b) iz inozemstva uvoženi izdelki z D na vratu in obročku, in sicer tako, da se krona izvleče, vrat pa na¬ takne na kljun nakovala in pritisne žig. Ako je kljun nakovala predebel, se namesto kljuna vstavi žebelj ustrezne debeline, in se tako na nakovalu izvrši ži¬ gosanje ; c) ročne brez vrata, ki služijo obenem za zapest¬ nice, z I in D na zaklepki (vzmetu) verižice in po možnosti tudi na uri (ali na členu ali na sami uri). Take ure se označujejo, če so uvožene iz inozemstva, z D; d) vdelane v trakove, kožo in podobno, se zazna¬ mujejo z I in D na obročku ure, če ga ni, na dnu. Usekači za sveče: glej škarje. Ustanovne stvari: n. pr. noge, roke, oči svetnika in podobno se označujejo z I in D na pri¬ mernem mestu tako, da se stvar ne pokvari. Vaze: a) za cvetje z I in D na robu; ročaji, kolikor jih je, z D; b) za kompote, kolače in podobno z I in D blizu ročaja, na dnu in pokrovu. Če ima vaza noge, se za¬ znamuje ena noga z D; okraski, kolikor niso spojeni, z D. Verige: a) masivne, ki niso daljše ko 60 cm, z I in D na obeh plateh in v sredi; če so verige daljše od 60 cm, z I in D v razdaljah 20 cm; masivne v dolžini 20—35 cm 69 z I in D na štirih mestih, in sicer dva na koncih in dva med konci v enaki razdalji. Ce so verige dvojne, se oba dela označujeta z I in D. b) kratke (oficirske) z I in D na enem koncu; na drugem t D; obeski in pomikala z D. c) votle, bodisi dolge ali kratke, se označujejo, ko¬ likor o prispojene, na obeh plateh z I in D. Vilice: z I in D na koncu držaja na zadnji strani; s pripravo za prijemanje mesa z I in D na zgornjem delu; priprava z D. Vrči : za vodo z I in D na robu; kljun z D. Vžigala (kresala): z I in D pokrov ali obroč ali dno. Zamaški : glej čepi. Z a k 1 e p k e : a) za pasove, plašče in podobno z I in D na obeh delih; b) za torbice, mošnje, denarnice in podobno z I in D na obeh delih. Zapestnice (brasteti, obroči): a) filigranske izdelave: če so deli spojeni, se ozna¬ čujejo na zaklepki z I in D; če posamezni deli niso spojeni, se označuje vsak kos z I in D; prav tako tudi zaklopka; b) gladke: z I in D na zaklepki — vzmeti; okraski, kolikor niso spojeni, se označujejo z D; c) votle: vsaka polovica z I in D ali na robu ali na zaklepki; d) podobne okroglemu obroču: z I in D na spoj¬ nem mestu; e) pletene iz več vrst: na vsaki zaklepki z I in D; f) z biseri, koralami in podobnim: z I in D na zaklepki, posamezni deli z D. Z a p o n e : za plašče ali podobno z I in D na petlji; z D na zaponi. Ce so zapone vellike, se vtisneta na oba dela I in D. 70 Zatičniki (odčepniki) z I in D na držaju. Zažigalniki : glej vžigala. Zobotrebci: z I in D na glavnem delu. Zvečke: (nadomestila za zvonove) na glavnem delu z I in D; zvončki z D. Zvonovi : z I in D na držaju in robu; bat z D. Dodatek III. Državni čistinski žigi. (Sedaj veljavni po čl. 22. uredbe.) I Izdelki iz zlata, a) Domači izdelki. Veliki žigi: »Glava Miloša Obilica« 750/1000 583/1000 71 Mali žigi: »Pšenični klas « * * 958/1000 840/1000 750/1000 588/1000 b) Inozemski izdelki: » Sokol « 950/1000 000/1000 800/1000 583/1000 2. Izdelki iz srebra, a) Domači izdelki. Veliki žigi: »Glava kmetice« * Ti žigi niso pravilni, ker so številke na njih na¬ pačno postavljene. 72 Mali žigi: » Petelin « U f /?š\ «&£? 950/1009 900/1000 H00,xoUU b) Inozemski izdelki. »Galeb nad vodo« 800,1000 3. Izdelki iz platine, a) Domači izdelki. »Hrastov list« Vi ' 'X. ^ 950/1000 b) Inozemski izdelki. »Bokal« 950/1000 * Ti žigi niso pravilni, ker so številke na njih na¬ pačno postavljene. 