GRADIVO ZA APRILSKO SEJO OBČSNSKE SKUPŠČINE VSEBINA Predlog programa dela občinske skup-ščine. Informacija o gospodarskih gibanjih v letu 1974 Predlog odloka o prenehanju nekaterih skladov občine Ljubljana-Šiška Idejni projekt prizidka VVZ Litostroj. Poročilo sklada za gradnjo osnovnih šol in VVZ za obdobje 1972—1974 (samoprispe-vek). Dogovor o politiki stanarin v letu 1975. Pravilnik o določitvi kriterijev in postopka za podeljevanje prlznanj občine Ljubljana-Šiška. Sprejeti sklepi 7. skupnega zasedanja ob- činske skupščine. Vprašanja delegacij, konferenc delegacij ter odgovori. priloga 8-1975 PREDLOG PROGRAMA DELA OBČINSKE SKUPŠČINE Ob tem, ko posredujemo delovnim ljudem in občanom občine Ljubljana-Siška predlog pragrama dela občinske skupščine in njenih zborov ter izvršnega sveta vletu 1975, je prav, da v kratkem povemo, koliko nalog po spre-jetem programu je delegatska skupščina uspe-la obravnavati in koliko je teh nalog ostalo za prihodnje obdobje. V septembrski številki občinske tribune je bil objavljen orientacijski program dela, ki je obsegal 69 točk, ,ki naj bi bile obravnava-ne na sejah izvršnega sveta, posameznih zbo-rih jn skupnih zasedanjih občinske Skupščine. Občinska skupščina je imela v 1974. letu 5 skupnih zasedanj, posebej pa so zbori za-sedali tudi na ločenih sejah, in sicer: družbe-ndpolitični zbor 4-krat, zbor združenega dela 5-krat in zbor krajewiih skupnosti 6-krat. V tem času je imel izvršni svet občinske skiip-ščine 30 sej. Na viseh navedenih zasedanjih je bilo iz sprejetega programa obravnavanih 45 točk in poleg tega izven programa še 568 drugih vpra-šanj. Večino teh je na svojih sejah obravnaval izvršni svet občinske skupščine. Ob pregledu izvrševanja programa je ugotovljeno, da 24 programskih nalog ni bilo obravnavanih. Vzroki za to so naslednji: devet programskih nalog je bilo povzetih iz programa dela skup-ščine mesta Ljubljane in niso bile obravna-vane, ker zanje ni bilo pravočasno priprav-ljeno gradivo ali pa so takega zmaCaja, da jih bo treba obravnavati šele v letošnjem letu. Za ostalih 15 programskih nalog, ki so občin-skega značaja pa je ugotovljeno; da so ne-katere izostale zaradi že tako preobsežnih delovnih redov, nekatere pa tudi zaradi tega, ker pravočasno zanje ni bilo pripravljeno gradivo. Med te spadajo predvsem: — razprava in sklepanje o statutih samo-upravnih interesnih skupnosti; — raaprava in sklepanje o odloku o novih izklicnih cenah za stavbna zemljišča (revalo-rizacija); — potrditev programskih osnov za grad-njo osnovne šole Koseze in VVZ Koseze; — poročilo o popisu vseh razpoložljivih prostorov, kr bi jih bilo možno preurediti za otroško varstvo; — poročilo o problematiki in izvajanju zdravstvenega varstva občanov; — poročilo o vlogi in delu ter organizira-nosti krajevnih skupnosti na območju občine, i.t* Navedene naloge, ki jih organi občinske skupščine v preteklem obdobju niso obrav-navali, bodo imele v 1975. letu prioritetno mesto. V letu 1975 predlagamo za občinsko skup-ščino in njene zbore, izvršni svet, samo-upravne jnteresne skupnosti, zbore delovnih ljudi in občanov v KS in zbore delovnih ljudi v TOZD predvsem naslednji program dela: I. TRIMESECJE 1. Zazidalni načrt za SS 4/1 — Stara cerkev. 2. Sprememba GUP (prekvalifikacija Sl 4 v ind. coni). 3. Odstop občinske. parcele Litostroju za gradnjo stanovanjskega bloka. 4. Soglasje k adaptaciji podstrešja v ob-činski stavbi. Jesenkova 4. 5. Odložitev roka za odstranitev barake z občinske parcele v k, o. Tacen. 6. Izročitev 4 občinskih parcel v k. o. Viž-marje za funkc. zemljišča k zgrajenim stav-bam. 7. Ugotovitev splošnega interesa za gradnjo potoka Dravlje Ia. 8. Potrditev programskih osnov za gradnjo osnovne šole v Kosezah. 9. Potrditev programskih osnov za izgrad-njo prizidka s telovadnico pri osnovni šoli Zvonka Runka, 10. Izhodišča in program gospodarskega razvoja v letu 1975. 11. Izhodišča splošne porabe v letu 1975. 12. Informai ija o pripravah za družbeni dogovor o spJošni porabi in družbeni dogovor o skupai porabi v SHS v letu 1975, 13. Javna razprava in sprejem odloka o proračunu občine za leto 1975. 14. Zazidalni načrt za območje TOZD Slo-venija vjno. (proslorski.razvoj).. '. 15. Zazidalfti načrt za zazidalni otok Urban. 16. Zazidalni načrt za SS 4/2 — novelacija. 17. Razprava in sklepanje o predlogu Qd-loka o razširitvi dejavnosti odloka o. obvez-nem odlaganju in odvažanju smeti ter odpad-kov na območju mesta Ljubljane za del ob-močja krajevne skupnosti Medvode. 18. Potrditev investicijskega programa za gradnjo VVZ Sentvid. 19. Potrditev idejnega projekta za gradnjo VVZ IitostroJ. -20. Potrditev programskih osnov za grad-n.io prizidka pri osnovni šoli Franca Marna v Vodicah. 21. Potrditev investicijskega programa za izgradnjo doma upokojencev v Siški. 22. Problematika zdravstvene enote v Medvodah. 23. Sklenitev pogodbe o izvajanju preven-tivnega zdravstvenega varstva občanov. 24. Poimenovanje tretjega vrtca v soseski SS 6. 25. Problematika izvajanja šolskega varst-va v osnovni šoli Franca Bukovca v Preski — Medvode. 26. Informacije in analize o rezultatih go-spodarjenja na predloge ZR TOZD za leto 1974. 27. Zazidalni načrt za SS 4/2, SS 1 in SS 5 novelacije centra Siške. 28. Sprememba GUP zaradi osnovanja no-vega območja za stanovanjsko gradnjo SS 12 Podutik. 29. Programski del zazidalnega načrta za SS 11 — Stanežišče. 30. Razprava in sklepanje o stopnji pri-spevka oziroma prispevkov za uporafoo mest-nega zemljišča na izvenmestnem območju. 31. Potrditev idejnega projekta za prizidek pri OS Z. Runka. 32. Informacija o programih dela za samo upravne interesne skupnosti občine Ljubljana-Siška za leto 1975. 33. Potrditev programskih osnov za grad-njo VVZ Kozese. 34. Poročilo o ¦pripravah na izgradnjo W2 v SS 7 in SS 9 v Dravljah. 35. Razprava in sklepanje o najetju premo-stitvenega kredita za gradnjo OS in VVZ v Kosezah. 36. Zaključni račun davčne uprave (knji- govodstvo). II. TRIMESECJE 37. Informacija o uresničevanju ustavinih in statutarnih določb o splošnem ljudskem odporu. 38. Razprava o poslovniku občinske Skup-ščine. 39. Obravnava dopolnitev statuta občdne Ljubljana-Siška in mesta Ljubljane. 40. Poročilo komisije za ugotavljanje izvo-ra premoženja. 41. Informacija in analize o. rezultatih go-spodarjenja na podlagi periodičnega obračuna za prvo trimesečje 1976. 42. Potrditev finančnega načrta za financi-ranje graditve OS in VVZ iz samoprispevska, 43. Sprejem operativnega programa dela v zvezi z gradnjo OS in VVZ. ki se financirajo iz sredstev samoprispevka. 44. Informaciaa o sprejemanju akcijskih programov gospodarske stabilizadje v TOZD v gospodarstvu, družbenih službah, KS in SIS. 45. Srednjeročni plan gospodarskega raz-voja v občini — predlog izhodišč, — usklajevanje s TOZD, — osnutek piana, — sprejem plana za obdobje 1976—1980. 46. Programski del zazidalnega načrta za območje Tacen, Smartno. Gameljne. 47. Zazidalni načrt za MeS 14 — Svetje. 48. Razprava o ustanovitvi samoupravne skupnosti za komunalno gospodarstvo. 49. Razprava o ustanovitvi samoupravne skupnosti za ceste. 50. Razprava o zaključnih računah komu-nalnih organizacij za leto 1974. 51. Razprava o pripravi dokumentacije za izgradnjo krematorija Zale. 52. Razprava o programu dimnikarske de-javnosti v Ljubljani in sprejem odloka o dim-nikarski službi. 53. Razprava in sklepanje o poročilu sta-novanjskega podjetja Dom za leto 1974. 54. Izročitev 8 parcel v k. o. Medvode za garaže. 55. Odlok o dopolnitvi odloka o priznaval-ninah in družbeni pomoči borcem NOV in drugim upravdčencem. 56. Pravilnik o izvajanju odloka o družbe-ni skrbi za udeležence NOV in druge upravi-čence. 57. Odlok o imenovanju ulic v soseski Dra-veljski gmajni (30 novih ulic). 58. Potrditev investicijskega programa za gradnjo prizidka pri VVZ Ldtostroj. 59. Poročilo o pripravah na novogradnjo pri zdravstveni enoti v Siški. 60. Poročilo o izvajanju družbeno denar-nih pomoči socialno prizadetim občanom. 61. Razprava in sklepanje o investicijskem programu za izgradnjo doma upokojencev. 62. Poročilo o problematiki izvajanja varst-va predšolskih otrok v Smledniku. 63. Integracijska gibanja v gospodarstvu občine. 64. Predlog odloka o zaključnem računu proračuna občine za leto 1974. 65. Zazidalni načrt za SS 108/1. 66. Zazidalni načrt za območje Vodic. 67. Razprava in sklepanje o predlogu o merilih za oddajo stanovanj. 68. Informacija o delu samoupravne sta-raovanjske skupnosti. 69. Poročilo o možnostih za ustanovitev dislociranih oddelkov za izvajanje varstva predšolskih otrok. 