ftev. 280. o LlDMlanl, g četrtek, dni J. decembra 1905. Leto mm. Velja po poŠti: U četo leto naprej K 26-— ,a pol leta „ „ 13-— ja tetri leta „ „ 6 50 w en mesec „ „ 2-20 V upravništvu: ja celo leto naprej K 20-— w pol leta „ „ 10-— ga tetrt leta „ „ 5'--cn mesec „ „ 17© polil], na dom 20 h tu mesec. Posamezne Stev. 10 h. Uredništvo 1« « Kopitarjevih ulicah St 2 (vhod tez _ dvorISle nad tiskarno). — Rokopisi se tte vratajo; nefranklrana pisma sc ne sprejemajo. Urcdnllkega telefona Stev. 74. Političen list za slovenski narod Inserati: Enostop. petltvrsta (72 mm): u enkrat . . . v 13 h za dvakrat .... H ,, za trikrat .... 9 „ za vet ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane cnostopna garmondvrsta a 26 h. Pri vetkratnem ob-JavlJenju primeren popust. Izhaja Vsak dan, IzvzcmSI nedelje In praznike, ob pol 6. uri popoldne. Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — ^sprejema narotnino, Inserate in reklamacije. UpravnISkega telefona Stev. 188. Upravništvo 1« —-Vs RoKo le nastalo dolenjska železnica? VI. Deželni zakon in deželna garancija. Niso Se bili izginili vsi znaki hude moje bolezni in uže sem zopet stal sredi napornega dela za železnico. Nikdar nisem bil v tako intenzivnem dopisovanju z baronom Schweglom kakor baš v onih mesecih. Le iz septembra 1. 1890 hranim v onem delu svoje zbirke, zadevajočim izključno železniška gradivo, obširna Schwe-glova pisma s 1. sept., 2. sept, 5. sept., 21. sept., 24. sept., 28. sept. Predmet tedanjemu najinemu dopisovanju bila je preiskava, oziroma poprava rentabilitetnih računov, sestavljenih še po starem konsorciju, in potem kar je bilo neprimerne večje važnosti: železnično financiranje. Glede poizvedovanja o verojetnosti prvotnih rentabilitetnih računov omeniti je, da je trgovinsko ministrstvo nalašč v ta namen odposlalo na Dolenjsko višjega nadzornika drž. železnic g' S t o r c h a ter da sem jaz dobil nalog, spremljati ga na njegovem potovanju ter mu hoditi na roko. Ker je že na svojo roko prehodil kočevsko progo, bil sem njegov spremljevalec le na potu s Fužin preko Novega Mesta, Šentjerneja in njegove okolice, Mokronoga in Trebnjega. Nabrani podatki so bili dokaj zanesljivi ter so se v istini tudi skazali kot taki. Ali financiranje! V tem oziru imel je glavno ulogo načelnik komisije, baron Schwegel, vendar je bil vsak korak njegov sterjen dogovorno z menoj. Pri sestavi raznih pogodb sem sodeloval, a drage volje priznavam, da se je srečna misel, dogovor i državnimi železnicami glede kočevskega premoga porabiti kot temelj za financiranje rodila v Schweglovi prebrisani glavi. Zgolj temu ugovarjam, da se brez takega dogovora dolenjska železnica ne bi dala uresničiti navzlic državnemu zakonu. Suho dejstvo je, da baš v onih dnevih, ko je baron Schvregel vodil obravnavo s trbovljsko delniško družbo kot posestnico kočevskih premogokopov in generalnim ravnateljstvom državnih železnic, dohajale so mi dokaj ugodne ponudbe z raznih strani, zlasti od severonemških bank in kreditnih zavodov, deloma po nekem gospod^ kqjega \ dandanes stavljajo med znam eni t| JzVstop-nike financirov, a vse edkfon(l §e&;/a li-mine. Nisem hotel upirati Hsej5chw§glivemu načrtu, soliden domači zavod, kakor je kranjska hranilnica, uporabljati pri dobavi zgradbene glavnice, potem pa, dasi tedaj še nisem imel tako begatih izkušenj o hvaležnosti kranjskih rojakov, vendar sem v toliko že poznal one grdo zavist in brez-stidno obrekovalnost, koja je pri nas žali-bog udomačena v nekaterih krogih — da sem a priori bil sklenil, osebno ne utikati se v posel denarne dobave. In tako smo tirali stvar naprej do jesenskega zasedanja deželnega zbora kranjskega I. 1890, kateremu je bila stavljena nalega, zakonitim potom odgovarjati zahtevam državnega zakona o dolenjskih železnicah. Slednji tirjal je od dežele: ali 500.000 gld. v glavninskih delnicah ali pa prevzetje razmerno enakovarnega poroštva. Mnenja med poslanci so bila različna. Notranjski poslanci, zlasti Hinko Kavčič, niso nič kaj posebno bili navdušeni za to, da bi dežela kaj več žrtvovala za našo železnico. Saj je v sličnih vprašanjih r e g i j o n a - 1 i z e m dokaj naraven in razumljiv! Drugi zopet, kakor kanonik K 1 u n zbali so se ogromnega rizika, ako bi dežela morala vsako leto garantirati do okroglo 300 000 gld, ter bi vsled tega raje bili glasovali za enkratni trošek 500.000 gld. za nakup gla-vinskih ali osnovnih delnic. Deželni odbor v svojem poročilu z dne 5. nov. 1890 odločil se je za deželno poroštvo, njemu je piitrdil finančni odsek, njegov poročevalec dr. Ivan Tavčar je v svojem poročilu dosti dobro razložil udobnosti deželnega poroštva in končno je v deželni sobani dne 2 5. novembra 1890 bil sklenjen zakonski načrt! A zakon še ni bil potrjen in v zadnjem hipu kazale so se nove težave. Ugovor nekaterih notranjskih občin in trgovcev proti sankcijoniranju deželnega zakona pač LISTEK. Pismo iz Srbije. B e 1 g r a d , 5. nov. Na dnevnem redu je državno posojilo, ki danes najbolj zanima srbsko javnost. Na posojilu je sedanja skupščinska večina (1 glasu) vrgla radikalni Pašičev kabinet, a vse kaže, da bo tudi ona kmalu padla na tem nepopularnem vprašanju. Proti takemu posojilu, kakoršno je sklenila vlada z dunajsko „Union" banko se je energično dvignilo vse srbsko časopisje, a glasila skrajne opozicije ga nazivljejo *črno-rsmeno posojilo"; to znači v Srbiji toliko, kakor veleizdajalsko. Vlada iskajoč posojila je obšla vse dosedanje srbske upnike in se je obrnila na avstrijsko ,Union" banko. To so v Srbiji sprejeli s tem večjo nevoljo, ker se boje, da bi s tem ne bilo v zvezi tudi oboroženje vojske iz avstrijskih tvrdk, proti čemur se vsi upirajo. Sedanji vladi se je posrečilo skleniti posojilo z za 2% večjimi obrestmi, ke ga je pa sklenila prejšnja radikalna vlada, a sklenila ga je na opcije. A v Srbiji mera radi slabih izkušenj vsako posojilo na opcije zadeti na največje nezaupanje. Tako se je zgodilo tudi s tem posojilom, ki mu je poleg opcije največji protivnik dejstvo, da je bilo sklenjeno v — Avstriji. Ne le opozicionalni, ampak tudi listi, ki pripadajo stranki samostalnih radikalcev, ki so na vladi, pišejo energično proti posojilu, ki ga čaka črna usoda, ker pisanje celokupnega časopisja — izjemo dela le vladino glasilo „ O d j e k " — je učinilo, da so se mnogi poslanci iz skupine samostalnih radikalcev v klubu odločno izjavili proti posojilu. Proti posojilu so: stari radikalci, naprednjaki, narodnjaki in socialisti — Proti njim steji vlada v borni večini dveh glasov. — Ker pa so se mnogi poslanci iz vladine skupine izjavili proti posojilu, je gotovo, da bo vlada na tem vprašanju padla v skupščini. Za sedaj se vlada trudi, da pridobi one ni bil posebno nevaren. Sestavil ga je ranjki ljubljanski odvetnik dr. Alfonz Moschč in kakor mi je sam tačas pravil, prejel je za svoje ne preveč temeljito delo 800 gld. plačila. Ali odgovarjati je vendar le trebalo na dotični priziv, čegar besedilo je bilo objavljeno tudi v „Laibacher Zeitung", in od kensorcija dobil sem nalog, sestaviti proti-vlogo ter z njo pobijati protivne argumente. Ta storim nemudoma ter izročim svoj ope-rat za dolenjsko železnico prezasluženemu hranilničnemu ravnatelju dr. Josipu Sup-p a n u. Njegov odgovor z dne 13. februarja 1891 slove dobesedno: „Euer Weblgeboren! Danke bestens fiir die gef&l-lige Uebermittlung