4. Mešani izdelki. A. Tzdelki iz zlata in srebra in obratno. a) Domači izdelki. »Kuna« b) Inozemski izdelki. »Orlova glava« 583/1000 zlato 800/1000 srebro B. izdelki iz platine in zlata in obratno. a) Domači izdelki. »Riba« 583/1000 zlato 800 1000 srebro 950/1000 b) Inozemski izdelki. »Meč« 950/1000 platina 583/1000 zlato 74 5. Žig za izvoz. »Trolist lipe« Dodatek IV. Državni čistinski žigi. (Ne več veljavni po čl. 63. uredbe.) A. Za zlato, a) Domači izdelki. Veliki žigi: »Solnce v krogu« »Glava Miloša Obilica« 750/1000 583/1000 75 Mali žigi: »Ptici z vejico« »Levja glava« 750/1000 583/1000 b) Inozemsko zlato. »Meč meti lovorovima vejicama« »Pokal« 750/1000 583/1000 B. Za srebro, a) Domači izdelki. Veliki žigi: »Mlad mesec « »Kladivi »Merjaščeva glava« križem zvezani« 900/1000 800/1000 750/1000 76 Mali žigi: »Merkurjeva palica« »Krokarjeva glava« »Kozlova glava« 900/1000 800/1000 750/1000 b) Inozemski izdelki. »Konjska glava« »Krona« 800/1000 750/1000 III. Pravilnik o teži in čistini zlatega denarja, ki se mora preizku¬ šati glede čistine in žigosati.* Člen 1. Zlati denar za nakit, ki se proizvaja v državi ali uvaža iz inozemstva, daje v promet, ima v skladišču ali nudi naprodaj, ne sme imeti manjše čistine in teže, nego kolikor znaša najmanjša dopuščena čistina in teža, določena v členu 2. tega pravilnika. Člen 2. Najmanjše dopuščene čistine in teže posameznih vrst denarja so tele: 16. julija 1930., št. 159/LIX/352. — »Službeni list« št. 128/21 iz 1. 1930. 6 * 78 Zunanja obliko novcev (lice in naličje), naštetih pod prednjimi točkami 1. do 16., kažejo slike v dodatku tega pravilnika.* Člen 3. Ako bi v preizkušnjo in žigosanje predloženi denar ne imel v prednjem členu določene najmanjše čistine in teže, se razbije in se v tem stanju vrne tistemu, čigar je. Člen 4. Žigi, ki so na denarju, žigosanem preden je stopil v veljavo zakon o izpremembah in dopolnitvah zakona o kontroliranju čistine izdelkov iz zlata, srebra in platine, obdržijo svojo polno veljavo tudi potem, ko stopi ta pravilnik v veljavo. Člen 5. Ta pravilnik stopi v veljavo, ko se objavi v »Službe¬ nih novinah«. V Beogradu, dne 5. julija 1930.; št. 3.892/30. Minister za trgovino in industrijo Juraj Demetrovic s. r. * Tu omenjene slike so v »Služb, novinah« tako ne¬ jasne, da jih nikakor ni mogoče razločevati ali celo po¬ natisniti. IV. Tarifa za pobiranje žigovine in ostalih pristojbin za mere in dragocene kovine. Na osnovi člena 5. zakona o osrednji upravi za mere in dragocene kovine, 1 2 člena 29. zakona o merah, njih rabi v javnem prometu in nadzorstvu nad njimi 3 in člena 16. in 17. zakona o kontroliranju čistine izdelkov iz zlata, srebra in platine, 4 predpisujem v sporazumu z ministrom za finance naslednjo tarifo za pobiranje žigovine in ostalih pristojbin za mere in dragocene kovine. Člen 1 Na mere in merilne priprave, ki se predlože v prvi ali v občasni pregled in žigosanje, overovitev, preizku¬ šanje sistema itd., nadalje za preizkušanje čistine izdel¬ kov iz zlata, srebra in platine, kemične analize itd., se 1 »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 28. novembra 1933., št. 273/LXXX/769. 2 »Službene novine« št. 156/XL iz 1. 1928., »Uradni list« št. 251/70 iz 1. 1928. 3 »Službene novine« št. 156/XL iz 1. 1928., »Uradni list« št. 252/70 iz 1. 1928. 4 »Službene novine« št. 156/XL iz 1. 1928., »Uradni list« št. 253/70 iz 1. 1928. 80 pobirajo žigovina, odnosno pristojbine po postavkah, določenih v členih 2. do 16. te tarife. I. Žigovina. Člen 2. Mere in priprave za merjenje dolžine in površine. Od 20 do 5 metrov.Din 15'— 2 in 1 metra .„ 5‘— 5 in 2 decimetrov.. 2‘— Konjske mere.„ 5— Debelinske mere: 2 in 1 metra. „ 5'— manjše od 1 metra .... „ 2-— Priprave za merjenje dolžine .... 50-— Priprave za merjenje površine .... „ 100-— Za precizne dolžinske mere se pobira dvakratni znesek prednjih tarifnih postavk. Spredaj določene po¬ stavke se pobirajo neglede na to, ali ima dolžinska mera eno ali več razdelb. Člen 3. Mere in priprave za merjenje tekočin in suhih tvarin. Kadi za tropine za vsak hektoliter pro¬ stornine . Konve (kangle) za mleko: od 1 do 5 litrov . . . čez 5 do 10 litrov. čez 10 litrov. 