70. Informacija o možnostih za izvajanje eelodnevne osnovne šole. 71. Patrditev programa za financiranje fluorografske akcije. . 72. Potrditev idejnega projekta za OS Ko-seze. 73. Potrditev programskih osnov za grad-njo VVZ Medvode. 74. Razprava in sklepanje o osnutku od-loka o prepovedi zasipavanja vodnjakov. njih očuvanju, zavarovanju in sanacija Ctudd kla-sačnih). ,_jt 75. Informacija o poteku gradenj OS in VVZ, ki se financirajo iz sredstev samopri-spevka. 76. Potrditev investicijskega programa za izgradnjo prizidka pri OS Zvonka Runka. III. TRIMESECJE 77. Poslovniki zborov: zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbeno-političnega zbora. 79. Informacija in razprava o uveljavlja-nju in izvajanju delegatskega sistema in de-legatskih odnosov v delu občinske skupščine. 80. Poročilo o družbeni skrbi za borce NOV. 81. Potrjevanje samoupravnih splošnih aktov samoupravnih interesnih skupnosti. 82. Informacija in analize o reziiltatih go-spodarjenja na podlagi periodičnega obračuna za II. poUetje 1975. 83. Pogoji gospodarskega razvoja občine v letu 1976, kot izhodiščno leto sredmjeročnega družbenega plana 1976-80. 84. Potrditev investicijskega programa za OS Koseze. 85. Potrditev idejnega projekta za VVZ Koseze. 86. Razprava in sklepanje o predlogu od-loka o kategorizaciji zelenih povrišn. 87. Razprava in sklepanje o predlogu od-loka o varstvu zraka. 88. Razprava o razvojnem programu živil-skih trgov v Ljubljani. 89. Razprava o predlogu odloka o komu-nalnih taksah. 90. Potrditev idejnega projekta za VVZ Medvode. 91. Določitev fluorografskih baz in skleni-tev pogodbe za izvedbo administrativnih del. 92. Informacija o vključevanje OZD v med-narodno delitev dela za I. polletje 1975 s po* sebnim poudarkom na dežele v razvoju. 93. Predlog odloka o spremembah prora-čuna občine za leto 1975. 94. Razprava in sklepanje o predlogu od-loka o miniimalnih tehničnih in drugih nor-mativih za vzdrževanje stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov v stanovanjskih hdšah. 95. Razprava in sklepanje o osnutku od-loka o kategorizadji cest na območju občine Ljubljana-Siška. 96. Razprava in sklepanje o predlogu od-loka o osni obremenitvi (v zvezi s prekomer-no uporabo cest s strani investitorjev glede na to, da se odpirajo novi zazidalni otoki). 97. Razprava in sklepanje o predlogu od-loka o čiščenju malih vodotokov za območje občine Ljubljana-Siška. 98. Razprava o poročilu o 9-mesečni reali-zaciji komunalnih delovnih orgaHizacij za leto 1975. 99. Informacija o delu cestne samoupravne skupnosti. 100. Odlok o prenehanju veljavnosti od-loka o določitvi primerov. v katerih se odda brez javnega natečaja zemljišče družbene last-nine v uporabi občine (borcem NOV in dru-gim). 101. Razprava in sklepanje o predlogu srednjeročnega plana (1976—1980) razvoja otroškega varstva v občini. 102. Poročilo o poteku gradenj OS in VVZ, ki se financirajo iz sredstev samoprispevka. IV. TRIMESECJE 103. Informacija in razprava o uresničeva-nju družbenega dogovora o družbeni samo-zaščiti. 104. Razprava in sklepanje o politdki raz-voja in pospeševanju zdravstvenih dejavnosti v občini Iajubljana-Siška. 105. Informacija in analize o rezultatih gospodarjenja na podlagi periodičnega obra-čuna za 3. trimesečje 1975. 106. Poročilo o izplačanih osebnih dohod-kih po RAD službi za januar—^september 1975. 107. Informacija ;o delu komunalne samo-upravne skupnosti. 108. Razprava o predlogu petletnega plana razvoja vzgoje in izobraževanja v občini. 109. Potrditev investicijskega programa za VVZ Koseze. 110. Poročilo o izvedbi fluorografeke ak-cije. 111. Analiza . Osebni dohodki in skladi so porasli za za 19,3% in to osebni dohodki za 23,6%, skladi pa za 10,5 %. Delitveno razmerje med osebnimi dohodki in skladi je znašalo v letu 1973 67,3:32,7, v letu 1974 pa se je to raz-merje poslabšalo in znaša 69,7:30,3. Skladi znašajo 526 milijonov dinarjev, in sicer (v 000 din) indeks 74 :73 ¦— sredstva rezerv 41.561 143,7 — posojilo nerazvitam in skupne rezerve 103.181 121,0 — skupna potrošnja, kritje izgub in drugo 25.173 110,3 — skupna poraba 109.669 160,0 — drugd nameni (prosti del poslovnega sklada) 246.582 91,2 Od celotnega ostanka dohodka lahko TOZD uporabijo za razširjeno reprodukcijo ile 246,582.000 dinarjev, kar je za 8,8 % manj kot lani oziroma se ne prelije v razširjeno reprodukcijo, oziroma za povečanje obratnih sredstev niiti polovica ostanka dohodka. Izgube, prikazane v zaključnih računih TOZD so nižje, kot so bile v obračunu za tretje trimesečje. Z izgubo so zaključile paslovno leto tri TOZD. Od teh sta dve TOZD, ki imata sedež OZD v drugi občini. Edina TOZD. ki kot ce-lota izkazuje izgubo je Iskra — tovarna orodja. Organizacija izdeluje vse vrste orodij za ipotrebe Iskrinih tovarn, fcot tadi za dru-ge naročnike. To pomeni, da je proizvodnja individualna, ki neenakomerno bremeni zmogljivosti, sam iproces dela 'posameznega proizvada pa traja povpreono leto dni ali pa tudi več. Taiko ima orgainizacija visoko ne-dokončano proiižvodinjo ki se je povečala v letu 1974 za 59,3 %. ZAPOSLENI IN OSEBNI DOfltODKI V delovnih organizaeijah na območju ob-čine je bilo ab kancu leta 1974 zaposlenih 25.079 delavcev (izračunano na podlagi Vkal-kuliranih ur). Porast števila zaposlenih v na-ši občini (za 2,6%) je nižji kot je porast v ljubljanskih občinah (za 4,9%) in nižji kot je bil predviden s planom 1974—1975 (za 6,2 %). Stevilo zaposlenih se je največ povečalo v komunalni dejavnosti (za 10.3%). v trgo-vinl (7,1 %) in v gradbeništvu (3,6 %). V ab-solutnem številu pa se je delovma sila najbolj povečala v industriji. V prometu in turizmu pa je celo nižja kot preteMo leto. Povprečni osebni dohodek zaposlenega v gospodarstvu v občini znaša 2.828 din in je v letu 1974 več-ji za 25,9%, vendar pa nižji kot znašajo osebni dohodki v ljubljanskih obfiinah (3.068 din) in celo nižji od republiškega povprečja (2.974 din). Glede na to, da so se življenjski stroški v letu 1974 po republiških podatkih povečali za 24,3 %, so realni osebni dohodki višji na-sproti preteklemu letu za 1,5 %, torej so nad republiškim povprečjem, ki so se povečali za 1%. Najvišje povečanje osebnih dohodkov iz-kazuje panoga turizem, kjer so se ob zmanj-šanju delovne sile za 41 %, dvignili izplačani osebni dohodki za 33,5 %. Turizmu slodi pro-met z 28,5 % povečanjem osebnih dohodkov ob zmanjšanju delovne sile za 1,1 %, tako da znašajo osebni dohodki v letu 1974 3.155 din. Nad občinskim povprečjem osebnih do-hodkov so še osebni dohodki v industriji. tr-govini in komunali, medtem ko kmetijstvo, gradbeništvo, gostinstvo in obrt ne dosegajo povprečja izplačanih osebnih dohodkov v občini. Iz podatkov obrazca DRD — »Podatki za primerjanje doseženih razmerij v delitvi do-hodka z dogovorjenimj merili«, ki je priloga k zaključnemu računu je razvidno, da so ne-katere TOZD prekoračile dogovorjeno osebno in skupno porabo. Teh delovnih organizacij je 17. Dovoljena osebna in skupna poraba teh delovnih organizacij znaša 356.052 tisoč di-narjev. Razporejeno za osebne dohodke in skupno porabo je bilo 366.316 tisoč dinarjev oziroma za 2,9 % več kot je tailo dovoljeno. Za osebne dohodke se je razporedilo 355.315 tispč dinarjev, za skupno porabo pa 11.001 ti-soč dinarjev. Od 0,9 % do 3 % je preseglo dogovorjeno porabo 10 TOZD za 6,3% je presegla dogovorjeno porabo 1 TOZD za 7,9% je presegla dogovorjeno porabo 1 TOZD za 12,3% je presegla dogovorjeno porabo 1 TOZD za 14,9% je presegla dogovorjeno porabo 1 TOZD za 16,6 % je presegla dogovorjeno porabo 1 TOZD za 16,8 % sta presegli dogovorjeno porabo 2 TOZD Glede na to, da Služba družbenega knji-govodstva pripravlja podobno analizo gospo-darjenja v občini je ta informacija le pred-hodno obvestilo o globalnih gospodarskih gi-banjih. To pa je potrebno zaradi tega, da smo pravočasno seznanjeni o teh gibanjih, da sprejmemo primerne ukrepe za nadaljnje go-spodarjenje. Analiza SDK bo namreč izdela-na precej kasneje in takrat sprejeti ukrepi ne bi imeli zadostnega učinka. IZVOZNA DEJAVNOST Analiza SDK pa ne bo obravnavala izvo-za, zato dajemo bolj podrobne podatke o iz-vozu. Delovne organizacije so v letu 1974 spre-jele dveletni plan izvoza za obdobje 1974—75. Tako je ibil plan izvoza za leto 1974 postav-Ijen v višini 55,184.766 dolarjev oziroma za 31,5 % višje kot je znašala realizacija izvoza v letu 1973. Plan izvoza je bil presežen za 15,2 %. Ce pa primerjamo realizacijo v letu 1974 naspro-ti preteklemu letu, se je vrednost izvoza po-večala kar za 51,5 %, kar je precej več kot znaša republiško povečanje, ki