der Gegenpetition, welche mit einem besonderen Gesuche morgen dem Landesausschusse vorgelegt werden wird. Das Elaborat išt so eingehend und iiberzeugend verfasst, dass ich nur einen kurzen Zusatz und an einigen Stellen eine Aenderung der gegen den Verfasser gerichteten Spitze mir er-laubte, da der Landesausschuss dies sonst selbst getan haben wiirde " Samoposebi se razume, da za svoje delo, katero bi pravzaprav bil moral izvršiti deželni odbor, nisem plačila niti zahteva siti prejel. Taka skraina lahkomiselnost bode pač le podvojila zaničevanje mojega novomeškega antagonista napram meni. Prvič kerse baješenikolini slišalo, da bi novomeški Pa-pinijan kaki svoji stranki kedaj bil izdelal kakpravni spisek brez mastnega odvetniškega honorarja, potem pa — saj je po njegovem delikatnem izrazu baš tedaj Sukljetu „Novomeščan pomagal hlače kupiti" in sedaj zgreši sebični ta boseritnik najugodnejšo priliko, svojim delom prislužiti si vsaj toliko, da bi si svojo toaleto mogel plačati sam, brez prispevkov novomeških milosrdnikov! Toda prava nevihta zapretila je dolenjski železnici z druge strani. V zadnjem trenotku jelo se je obotavljati finančno ministrstvo ter bati se je bilo, da se zavleče cesarsko potrdilo baš sklenjenega deželnega zakona. Kako je prišlo do tega? O tem kaj več v naslednjem in zadnjem članku. Na Kamnu. F r. S u k 1 j e. Državni zbor. Dunaj, 6. dec. Začasni proračun. V ponedeljek zvečer je predsednik zbornice odkazal brez prvega branja vladno predlogo glede začasnega proračuna odseku. Koncem seje, osobito v pozni uri poslanci ne pazijo, kaj izjavlja predsednik. To priliko je porabil predsednik, gotovo ne brez vednosti večjih strank. Nakopal pa si je jezo raznih manjših radikalnih strank, katere si ne dajo vzeti pravice, da že pri prvem branju, navadno le iz nagajivosti ropotajo ali proti vladi ali proti drugim strankam. Zato je koncem včerajšnje seje češki radikalni poslanec C h o c ostro napadel predsedstvo, osobito podpredsednika Kaiserja, ki je šepetaje odkazal provizorij odseku. Predsednik grof Veter je odgovoril Chocu: Vsak poslaneo naj se sam briga za te, kar izjavlja predsednik. Budgetni provizorij je torej v proračunskem odseku, ki ima že danes popoldne seje. Načelno nobena stranka ne nasprotuje zahtevi vlade, da ji parlament dovoli davke in davščine do 30 junija 1906. Toda zajec tiči v določbi, da sme vlada za bodočih šest mesecev dobiti pokritje tudi za skupne državne stroške. Te stroške pa določata najprvo avstrijska in ogrska delegacija, kateri pa letos še voljeni nista bili. Nemška ljudska in napredna stranka, sta dan6s sklenili, da sicer dovolila vladi običajni proračun za šest mesecov, glede skupnih državnih stroškov pa naj vlada predloži poseben zakon. Razprava v odseku utegne biti jako živahna. Zastopniki „Slo-vanske zveze" bodo glasovali za proračun. Razlog je ta: Vsaka vlada mora dobiti pravico pobirati davke, sicer nastane največji nered v državi. Ako parlament ne dovoli vladi proračuna, dovoli si ga sama s § 14, Te izvenparlamentarno sredstvo pa jemlje parlamentu najvažnejšo pravico, dovoljevati namreč davke in vojake, in s časom izpod-koplje § 14. parlamentu ves ugled, vso veljave. O tem nas pouči zgodovina zadnjih osem let. V sedanjih rezmerah pa bi oslabili stališče vladi, katera si je na svojo zastavo zapisala splošno in enako volilno pravico. Ia iz tega uzroka glasuje »Slovanska zveza" za začasni proračun. Tudi mladočeški poslanci ne bodo vladi delali posebnih ovir. V zbornici so obstruk- svoje poslance, ki so proti posojilu ne zato, ker je slabo, ampak iz bojazni, da bi med narodom izgubili popularnost, ako glasujejo za posojilo, ker so se pred narodom zaklinjali pred volitvami, da bodo proti posojilu. Slabo je upanje, da bi vlada v tem uspela, a še potem ji ne kaže ničesar drugega ko ali stopiti pred skupščino in pasti, ali pa odnehati od posojila in iskati potov in načinov, brez posojila oborožiti vojsko Razgovarjajoč se z več uglednimi sa-mostalno radikalnimi prvaki, sem dobil prepričanje, da bodo učinili drugo in da bodo v zadnjem momentu odnehali od posojila. Kolikor sem se mogel poučiti, bo vlada v tem slučaju letos in vsako leto povečala državni proračun za 5 —6 milijonov frankov in tako se bo v teku nekaj let preoborožila srbska artiljerija tudi brez posojila. Za to povečanje proračuna pa išče tudi novih virov in vlada bo prisiljena, da vpelje neke nove naklade, kar narod zopet ne bo sprejel najbolje, a vendar bo vlada za ta trenutek iešila sebe. Se-le sedaj se vidi, koliko so zagrešili m'adi radikalci, ker so sprejeli upravo dežele pred časom, predno so jo stari radikalci popolnoma zavozili in predno so bili sami sposobni za take velike posle, ki so jih sami na prvi mah smatrali za tako lahke, da so sedaj gotovo razočarani. Danes uvidevajo svoje osnovne napake in baš za to se krčevito bore, da ostanejo na vladi, ker vedo, da bi prešlo zopet mnogo let, da desetletij, predno bi se uprava dežele mogla njim poveriti. Da zadovolji nekatere poslance iz svojega kluba, ki so prati posojilu, je vlada sprejela in skupščina predvčeraj sklenila, da se v občinah uvede tajno glasovanje in proporčni sistem. To je brez dvoma lepa stvar, ki jo bo narod radostno pozdravil, ker je bilo doslej pri občinskih volitvah javno glasovanje, a ker ni bilo proporčnega sistema, je bilo mnogo občin, v katerih je manjšina vladala nad večino Sedaj vsega tega ne bo. Državni proračun za leto 1906. se pretresava v odseku. Doslej je proti vladnemu predlogu odsek zmmjšal proračun za 4 mi- oijo opustili ter niso ugovarjali, da se preje vrši prvo branje vladne predloge. To kaže, da se tudi v odseku ne bode ustavljali. Ake odsek že danes ali jutri dovoli začasni pr« račun, prične se proračunska razprava merda že v ponedeljek. Dnevni red. Danes opoldne so načelniki klubov določili dnevni red, ki naj ga zbornica reši še pred počitnicami, vsaj do 21. t. m. Jutri pridejo na vrsto nekateri nujni predlogi. Ke so ti rešeni ali pokopani, pride na vrste začasni proračun, nato 1 • k a 1 n e železnice, podaljšanje začasne trgevinske pogodbe z Italijo in podaljšanje zakona, ki določa podporo avstrijski trgovinski mernarici. Te zakone heče in mora vlada imeti še pred novim letom. Dr. K a t h r e i n je ket načelnik proračunskega odseka pri posvetovanju načelnikov izrazil željo, naj zbornica reši še zakon glede kongrue. Temu predlegu pa sta ugovarjala dr. pl. Derschatta in W • I f Na vprašanje, kdaj parlament izveli delegacijo, je min. predsednik baron Gautsch odgovoril sklicevaje se na »grško krize, da danes ni pravega poveda, baviti se s tem vprašanjem. Obenem je naznanil baron Gautsch,da se po novem letu snide meravski dež. zbor za nekaj dni, nato pa zopet drž. zbor. Kdaj se snide dež. zbor kranjski, ni še deločeno. Vsled sklepa kranjskega dež. zbora ima vlada nalog, da že v bedočem zasedanju predloži načrt novega deželnega in volivnega reda. Vprašanje pa je, ali ga vlada iz-gotovi že do prosinca. Volivna reforma. Danes je zbornica dokončala razpravo o vladni izjavi gleoe volivne reforme. Vse-nemški poslanec dr. H e r o 1 d se je izjavil za splošno in enako volivno pravice. Ostro pa je prijemal soc. demekrate, ki hečejo s terorizmom doseči svoje namene. Vsled zadnjih demonstracij so bili oškodovani mnogi trgovci, ki so morali zapreti sveje prodajalnice. Govorniku so