10 — 81 Mere za mleko: Člen 4. Steklenice in steklene posode za točenje alkoholnih pijač in mleka. Gostilniške steklenice, za vsako .... Din 0-50 Čaše z enim merskim znakom, za vsako „ 0-50 Čaše z dvema merskima znakoma, za vsako „ 1 — Steklenice za mleko, za vsako.„ 050 Člen 5. Sodi. Do sto litrov prostornine, vseeno, ali je sod navaden ali za pivo, se pobira po Din 5-— Za vsakih nadaljnjih 100 litrov po . . . „ 5-— Ostanek, manjši od 100 litrov, se računi za celih 100 litrov. Člen 6. Uteži. Od 50 do 10 kilogramov.Din 5'— Od 5 do 1 kilograma .„ 1-50 Od 50 dekagramov do 1 grama .... „ 0'50 Za precizne uteži se pobira, začenši od 20 kilo¬ gramov do 1 grama, dvakratni znesek prednjih postavk, od 500 miligramov pa do 1 miligrama Din l - 50 za kos. Žigovina za pregled in žigosanje specialnih uteži, ki spadajo med Fairbanksove tehtnice, je ista kakor za navadne uteži enake velikosti; za karatne uteži znaša Din 1/50 za kos. Člen 7. Tehtnice. 1. Tehtnice prečnice z enakimi ali neenakimi preč¬ kami, tehtnice z vrhnjimi skledami, rimske tehtnice in mostne tehtnice: njih (polnih ali začetih) 1.000 kg še po Din 50-—. Na precizne tehtnice se pobira za vsako dvakratni znesek prednjih tarifnih postavk. 2. Za pregled in žigosanje nagibnih tehtnic, dalje tehtnic, katerih konstrukcija je sestavljena iz nagibnih in drugih tehtnic, se pobira do vštetih 500 kilogramov nosil- 83 nos ti trikratni, nad 500 kilogramov nosilnosti pa dva¬ kratni znesek žigovine po točki 1. 3. Pri tehtnicah prednicah z enakima prečkama za posebne namene in z avtomatsko napravo za tehtanje porcij (avtomatske tehtnice z vedri za tehtanje grudastih ali zrnatih sipkih tvarin, kakor žita, moke, sirovega sladkorja, cementa, gramoza itd.) se določa žigovina takole: Nad 500 kilogramov nosilnosti za vsakih nadaljnjih (polnih ali začetih) 100 kilogramov razen Din 100-— še po Din 10-—; b) za tehtnice, s katerimi se tehta več vrst tvarine, se pobira za vsako nadaljnjo vrsto tvarine žigovina, ki je za 50% višja od one, ki je določena v prednji točki a); c) za pregled in žigosanje uteži za reguliranje se pobira po nosilnosti polovica žigovine, določene v pred¬ nji točki a); č) za pregledovanje števčevega mehanizma se po¬ bira po Din 5‘—. Člen 8. Plinomeri. Če količina plina, katera prehaja v eni uri plinomer, ni večja od: 0-25 kubičnega metra.Din 0-50 1 2 kubičnih metrov 4 6 99 skozi 10 — 15— 20 — 25— 30— 35— '9 84 Za kombinirane vodomere se pobira žigovina, ki ustreza vsoti žigovine za oba kalibra. Člen 10. Taksametri. Za pregledovanje in žigosanje taksa- metrov za vsak kos.Din 30— Prenosne konstrukcije taksametra za vsako..„ 5— Člen 11. Tokomeri. 1. Temeljne tarifne postavke za tokomere z 2 žicama do napetosti 500 voltov neglede na vrsto toka in perio¬ dičnost: 85 do 10 amperov.Din 30— „ 50 „ 50 ' — „ 200 „ .. 100— „ 500 „ .. 200— nad 500 „ .. 300-— 2. Za več ko 500 voltov napetosti se zvišujejo postav¬ ke pod točko 1.: za napetosti do 3000 voltov za . . . 100%. za napetosti čez 3000 voltov za ... 200%. 3. Za tokomere s 3 in več žicami se zvišujejo postav¬ ke pod točko 1. za 50%. 4 Za tokomere z dvema ali več tarifami se zvišujejo postavke pod točko 1. za 50%. 5. Za univerzalne tokomere, ki se uporabljajo v mrežah različne maksimalne amperaže* in voltaže, kakor tudi za vse tokomere s pomožnimi napravami se zvišu¬ jejo postavke pod točko 1. za 20%. 6. Za tokomere s transformatorji ali upori, ki niso vdelani v oklop tokomera, se zvišujejo temeljne postavke pod točko 1. za 50%. Kot osnova za izračunanje žigovins po prednjih točkah 1. in 2. služita večja jakost in na¬ petost toka, ki sta označeni na transformatorjih, odnosno na uporih Kadar se vrši pregledovanje takih toko- merov brez transformatorjev, odnosno uporov, se jemlje¬ ta kot osnova za izračunanje žigovine reducirana jakost in napetost toka, za katere je tokomer stvarno izdelan in ki sta na njem označeni. 