znaša 28 %. Kot je razvidno. so se delovne organiza-cije močno orientirale na izvoz. Menimo pa, da bi bilo potrebno, da se v zunainjetrgovin-ski menjavi razvijejo še bolj vsestranski go-spodarski stiki tako z deželami v razvoju kot tudi s socialističnimi državami. V tem okviru bi si delovne organizacije morale prizadevati za spremembo dosedanje usmerjenosti naza-hod, kar nam kaže pregled strukture izvoza po valutnih področjih: Realizacija 1973 ZDA dolarjev struktura Realizacija 1974 ZDA dolarjev struktura Indeks čvrsta valuta vzhodne države ostali kliring 23,006.850 18,883.226 80.413 41,970.489 54,8 45,0 0,2 100,0 35,705.146 27,646.698 226.891 63,578.735 56,1 43,5 0,4 100,0 155,2 146,4 282,1 151,5 Najvišje povečanje plana izvoza nasproti realizadji leta 1973 iso predvidele delovne or-ganizacije elektroindustrije in to za 76,5 %, ki ga pa niso izpolnile. Dosežen je le z 86,7 %. Delno je vzrok visoko poStavljeni plan za le-to 1974, delno pa vpliva na neizpolnltev pla-na izpad izvoza Iskra — IEZE, ki predstavlja 84 % vrednosti izvoza panoge v letu 1974. le-ta je v letu 1974 planirala za 74% višji izvoz kot je bila realizacija preteklo leto, plan pa je izpoLnila le s 78,2% zaradi popu-ščanja konjunkture elementov za elektroniko in zaradi pomanjkanja obratnih sredstev pri Einalnih izdelkih. Kljub temu pa je povečala izvoz iz leta 1973 za 36,3%. Postavljenega plana ni dosegla tudi Iskra — Orodjarna (izpolnitev 95,1 %) deino zaradi visoko postavljenega plana (58 % povečanje). Izvoz iz leta 1973 je presegla za 50,3 %. Podjetji TIKI in ISKRA — NAPRAVE sta presegli postavljeni plan kot tudi realizacijo v letu 1973. Povečani izvoz v Tikiju je po-sledica večjih naročil električnih bojlerjev iz Poljske, pri Iskra — Naprave pa zaradi en-kratnega zaključenega posla z Italijo za opre-mo telefonskih central. Edina delovna organizacija v papirni stro-ki, ki tudi izvaža je tovarna CELULOZE Medvode. Plan za leto 1974 je povečala za 50,8 % nasproti realizaciji leta 1973 in ga iz-poinlla s 131,7%, oziroma je v letu 1974 iz-vozila kar za 249,4 % več kot preteklo leto. Vzrok temu povečanju je bilo veliko povpra-ševanje po celulozi na svetovnem trgu kot tudi ugodne cene, ki so jih dosegli. Delovne organizacije kemične industrije so plan za leto 1974 nasproti realizaciji 1973 povečale za 30,5 %. V letu 1974 so izvozile za 79,8 % več kot preteklo leto oziroma so izpol-nile postavljeni plan izvoza s 37,8 %. Največ-ji predstavnik te stroke je LEK. ki je ustva-ril 40 % vrednosti izvoza stroke. Plan je po-večal za 31,2 % in ga presegel s 44,3 % tako, da je povečal izvoz iz leta 1973 za 89.3%. Vzrok povečanega izvoza so večja naročila iz tujine: farmacevtske surovine za konvertibil-nega področja, gotovi preparati pa dz klirin-škega padročja. Drugi najmočnejši predstav-nik te panoge je DONIT, ki je ob povečanem planu za 25% izpokiil le tega z 12%, oziro-ma je izvozil kar za 40 % več kot preteklo leto. Tretja delovna organizacija, ki v tej stro-ki izvaža, je COLOR, ki je povečala plaa iz-voza za 36% ter ga izpolnila s 170% tako, da je izvoz v letošnjem letu višji kar za 130,9 % v primerjavi s preteklim letom. Pred-vsem se je povečal dzvoz avtoemajlov v ZSSR in kemično odpornih premazov. BAYER — PHARMA je v tej panogi ude-ležena s 13,3 %. Plan je povečala za 71,3 % in ga presegla za 6,7 % tako, da je izvoz v letu 1974 večji za 82,8 % kot je bil realiziran preteklo leto. Kovinska industrija je povečala plan izvo-za za 22^7 °/o, vendar postavljenega plana ni dosegla, saj je reallzacija v letu 1974 le za 21.6 % večja kot preteklo leto. Na ta izpad vpliva predvsem Litostroj, delno pa tudi Avtomontaža. LITOSTROJ je planiral za 84,7 % višji iz-voz kot je znašala realizacija leta 1973, ven-dar ni dosegel niti lanskoletne realizacije in je tako postavljeni plan izpolnil le s 53,9 % v glavnem zaradi podaljšanja dofoavnih ro-kov z Egiptom (črpalne postaje). AVTOMON-TA2A je postavila za 27,7 % višji plan kot je znašala realizacija v letu 1973. To je sicer presegla za 4 %, vendar plana ni izpolnila (81,5 %) zaradi manjšega izvoza grelcev za ogrevanje avtobusov in manjšega izvoza avto-busov na Poljsko. Po vrednosti je dosegel AGROSTROJ visok dzvoz, saj predstavlja 50 % izvoza panoge. Plan je presežen s 111,8% zaradi nizko postavljenega plana (65,2% realizacije 1973), vendar pa je bil iz- -voz kljub temu za 38,2 % večji kot preteklo leto. Zaključenasta bila dva velika posla z ZSSR in Libijo za izvoz namakalnih naprav. Visoko sta presegli postavljeni plan kakor tudi realizacijo leta 1973 delovni organizaciji UNITAS in KOT. Tekstilna panoga je povečala plan za lelo 1974 za 17,6 % vendar ga ni izpolnila (97,4 %). Plan je presegla le TOVARNA DEKORATIV-NIH TKANIN za 4,4 %, vendar pa ni dosegla vrednosti izvoza leta 1973 (manjši za 13,6 %). RASICA je imela plan -postavljen precej visoko (povečanje za 53,7 %). Realizirala ga je s 94,7%. vendar je izvozila za 45,6 % več kot pretekio leto. BOMBA2NA TKALNICA ni dosegla niti postavljenega pLana niti realizacije izvoza leta 1973 zaradi izpada izvoza staničnih tka-nin na ameriško tržišče. V živilski industriji sta dve delovni or-ganizaciji ki izvažata. Večina izvoza odpade na SLOVENIJAVINO, medtem ko izvoz UNI-ONA predstavlja le neznaten del (0,8 %) pa-noge. Slovenijavino je povečalo izvoz naspro-ti preteklemu letu za 51,2 % in izpolnilo plan izvoza z 32,2 % zaradi povečanega izvoza na Japonsko in v Nemčijo. Lesna industrija je povečala plan za 11.7 % nasproti realizaciji 1973, vendar ga je izpolnila le s 94,7 % oziroma je presegla ra-ven izvoza preteklega leta za 5,8 %. Največji izvoz v tej panogi je ustvarilo podjetje PLUTAL. ki je preseglo postavljeni plan za 26,2 % oziroma realizacijo 1973 za 37 %. Podjetje je povečalo izvoz kronskih za-pork v Izrael, navojnih zapork pa v Bolga-rijo. SLOVENIJALES — SORA je povečalo plan kar za 244,5 %, izpolnila pa le z 28.4 %, kajti predvidena rekonstrukcija tovarne ne dovoljuje izvoza artiklov (mizice in omare) brez akumulacije oziroma z izgubo. MOBILIA je plan znižala na 71,5% re-alizacije v letu 1973 ter ga presegla s.6,6% tako, da v letu 1974 ni dosežena vrednost iz-voza preteklega leta. V usnjarski stroki sta dve delovni orga-nizaciji, ki svoje proizvode izvažata, Galant in Torbica. GALANT je povečal plan za 1,5,-%, izpol-nil pa ga je le z 68%. Tako je realizacija v letošnjem letu za 31 % nižja od realizacije v preteklem letu. Podjetje se je preorienti-ralo na vzhodno tržišče (damske torbice za ZSSR). TORBICA je plan znižala na 19,2% re-alizacije leta 1973 m ga tako presegla ¦ za 71,9 %, vendar je njen izvoz v letu 1974 za 66,9 % nižji kot preteklo leto. Podjetje se je preorientiralo na zahodno tržišče (usnjene torbice in prevleke v pohištveni industriji), da si s tem zagotovi možnost uvoza repromate-riala. V gradbeništvu imamo le eno podjetje, ki izvaža in sicer PODJETJE ZA AVTOMATI-ZACIJO PROMETA. Podjetje je plan povi-šalo kar za 97,4 % realizacije 1973, vendar ga je doseglo le z 62,4 %. Ustvarilo pa je za 23,2% višji izvoz kot preteklo leto. Postav-ljenega plana podjetje ni doseglo zaradi po-manjkanja domačega repro materiala in za-radi administrativnih težav pri pridobitvi uvoznega dovoljenja za začasni uvoz orodij za izdelavo kabelske opreme. V panogi prometa izvaža svoje usluge le podjetje VIATOR. ki je povečalo izvoz za 146,1 % nasproti preteklemu letu in je tako izpolnilo postavljeni plan, ki je bil za 46,6 % višji od realizacije leta 1973, za 67,9 %. STALIŠČA IN PREDLOGI IZVRŠNEGA SVETA Podatke o rezultatih gospodarjenja v delov-nih organizacijah občine Šiška v obdobju ja-nuar—december 1974 je obravnaval Izvršni svet občine na 45. seji dne 18. marca. Na podlagi tega gradiva ter drugih kazalcev o gospodarskih gibanjih in nadaljnjem razvoju samoupravnih odnosov v občini, Ljubljani in republiki, Izvršni svet ugotavlja: 1. Izvršni svet je spremljal rezultate gospo-darjenja v delovnih organizacijah v toku cele-ga leta in podal Skupščini občine izčrpna poro-čila za polletno in devetmesečno obdobje. 2. Izvršni svet je podal ob teh prilikah tudi svoja stališča in predloge za izpolnjevanje ustavnih načel o samoupravni ureditvi OZD in TOZD ter na dosežene gospodarske rezultate. Opozarjal je na nesorazmerno gospodarsko rast, na porast stroškov, na slabo likvidnost gospo-darskih organizacij, na neugoden porast zalog nedovršene proizvodnje in reprodukcijskega materiala. Ugotavljal in opozarjal je na slabša-nje akumulativne sposobnosti delovnih organi-zacij in ne nazadnje tudi na nestabilizacijsko obnašanje gospodarskih in družbenopolitičnih struktur. 