vedno ugovarjali soc. demokratje. Vpisani s« bili same še contra - govorniki, ki so izvolili za glavnega govornika grofa Sternberga. Tudi danes je imel grof Sternberg zveste poslušavce, katere je zabaval z raznimi dovtipi. Tajiti se ne dli, da ima grof Sternberg mnogo zdravih misli in duhevitih izrekov, katere pa spravi v obliko, ki vzbuja smeh in dveme o doslednosti v načelih. Skoraj ves svoj govor je grof Sternberg posvetil dr. Adlerju, baronu Gautschuindr K r a m a f u. Izrazov ni izbiral in najlepše je porabil za dr. Adlerja, ki ga je primerjal Homerjevemu Terzitu, sam sebe pa Ahilu. Naravno je, da je ta primera vzbudila tudi Homerjev smeh. Dalje je primerjal Adlerja francoskemu pre-kucubu Dan tonu, ki je v žepu nosil kraljeve denarje. Baronu Gautschu in dr. Kramshi pa je očital, da sta v tajni zvezi s soc. demokrati in torej socija dr. Adlerja. Gostilničarji. Včeraj so na Dunaju zborovali zastopniki gostilničarskih zadrug iz raznih kro-novin. Načelnik B a i e r je izražal upanje, da poslanska zbornica čimpreje reši novi načrt obrtnega reda. Kongres je pozdravil župan dr Luegerin želel sklepom najboljši uspeh. Iz hrviMii sabora. Zagreb, 4. dec. V hrvaškem saboru je trajala oeli pro šli teden proračunska razprava in ni se še dokončala. Zelja banova, da bi se sabor bavil natančneje s samim proračunom a ma-nje s politiko, se ni izpolnila; a pri današnjih političnih okolnosti se tudi ne dajo izključiti politične razprave iz hrvaškega sabora. Škoda je le to, da so vse te razprave nekoristne, ker se ne vodijo v onem zmislu, ki ga zahteva sedanji čas, marveč so večidel vsi govori le medsebojne bombe med raznimi strankami. Moramo iskreno priznati, da nismo zasledili v nobenem govoru kakih novih misli, koristnih za narod hrvaški, marveč od opozicije navadna oponašanja ma-žaronskej stranki, da radi njene malomarnosti propada narod, a od le te, da opozicija zahteva nemogoče stvari od današnje vladne stranke. Najžalostneje seveda je pa to, da se opozicija v tem resnobnem času ni mogla zediniti v svojih zahtevah, marveč se bori med seboj, kakor že zdavnaj ne; to pa le radi reške resolucije. V prošlem tednu so govorili ed opozicije kanonik R u b e -t i č , ki se je bavil mnogo s hrvaškim vseučiliščem ter zahteval, da se utemelji sto-lica za krščansko filozofijo. Poslanes Š a -š e 1 se je bavil v svojem govoru mnogo z gospodarskim stanjem Hrvatske in obsojal današnjo slabo upravo. Najbolji je bil vsekakor govor župnika Zagorca, ki je v prvem delu razpravljal o gospodarskem delu hrvaškega naroda in o malomarnosti hrvaške in zajedniške vlade za gospodarski napredek Hrvatske. V drugem svojem delu pa je obsežno razložil, zakaj so Hrvati sklenili reško resolucijo, Starčevičanec T o m a c je govoril večidel proti reški resoluciji; ostala opozicija mu je hudo ugovarjala. Prišlo je do živahnih medklicev; posebno dr. Vinkovic, dr. Harambašic in Tu škan so se izjavili proti dualizmu, dunajski vladi v ogorčenih glasih, tako da je po končanem govoru ban precej zavrnil take izjave, češ da on ne more trpeti, da se tako govori proti Dunaju in da bode z vso strogostjo zatrl take izjave na Hrvaškem. In glej drugi dan je že sodbeni stol zagrebški zahteval, da se omenjeni trije poslanci izroče sodniji radi veleizdaje. To je seveda prevelika gorečnost od same sodnije, samo da se ugodi banovej želji, kajti sodeč po stenograflčnem zapisniku ni ▼ izjavah omenjenih poslancev nobene take besede, katera bi bila razžalitev vladarjeve osebe, pač pa se ojstro obsoja dua-listični zistem in ravnanje dunajske vladte napram Hrvatom. A to se v saboru vendarle sme reči. Kaj so vse Mažari v novejšem času pisali v mažarskih časopisih proti kraljevi osebi, pa se jim ni nič hudega zgodilo. Zakaj bi se tedaj na Hrvaškem merilo z j drugo mero nego na Ogerskem. Sicer pa je pri tej zgodi predsednik dr. S pevec molčal, kar se gotovo ne bi bilo zgodilo, da so se čule take izjave kakršne oponašajo zdaj omenjenim poslancem neki mažaronski poslanci Od opozicije je govoril še dr. Mile Starče-vič Ves njego7 govor je bil naperjen proti reškej resoluciji in proti mladim Obzorašem ali realistom. Vladina ali mažaronska stranka se je proti omenjenim govornikom slabo držala. Proti Tomcu in Starčevidu se ni treba boriti, ker tudi ona odobrava boj proti reški resoluciji, proti ostalim govornikom se je lijone frankov, tako se more vlada nadejati za leto 1906. v proračunu suficita, ako ne bo posebnih dogodkov. Proračun pride pred skupščino okrog 20. decembra. Avstro Ogrska in Rusija sta po svojih poslanikih v Belgradu podali zunanjemu ministru Žujoviču noto, v kateri se priznava Srbiji korektno obnašanje za ohranitev miru na Balkanu in priporočata, da se tudi še nadalje tako obnaša, a posebno, da ji demon stracija brodovja ne da povoda za kake slučajnosti, ki bi mogle porušiti mir. To noto so sporočili tudi poslaniki drugih velesil v Belgradu ustno. Minister Ž u j o v i c je pri sprejemu note takoj odgovoril ustne, da bo Srbija i nadalje čuvala mir, a nadeja se, da bo reformna akcija uspela, a posebno, da se bo razširila tudi na Staro Srbijo, ki sedaj ni v sferi reformne akcije. Minister je obenem opozoril diplomate na to, da Srbija ne more ravnodušno gledati, da se nadaljuje morite v in uničevanje Srbov v Stari Srbiji. Brzojavno sem vam poročal o sestanku bolgarskega kneza in srbskega kralja na belgrajskem kolodvoru. Vladarja dveh bratskih narodov kta občevala zelo ljubeznivo in srčno sta se pozdravila ter poslovila. Javna tajnost je bila, da so odnošaji med Srbijo n Bolgarsko zopet napeti, in bati se je bilo, da se zopet prekinejo jedva gotovi prijateljski odnošaji. Ta sestanek je zopet vlil nado, da Srbija in Bolgarija razdvojena ne bodeta storili nikakih korakov, a združena sila dveh dežel predstavlja silo, ki jo mora vsakdo respektirati. Pri slovesu sta se vladarja poljubila in pozdravila z: „Na svidenje!" — V Belgradu je ta sestanek v vseh krogih napravil najboljši vtis. Belgrajski organizovani delavci, 7090— 8000 so pred včeraj mirno demonstrirali po Belgradu proti vladni predlogi zakona o delu. Pred skupščino so se delavci ustavili in 5 delegatov, na čelu 2 delavska poslanca, je šlo notri in zahtevalo od vlade in pred-sedništva skupščine, da se ta predlog zavrne Vlada in predsedništvo sta jim obljubila gotovih koncesij, a kakor se zasebno čuje, so sklenili, da ta zakonska predloga ostane za bodoče zasedanje skupščine. Ako se jim ne ugodi, groze delavci z generalnim štrajkom. Delavsko gibanje se vrši po celem svetu in povsodi zmaguje... Pri bodočih občinskih volitvah v Bil-gradu bodo delavci imeli svoje kandidate in po številu glasov bodo h>hko imeli v obč. odboru eno tretino občinskih odbornikov. pa Ie slabo branila, ker je slednjič vendar le resnica, da je mažaronska stranka največ kriva, da so dandanes na Hrvaškem tako žalostni odnošaji. Predrzni so pa poslanoi te stranke še vedno, kar je pokazal poslanec Vukmanid, ki je trdil, da se volitve na Hrvaškem vrše povsodi pravično; a že prvi govornik za njim župnik Zagorac je dokazal, kako nepostavna je bila ravno njegova izvolitev Dokazal je vse nepostavnosti iz samega volilnega zapisnika, ki je bil izkrivljen Spregovoril je tudi ban. Hotel je posnemati v svojem govoru Khuen Hedervary ja, ali ni uspel. Khuen Hddervary ni vse odkrito povedal, kar je mislil, da si je bil predrzen