7. Pri tokomerih z več žicami in z ničelnim vodom se jemlje kot osnova za izračunanje poviškov po točki 2. napetost med enim glavnim vodom in ničelnim vodom (na tokomeru označena nižja napetost). 8. Vsi poviški pod prednjimi točkami 2. do 6. se računijo vedno od osnovne postavke po točki 1., vsak zase in neodvisno od drugega; žigovina sestoji iz osnovne postavke in vsote vseh poviškov. * V izvirniku pogrešno »zapremine« (prostornine); prav pač: amperaže. 86 Člen 12. Izdelki iz zlata, srebra in platine. 1. za izdelke iz zlata od 1 kilograma Din 1000-—, 2. za izdelke iz srebra od 1 kilograma „ 100-—, 3. za izdelke iz platine od 1 kilograma „ 2000'—. Tu določena Žigo vina se odmerja od grama do grama. Vsak začeti gram velja za poln gram. Odmerjanje žigo- vine po prednjih predpisih se ne vrši posamič za vsako vrsto istočasno predloženih izdelkov iz zlata, srebra in platine, marveč po skupni teži, ki se opremi ž žigom. Za izdelke, sestavljene iz več vrst dragocenih kovin (iz zlatih, srebrnih in platinskih zlitin), se pobira žigovina kakor da so izdelani iz zlata. Pri izdelkih iz zlata, srebra in platine, pripravljenih za izvoz, se plačuje za njih opremljenje z žigom za izvoz na naslov žigovine po 10 par za vsak kos izdelka. II. Pristojbine. Člen 13. Preizkušnja sistema mer in merilnih priprav. Za mere in merilne priprave, ki se predlože zaradi preizkušnje sistema, se pobirajo: 1. Mere in priprave za merjenje dolžine in prostornine ter uteži: a) za preizkušanje sistema .... Din 200-—, b) za dopolnilno preizkušanje siste¬ ma .„ 100-—. 2. Mere in priprave za merjenje površi¬ ne za geodetske ali podobne svrhe: a) za preizkušanje sistema .... „ 200-—, b) za dopolnilno preizkušanje siste¬ ma .„ 100-—. 3. Mere in priprave za merjenje površi¬ ne za industrijske svrhe: 87 a) za preizkušanje sistema . . . . b) za dopolnilno preizkušanje siste¬ ma . . 4. Tehtnice prečnice z enakima ali ne¬ enakima prečkama, tehtnice z vrh¬ njimi skledami, nagibne tehtnice do 100 kilogramov nosilnosti in prenos¬ ne mostne tehtnice: a) za preizkušanje sistema . . . ■ b) za dopolnilno preizkušanje siste¬ ma . 5. Druge konstrukcije tehtnic: a) za preizkušanje sistema . . b) za dopolnilno preizkušanje siste¬ ma . ■ 6. Plinomeri, vodomeri in taksametri: a) za preizkušanje sistema . ■ b) za dopolnilno preizkušanje siste¬ ma . 7. Tokomeri: a) za preizkušanje sistema . . ■ ■ b) za dopolnilno preizkušanje siste¬ ma . Din 400 - —, „ 200 -—. „ 200 -—, „ 100 —. ., 600—, „ 300—. „ 400—, „ 300—. „ 1000 —, 500—. Člen 14 Overitve in druge preizkušnje. 1. Za overitev aparatov za kubiranje (sodov, plino- merov ali vodomerov) se pobirajo: do 100 litrov.Din 100— 400 „ nad 100 „ 400 „ 600 „ 800 , 600 , 800 , 1000 200 — 250— 300— 350— „ 1000 lilrov za vsakih polnih ali začetih 100 litrov še po Din 50—. 2. Za merjenja, preizkušnje in poizkuse, izvršene v prid znanosti, industrije in obrtništva (čl. 3., točka 7. 88 zakona o osrednji upravi za mere in dragocene kovine), za katere se po značaju dela ne more vnaprej ugotoviti višina pristojbine, določi upravnik osrednje uprave za mere in dragocene kovine za vsak primer posebej višino pristojbine, ki jo je treba pobrati. Člen 15. Analize. Za kemične analize zlitin iz zlata, srebra ali platine se pobira: a) za analize zlitin iz zlata po ... . Din 30'—, b) za analize zlitin iz srebra po . . „ 10-—, c) za analize zlitin iz platine po • ■ „ 50—. Člen 16. Ležarina. Ce se tokomeri in sodi, ki so bili izročeni na pre¬ gled, ne odpravijo en dan po določenem roku, se pobira za vsak nadaljnji dan ležarina, in sicer za: tokomere za kos po.Din 0-50, sode za vsak kos od hektolitra prostornine ,, 1— Ostanek, manjši od hektolitra, se računi za cel hektoliter. III. Stroški strank ob poslovanju na mestu samem. Člen 17. Kadar želijo stranke, da se pregledajo njih merila, overujejo