3. S celoletnim obračunom gospodarjenja de-lovnih organizacij naše občine dokončno ugo-tavljamo vse pozitivne in negativne tokove, ki so vplivali na dosežene rezultate kot posledica nenormalnih inflatornih in drugih gospodarskih gibanj v našem celotnem gospodarskem prosto-ru, pa tudi kot posledica bolj ali manj uspešne-ga gospodarjenja v naših delovnih organizaci-jah. Pri tem pa le ugotavljamo, da se je dvignil v odnosu na 1. 1973: — celotni dohqdek za 44,7 % — stroški poslovanja za 46,7 % — družbeni bruto proizvod za 39,7 % — narodni dohodek za 28,8% — doseženi dohodek za 29,2% Prav tako ugotavljamo, da so se dvignile družbene dajatve in sicer: — pogodbene obveznosti za 27,0 % — zakonske obveznosti za 146,8% ter, da so se dvignili tudi osebni dohodki in skladi — osebni dohodki za 23,6 % — skladi za 10,5% — poprečni neto osebni dohodki za 25,9 % pri čemer ugotavljamo le za 2,6% povečanje zaposlenosti. Dalje ugotavlja Izvršni svet, da doseženi re-zultati gospodarstva občine v poprečju ne od-stopajo od rezultatov gospodarjenja v mestnih mejah, saj je porast celotnega dohodka občine za 0,7 % večji, družbeni neto proizvod za 4,2 % manjši, število zaposlenih za 2,1 % manjši ter osebni dohodek na zaposlenega za 0,1 % manjši od doseženih poprečnih porastov v mestnih me-jah. 4. Na osnovi vseh teh ugotovitev predlaga Izvršni svet občinski skupščini, da sprejme na-slednje sklepe: a) Nadaljevati je treba s procesom uresni-čevanja ustavnih načel in utrjevati organizira-nost in kvaliteto samoupravnih odnosov. Zlasti je treba vse že sprejete oblike organiziranosti in vsebine samoupravnih sporazumov in aktov penehno dopolnjevati in usklajevati z ustavni-mi in zakonskimi določili. Nadaljevati je treba integracijske procese in druge oblike združeva-nja dela in sredstev. b) Gospodarjenje v delovnih organizacijah je treba uskladiti z načeli programa gospodar-skega in družbenega razvoja občine Šiška za leto 1975, ki sloni na resoluciji o družbenoeko-nomski politiki in razvoju v SRS za leto 1975. c) Dosledneje je treba izvajati akcijske pro-grame oziroma stabilizacijske ukrepe, ki so jih, ali jih morajo sprejeti vse delovne organizacije. d) -Povečati je treba napore za usklajevanje izvoza in uvoza. Zlasti se je treba bolj truditi za čimvečji plasman izdelkov in storitev na tuja tržišča. Izvršni svet občine pa bo moral tudi v bodo-če z neposrednimi pogovori v delovnih organi-zacijah analizirati pogoje za čimboljše gospo-darjenje in sprejemati ukrepe, ki bodo omogo-čili delovnim organizacijam uresničevati svoje družbenopolitične in gospodarske cilje. PREDLOG Na podlagi 56. člena zakona o linancira-nju splošnih družbenih potreb v družbeno-političnih skupnostih (Uradni list SRS, 39/74) in ... člena statuta občine Ljubljana-Siška so zbori občinske skupščine na svoji seji dne ... 1975 sprejeli ODLOK O PRENEHANJU NEKATERIH SKLADOV OBČINE LJUBUANA-ŠIŠKA 1. člen Ugotovi se, da so z 31. decembrom 1974 po zakonu prenehali občinski skladi. Sred-stva, pravice in obveznosti skladov občinske skupščine. ki so bili oblikovani iz virov do-hodkov občine se po zakljuonih računih za leto 1974 prenesejo v proračun občine ali v finančne načrte ustreznih samoupravnih in-teresnih skupnosti. 2. člen Preneha sklad za borce NOV, ki je bil ustanovljen z odlokom o ustanovitvi občin-skega sklada za borce NOV (Glasnik št. 52/63). Sredstva, pravice in obveznosti tega skla-da se prenesejo na račun za družbeno pomoo borcem in invalidom NOV proračuna občine, ki je bil ustanovljen z odlokom o preneha-nju veljavnosti odloka o ustanovitvi občin-skega sklada za borce NOV (Uradni list SRS, št. 33/74). 3. člen Preneha sklad za zdravstvene investicije, ki je bil ustanovljen z odlokom o ustanovitvi občinskega zdravstvenega investirijskega sklada (Glasnik št. 52/63). Sredstva, pravice in obveznosti tega skla-da se prenesejo v proračun občine Ljubljana-Siška. 4. člen Preneha sklad stanovanjske solidarnosti, ki je bil ustanovljen z odlokom o izločanju sredstev za stanovanjsko graditev občanov, ki pri opravljanju samostojne dejavnosti uporabljajo dopolnilno delo drugih oseb (Uradni list SRS, št. 24/72). Sredstva, pravice in obveznosti se prene-sejo v finančni načrt samoupravne stano-vanjske skupnosti, ki je bila ustanovljena s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi sa-moupravne stanovanjske skupnosti občine Ljubljana-Siška (10. 9. 1974). 5. člen Preneha sklad za pospeševanje kmetijst-¦va, ki je bil ustanovljen v skladu za pospeše-vanje kmetijstva (Glasnik št. 10/69). Sredstva, pravice in obveznosti tega skla-da se prenesejo v finančni načrt samouprav-ne interesne skupnosti za pospeševanje kme- tdjstva. 6. člen Prenehajo skladi: 1. Sklad za ceste, ki je bil ustanovljen z odlokom o ustanovitvi občinskega cestnega sklada (Glasnik 41/62). 2. Račun prispevka za uporabo mestnih zemljišč. ki je bil ustanovljen z odlokom o prispevku za uporabo mestnega zemljišča na območju mesta Ljubljane (Glasnik št. 33/66). 3. Sklad za nakup stavbnih zemljišč, ki je bil ustanovljen z odlokom o ustanovitvi skla-da za nakup stavbnih zemljišč občine Ljub-ljana-Siška (Uradni list SRS, št. 45/72). 4. Sklad za komunalno urejanje mestnih zemljišč, ki je bil ustanovljen z odlokom o ustanovitvi sklada za komunalno urejanje mestnih zemljišč (Glasnik št. 19/64). Sredstva, pravice in obveznosti skladov iz 1. in 2. točke prvega odstavka tega člena se prenesejo v finančni načrt komunalne sa-moupravne interesne skupnosti. Sredstva, pravice in obveznosti sklada iz 3. in 4. točke prvega odstavka tega člena se prenesejo na enoto za urejanje in odda-janje stav-bnih zem-ljišč v komunalni samoupravni interesni skupnosti. 7. člen Preneha posebni račun za usmerjanje raz-voja in pospeševanje gospodarskih dejavno-sti, ki je bil ustanovljen z odlokom o sred-stvih občine Ljubljana-Siška za usmerjanje razvoja in pospeševanje gospodarskih dejav-nosti (Ur. list SRS, št. 55/72) in 43/73). Sredstva, pravice in obveznosti tega ra-čuna se prenesejo samoupravnd interesni skupnosti za pospeševanje kmetijstva oziro-ma samoupravni komunalni skupnosti sklad-no z določili samoupravnega sporazuma o razdelitvi in usmeritvi sredstev. pravic in obveznosti občine Ljubljana-Šiška za inve-sticije v gospodarstvo. 8. člen Skladi iz 5. in 6. člena in posebni račun iz 7. člena tega odloka prenehajo z zadnjim dnem tega meseca, v katerem bo ustanovlje-na samoupravna interesna skupnost, na ka-tero se prenašajo sredstva, pravice in obvez-nosti. 9. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po ob-javi v Uradnem listu SRS. Izvršni svet skupščine občine Ljubljana-Siška je na svoji 46. seji dne 20. 3. 1975 ob-ravnaval osnutek odloka o prenehanju neka-terih skladov občine Ljubljana-Siška. Izvršni svet soglaša z osnutkom odloka ter ga pred-laga kot predlog odloka v razpravo delega-cijam in konferencam delegacij ter nato v sprejem skupščini občine. IDEJNI PROJEKT OBJEKT: Vzgojnovarstveni zavod LITO-STROJ — prizidek INVESTITOR: Sklad za gradnjo šol in VVZ Ljubljana Vsebina: A) ARHITEKTURA 1. Tehnično poročilo 2. Situacija M 1:500 3. Tloris temeljev M 1:100 4. Tloris kanalizacije M 1:100 5. Tloris kleti M 1:100 6. Tloris pritličja M 1:100 7. Tloris ostrešja M 1:1000 8. Prerez B-B 1:100 9. Prerez A-A M 1:100 10. Fasada M 1:100 11. Ureditev igrišča M 1:200 12. Dispozicija opreme in popis B) INSTALACIJE 1. Vodovod a) ocena investicijskih sti"oškov z rekapi-tulacijo b) tehnično poročilo s popisom 2. Centralna kurjava in prezračevanje a) ocena investicijskih stroškov z reka-pitulacijo b) tehnično poročilo s popisom 3. Elektroinstalacije z ozvočenjem a) tehnično poročilo s popisom b) ocena investieijskih stroškov z reka-pitulacijo 4. Instalacija plina a) ocena investicijskih stroškov z rekapi-tulacijo b) tehnično poročilo s popisom 5. Priključki komunalnih storitev a) ocena investicijskih storitev b) tehnično poročilo D) STATIKA Statična presoja z izračunom in izvleč-kom armature. Skof ja Loka, januar 1975 Projektant Majda Prijon, dipl. ing. arh. TEHNICNO POROCILO Obris prizidka se drži dosledno površin lo-kacijske dokumentacije, s čemer so igralnice širine 6,25 m in 6,37 m locirane v L cnbliki: jasli na skrajnem vzhodnem delu. v isti li-niji še 3 skupine igralnic od 2—3 leta, pra-vokotno pa tri igralnice 3—5 let. Orientaci-ja 6 igralnic (jakli in 2—3 leta) je južna, 3 pa zahodna zaradi izkorištka zunanjih mož-nih objektov za osvetlitev. Star objekt pred-videva adaptacijo po prisvojenem programu, povezava