do skrajnosti nasproti opoziciji, kar je seveda tudi mogel biti poleg tako mameluške večine, kakor je bila njegova. Sedanji ban mora pa vendar imeti malo obzira celo na svojo večino, ker so se časi na Hrvaškem vsaj de loma premenili od leta 1903 Sicer pa ban brani svoje ravnanje kot čisto pravilno. Ma-žarska zastava mu je zakonita, Reka mu je separatum corpus ter nima tam nič opraviti, tedaj še condomenicum mu ni. Kaj poreže nato dr. Pliverič ? Mažarske šole so p«trebne in zakonite in če je kaj krivic, se bodo mogle odpraviti le po regnikolarnih depu tacijah. Seveda, se je v svojem govoru na-rogal tudi opoziciji, ki išče zdaj po reškej resoluciji zveze z Mažari, katere je zdaj ob-sojevala kot tlačitelje hrvaškega naroda. Mažaronska stranka je sprejela ta govor z velikim navdušenjem. Vidi se, da v njej živi še mameluški duh iz časov Khuenovih. Danes ni sabora, jutri se nadaljuje razprava o proračunu. Zmago ljudske stranke u Žužen-berku. IzŽuženberka, 5 dec. Občina Žuženberk je pe velikosti druga na Kranjskem. Obsega tri župnije, žuženberško, hinjsko in šmihelsko in 8 podobčin. Devetega novembra bila je volitev občinskega odbora. Krepko se je delalo na obeh straneh, posebno si je prizadjala liberalna stranka, ter je hotla pokazati svojo moč. Bila si je svesta zmage v II. in I. razr., posebno I. razr., misleč, da tn ima neomejeno moč, ker volijo c. kr. uradniki v tem razredu. Volitev še je pričela ob pol 9. zjutraj in trajala do 10 ure zvečer. Vseh osem podobčin izvolilo je naše može. V tretjem razredu dobili so naši do 100 glasov, a dobili bi jih še mnogo več, ako bi vsi navzoči volili, pa ni bilo treba, ker zmaga je bila že itak si jajna, ker liberalna stranka dobila je le po par glasov. Okolu 6. ure zvečer začne voliti drugi razred. Liberalna stranka si je dala silno veliko truda, dalo se je za golaž in pijačo, obetal fini likof 12 estrajhov vina, ako se zmaga. Prične se volitev in srečno izide; toda čuj slovenska ljudska stranka šteje do 60 glasov, a liberalna le 8—13 in še ti so bili večinoma prisiljeni. Nič ni pomagal golaž in pijača, ter obljuba velikanskega li-kofa 12 estrajhov vina : Naši zavedni možje so vstrajali pozno v noč in se niso dali vjeti na liberalni likof. Bližal se je nastop prvega razreda. Liberalni oče gospod notar dr. Gregorčič, — dobro si zapomnite, volilci, ki živi od vaših žuljev 1 — pehal se je od hiše do hiše, ter je vse kar misli liberalno pognal na volišče, misleč, da je v prvem razredu gotovo libe ralna zmaga in pozabivši, da je pred tremi leti on s svojimi tovarši prišel le po »klerikalni" milosti v občinski odbor. Volitev se konča, preštejejo se glasovi, toda grozno: Naša ljudska stranka je štela skoz in skoz 29 glasov, a liberalna največ 15 glasov. Vsa poparjena se razgubi liberalna stranka s svojim vodjem g. notarjem; kar poskrili so se. Zdaj vidite gospodje liberalci Vašo moč, vsa vaša borba je bila brezuspešna, zdaj vendar spoznate, da vas več ni. Liberalno stranko tvrrijo večinoma c. k uradniki. Ti bi si morali pač enkrat zapomniti, daso oni zaradi ljudstva, ne pa ljudstvo zaradi n j i h 1 Pričakovati je bilo, da bodo zdaj liberalci mirovali. Pa glej: sedmi dan po volitvi prireso v < bčinsko pisarno pritožbo zoper volitev, ter jo hočejo razveljaviti. Kaj je pa vendar nepostavnega ? Že na dan volitve ste vohali. A niste mogli nič nepostavnega dobiti in gotovo tudi pozneje niste? Kaj bi pa vendar radi? Volitev se nikakor ne more ovreči, a ko bi se pa tudi slučajno ovrgle, bude nas še več in boste še bolj poraženi. Ali se bojite, da se Vam ne spridi 12 estrajhov vina? Vi hočete biti olikanci, pa poštene ljudi po umazanem »SI. N." s či-futom titulirate 1 Očitate v svojem »naprednem" glasilu, jia naša duhovščina ne stori svoje dolžnosti. Mi imamo vestno duhovščine in le želimo, da bi bili tudi Vi tako vestni, posebno v vašem obnašanju! Dopisi „Naroda* so pa le ▼ sramoto Vašemu stanu! Proti »prodiranju" Slovencev. j je sklicalo v graške Anine dvorane shod nemško ljudsko društvo za Štajersko. saJoval je vseuoiliški profisor dr. Streinu navzoči so pa bili poslanci D o b e r n i »' Ornig, S t a 11 n e r, F r e y e r , Len' k o, celjski podžupan dr. J e s e n k o vetnik dr. E g e r iz Ljubljane, dr, D e 1! p i n iz Ormoža in mnogo dijakov. Dr Bi n der iz Ljubljane seje »opravičil« Predsednik je povdarjal, da mora Gradec ostati ,BolIwerk" proti Slovencem. Prvi poročevalec o »prodiranju" Slo-vencev je bil dr. M r a v 1 a g. Mravlag se je najprej razkoračil, da fe bilo prvotno prebivalstvo po naših krajih germansko. Ko so Avari prodrli v Panonijo so ž njimi Slovani prodrli v južni del Štajerske, na mali del Koroške in skoro po celi Kranjski. Ti Slovani so bili hlapci tu že navzočih Alemanov. Po takih obširnih klobasarijah je povdarjal, da Slovenec brez nemškega jezika ne more konkurirati s svojim nemškim sosedom. Do leta 1848, pravi Mravlag, so bili zapisniki pri sodiščih tudi na Kranjskem samonemški, šele 1. 1867. se je to izpremenilo. Isto je bilo do »najnovejšega časa" pri političnih oblastnijah, zato je bil tudi pri mnogih občinah nemški notranji uradni jezik. Ker so bili med Slovenci samo nemški denarni zavodi, je bila tudi zemljiška knjiga nemška. — Da se je to izpremenilo, je vzrok Tasffč s svojo »narodno enakopravnostjo". Zgodilo se je nekaj groznega! Slovenci so se u s i 1 i 1 i(|) v učiteljišču v Ljubljani in Mariboru da se vzgoje kot učitelji in so tako Nemce« snedli »ustanove". Ti učitelji, ki so stali v »klerikalnem slovenskem taboru" so v zve zi s slovensko duhovščino postali glavno orožje proti Nemcem, izpodrivali so nem ščino in up'ivali na sestavo okrajnih šolskih svetov. Tako so Slovenci prodrli tudi v srednje šole. Tako so dobili Slovenci »sporednice na gimnazij: h v Mariboru in potem v Celju in — slovenske pr< fesorje Posebna Mravlaga bole celjske slovenske vsporednice In sedaj pride celo nezaslišana zahteva Slovencev po — slovenski univerzi! S to univerzo hočejo Slovenci vzgojiti »Zukunfts-hetzer". Slovenci so pričeli hujskati občine, naj uradujejo samo slovenski med seboj in tudi s predpostavljenimi oblastnijami. Naravno je, da so sledile potem pritožbe proti nemškim slovenščine nezmožnim uradnikom. Potem so Slovenci naskočili okrajne zastope, dosegli so tudi v tem oziru na širši davčni podlagi mnoge veleposestniške glasove. Ko so Slovenci imeli v rokah tudi nekatere okrajne pos jjilnice so naskočili nemško uradovanje pri sodiščih in pri političnih uradih. Po Pražakovih odredbah so dobili, da se pri sodiščih obravnava slovenski, da se pišejo slovenski zapisniki, da se stranke zaslišujejo slovenski, potem je sledila »gonja* preti imenovanju nemških sodnikov, poslovenili so zemljiške knjige, dobili so slovenske razsodbe, ustanovili so slovenske posojilnice, hranilnice, ki so največja nevarnost za Nemce. — Mravlag je hvalil požrtvovalnost slovenske duhovčine pri narodnem delu, češ, da slovenski duhovnik popolnoma drži s svojim ljudstvom Očital je vladi, da ima za Slovence in Nemce »dvojno mero", napadal je sodnika dr. Mohoriča, in se je povzdignil d« predrzne trditve, da vlada vrši razna sodnijska imenovanja v korist Slovencem, ker je neki nemški uradnik prestavljen iz Celovca v Celje in nekdo iz Celja v Celovec. To je baje naredil vse dr. Ploj! Za nekega slovenskega sodnijskega tanika v Novem Mestu, se je nalašč