priprave, preizkusijo sistemi itd. zunaj stalnih ali začasnih prostorov urada, se morajo: 1. obrniti s pismeno in po predpisih kolkovano prošnjo na urad, v čigar področje spada izvršitev dotične- ga opravila (na osrednjo upravo za mere, njene postaje za preizkušnjo tokomerov ali na oddelke za kontro¬ lo mer); 89 2. poskrbeti uslužbencu, kadar vrši delo v kraju samem, brezplačno prikladne prostore, potrebno postrež¬ bo, dalje snov ali energijo (vodo, plin, električni tok, ogenj itd.), potrebno za preizkušnjo; 3. skrbeti same in na svoje stroške, da se prenesejo priprave, potrebne za uradno opravilo, iz stalnih ali začasnih prostorov urada na mesto opravila in odondod nazaj ali pa na kraj, ki ga jim uradnik določi; v posled¬ njem primeru samo takrat, kadar kraj, ki ga je uradnik določil, ni bolj oddaljen nego stalni ali začasni uradni prostori; 4. povrniti uslužbencu potne stroške in dnevnice, določene v uredbah in pravilnikih, kakor tudi stroške za prenos priprav, kadar mora skrbeti za prenos uslužbe¬ nec sam. Pripomba 1. V primerih po prednji točki 1. odloči urad, ali je ali pa ni potreben odhod na mesto samo in obvesti o tem stranko. Pripomba 2. Določba prednje točke 3. velja za pri¬ mere, kadar se vršita pregled in žigosanje ali uradno opravilo na mestu samem: a) v območju sedeža osrednje uprave za mere ali njenih postaj za preizkušnjo tokomerov; b) v območju stalnega sedeža oddelka za kontro¬ lo mer; c) ob priliki občasnega obhoda v območju središča za občasnj pregled in č) ob priliki občasnega obhoda zunaj območja sredi¬ šča za občasni pregled, če je dotično opravilo na mestu samem odobreno v delovnem programu. Člen 18. Kadar zahteva več strank, ki stanujejo v območju enega kraja, s skupno prošnjo pregled in žigosanje meril na mestu samem, trpijo skupno vse stroške, določene v členu 17. te tarife. 90 IV. Drugi stroški in dolžnosti strank. Člen 19. Poleg žigovine, pristojbin in stroškov, predpisanih v členili 2. do 17. te tarife, morajo stranke trpeti tudi tele stroške: a) za objavo tehničnih opisov in konstrukcijskih načrtov za novo odobrene sisteme meril; b) za pomožne moči ali postrežbo, če so potrebne pri delu za preizkušnjo sistema meril ali pri merjenjih, pre¬ izkušnjah in poizkusih, opravljenih v laboratoriju osred¬ nje uprave za mere za znanstvene ali industrijske svrhe: c) za material ali energijo (vodo, plin, električni tok itd.), potrebne pri delu po prednji točki b), če se ta dela vršijo v laboratoriju osrednje uprave za mere; č) za odvoz in dovoz mer in merilnih priprav, pred¬ loženih na pregled ali preizkušnjo; Pripomba. Stroški za material v smislu prednje točke c), ki je potreben za kemične analize, gredo v breme dTžave. V. Pobiranje žigovine in drugih pristojbin. Člen 20. Žigovina po členih 2. do 4., dalje po členu 5. za sode za pivo do vštetih 300 litrov prostornine in po členih 6. do 11., nadalje pristojbine po členu 13., po točki 1. člena 14. in po členu 15., kakor tudi stroški po točki 4 člena 17. te tarife se pobirajo od strank vnaprej, še preden se prične uradno opravilo; žigovina za navadne sode po členu 5., dalje po členu 12. kakor tudi pristoj¬ bine po točki 2. člena 14. se pobirajo po končanem pregledu, toda preden se izvrši žigosanje. Pobiranje ležarine se mora opraviti, preden s.e stranki izroče pregledane in žigosane mere ali sodi. Žigovino, pristojbine in ležarino po členih 2. do 16 te tarife plačajo stranke na čekovni račun poštne hranil- 91 niče. Stroški po točki 4. člena 17. se plačajo pri do- tičnem uradu v gotovini. Člen 21. Pristojbine po točki 2. člena 14. in po členu 19. te tarife se plačujejo iz depozitov, ki jih vlagajo prizadete stranke pri osrednji upravi za mere. Člen 22. Žigovina in pristojbine po pričujoči tarifi se pobirajo za mere in merilne priprave, kadarkoli se opravlja njih pregled in žigosanje, preizkusi