med obema pa so čiste komunika-cijske (servisne) poti. Za dosego teh servisnih poti brez križa-nja z gospodarskim dovozom je le-ta urejen v kletni etaži s tem, da se uvozna rampa na spodnji nivo spusti že pred objektom in pod njim nadaljuje v koridorju do gospodarskega dvorišča na nivoju kleti, ki je z opornim ograjenim zidom oddeljen od otroškega igri-šča. Centralna kuhinja je povečana na skupno dimenzijo 159 m2. (pritličje 130 m, klet 29 m) in ima ob skupni servisni komunikaciji ure-jena izdajna okna za hrano v oddelke objek-ta ter sprejem umazane posode. V kleti ima shrambne prostore ter shrambo termos po-sod za odvoz v dislocirane objekte. Povezana z etažo z dvigalom in obstoječim stopaiščem. Pralnica je predVidana v kleti, izdaja in sprejem sta urejena iz kletnega komunikacij-skega koridorja. intemi transport za dbrav-navani objekt pa se vrši po dvigalu. Obstoječe stopnišče :iz kleti v pritličje ostane kot povezava med obema gospodarski-ma etažama, novo stopnišče novega trafcta pa je samo interna povezava otrok z zakloniščem in snažilk z njihovimi prostori v kleti. Vhodi v novoprizidane oddelke so situira-ni za 3 oddelke od 3—5 let z zahoda, ostali s severa, prav tako tudi vhod na igrišče, v stare oddelke pa po programu studia. Solski učilnici sta situirani po programu, s čemer je dosežen simetrični tloris adaptiranih pred-šolskih in šolskih skupin, vsak vhod ima tako 3 oddelke s centralno garderobo z naimanjši-mi posegi v obstoječe sanitarije (2 igraloici skupni, 1 ločena). Tako je dimenzija central-ne telovadnice ostala obstoječa. ki služi tudi za komunikacijo servisnih poti. Zaklonišče za 200 otrok je v kleti — novi del, povezano z internim stopniščem z zgor-njo etažo. Stevilo otrok, na katerega je di-menzionirano zaklonišče, je na zahtevo od-delka za narodno obrambo povečano od pro-gramiranih 120 otrok na 200, s čemer se upo-rabijo norme za maksimalno eno zaklonišče (pri celotni zmogljivosti otrok v objektu 306 + personal, bi bili potrebni 2 zaklonišči), zato je bil izjetono dovoljen kompromis, načelno bi se morala dimenzionirati na celotno šte-vilo oseb v objektu, zato tlorjs zaklonišča tudi odstopa od programskih osnov. Vse osta-lo je dimenzionirano po normativih in novih statičnih zahtevah. KONSTRUKCIJA: Objekt (novogradnje) je skeletne konstrukcije s stebri 20/30 in 20/70, polnila so modularni zid 20, obodni zi-dovi enako +10 cm termična cfologa s sipo- rexom na zunanji strand. Zaklonišče je di-menzionirano po pravdldh za 200 oseb in ima 30 cm armirano betonsko obodno zidovje ter 25 cm talno in stropno ploščo. Zasilna dzhoda sta iz 100 cm betonskih cevi. Streha-strop je kombdnacija betonskih nosilcev z lesenimi legami in špirovci, termično izolacijo ter pa-rozaporo in ventilacijo, kritina pa pocinkana v naklonu 10—15° na lesenih deskah. Kon-strukcija je izkazana s statičnim izračunom. INSTALACIJE: Objekt je vezan- na javno cmrežje elektroinstalacije, vode, centralnega ogrevanja ter plinovoda, kar je dzkazano v tehničnih poročdlih posameznih postavk. Pri-ključek na toplovodno omrežje je prikazan variantno. Kvadrature posamezndh prostorov (neto) so prikazane po tlorisih. Skafja Loka, januar 1975 Projektant Majda Prijon, dipl. ing. arh. Specifikacija kvadratur novogradnje (s kuhinjo) Neto kvadrature pritličja: a) novo'gradnje 698,20 b) kuhinja 150,00 Skupno a +b 848,20 Neto kvadratura kleti: m2 c) klet brez zakl. (staro in novo) 186,96 d) zaklonišče 156,90 Skupno a + b 848,20 Na otroka: a) s kuhinjo brez zaklonišča 1035,16:124 = 8,23 mVotr. neto. Bruto kvadrature pritličja: m2 a) novogradnja 869,16 b) kuhinja 176,00 Skupaj a + b 1.045,16 Bruto kvadrature kleti: c) klet brez zaklonišča m2 (staro in novo) 253,13 d) zaklonišče 172,00 Skupno c + d 425,13 Na olroka: a) s kuhinjo brez zaklonišča 1298,29:124 = 10,45 mVotr. bruto b) brez kuhinje, brez zaklonišča 1162,29:124 = 9,37 m2/otr. bruto OBRAZLOŽITEV Izvršni svet skupščine občine Ljubljana-Siška je na svoji 46. seji dne 20. 3. 1975 raz-pravljal o predloženem ddejnem projektu za izgradnjo prizidka pri objektu WZ Litostroj. Na isti seji je izvršni svet obravnaval tudi predlog krajevne skupnosti Litostroj, ki pred-laga, da naj se z glavnim projektom zajame tudi jedilnica in garaža. Izvršni svet meni, da je predlog krajevne skupnostd Litostroj sprejemljiv glede na to, da je bila v pro-gramskih osnovah za navedeno gradnjo s strani izvršnega sveta in skupščine občine že sprejeta in potrjena povečana zmogljivost kuhinje. iz katere bo možno zagotoviti pre-hrano za 250 do 300 učencem osnovne šole Hinka Smrekarja, s programskimi osnovami pa ni bila zagotovljena jedilnica, v kateri bi se hrana za učence sosednje šole lahko raz-deljevala. V programskih osnovah tudi ni bi-la zajeta garaža, ki jo VVZ Litostroj nujno potrebuje zaradd dostavnega avtomobila, ki ga uporablja za razvoz hrane v dislocirane oddelke. Izvršni svet v celoti soglaša s predlaga-ndmi dopolnitvami ddejnega in glavnega pro-jekta za izgradnjo prizidka pri VVZ Litostroj, ki naj bi bila realizirana v treh fazah kot predlaga gradbeni odbor tako, da bi bdl s prvo fazo zgrajen prizidek, ki ga opredeljuje odlok ter zaklonišče za drugo fazo bi bila za-jeta razširitev kuhinje in kleti, po izgradnji prve in druge faze pa naj bi se realizirala adaptacija starega dela objekta. Izvršni svet soglaša tudi s predlogom kra-jevne skupnosti. da se v letu 1975 naroči in pripravi projektna dokumentacija za priklju-čitev vrtca Litostroj in osnovne šole Hinko Smrekar na toplovodno omrežje ter projekt-na dokumentacija za plinovodni priključek. POROČILO ZA OBDOBJE 1972—1974 SKLAD LJUBLJANSKIH OBClN PRI TEMELJNI IZOBRAŽEVALNI SKUPNOSTI LJUBLJANA ZA GRADNJO OSNOVNIH SOL IN VZGOJNOVARSTVENIH ZAVODOV UVOD Za razvoj varstva predšolskih otrok so značilna v zadnjih letih v Ljubljani velika prizadevanja, ki so dobila z uvedbo samo-uprave na tem področju pomembnega nosil-ca. V obdobju do sprejema zakona o Skup-nostih otroškega varstva v letu 1968 so bili glavni pobudniki za razvoj otroškega varstva občinski sveti za varstvo otrok in družine, ki so delovali bolj ali manj učinkovito. Fri tem moramo omeniti, da so bile tudi materialne možnosti Ijubljanskih občin — proračunski dohodki zelo različni, kar je nedvomno vpli-valo na velike razlike, ki jih kaže stanje v varstvu otrok v Ljubljani pred uvedbo samo-upravljanja na tem področju in intenzivne rasti novih mest iz sredstev samoprispevka v zadnjih letih. Stevilo mest v vzgojnovarstvenih zavodih je sicer tudi prej raslo, vendar prepočasi. da bi dohitevalo vse bolj rastoče potrebe. Za pri-mer navajamo, da je bilo v šolskem letu 1966-67 v vzgojno varstvenih zavodih v Ljub-ljani 4450 otrok, kar je manj kot polovica od 10.140 otrok, ki jih je bilo vključenih v sep-tembru 1974. Za prejšnje obdobje so značilne tudi velike razlike med občinami. Tako je bilo na mestnem območjii ljubljanskih občin v vzgojno varstvenih zavodih v letu 1968 sku-paj 4.230 otrok, od tega: v občini Bežigrad 823 v občini Center 1203 v občini Moste-Polje 865 v občini Siška 712 v občini Vdč-Rudnik 627 Take razmere so zahtevale hitrejše, teme-ljitejše ukrepanje, zlasti pa solidarnostno ak-cijo za pridobivanje novih prostorov. Akcijo je^bilo potrebno usmeriti tako, da bi čimprej premostili velike razlike med občinami, zla-sti v mestnem območju. Tudi razmere v osnovnih šolah so bile v Ljubljani ves čas zelo težke, čeprav je bilo zgrajenega največ šolskega prostora po osvo-boditvi. Stanje pred začetkom gradnje osnov-nih šol iz samoprispevka je bilo tako, da je skoraj v vseh šolah potekal pouk v dveh iz-menah, v občini Vič-Rudnik pondkod celo v Ireh izmenah. V mnogih primerih so upo-rabljali prostore za praktični pouk kot ma-tične učilnice, kar je neustrezno. Stanje pa ni bilo v vseh občinah enako, razlike pa so tudi izhajale iz urejenosti mestnega območja in oddaljenejših inaselij. Medtem ko je zna-čilno za mestno območje pomanjkanje pro-storov spričo intenzivnega naseljevanja. je v oddaljenih naseljih nekaterih občin — zla-sti občine Vič-Rudnik izkoriščanje prostorov mnogo manj dntenzivno kot v mestu. Glede na razpoložljivi šolski prostor sta bili leta 1971 v najslabšem položaju občini Siška in Moste. Prosforske razmere so vpli-vale tudi na razvoj varstva šoloobveznih otrok. V letu 1971-72 je bilo v varstvu v ljubljanskih občinah vsega okrog 5000 otrok, od tega: šoloobveznih otrok v občini Bežigrad 1059 ali 25,8% v občdni Center 1492 ali 31,5% v občdni Moste-Polje 510 ali 8,3% v občind Sdška 1023 ali 14,9% v občdni Vič-Rudnik 988 ali 