ustanovilo mesto svetnika, da je lahko v Novem mestu postal svetnik. Neki avskultant je bil iz Celovca prestavljen v Črnomelj, a nakrat se ga je pustilo v Celovcu, imenovan je bil za sodnega adjunkta in sedaj je v Bonnu, da študira za profesorja prihodnje slovenske univerze. V Celju je za Mravlaga nekaj strašnega — od ondi še niso pregnani vsi sodni svetniki in tajniki, ki so rodom Slovenci. Občine, župni uradi občuiejo v sodišču le slovenski in nočejo sprejemati nemških dopisov. Sedaj bo menda imenovan za Gradec celo nadsvetnik deželnega sodišča v Ljubljani dr. F o h n. Poleg davkarij je tudi pošta vsa poslovenjena. Mravlag je napadal dvornega svetnika Pokornega, češ da ima informacije od dr.Ploja. Za vsako malenkost bi morali nemški poslanci v korist nemškega sodnijskega i> drugega uradništva interpelirati. Mravlag se je končno povspel do klica: Kakor Slovenci na Kranjskem ne nastavljajo nobenega nemškega učitelja — kar pa ni res in so slovenski liberalci odstopili celo v deželnem šolskem svetu slovenski sedež Nemcu — ravno tako se mora zgoditi na Štajerskem! Vun s slovenskimi učitelji izStajerske! Vun ž njimi na Kranjsko! Nastarljajmo s a - 0o n« m š k e u č i t e 1 j e , tako izpodrinemo Slovence na polju šolstva in štajerskih okr. zastopstev. Predvsem pa — — tako pravi dr. M r a v 1 a g — treba je, dasevsiNemci brez razlike strankarske barve izvzemši nemških »klerikalcev", ki so mu premalo zanesljivi, ustanovo velik nemftki gftejarsko- kranjski-koroški narodni svat, ki bi imel v vsaki deželi svoj posebni delavni odsek. Nadalje: brezobziren aastop proti slovenskim uradnikom (Grom.vito odobravanje), a tudi proti nemškim uradnikom, ki ne izvrfie svoje narodne dolžnosti. V ta namen je treba ožje zveze vseh delov Sta-jarske. Mravlag je končno opozarjal, d a je pri velikem številu slovenskih delavcev v Ljubnem, v Kttflachu, v Voitsbergu in v nekaterih drugih krajih na Gorenjem Stajarskem vsak danmogoče, da nastopijo z zahtevo po s 1 o vens k i h šo 1 a h in da se torej Nemci na Gorenjem Stajarskem naj ne čutijo preveč na varnem. Vsak dan se lahko zgodi, da se v teh okrajih začuje zahteva po slovenskih šolah po slovenskih uradnikih, po slovenskih sodnikih. Mravlag je končal: Kaj se pravi imeti poleg slovenskih duhovnikov, katere še imate, v svoji sredi imeti še vse to, Bem Vam že pokazal. Borimo se samo ob rami. Potrebe Nemcem morajo biti za nas edino mero dajne". O stališču Slovencev v Avstriji in o statističnih podatki h je govoril dr. G ii r 11 e r. Dejal je: Vdvajsetih letih so Slovenci v deželah kjer prebivajo za polovico več na številupre-bivalstva nazadovali kot Nem-e i. Prav neslana so bila govornikova pri-merjevanja književnosti malega slovenskega naroda s književnostjo velikega nemškega naroda. Kazal je bibliografijo dr. Simoniča o slovenski književnosti in kazal ob enem debelo knjigo o knjigah, ki so izšle med Nemci samo leta 1904. Le škoda, da ni natančno povedal, da se je bahal na račun Nemcev v „Reichu"in da so avstrijski Nemcivtem oziru silno zadaj. Nemški listi ob-ljubujejo, da bodo Giirtlerjeve neslanosti še podrobneje priobčili O nemških Kočevarjih je govoril iurist K č n i g. Na Kočevskem prebiva okolu 25.000 Nemcev, ki imajo 28 šol, sedem podružnic nemškega .Schulvereina", a snujejo se še nove podružnice. Tožil je nad naraščajočim izseljevanjem. 5000 K o -č e v c e v j e ž e v A m e r i k i na leto se jih i z s e 1 i 2 5 0 d o 3 0 0 , v r n e sejih pa samo 100 do 150. V mnogih slučajih pride tako posestvo na prodaj [celo ali razkosano in tako se daje prilika za naseljevanje Slovencev s pomočjo slovenskih hranilnic in posojilnic. Več kočevskih vasij ima že mnogo slovenskih prebivalcev. „Siid-marka" bi stoi ila Nemcem posebno dobroto če bi držala Drago, ker tu je ključ de Kočevja. — V kratkem se mora več važnih stvari storiti za Kočevarje. Kočevska gimnazija se mora razširiti v višjo gimnazijo, ustanoviti se mora „Deutscher Studenten-heim", v čermošniški občini se mora ustanoviti nova šola, ustanavljati se morajo Raif-feisnove posojilnice. Povedal je, da ustanovni zaklad za „Studentenheim" že znaša 50 tisoč kron. Končal je s tem pozivom: »Fanatični klerikalni Slovenci, ki prihajajo sedaj do moči, bodo nas Nemoe zapletli v najsrditejši boj. Slovenski poslanci v mestu Kočevju, slovanski delavci v bližnjem premogovniku, ki se ondi nastanujejo s tem, da si kupujejo zemljišča, nakupovanje nemških zemljišč od Slovencev, izseljevanje nemških učiteljev, nas opominja, da še ob pravem času in sicer takoj z združenimi močmi posežemo vmes, da rešimo kočevsko deželo Nemcem! Nemški rojaki! Delujte v narodnih bram-benih društvih za obkoljene nemške brate v Kočevju, katerim v slovenski »marki" (Win-dische Mark) preti za njihove posebnosti, jezik in obstoj najhujša nevarnost od manj vrednega naroda! Končno je govoril še vseučiliški profesor dr. K r a 11 e r, ki se je zahvaljeval govornikom in je izjavljal, da morajo izginiti sedaj vsa malenkostna zbadanja, odločilna mora biti sedaj le bodočnost nemškega naroda,sloga vseh narodno mislečih Nemcev. Pozival je k delu! Ta shod nam jasno kaže nem* ške načrte. Najnavadnejših pravic nam ne privoščijo Nemci, niti v svojem jeziku bi ne smeli govoriti, kakor meni poštenjak dr. M r a v 1 a g. Nemci hočejo, da bi Slovenci postali njihov hlapčevski podnarod. Proti nemškemu skupnemu delu naj bi se nemu- doma postavilo skupno narodno gospodarsko delo, prosto vseh malenkosti in osebnosti, stremeče le po skupni naši narodovi ljudski koristi! Križem rok ne smemo gledati nemških naporov. Po vsej naši domovini se naj organizira veliko gibanje za narodno gospodarsko rešitev slovenskega ljudstva! Nemiri In opori v Rusiji. Rusija odtrgana od svota. Rusija je popolnoma odtrgana od ostalega sveta. Nekaj brzojavk je došlo čez Eydthuhnen v Berolin. Stavka brzojavnih in poštnih uslužbencev je torej splošna. Splošne govore, da uvedejo v Peterburgu diktaturo. Kongros ruskih veleposestnikov. Peterburg, 6. dec. Kongres ruskega veleposestva je sklenil odposlati carju adreso z zahtevo, naj sedanje Wittejevo ministrstvo odstavi, češ da vodi Rusijo v pogubo, ker ni zmožen zatreti nemirov. Vfitte in stavka. .Times* poročajo, da W i 11 e najbrže odstopi vsled stavk. Sledila mu bosta Aleksander Gouckovin profesor M i g o u 1 i n, ki nameravata razdeliti med kmete državna posestva. Tiskovna avoboda na Ruskem. Zveza za obrambo tiskovne svobode je sklenila ugovarjati proti vpeljavi raznih tiskovnih predpisov, ki ne soglašajo s tiskovno svobodo, zajamčeno po oarjevem ukazu z dne 30. oktobra. Car. „DaiIy News" poroča, da je bil car navzoč v ponedeljek pri vojaški paradi v Carskem Selu. Carja, ki je zelo bled, sta spremljala velika kneza Nikolaj N i -kolajevič in Vladimir. Dejstvo, da sta spremljala carja navedena velikega kneza, dokazuje neresničnost poročil, da sta udarila carja. Finan&ni položaj Rusije. Pariz, 6. decembra. Ruski papirji, ki se na borzi nenadoma silno padli, se dvigajo. Ministrski predsednik Rouvier je izjavil v ministrskem svetu, da je rusko posojilo te za dve ali tri leta zagotovljeno pe raznih depozitih, ki jih ima Rusija v inozemstvu. Vfitte. Dunaj, 6. decembra. Vesti o odstopu Wittejevem in ministra Durnovo niso resnične. Kriza na Ogrskem — pred odločitvijo? „Budap. Hirlap" poroča, da je odpotoval Fejervaty zato na Dunaj, ker