sistem, izvrši overitev itd. Pobirajo se tudi takrat, kadar mere in merilne pri¬ prave ne ustrezajo zahtevanim pogojem in se zato vrnejo brez žigosanja ali overovitve, ali pa kadar se preizkušnja sistema ne konča z odobritvijo sistema. VI. Oprostitve od plačevanja žigovine in pristojbin. Člen 23. Žigovina se ne pobira: 1. če se pokaže na prvi pogled, ne da bi se uporabil kak instrument ali pripomoček, da se mera ne more žigosati; 2. če prispejo mere ali merilne priprave razbite aii če se razbijejo pri pregledu, odnosno žigosanju; 3. za prežigosanje, ki se izvrši na novih merah, ki so v zalogi zaradi prodaje; 4. za občasni pregled in žigosanje mer državnih uradov in ustanov, razen pridobitnih; 5. za tiste izdelke iz zlata, srebra in platine, ki se zaradi predpisom ne ustrezajoče čistine ali sestave ne morejo opremiti s čistinskim žigom ali ki se uničijo; 6. za tiste sestavne dele iz navadnih kovin ali drugih tvarin, ki so na izdelkih iz dragocenih kovin, kakor tudi za vdelano kamenje; 92 7. za pregledane, pa zaradi nepravilnosti zavrnjene steklene mere, steklenice, posode in halone, kadar se žigosajo v tvornicah za steklo; 8. za navadne sode, katerim se ob pregledu ne more določiti prostornina, ker puščajo vodo. Pripomba 1. Državne urade in ustanove, ki so oproščene v smislu prednje točke 4. plačevanja Žigo vi ne. določi minister za trgovino in industrijo. Člen 24. Pristojbine se ne pobirajo: 1. za naknadne preizkušnje odobrenih sistemov mer in merilnih priprav, da se dokončno ugotovi njih uporab¬ nost v javnem prometu; 2. za overitev mer, merilnih priprav, aparatov itd., kadar se na prvi pogled, ne da bi se rabil kak instru¬ ment ali pripomoček, pokaže, da se dotična priprava ne more overiti. VII. Popusti. Člen 25. Ob pregledu in žigosanju mer in merilnih priprav, steklenic, posod in sodov so dovoljeni naslednji popusti: 1. za 15%: a) na žigovini po čl. 8., 9. in 11. te tarife, kadar se pregledujejo in žigosajo na mestu samem na sedežu urada plinomeri, vodomeri in tokomeri, kateri se upo rahljajo v delavnicah, obrtnih napravah in podjetjih, ki so v lasti ali v upravi banovin, mest ali občin, če dajo dotične ustanove ali podjetja na razpolago za delo po¬ trebne prostore; b) na žigovini po členih 8. do 11. te tarife, kadar se pregled in žigosanje plinomerov, vodomerov, tokomerov ali takšametrov vrši od časa do časa na sedežu urada v prostorih industrijskih podjetij, urejenih za ta namen; 93 c) na žigovini, predpisani v členih 2., 3., 6. do 11. te tarife, kadar se vrši pregled in žigosanje mer in merilnih priprav na sedežu urada v stalnih ali začasnih postajah za kontrolo mer, ustanovljenih z odobritvijo ministra za trgovino in industrijo; č) na žigovine po členu 5. te tarife, kadar se vrši žigosanje sodov na mestu samem pri izdelovalcu sodov na sedežu urada. 2. Za 25%: V vseh primerih, naštetih v prednji točki 1. pod a) do č), če se nahaja dotična stranka, ustanova, podjetje, stalna ali začasna postaja za kontrolo mer zunaj sede¬ ža urada. 3. Za 30%: Na žigovini po členu 4. te tarife, kadar se vrši žigo¬ sanje steklenih meril, steklenic, posod in steklenih balo¬ nov v tvornicah za steklo, ki so na sedežu urada. 4. Za 40%: V primerih, naštetih v prednji točki 3., če je dotična tvoruica stekla zunaj sedeža urada. 5. Za 50%: Na žigovini po členih 8., 9. in 11, te tarife, kadar dado ustanove, naštete pod točko l.a) tega člena, kon¬ troli mer na razpolago svoje prostore, aparate in po¬ strežbo, da izvrši pregled in žigosanje plinomerov, vodo¬ merov in tokomerov, ki so last zasebnih strank. Pripomba 1. Popust po točki l.c) se daje samo, če so merila, merilne priprave itd., ki so se predložile na pregled in žigosanje, izdelane v dotičnem podjetju, pri katerem je stalna ali začasna postaja za kontrolo mer; Pripomba 2. Popust po točki 5. se daje samo po poprejšnjem pritrdilu ministra za trgovino in industrijo s pogoji, ki se predpišejo in veljajo samo za plinomere, vodomere in tokomere, ki so last ustanov, naštetih v točki 1. tega člena. 