14,5 % Stanje se postopno dzboljšuje z gradnjami novih šol, tako da predvidevajo v tekočem šolskem letu porast deleža šoloobvezndh otrok v varstvu: SAMOPRISPEVEK N! DOVOLJ... V skladu z odlokom moiajo prispevati ljubljanske občine skladu za gradnjo osnov-nih šol in vzgojnovarstvenih zavodov, ki se financirajo iz samoprispevka, vsa manjkajo-ča sredstva za posamezne objekte, razen te-ga pa morajo občine zagotoviti še sredstva za zunanje ureditve ter za vse komunalne priključke, kl so oddaljeni od objektov več kot 25 m. Do sedaj je morala skupščina ob-čine zagotoviti skladu za gradnjo OŠ in VVZ za telovadnico pri osnovni šoli Valentin Vod-nik 726.000 din, za objekte iz leta 1973 (telo-vadnica pri osnovni šoli Franca Bukovca Preska, VVZ Andersen -3 in šola Vižmarje-Brod) pa 5,387.000 din ter za vzgojno posve-tovalnico 887.000 din. Za zunanjo urcditev pri VVZ Manice Ko-manove je bilo iz sredstev proračuna zago-tovljenih 980.525 ter 525.000 din za nakup za-gonskih sredstev in drobnega inventarja; o-bodna cesta pri VVZ je bila financirana iz sklada za ceste (600.000 din). Za VVZ Andersen-3, ki je bil zgrajen za 330 predšolskih otrok, je bilo v proračunu občine zagotovljenih za nakup drobnega in-ventarja in zagonskih sredstev 900.000 din, za zunanjo ureditev pa 600.000 din. Razen navedenih sredstev bo potrebno v proračunu ribčine y letu 1975 zagotoviti še 6,797.000 din za kritje stroškov v zvezi s šir-šo komunalno ureditvijo, ki obsega pri os-novni šoli v Pirničah dovozne ceste in poti, kanalizacijo, javno razsvetljavo in stroške v zvezi s postavitvijo TP postaje, za dovoz-no cesto pri osnovni šoli VižMarje-Brod ter za kritje stroškov v zvezl z tzgradnjo dru-gih komunalnih naprav. Pri tej šoli pa se, upoštevajoč predračunske vrednosti teh del, planira v proračunu občine za letošnje leto 4.693.000 din. Za obe šoli so v navedenih zne-skih zajeti tudi stroški nakupa učil in za-gonskih sredstev tcr drobnega inventarja kot tudi stroški za postavitev transformatorjev, ki jih mora financirati skupščina občine, ker niti Elektro Kranj niti Elektro Ljubljana-mesto za te objekte nima sredstev. Razen zgoraj navedenih sredstev, ki jih je do sedaj zagotovila Skupščina občine Ljubljana-Siška za dokončno izgradnjo in u-sposobitev posameznih vrtcev in šol pa je morala skupščina občine najeti še premostit-vene kredite v višini 8,186.940 din pri skladu za gradnjo OS in VVZ (za VVZ Andersen-3, za OS Pirniče, za OS Brod in za telovadnico pri osnovni šoli Franc Bukovec). Pri tem pa še ni razčiščena višina participacije (s stra-nl občine) do objektov, ki se bodo gradili v letošnjem letu (VVZ Šentvid, VVZ Lito-stroj in OŠ Zvonko Runko — prizidek). v občini Bežigrad v občini Center v občini Moste-Polje v občini Siška v občini Vič-Rudnik 1259 ali 29,1 % 1634 ali 30,6 % 545 ali 10,4% 1269 ali 16,8% 1186 ali 16,3% Pomanjkanje prostora v osnovnih šolah pa ne pomeni le pomanjkanja učilnic. Od skupaj 82 šolskih objektov v ljubljanskih občinah jih je imelo le 35 telovadnice, zaradi česar sq tudi tl objekti v obsežnem številu vključeni v program izgradnje šolskega prostora. Za izvajanje obsežnega programa je bil uveden. samoprispevek 1. januarja 1972 po-tem, ko ga je uspešno izvedlo še več sloven-skih občin za iste namene kot v Ljubljani. Namen akcije je bil rešiti na solidarnostni podlagi najbolj pereče probleme otroškega varstva in omogoeiti ustrezno delo v osnovnih šolah. Od takrat dalje pa do 31. 12. 1974 je bilo s samoprispevkom zbranih 147,481.949 din. Poleg samoprispevka je imel Sklad v tem času 52,243.000 din dohodkov iz prispevkov za otroško varstvo 56,950.915 din so prispeva-le ljubljanske občine iz svojih proračunov, cziroma delno z letos uvedenim prispevkom 0,48 odstotka od bruto osebnih dohodkov. K temu je imel sklad še 2,072.826 dim dohodka od obresti in daril, tako da so znašali v treh letih vsi dohodki skupno 258,748.690 din. Od naštetih sredstev je bilo porabljenih za grad-njo šol in vrtcev 244,768.129 din, stanje žiro računa sklada na dan 31. 12. 1974 pa je zna-šalo 13,980.561 din. KAJ SMO SE NA REFERENDUMU DOMENILI Na referendumu za uvedbo krajevnega samoprispevka za gradnjo šol in vzgojno varstvenih zavodov smo se dogovorili, da bo- 1. Osnovne šole mo iz sredstev zbranih na žiro rafrunu Skla-da zgradili 50 objektov in sicer: 16 osnovnih šol s telovadnicami, 3 osnovne šole brez telovadnic, 4 telovadnice, 1 vzgojno posvetovalnico in 1 vzgojni zavod (posebno osnovno šolo). V novozgrajenih šolah naj bi bilo 214 do 230 učilnic, kar bi po takratnih izračunih sta-lo 150,000.000 din, zgradilo bi se pa za ta de-nar ca 60.000 m2 bruto zazidalnih površin. Glede vzgojnovarstvenih zavodov pa smo se domenili, da bomo zgradili 24 vrtcev 1 pa adaptirali. V vrtcih bi bilo 3.640 novih sede-žev, kar bi nas stalo po izračunih iz leta 1971 90,000.000 dinarjev. Zbiranje sredstev naj bi teklo od 1972 do 1976 leta, dočim bi se naj izgradnja zaključi-la leta 1978. Ta program je uzakonjen v Od-logu Skupščine 'inesta Ljubljane in Skupščin liubljanskih občin o uvedbi krajevinega sa-moprispevka. Verjetno nas sedaj najbolj za-nima, kaj od vsega tega smo že dogradili, kje smo v tem trenutku in >kaj vse nam še osta-ja do konca. KAJ SMO ŽE ZGRADILI IN KAJ MORAMO ŠE ZGRADITI? Do konca 1974. leta smo zgradili: 3 osnovne šole s telovadnicami, 1 osnovno šolo brez telovadnice, -1 telovadnico in 1 vzgojno posvetovalnico. V novozgrajenih šo-lah je 36 učilnic; dalje je zgrajenih 8 vrtcev, v katerih je 990 novih sedežev. V gradnji imamo 4 šole s telovadnicami in 1 telovadnico. V teh šolah bo 40 učilnic. Od vrtcev so v gradnji štirje, od katerih so tik »75 W-75 lV.75 v»-TffVu-75"Xl TO 1.76 \\\r/d 7R WSrt.L 160 KJim H.75.Vl75Vt«75X75 XII75 176-VJt« %tl\J& '^ KtnvaOf 120 3 000 V-7SV«I75X|.75XII75fl.% Ui.76 V\%K7(, Mfc Za zaključek naj povemo, da delo teče po programu in nam dosedanje izkušnje kažejo, da ni bojazni, da — do postavljenega roka — ne bi dogradili prav vseh 50 objektov. Res pa je tudi, da imamo številne težave, kd se kažejo ali v slabi popravi lokacij ali v spor-nih programih, ali v posebno zapletenih stro-kovnih rešitvah ali v nepravilnem rokovnem načrtovanju. Vse težave pa že s pridobljeni-mi izkušnjami zelo uspešno rešujemo in tem-po gradenj v bodoče ne bo odvisen od zbira-nja tehnične dokumentacije, temveč samo od dotoka finančnih sredstev. KDO JE VSE ODGOVOREN ZA IZVAJANJE PROGRAMA? S posebnim odlokom Skupščine mesta Ljubljana in vseh petih ljubljanskih občin je bil ustanovljen pri Temeljni izobraževalni skupnosti Ljubljane Sklad ljubljanskih občin za gradnjo osnovndh šol in vzgojnovarstvenih zavodov. S tem Odlokom je bilo določeno, da upravlja Sklad 19-članski upravni odbor. ki ga sestavljajo na predlog 5 občinskih in mestne konference Socialistične zveze delov-nega ljudstva izvoljeni občani, ki so jih iz-volile ljubljanske oboinske in mestna skup-ščina prejšnjega sklica. Težo odgovornosti za izvajanje programa gradenj iz samoprispev-ka nosi vsekakor upravni odbor. Poleg upravnega odbora, ki dokončno od-loča o investicijah iz programa, so odgovorni za izvajanje še gradbeni odbori pri tistih krajevnih skupnostih, kjer se objekti gradijo, saj ti dajejo soglasje na programske osnove s projektno nalogo, na idejni načrt sleherne-ga objekta in investicijski program, prav ta-ko pa na glavni projekt. Enako, če ne še večjo. soodgovornost za izvajanje programa nosijo občinske in mest-na skupščina Ljubljane, ki dajejo, enako kot gradbeni odbori, soglasje na programske os-nove s projektno nalogo, na idejni načrt, investicijski program in- glavni projekt ob-jektov na svojem območju, dokončno pa tudi določajo mikrolokacijo za svoje objekte. Sele ko upravni odbor dobi soglasje pri-zadetega gradbenega odbora in ¦ občinske skupščine, dokončno odloča 0 konkretni in-. vesticiji iz programa samoprispevka. Da bi zagotovili trajni in neposredni druž-beni nadzor glede namenske in racionalne uporabe finančnih sredstev pri gradnji ob-jektov, ki se gradijo iz samoprispevka, je bil ustanovljen 60-članski odbor za družbeni nadzor, ki so ga na predlog krajevnih in mestne konference socialistične zveze delov-nega ljudstva izvolile občinske in meslna skupščina Ljubljane. ZAKLJUČEK Na koncu naj še enkrat povemo, da ni, kljub težavam, na katere naleti upravni od-bor pri svojem delu, ki večkrat resno ovira-jo izvaianje programa, nobene bojazni, da ne bi bil program v svojem fizičnem obsegu v celoti realiziran. Tempo njegovega dzvajanja bo že v letu 1975 v celoti odvisen od dotoka fiinančnih sredstev. V kolikor bodo okoliščine okrog lokacij ter dotok finančnih sredstev ugodne, bomo zadnje objekte iz programa sa-moprispevka pričeli graditi na kraju leta 1976 ter jih tako z vsemi finančnimi obraču-ni zaključili 1978. leta. kakor to predvideva že prej omenjeni odlok. V Ljubljani, 31. 