namerava odstopiti. Pri vladarju se je mudil včeraj Fe-jervary dve ure. Po zaslišanju je izjavil, da je poročal vladarju o sedanjem političnem položaju in o sklepih vlade glede nadaljnega nastopa. Baje hoče Fejer vary odstopiti, če vladar ne odobri načrta, da se zasedanje ogrskega državnega zbora za dalje časa od-godi. Vladar se še ni odločil. Ob 3. popoldne se je Fejervary odpeljal zopet v Budimpešto. Merodajni krogi sodijo, da je mogoča rešitev krize na miren način. »N. W. Tagblatt" poroča, da so voditelji koalicije na Lukascovo posredovanje sklenili opustiti svojo prvotno namere, da ostanejo skupaj pri 2bornični seji še potem, ke bo naznanjeno odgodenje zasedanja. Zadovoljili se bodo baje z ugovorom. Fejer-vaiy je baje opustil svoj načrt o razpustitvi zbornice. Nadaljevati nameravajo pogajanja z voditelji koalicije, da se doseže spora-zumljenje, Najnovejše vesti poročajo, da se nekateri listi koalicije izšli v manjšem obsegu. Soc. demokracija je opustila misel na splošno tiskarske stavke ter jo namerava uprizoriti le za 24 ur. Delavci plinarne v Budimpešti so izjavili, da prične stavkati, če ravnateljstvo ne vzkrati plina strojem »Buda p. Hirlapa" in „ P e s t i H i r 1 a p a „Magyar Hirlap" pravi, da se avstrijski vojaki, o katerih se trdi, da so pripravljeni za Csško, pripravljeni za O g r s k o. Veliko senzacijo vzbuja vest, da je bivši finančni minister Lu-kacs posetils Fejervaryjeve vednostjo Košuta in da sta se pogovoru pozneje pridružila tudi Andrassi inApponyi. Stavka stavcev na Ogrskem. Stavka stavcev na Ogr s k e m. Koalicija je izdala manifest, v katerem pripisuje krivdo zaradi stavke F e -jervaryjevemu ministrstvu in očita, da je vlada socialistom dala demisijo. Na kom-petentnem mestu pa izjavljajo, da hoče koalicija s tem prevariti javnost. Od vseh vladnih listov je včeraj izšel l e eden, medtem ko bi bili koalicijski listi lahko pravzaprav vsi izšli. Stavka se širi in bati se je, da bo koncem tedna že splošna. Več manjših tiskarn se je pridružilo stavki. Soc. dem list .Nepszawa" je prinesel huj skajoč članek, v katerem grozi imetju in ustavi. Vsled tega je bil list zaplenjen in proti njemu uvedeno kazensko postopanje. V Velikem V a r a ž d i n u se stav-kujoči vdrli v redakcijo glasila koalicijske stranke in ondi vse razdrli. Sinoči so se vršila pogajanja v Budimpešti med lastniki tiskarn in stavci. Stavci zahtevajo, da ne smejo listi več pisati proti splošni in enaki volivni pravici in da ne smejo več žaliti delavcev. Vsi listi razun 4 so se udall Zato bo stavka morda končana kmalu. Volivna izprememba. .Slovanska korespondenca" poroča, da namerava več članov desnice v gosposki zbornici izs*opiti iz kluba in osnovati lastno stranke, ker n;so zadovoljni s stališčem, ki ga je zavzela stranka v zadevi splošne volivne pravice. Češki klub je izjavil, da je za splošno, enako in direktno volivno pravico, a zahteva tudi da ugodi vlada znanim češkim zahtevam. Tržaški namestnik knez Hohenlohe je došel včeraj v državni zbor, kjer se je posvetoval v zadevi volivne preosnove z Gautschem in z ministrom za notranje stvari. »Prager Tagblatt" poroča, da namerava vlada uvesti splošno volivno pravico take, da bodo imeli pravico do volitve oni, ki so dve leti v de-tičnem kraju. Vlada je baje zelo upoštevala zahteve krščanskih socialcev v zadevi volivne preosnove. Na Moravskem nameravajo urediti volitve pe narodnem katastru, ne pa na Češkem. Nameravani odstop poljskega ministra dr. Pietaka. V včerajšnji seji poljskega kluba sta se resno sprla poljski minister dr. P ^tak in poslanec vitez Kajlovski. Minister je izjavil, da hoče odstopiti. Klub je sicer takoj izrekel ministru zaupnico, a ni gotovo, če bo P ^tak s tem zadovoljen. Zasedanje deželnih zborov. Iz Inemosta poročajo, da namerava Gautsch sklicati v zasedanje 6. januarja p. 1. tirolski, češki in moravski deželni zbor. Voditelji raznih strank izjavljajo, da je sklicanje tirolskega deželnega zbora toliko časa brezuspešno, dokler niso sporazumljene de-želnozborske stranke v zadevi volivne preosnove. Deželni glavar dr. Kathrein poizkuša posredovati, a se se pogajanja razbila. Splošna in enaka volivna pravica na Hrvaškem. Zagreb, 6. decembra. Vlada je odredila, da se volivne liste za sabarske volitve za L 1906 sestavijo na podlagi starega volivnega reda. Iz teg* sklepajo listi, da Hrvaška še ne dobi splošne in enake volivne pravice. Proračunski odsek drž. zbora je, kakor se nam z Dunaja brzojavlja, z veliko večino sprejel polletni ' proračunski provizorij. Na vpra ' šanja B a r n r e i t h e r j a in Derscha'ta je izjavil ministrski predsednik, da v dovoljenju proračunskega provizorija ne vidi pooblastila prispevati s tem k skupnim državnim potrebam, ako se do konra ltta v tem oziru ne store veljavni delegacijski sklepi ali ako ne dobi do konca leta dovoljen skupni proračunski provizorij. Prispevke k skupnim državnim posojilom bi avstrijska vlada dala le v obliki posojila, a še to le v slučaju, če bi Ogrska tudi izvršila svoje obveznosti. V tem slučaju bo vlada v kaki obliki poiskala dovoljenja parlamenta za to, kar je storila. Tudi od delegacij dovoljenih kreditov je dalo te ne-velike predujeme za neodložljive potrebe in te tudi samo v toliki meri kakor Ogrska. Večina govornikov je vzela izjave ministrskega predsednika na znanje. Splošna in enaka volivna pravica v italijanskem drž, zboru. Italijanska zbornica je vzela na znanje predlog o splošni volivni pravic', po katerem naj bi volili tudi analfabeti, ženske in tuji padaniki Italijani, ki stanujejo v Italiji. Zahteve Lita v oev. Podobno kakor Poljaki, stremč tudi Li-tavci za popolno avtonomijo. Skupščina veljakov v Wilni je poslala na peterburško vlado sledeč program: 1. žele Litavci svoje staro historično kraljestvo, ki obsega sedanje okraje, Vilna, Kovno, Grodno, del Kurlanda in k Poljski šteti okraj Sivalky. s popolno avtonomijo, če tudi pod rusko nadoblastjo; 2. se mora sklicati v Vilni skupščina za določila; 3. mora biti proglašena splošna volivna pravica brez narodnega ali verskega omejevanja, kakor tudi popolna prostost vseh prebivalcev; 4. mora za slučaj, da bi dobila Poljska avtonomijo, k Poljski spadajoči a od Litavcev naseljeni okraj Sivalky pripadati Litavoem; 5. si pridrže Litavci sami pravico za eventualne združenje s Poljsko. Nemčija v skrbeh za mir. Včeraj je razpravljal nemški državni zbor o mornariški predlogi, o preosnovi državnih financ in o novih davčnih zakonih. Dižavni kancler Biilov je tožil, kake neizmerno hitro so narasli nemški državni del« govi, na 3inpol milijarde. Poslanec katol. centra F r i t z e n je izražal upanje, da se zboljšajo razmere nasproti Nemčiji na Angleškem. Rekel je, da Nemci niso ljubosumni na angleške trgovino, naselbine in na nemško brodovje, a pričakujejo da tudi Angleži ne postanejo ljubosumni na Nemčijo. Nato je imel državni kancler Biilov velevažen govor. Rekel je, da je pričakovalo časopisje od njega velikih odkritij. A državnik ne more v vsakem trenutku razpravljati o zunanjem položaju in osobito ne, če ta ni povoljen in če se je nevolja komaj polegla in je pričakovati novih nesporazumi j en j. Računati moramo, je rekel, z velike nenaklonjenostjo angleškega javnega mnenja proti nam. Sele zadnji čas je uvaževati ugovore resnih krogov proti angleškemu javnemu mnenju. Taka znamenja o izboljšanju razmer pozdravljam