7 * 94 VIII. Povračilo žigovine in drugih pristojbin. Člen 26. Do povračila žigovine in drugih pristojbin, plačanih po tej tarifi (člen 2. do 16.) imajo pravico stranke, ki so vplačilo izvršile, samo v tehle primerih: 1. če se uradno delo, za katero se je izvršilo plačilo, ni opravilo; 2. če se je plačala po pomoti stranke ali uslužbenca višja žigovina, pristojbina ali ležarina, nego bi bilo treba; 3. v vseh primerih, naštetih v členih 23. in 24., v katerih se je žigovina plačala vnaprej. * Člen 27. Prošnje strank za povračilo plačil po členih 2. do 16. te tarife odpremi urad, ki je vplačilo pobral, na ministr¬ stvo za trgovino in industrijo (osrednjo upravo za mere in dragocene kovine). Prošnje se vzamejo v pretres le tedaj, če se: a) predloži prošnji pobotnica osrednje uprave za mere ali njunih postaj za preizkušnjo tokomerov, odnos¬ no dotičnih oddelkov za kontrolo mer o izvršenem pla¬ čilu, in če se b) prošnja vloži v roku 30 dni, ki se računi v pri¬ meru točk 1. in 2. člena 26, od dneva plačila, v primeru točke 3. člena 26 pa od dneva, ko so se merila, merilne priprave itd. predložile v pregled. IX. Delovni čas uslužbencev. Člen 28. Pri delu na mestu samem, neglede, ali se vrši v območju stalnega sedeža urada ali zunaj njega, so usluž¬ benci zavezani, delati največ osem ur. Vendar ne smejo delati pred 8., niti po 18. uri. 95 To ne velja za pregled meril državnih, odnosno za¬ sebnih železniških podjetij; v takih primerih je uslužbe¬ nec dolžan, da uravna svoj osemurni delovni čas po železniškem voznem redu. X. Končne določbe. Člen 29. Ta tarifa dobi moč 1. januarja 1934., po objavi v Službenih novinah«. S tem dnem preneha veljati tarifa, izdana pod številko 7477 z dne 30. XI. 1931. (»Službene novine« z dne 18. XII. 1931., št. 297/XCVI/723) J , tarifa, izdana pod številko 7577 z dne 5. XII. 1931. (»Službene novine« z dne 18. XII. 1931.. št. 297/XCVI/724) 1 2 , in odlok številka 6906 z dne 24. XII. 1932 o izpremembi in dopolnitvi te tarife (»Službene novine« z dne 30. XII. 1932., št. 304/CXIV/800) 3 4 , dalje čl. 7. pravilnika o izdelovanju in prometu z izdelki iz zlata, srebra in platine, pripravljenimi za izvoz (»Službene novine« z dne 19. X. 1932., št. 242/XCII/645)\ kakor tudi zadnji stavek točke 8 dodatka II. k uredbi o uporabi zakona o kontroliranju izdelkov iz zlata, srebra in platine (»Služ¬ bene novine« z dne 14. VI. 1933., št. 131/XXXVII/378) S V Beogradu, dne 11. novembra 1933., štev. 5661/1933 Minister za trgovino in industrijo dr. N. Sumcnkovič s. r. 1 »Službeni list« št. 182/15 iz 1. 1932. 2 »Službeni list« št. 197/16 iz 1. 1932 3 »Službeni list« št. 12/2 iz 1. 1933. 4 »Službeni list« št. 742/94 iz 1. 1932. 5 »Službeni list« št. 13/2 iz 1. 1934. V založbi tiskarne Merkur v Ljubljani so izšle naslednje knjige: Zakoni in uredbe: 1. zv.: Zakon o nelojalni konkurenci, broš. Din 6 —. 2. zv.: Pravilnik o pomožnem osebju drž. prometnih ustanov v resortu ministrstva za promet, broš. Din 8'—. 3. zv.: Zakon o javnih beležnikih (notarjih), broš. Din 12'—. 4. zv.: Zakon o glavni kontroli, broš. Din 10'—. 5. zv.: Zakon o občnem upravnem postopku in zakon o banski upravi, broš. Din 20’—, vez. Din 25'—. Razprodano. 6. zv.: Uredba, s katero se določa tarifa o nagradah javnih notarjev. — Pravilnik za izvršitev zakona o javnih notarjih. — Zakon o izpremembi in dopolnitvi § 244. zakona o javnih notarjih. — Uredba o številu in sedežih javnih notarjev, broš. Din 18 —, vez. Din 25'—. 7. zv.: Zakon o uradnikih, broš. Din 18'—. 8. zv.: Pravilnik o poslovanju krajevnih (mestnih) kontrol in komisarjev za izredne preglede, broš. Din 12'—. 9. zv.: Zakon o državnem prometnem osebju, broš. Din 14'—. 