12. 1974 Upravni odbor sklada ljubljanskih občin za gradnjo osnovnih šol in vzgojno varstvenih zavodov Na podlagi 10. člena Zakona o stanarinah (Uradni list SRS, št. 50/72) in 6. člena Zako-na o družbeni pomoči v stanovanjskem go-spodarstvu (Uradni list SRS, št. 5/72) sklene-jo skupščine občin na območju SR Slovenije na predlog Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije PREDLOG DOGOVOR O POLITIKI STANARIN V LETU 1975 l. Skupščine občin na območju SR Slovenije v skladu s sistemom in poLitiko cen, kot je opredeljena z medrepubliškim dogovorom o izvajanju politike cen v 1975. letu (Uradni list (SFRJ, št. /75), s tem dogovorom uskla-jujejo osnove in merila za določanje stana-rin v letu 1975. 2. Osnova za določitev stanarine v letu 1975 je vrednost stanovanja, ugotovljena z odlo-kom občinske skupščine izdanega na podlagi 1. člena Zakona o ugotovitvi vrednosti sta-novanjskih hiš in stanovanj (Uradni list SRS, št. 50/72), s tem da valorizacijska vrednost točke ostane nespremenjena. Skupščine občin lahko zaradi specifičnih razmer določijo v prehodnem obdobju tudi drugačno osnovo kot je določena v prvem odstavku te točke. To prehodno obdobje pa ne more trajati več kot do 31. 12. 1975. 3. Občinske skupščine bodo stanarino ugo-tovljeno po prejšnji točki povišale za 25 %, kar ustreza glede na strukturo stanarine po zakonu o stanarinah dolo-ebam drugega od-staVka 6. člena medrepubliškega dogovora o izvajanju politike cen v 1975. letu. Povečanje stanarin po prejšnjem odstavku se uveljaVi s 1. majem 1975. 4. Z uveljavitvijo novih stanarin po tem do-govoru se uvede v vseh občinah na območju SR Slovenije delna nadomestitev stanarine po določbah Zakona o družbeni ipomoči v stano-vanjskem gospodarstvu. Občinske skupščlne bodo dopolnile svoje odloke o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu ob naslednjih dogovorjenih na-čelih: — stopnja obremenitve letnega dohodka gospodanjstva s stanarino za pridabitev pra-vice do delne nadomestitve stanarine je v vseh občinah enotna; — uporabna tlorisna površina stanovanja, glede na število članov goHpodinjstva, ostane nespremen jena; — delna nadomestitev stanarine se prizna za stanovanja, katerih ugotovljena vrednost ne presega 130 točk, razen, ko y izjemnih primerih za posameznega upravičenca sklene skupščina samoupravne stanovanjske skupno-sti v občini drugače; — delna nadomestitev stanarine lahko znaša največ 80% višine stanarine; — upravičenci. ki oddajajo del stanovanja v podnajem za stanovanjske ali poslovne na-mene, ne morejo prejemati družbene pomoči. 5. Sredstva, pridobljena s povišanjem stana-rin za stanovanja v družbeni lastnini po 3. točki tega dogovora v letu 1975, ne bodo upo-rabljena za amortizacijo stanovanjskih hiš in stanovanj. 6. Občinske skupščine se s tem dogovorom za-vežejo da bodo pri odobravanju cen komu-naLnih storitev, v obviru svoje pristojnosti vodile takšno politiko da se cene na področju komunalnega gospodarstva v decembru 1975 ne bodo povečale več kot za 17 °/o od ravni ugotovljene v decembru 1974. 7. Občinske skupščine se bodo dogovorile s samoupravnimi stanovanjskimi skupnostmi za svojem območju, da bodo stanovanjske skup-nosti sklenile z dmetniki stanovanjske pravi-ce in etažnimi lastniki nove stanovanjske pogodbe do 30. 6. 1975. Tiste skupščine občin, ki bodo pristopile k realizaciji povišanja stanarin po drugem odstavku 2. točke tega dogovora se bodo s samopravnimi stanovanjskimi skupnostmi na svojem območju dogovorile da bodo le-te z imetniki stanovanjske pravice in etažnimi lastniki sklenile nove stanovanjske pogodbe do 31. 12. 1975. Občinske skupščine se bodo do konca leta 1975 dogovorile o politiki stanarin v letih 1976—80. .. 9- Ta dogovor se objavi v Uradnem listu SRS in začno veljati osmi dan po njegovi objavi. Obrazložitev Predloženi predlog dogovora o politiki stanarin v letu 1975 sta skupaj pripravili Zveza stanovanjskih skupnosti Slovenije in Skupnost slovenskih občin. Medrepubliški dogovor o izvajanju poli-tike cen v letu 1975 (Uradni list SFRJ. št. 7/75) določa v 61enu 6 omejitev porasta cen storitev. kamor spadajo tudi stanarine in ko-munalne storitve, za največ 18 % (nivo cen v decembru 1975. leta nasproti decembru 1974. leta). — Izhodiščna višina povečanja stanarin v smislu tega dagovora znašajo sta-narine skupaj z obratovalnimi stroški, kot je to v veljavi v vseh republikah, razen v Slo-veniji, kjer so z Zakonom o stanarini (Uradni list SRS, št. 50/72) obratovalni stroškl izvzeti iz stanarine. To pomeni, da je 18 % poveča-nje stanarine v drugih republlkah v absolut-ni vrednosti večji znesek, kot bi ta znesek bil v Sloveniji, ker pri nas stantamo od nižje osnove. Ta start od nižje osnove nam omo-goča Višji odstotek povečanja stanarin, ne da bi pri tem prekoračili dogovorjeno mejo po-večanja celotne cene storitve za 18 %. Dogovorjeno povečanje komunalnih uslug samo 17 % v smislu 6. filena tega dogovora, ne pa za 18 % kot to dopušča medrepubliški dogovor, nam ustvarja nadaljnjo razpoložlji-vo maso, ki jo lahko izkoristimo za ustrezno povečanje stanariine. Na ta način naše 25 % povečanje stanarine, ki ga predvideva ta družbeni dogovor v globalu ne presega meje povečanja cen storitev, določenih z medre-publiškim dogovorom. Na skupnem sestanku ipredstavinikov vseh občinskih skupščin in samoupravnih stano-vanjskih skupnosti Ljubljane z dne 20. 3. 1975 je bil predlog dogovora dokančno izob-likovan ter poslan s priporočilom za sprejern vsem skupščinam občin na območju SR Slo-venije. Občinski izvršni svet je dogovor o politiki stanarin v letu 1975 obravnaval na svoji 46. seji. Izvršni svet ugatavlja, da se s tem do-govorom usklajujejo osnove in merila za do-ločanje stanarin v letu 1975 za območje ob-oin SR Slovenije, skladno s sistemom in po-litiko cen, kot je opredeljena z medrepubli-škim dogovorom o izvajanju politike cen v letu 1975. Izvršni svet predlaga, da skupščina občine po predhodni obravnavi pristopi k družbenemu dogovoru o politiki stanarin v letu 1975 ter pooblasti predsednika skupščine občine Ljubljana-Siška za podpis predlože-nega dogovora. PREDLOG Na podlagi 7. člena odloka o priznanjih ob-čine Ljubljana—Siška (Ur. list SRS, št. 26-761/74) ter po 155. členu statuta občine Ljubljana—Si-ška (Ur. list SRS, št. 12/74) je Skupščina občine Ljubljana—Siška dne sprejela PRAVILNIK o določitvi kriterijev in postopka za podeljevanje priznanj občine Ljubljana-Šiška 1. člen Priznanja občine Ljubljana—Siška se pode-ljujejo vsako leto ob občinskem prazniku 22. juniju. 2. člen Kandidate za priznanja oziroma nagrade (po-sameznike, delovne organizacije, OZD, TOZD, družbenopolitične in družbene organizacije ter društva) lahko predlagajo delovne, družbe-ne in družbenopolitične organizacije, samo-upravne interesne skupnosti, strokovna društva, združenja ter občani občine Ljubljana—Šiška. Predlog za podelitev priznanja mora vsebo-vati*poleg podatkov o kandidatu tudi podrobno utemeljitev. Predloge je treba poslati žiriji do 20. aprila. 3. člen Razpis za priznanja se objavlja vsako leto v občinskem glasilu in drugih sredstvih javnega obveščanja. Z razpisom se objavi: — temeljna načela o podeljevanju priznanj — podatke, ki jih mora "vsebovati predlog za podelitev priznanj — kdo je lahko predlagatelj — rok, do katerega morajo biti poslani pred-logi. 4. člen Priznanja se podeljujejo zlasti: 1. Na področju gospodarstva: — za uspehe pri razvijanju in pospeševanju samoupravljanja v gospodarskih organizacijah, — za posebne uspehe trajnejšega pomena: a) pri razvijanju produktivnosti in gospo-darjenja v delovnih organizacijah b) pri razvijanju tehnologije c) pri uvajanju sodobnih metod znanstvenih, organizacijskih in tehniških dosežkov d) pri vključevanju v mednarodno delitev dela e) pri povezovanju sredstev in dela delov-nih organizacij f) pri posebnih dosežkih delavcev v združe-nem delu, predvsem na področju novatorstva in racionalizatorstva g) za izredne dosežke na področju kmetij-stva in gozdarstva. 