in bi rad imel, če bi bil te začetek do spora-zumljenja dveh enakovrednih kulturnih narodov. V nadaljnem govoru je naglašal d a ne vidi v zbližanju Italije in Francoske nikake nevarnosti za trozvezo. Italija je v trozvezi ne iz sentimentalnosti, marveč zato, ker ji koristi. Med Italijo in Nemčije ni ne-sporazumljenj, kakor tudi ne med Avstro-Ogrsko in Nemčije. Pač so nastala nespo-razumljenja med Avstro-Ogrsko in Italijo, a posrečile se je še vedno z obojestranske dobro voljo poravnati nasprotstva. Naglasa' je nato koristi, ki jih ima Italija v trozvezi in naglašal, da je trozvezi namen v z d rž a t i v E v r o p i mir in ravnotežje in izjavil, da ostane Nemčija zvesta trozvezi. Pristavil f a je: A kjub temu mora biti Nemčija tako močna da lahko vztraja v sili tudi brez trezveze in lahko sama brani svoje stališče v najhujšem slučaju. Iz tega sledi da se Nemčija boji vojske Mogoče pa Biilov le zato tako straši, da bi omehčal trde glave nemških državnozborskih poslancev, ki se upirajo dovoliti cesarju Viljemu, da bi pomnožil mornarico. Konflikti na Japonskem. Tokio, 6. decembra. Radi hudega spora med naučnim ministrom in cesarskim vseučiliščem je danes osem profesorjev podalo demisijo. Zdi se verejetno, da se razburjenje, ki je v zvezi s to stvarjo, razširi in da utegne omajati položaj ministrstva. Atentat na španskega kralja. Pariz, 6. dec. Blizu Montpelliera so orožniki aretovali moža, ki je v začetku dejal, da se imenuje Morales; ko je bil pa natančno zaslišan, je izjavil, da se imenuje Aleksander Farras, ki so ga dolgo časa iskali, in ki je v noči od 31 maja na 1. junija izvršil atentat na španskega kralja Alfonza. Mednarodni spor s Turčijo. Iz Carigrada poročajo, da je res odobrila Turčija finančno kontrolo v Mak do-niji. Poverjenikom evropskih velevlastij bo prideljen tudi turški komisar. Baje je omogočeno sporazumljenje, zato že danes zapusti mednarodno brodovje turška morja. S tem poročilom pa se ne vjema neko dunajsko poročilo, ki naznanja, da je ukazal cesar, naj bo pripravljena za službo terpe-dovka .Pelikan". Za .Pelikanovega" poveljnika je imenovan fregatni kapitan Grinzen-berger. Iz Carigrada poročajo, da ni hotel turški vojni minister Rioi paša podpisati sklepa turškega ministrskega sveta, ki mu ie bila posledica dopis velevlastim, da Turčija sprejme finančno kontrolo v Makedoniji. Dnevne novice. Slovensko - nemška zvez« žaluje. V poznih nočnih urah se včasih sreča kak samoten posameznik, naslonjen ob kamen, ki sam sebi nekaj dokazuje ter se zmerja za budalosti svojega življenja. Tak mož je včeraj napisal uvodni članek v »Slovenskem Narodu". Doslej je »Slovenski Na rod" pisal: .Odločnemu in spretnemu nastopu naprednih poslancev se je posrečilo, v deželnem zboru preprečiti vse nakane klerikalcev. Klerikalci so osramočeni in ves svet se smeje njihovi nesposobnosti in nerodnosti" itd. Včeraj pa je naenkrat pozabil na vse ta Kakor je izgubljeni sin sedel in začel premišljevati, tako tudi .Narodov" člankar sinoči piše: .Razprave deželnega zbora niso napravile na pristaše narodno-napredne stranke posebno dobrega v tiska." In zakaj ne? Ker — pravi glasilo nepremagljivega Žanet« — .nastop narodno napredne stranke v deželnem zboru ni bil srečen". Radovedni smo bili, kaj je našel graje vrednega liberalni general na sebi in na svoji mali četi. Tri stvari, strašne in grozne: 1. Nazivanje »katoliško-narodna stranka" mesto klerikalna je bilo preosten-tativno"; 2. neki liberalni govoraik je storil celo neodpustljivi greh, da je dr. Šusteršiča devotno tituliral »častiti načelnik ka-toliško-narodne stranke"; 3. kranjski liberalci so glasovali za slovenski zapisnik, namestu da bi bili držali s svojimi nemškimi zastopniki. Kakor znano, dr. Tavčar in dr. Ferjančič nista glasovala za slovenski zapisnik, in zdaj se berejo od slovensko nemške zveze leviti onim liberalcem, ki so prelomili zvezine pogoje. »Slovenski Narod" zmerja liberalne poslance, da so glasovali s katoliškonarodnimi in s tem pustili, da se je »zabil klin razdora med narodno-napredne poslance in med veleposestnike". To je bila stvar, ki skeli in peče Tavčarja in Schwegla. Zate se zdaj pritožujejo, da nastop liberalcev ni bil srečen! Hkrati pa se že vihti zopet bič terorizma nad onimi liberalci, ki si žele slovenske ve čine v kranjskem deželnem zboru. .Slov. Narod" piše: Da bi med obema slovenskima strankama prišlo dosloge, ki jo razni jokavi psevdopolitiki žele in pričakujejo, otemnemore biti govora, toje docela izključeno!" Tako se diktira v »Narodu", in vi pristaši liberalne stranke, ki vas zmerjajo, da ste »jokavi psevdopolitiki*, ali se boste vi dali še dalje terorizirati? Koliko časa boste še vklenjeni v verigah »Narodovega" terorizma ? Doklej boste še delali tlako slovenske nemški zvezi ? Skrajni čas je, da se »jokavi psevdopolitiki" zdramijo do odločnega dejanja. Slovenska ljudska stranka je tu! Vsi, ki mislijo in čutijo pošteno slovensko in so siti brezplodnega liberalnega boja, najdejo v njej svoje me sto. Zato pa pustimo jokati to klavrno zvezo in dvignimo visoko pošteni in neomade-ževani prapor slovenskega ljudstva! Proč z zvezo, živela Slovenska Ljudska Stranka, ki naj ustvari .slovensko večino v deželnem zboru! Volilna reforma za ljub. občinski svet je stvar, ki se je »Narod" ne upa niti dotakniti. Izgovarja se, da še nima načrta v rokah. Sramota za dnevnik, ki je tako slabo informiran! Dalje pa pravi, da toliko časa sploh nič o tem ne piše, dokler »e odloči občinski svet. Ubožno izpričevalo za list brez idej, brez misli in samostojnosti! Niti o tako važnih stvareh, kot so volilne reforme, nimajo nobenega prepričanja ti žournalisti in politiki, ki ne znajo sploh več o drugem pisati, nego o kancelparagrafih. Breznačel-nost in prava špisarska omejenost vlada v liberalni stranki tako, da se njeni časnikarji svoje popolne nevednosti niti več ne sramujejo priznati. Res ne vemo, kdo je zdaj bolj zaveden ?: Ali »Narod", ali pa so-cialna demokracija svojim Tokanom, ki pravi, da bi razgovor o volilni reformi v občinski svet delavcem škodoval. Poznamo tiste tajne, ki so spravile socialno demokracijo tako hitro ob vso odločnost in jih bomo privlekli brezobzirno na dan! Shod delegatov državnih slug je bil v nedeljo na Dunaju. Delegati so zastopali 10.000 drž. slug Deputacija drž. slug je bila v torek pri ministrskem predsedniku Gautschu, ki je obljubil zahtevam deloma ugoditi. Izjavil je, da se mu zdi nepravično, da morajo sluge 20 let in še dalj biti v četrtem plačilnem razredu, aktivitetna doklada se všteje v penzijo in je rešitev te točke jako blizu. Odrekel je pa, da bi bili sluge po enoletnem službovanju že definitivni, pač pa bo proučeno vprašanje o razmerju avanziranja. Umeščen je bil včeraj, dne 6 decembra na župnijo Peče č. g. Josip Žagar, doslej ondi župni upravitelj. ,(Edinost11 pove svojo misel vedno nazadnje in ponavadi tudi najneumneje. »Slovenska Ljudska Stranka" jej ni všeč zaradi imena; ljudsko ime jej ni všeč, ampak le narodno. Da obsega »Slovenska Ljudska Stranka" tudi naš narodni program, jej menda še ni znano. Naravnost se pa laže .Edinost", ko piše, da je poslanec Suklje razžalil v svoji napitnici Slovence, ko je baje rekel: »Kaj bodo Slovenci počenjali potem, ko jim ne bo treba več braniti narodnosti?" Tega pa Suklje ni rekel. On je kazal v svoji napitnici na veliki narodni