10. zv.: Pravilnik za voditev zemljiških knjig, broš. Din 14'—. 11. zv.: A. Ustava kraljevine Jugoslavije. — B. Zakon o izpre- membah in dopolnitvah v zakonu o nazivu in razdelitvi kraljevine na upravna območja, broš. Din 8'—. 12. zv.: Zakon o volilnih imenikih. — Zakon o volitvah narodnih poslancev za narodno skupščino, broš. Din 8'—. Razprodano. 13. zv.: Zakon o društvih, shodih in posvetih, broš. Din 6—. 14. zv.: Uredba o lekarnarski zbornici, broš. Din 8'—. 15. zv.: Zakon o izpremembah in dopolnitvah zakona o volitvah narodnih poslancev, naredba, popravki, tolmačenja, pojas¬ nilo, objava ter obrazci volilnih zapisnikov in pooblastila k zakonu o volitvah narodnih poslancev. — Zakon o volitvi senatorjev, broš. Din 8'—. 16. zv.: Zakon o obrtih. Razprodano. Novo izdajo gl. zv. 33. 17. zv.: Zakon o poslovnem redu v narodni skupščini. — Zakon o poslovnem redu v senatu, broš. Din 15'—. Razprodano. 18. zv.: Zakon o meščanskih šolah, broš. Din 5 —. 19. zv.: Zakon o lovu, broš. Din 7'—. 20. zv.: Zakon o zadrugah državnih uslužbencev, broš. Din 5'—. 21. zv.: Uredba o povračilu potnih in selitvenih stroškov civil¬ nih državnih uslužbencev, broš. Din 7'—. 22. zv.: Obča univerzitetna uredba, broš. Din 15'—. 23. zv.: Uredba o draginjskih dokladah državnih uslužbencev. —■ Uredba o draginjskih dokladah državnih upokojencev, broš. Din 6'—. 24. zv.: Gradbeni zakon, broš. Din 8'—. Razprodano. 25. zv.: Zakon o taksah, broš. Din 45'—. Razprodano. avilnik, broš. Din 30'—, vež. liku in Sodni poslovnik za , z obrazci, broš. Din 30'—, 1 8'—, vez. Din 15'—. izvod Din 18'—, vezan izvod 30. zv.: Učbenik zakona o državnem računovodstvu, broširan Din 8'—. 31. zv.: Uredba o spojitvi občin v Dravski banovini. — Uredba o sestavi kandidatnih list, o sestavi in o poslovanju volilnih odborov in o glasovalnem postopku pri volitvah občinskih odborov v Dravski banovini, broš. Din 10'—. 32. zv.: Gasilstvo in požarna obramba, broš. Din 24'—, vez. 32'—. 33. zv.: Zakon o obrtih. Druga, popolnoma pregledana, s pri¬ pombami in stvarnim kazalom opremljena izdaja, broširana Din 40'—, vezana Din 48—. 34. zv.: Državni svet in Upravna sodišča, broš. Din 16'—, vez. Din 24'—. 35. zv.: Zakon o kontroliranju čistine izdelkov iz zlata, srebra in platine z izvršilno uredbo in žigovinsko tarifo, broš. Din 16—. Sledijo nadaljnji zvezki. NARODNA IN UNIUERZITETNA KNJIŽNICA 00000176880 TISKARNA MERKUR Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23 izvršuje vse tiskovine, tiska knjige in časopise, med drugim SLUŽBENI LIST kraljevske banske uprave Dravske banovine izhaja dvakrat na teden ter stane mes. Din 16'—, četrt¬ letno Din 48'—, polletno Din 96'—, celoletno Din 192'— TRGOVSKI LIST strokovno glasilo za trgovino, obrt in industrijo. Izhaja trikrat na teden ter velja celoletno Din 180'—, mesečno Din 15'— V založbi tiskarne Merkur v Ljubljani so izšle naslednje Leposlovne knjige: Conan Doyle - Mulaček: Pozna osveta. Detektivski roman broš. Din 25'—, vez. Din 30'— Krefft: V oklopnjaku okoli sveta. V dveh delih; vsak del broš. Din 20’—, vez. Din 26'— oba dela skupaj broš. Din 40'—, vez. Din 46'— Ouida: Kneginja Zurova. Koman, broš. Din 30'—, vez. Din 35'— Ouida: Farnmor. Roman, broš. Din 28'—, vez. Din 35'— P. Ripson: Marsove skrivnosti. Roman, broš. Din 28'—, vez. Din 35 — Claude Anet: Arijana. Roman, broš. Din 24'—, vez. Din 32'— Clara Viebig: Babja vas. Roman, vez. Din 32'— Al Jennings: Pesnik in bandit. Roman, vez. Din 35'— J. Špicar: Martin Napuhek. Pravljična igra za mla¬ dino v petih slikah broš. Din 10 — Radivoj Rehar: Popotovanje po zvezdi Večernici, broš. Din 12 — Radivoj Rehar: Pesmi o kraljeviču Marku, kart. Din 36'— Marija Hotzel - Lehrmann: Punčke žive, mladinska igra, pripravna za Miklavževo in božično darilo, Razne tiskovine po obrtnem zakonu. Ob naročilu je poslati denar naprej in za odpravo in poštnino še po 1 Din za izvod.