2. Na področju vzgoje, izobraževanja in te-lesne kulture: a) za uspehe pri razvijanju samoupravnih odnosov in idejnosti vzgoje b) za pomembne uspehe pri uvajanju novih oblik in metod vzgojno-izobraževalnega dela ter uresničevanju vzgojnih smotrov c) za posebne uspehe pri razvijanju splošne-ga strokovnega in dopolnilnega izobraževanja mladine in odraslih d) za posebne uspehe pri usposabljanju ka-drov na področju vzgoje in izobraževanja e) za organizacije in delavce, ki so dosegli izredne uspehe na področju organizacije in raz-voja množične telesno-kulturne in tehnične vzgoje f) za športnike, ki so dosegli vrhunske re-zultate g) za organizacije in strokovnjake, ki so do-segli izredne uspehe v strokovnem delu s po-samezniki in ekipami pri publicističnem in raz-iskovalnem delu, ki ima poseben pomen za razvoj telesne kulture in vzgoje. 3. Na področju kulture: — za stvaritve na likovnem, knjižnem, pu-blicističnem, gledališkem, filmskem in glasbe- nem področju ter za dosežke drugiti za kulturni razvoj posebej zasluženih delavcev, zavodov in organizacij, — za načrtovanje urbanističnega razvoja občine ter za uspehe pri oblikovanju podobe občine. Pri ocenjevanju umetniške in kultume sto-ritve ali njene interpretacije se upošteva javna ocena, idejnost in pomembnost za kulturno živ-ljenje. 4. Na področju zdravstvenega in socialnega varstva: — za razvijanje družbenih in samoupravnih odnosov, — za pomembne uspehe pri: a) izvajanju preventivnih in kurativnih de-javnosti, b) organizaciji in vodenju strokovnih de-javnosti, c) zdravstveni vzgoji občanov d) za posebne uspehe trajnejšega pomena pri razvijanju in izpopolnjevanju socialaega dela, e) za strokovne dosežke pri analitično-raz-iskovalnem delu, ki ima poseben pomen za raz-voj družbene in strokovne dejavnosti za social-no skrbstvo, f) za posebne uspehe pri izobraževanju in strokovnem izpopolnjevanju delavcev za potre-be socialnega skrbstva, g) za proučevanje problematike na vseh področjih socialnih dejavnosti. 5. Na področju ostalih družbenih dejavBOsti: — za izredno požrtvovalnost pri reševanju življenj in družbenega premoženja, — za izredno prizadevnost in vidne uspehe pri organizacijskem delu v družbenopolitičnih organizacijah, samoupravnih interesnih skupno-stih, strokovnih društvih in združenjih. 5. člen Žirija dela na sejah, ki jih sklicuje in vodi predsednik žirije. Seje žirije so sklepčne, če jiin prisostvuje več kot polovica članov. Zirija imenuje za posamezno področje 5-člansko strokovno komisijo za proučevanje predlogov za priznanja. Zirija in strokovne komisije imajo tajnika. Tajnika imenuje sekretar skupščine. Clani žirije in strokovnih komisij ne morejo biti nagrajeni. V primeru, da je član žirije ozi-roma strokovne komisije predlagan za prizna-nje, mu preneha članstvo v žiriji oziroma stro-kovni komisiji. 6. člen Zirija pregleda prispele predloge in jih do 10. maja posreduje ustreznim strokovnim komi-sijam. Strokovne komisije proučijo predloge in pri-loženo dokumentacijo ter po potrebi zahtevajo od predlagatelja dodatne podatke in pojasnila. Na podlagi tega pripravijo predloge kandidatov za podelitev priznanj z ustrezno strokovno ute-meljitvijo. Predlogi strokovnih komisij morajo biti predloženi žiriji do 30. maja. Žirija odloča na podlagi predlogov strokov-nih komisij. Sklepe sprejema žirija z večino glasov vseh članov žirije. 7. člen Zirija podeli vsako leto do pet priznanj za področja, ki jih določa 4. člen tega pravilnika. 8. člen Zapisnik seje žirije oziroma strokovne ko-misije vsebuje: — kraj in datum seje — poimenski pregled navzočih članov — dnevni red ter vse obravnavane predloge in sklepe. 9. člen Sklep o izbiri nagrajencev za priznanja z obrazložitvijo sporoči žirija sekretarju skupšči-ne vsaj 8 dni pred sejo občinske skupščine, na kateri bodo podeljena priznanja. 10. člen Ta pravilnik začne veljati naslednji dan, ko ga sprejme skupščina občine. St: 262/75 Datum: 11. 3. 1975 PREDSEDNIK SKUPŠCINE: PLEMENITAŠ ing. Stane SPREJETI SKLEPI 7. SKUPNEGA ZASEDANJA Z LOČENIM GLASOVANJEM ZBORA ZDRUŽENEGA DELA, ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI IN DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA SKUPŠČINE OBČINE LJUBLJANA-ŠIŠKA ki je bila dne 27. februarja 1975 z naslednjim dnevnim redom: 1. Izvolitev članov komisije za verifika-cijo pooblastil in imunitetna vprašanja Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupno-sti ter porooilo komisije za ugotovitev sklepčnosti Družbenopolitičnega zbora. 2. Odobritev zapisnika 6. skupnega zase-danja Zbora združenega dela, Zbora krajev-nih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora z ločenim glasovanjepi. 3. Razprava o izhodiščih za dolgoročni razvoj Lju-bljane. 4. Program delovanja organov Skupnosti slovenskih občin in njenih sekcij za leto 1975. 5. Predlog dogovora o financiranju dejav-nosti skupnasti slovenskih občin in o obvez-nosti skupnosti slovenskih občin do skupščin občin, Skupščine mesta Ljubljane in skup-ščin obalne skupnosti občin. 6. Poročilo o delu postaje milice Ljublja-na-Siška za leto 1974. 7. Odlok o določitvi števila sodnikov pri sodišču združenega dela v Ljubljani. 8. Predlog družbenega dogovora o sofinan-ciranju sodišča združenega dela. 9. Predlog odloka o spremembah in dopol-nitvah odloka o davkih občanov. 10. Predlog odloka o spremembl in dopol-nitvi zazidalnega načrta za SS 9 — Koseze za potrebe gradnje VZ »Janez Levec«, osnov-ne šole in VVZ. 11. Predlog odloka o ugotovitvi splošnega interesa za gradnjo potoka Dravlje Ia in o dopustnosti razlastitve v korist družbene lastnine in razlastitvenega upravičenca ob-čine Ljubljana-Saška. 12. Informacija o družbenem dogovoru o splošni in skupni porabi. 13. Kadrovska vprašanja. 14. Vprašanja delegatov. K točki 1. IZVOLITEV ČLANOV KOMISIJE ZA VERIFIKACIJO POOBLASTIL IN IMUNITETNA VPRAŠANJA ZBORA ZDRUŽENEGA DELA !N ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI TER POROČILO KOMISIJE ZA UGOTOVITEV SKLEPČNOSTI DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA Procedurni postopek. K točki 2. ODOBRITEV ZAPISNIKA 6. SKUPNEGA ZASEDANJA ZBORA ZDRUŽENEGA DELA, ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI IN DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA Z LOČENIM GLASOVANJEM Zapisnik 6. skupnega zasedanja z ločenim glasovanjem Zbora združanega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora je bil brez pripomb potrjen. K točki 3. RAZPRAVA O IZHODIŠČIH ZA DOLGOROČNI RAZVOJ LJUBUANE SKLEP Izhodišča za dolgoročni razvoj se sprej-mejo s pripombami in predlogi, ki so bili po-dani danes v razpravi. Za oblikovanje stališč je bila izvoljena 3-članska komisija v sesta-vi: SAVNIK Tomaž, podpredsednik skup-ščine, DRABIK Zlatko, delegat DPZ PIRKMAJER Marija, delegat ZZD. Komisija je do 5. 3. 1975 ¦pripravila pred-loge in jih dostavila Skupščini mesta Ljub-ljane z naslednjo vsebino: — pri obravnavi izhodišč za dolgoročni družbeni razvoj Ljubljane je bilo ugotovlje-no, da predstavlja v prvi vrsti le tehnološki del izhodišč za dolgoročni družbeni razvoj Ljubljane. — Izhodiščem manjka, kako bomo gradUi družbene odnose. Ločeno družbeno in pro-storsko planiranje ostaja mrtva točka na pa-pirju. Zaradi ugotovljenega je gradivo nujno dopolniti z družbenim delom. — Splošna dzhodišča je potrebno oprede-liti: Kakšna je vizija družbenopolitičnih in ekonomskih odnosov. Pri tem gre za dolgo-ročno konkretizacijo ustavnih načel, pri če-mer se je treba vždveti v današnje milje, kj si jih v perspektivi želimo. Bistvena izho-dišča bi morala dati SZDL in Zveza komu-nistov. — Programiranje mora upoštevatd različ-na bistvena vprašanja, kot so: vključitev v Tnednarodno delitev dela, poldcentrični raz-voj Slovendje. perspdktivna delitev družbene-ga prodzvoda ter predvsem upoštevatd člove-ka kot osnovno vrednoto socialistične druž-be v vseh njegovdh družbenih dimenzijah, pri čemer je sodalistična kultura ena naj-bolj bistvenih komponent. Tako načrtovanje ne bo šlo v smeri načrtovanja ozke potroš-niške družbe. Clovek mora postati vpovzet-ku izhodišč tega procesa, ne pa tehnologija dn njen razvoj. — Iz gradiva se vidi, da so ga sestavljale le strokovne službe, pri čemer področje urba-ndzma prevladuje. — Pri obravnavi je bilo ugotovljeno, da se izhodišča lahko vzamejo le kot strokovno gradivo. — To gradivo je treba ovrednotiti dn pri-kazati v več variantah, katero bo treba druž-beno oceniti in verificirati. V zvezi z nave-denim je potrebno izdelati dodatne študije, zlasti iz področja otroškega varstva dn šol-skega varstva. V gradivu ni prisotna sociološka študija, ki je zelo pomembna v današnjem družbe-nem razvoju. Saj je odsotnost globljih so-cioloških vidikov v sedanjih izhodiščih ob-čutna pred-wsem pri razvoju družbenih de-javnostd. — Pri dzhodiščih so metodološke pomanj-kljivosti. Predvsem ni komponente. kd bi