in gospodarski program »Slovenske Ljud ske Stranke" ter je ž njim primerjal liberalne nasprotnike, ki vedo le par fraz, o pozitivnem delu pa ne razumejo ničesa. In pri tem je rekel: »Taki politiki, kakor je n. pr. dr. Ferjančič, bi bili najnesrečnejši, če bi dosegli Slovenci narodno enakopravnost, ker petem ne bi vedli ničesa več govoriti." To je vse kaj drugega, nego piše »Edinost" in pričakujemo, da »Edinost* svoje neresnično poročilo popravi. Kak slovenski list je .Edinost", se pa Tfidi iz tega, da v poročilu iz državnega zbora le mimogrede omenja veliki govor Sukljetov za splošno in enako volivno pravico, puhla izvajanja Laha Lenassija pa popisuje na dolgo in široko. »Naša moč" izide zaradi praznika v soboto. Oosegala bo 8 stranij. V prihodnje se be strogo skrbelo, da izide list točno vsak petek tako, da ga bodo imeli naročniki že v soboto v rokah. Lista ne nameravamo pošiljati vpogled. Kdor se zanima za socialne delavsko gibanje, naj se blagovoli sam naročiti — Uredništvo in upravništvo »Naše moči" je v Kopitarjevih ulicah štev. 2. — Gibanje med poštnimi uslužbenci. Zborovanje poštnih po možnih uradnikov, katerega so se udeležili delegati iz cele Avstrije, je bilo jako burno. Referent Mayerlechner je povdarjal, da se sedaj še ne misli na pasivno resi-stenco, da pa se jo lahko izvrši, če bi se jo hotelo. Poštnih uslužbencev ne pomire prej, predno se jim ne č& pravica. Drugega referenta Z w 6 1 f e r j a zborovalci niso pustili govoriti naprej, ker je izjavljal, da ima uradnik tudi dolžnosti, zato naj ne zahteva samo pravic. Tretjega govornika M a 1 z 1 a je vladni zastopnik prekinil, ker je izjavljal, da vlada za poštne uslužbence nima denarja, pač pa za topove in za vož-njc v Egejsko morje. Referent D a n n e r je izjavljal, da se poštarji sedaj fmenujejo le po protekciji. Referent B r y d a je govoril proti ostrostim penzijskih določil. Višji poštni svetnik H o f e r je nato izjavil imenom vlade, da je vladna resna skrb zavzeti se za zboljšanje poštnih uslužbencev, zagotavljal je, da sq bo vlada na vse upravičene želje ozirala ter tudi na to, da suksesivno poštne uradnike s skušnjami č& v urad. status. Gdč. Ida Maycr se je v imenu sekcije uradnic izjavila, da bodo poštne uslužbenke solidarno postopale s svojimi moškimi kolegi. Nato je bila sprejeta resolucija, ki obsega zahteve, katere smo v .Slovencu" že pred dnevi priobčili. K resoluciji je bil sprejet dostavek da morajo te zahteve biti sprejete zadnji čas do B ;žiča t 1. ker sicer store poštni uslužbenci nadaljne korake. Z ozirom na zahteve poštnih uslužbencev je javil vodja trgovskega ministrstva grof Auersperg, da bo vladi na ta način mogoče jim ugoditi da zviša poštne pristojbine. Kake vrste bode zvišanje poštnih pristojbin o tem se minister ni izraz 1. O tem se v trgovskem ministrstvu že nekaj časa študira. Čuje se, da se hoče znatno omejiti oprostitve od pristojbin v poštnem in b zojavnem prometu, zvišati ho čejo baje porto za razglednice od 5 na 6 vinarjev, uvesti hočejo prisilne recepisepri brzojavkah, kar bi znašalo pri eni brzojavki 10 vinarjev. — Djputa- oija državne zveze poštarjev je bila včeraj pri raznih poslancih in prosila, naj se uredi tudi razmere poštariev. — Slovak Pavel Mudron ob obhaja danes, 7. grudna, svojo sedem desetletnioo in obenem petdesetletnico svojega narodnega delovanja. Odi 1855.. torej pol stoletja deluje že g. Pavel Mudron kot Slovak in Slovan v korist zatiranih Slovakov. Kdor *sk take panorame je torej prav mogočno sredstvo pri poduku. Zag reb 4. okt 1904. 2503 Ivan Jamnicky, prof. kralj. real. gimn. Veliko presenečenje! Enake prilike prilike nikoli več v življenja 500 kom. samo za Sl. 180 1 prekrasno pozlačena, precizijska ura, idoča 36 ur za kar se 3 leta jamči, i moderna svilena kravata za gospode, 3 komadi ff. žepnih robcev, 1 eleg. prstan za gospode s ponarenjem žlahtnim kamnom, 1 dulec (ustnik) za smodke iz jantarja, 1 elegantna damsva broša, novost, 1 prekrasno žepno toaletno zrcalce, 1 usnjat mošnjiček za denar, 1 žepni nožek s pripravo, 1 par manšetnih gumbov, 3 naprsni gumbi, vsi iz double-zlata s patentiranim zaklepom, mičen album s 39 najlep. slikami, 5 šaljivih predmetov, ki vzbujajo veliko veselost, 1 jako koristuo navodilo za pisma, 20 predmetov, potrebnih za dopisovanje, in še 400 raznih predmetov, ki so v domačiji neobhodno potrebni. Vse skupaj z uro vred, ki je sama tega denarja vredna, velja samo 3 marke. — Razpošilja proti poštnemu povzetju, ali če se denar naprej pošlje 2505 2—1 dunajska razpoilljalna tvrdka Ch. Jungwirth,1Krakov A/100. NB. Za neugajajoče se vrne denar. : Ivana Veleplč javlja v svojem in v imenu vseh otrok in sorodnikov, potrtim srcem vsem znancem in prijateljem, daje Vsegamogočni poklical v boljše življenje dragega [soproga, gospopa Jakoba Velepiča ***** v visoki starosti 80 let, previdenega s svetotajstvi za umirajoče po dolgi in zelo mučni bolezni dnč 6. dec. 1905 ob 9. uri zvečer. Pogreb rajnika bo dne 8 dec. ob */,4. uri pop. iz hiše žalosti, Privoz 7, na pokopališče k sv. Krištofu. Dragega rajnika priporočamo ▼ blag spomin in molitev. Ljubljana 7. deci 1905. Brez druzega obvestila. flVeteoroiojično poročilo. Višina n. morjem 306'2 m, srednji tračni tlak 736*0 mm S Cas .pa- . O T1D j . 8 tanj. W»-m.tra v um T.mf-ratara CoWJu Vetrov! B.bo i h P* 6 9. zveč. 740-8 81 sl. jvzh. obL 7. zjutr. 742 7 15 sl. sever B 00 7 2. pop. 743 7 52 sl. ssvzh. del. obl. Srednja včerajšnja temp. 2 9', nerm 0 4*. Borzna poročila. Ljubljanska »Kreditna banka'v Ljubljani. Uradni kurzi dunajske borze 6. decembra 1905. KaUoIbeul papirji. 4•/. majeva renta...... 4*/. srebrna renta..... 4*/. avstrijska kronska renta 4*/. » zlata renta. . . 4*/. ogrska kronska , ... 4'/. , »lata .... 47, posojilo dežele Kranjske . 4 V/, posojila mesu SpNet . . 4 V/. . . Zader . . 4 V/, bosn.-herc. Jel. pos. 1902 . 4"/. češka dež. banka k. o. . . 47. . . . i.o. . . 4'/i7. zast. pisma gal. d. hip. b. . 4'/,7. pešt. kom. k. o. z I07. pr. 4»/i7. zast pisma Innerst. hr. . 4'/«7. » • ogr. cen. dež. hr. 4V.7. . „ . hip banke. 44/,7. obl. ogr. lokalnih iel. d. dr. 4'/,7. obl. češke ind. banke . . 47. prior. Trst-Poreč lok. . . 47. prior. dol. žel...... 37. , juž. žel. kup. •/,»/, • • 4'/,7. avstr. pos. za žel. p. o. Bralka, Srečke od 1.1860'/,..... . » 1864 tuske . „ zem. kreditne I. emisije . • ' .. ». . lI* « , ogr. hip. banke .... „ srbske i trs. 100 — . . „ turške....... Basillka srečke . . . Kreditne , . . , Inomoške , . . . Krakovske , ... Ljubljanske „ . . . Avstr. rud. križa , ... Ogr. , „ , . . . Rudolfove , . . . Salcburške „ ... Dunajske kom. „ ... D • 1 b 1 e Južne železnice....... Državne železnice..... Avstr. ogrske bančne delnice Avstr. kreditne banke .... Ogrske „ ..... Živnostenske , . . . . Premogokop v Mostu (Brilx) . Alpinske montan...... Praške žel. indr. družbe . . . Rima-MurAnyi....... Trbovijske premog, družbe . . Avstr. orožne tovr. družbe . . Češke sladkorne družbe . . . Valute. C. kr. cekin........ 20 franki......... 20 marke......... Severeigne........ Marke.......... Laški bankovci...... Rublji.......... Dolarji.......... dmu 9970 99-60 99 70 117-60 96 16 113 «5 99 50 100-60 100 ~ 100-30 99 75 9975 100 45 106 10 100 50 99-90 100 — 99-50 100-25 99-90 9950 315 — 100-70 188-— 290-— 157 90 296 — 296 — 257 — 100-145 75 24-60 472 — 79'— 91*— 64'— 52 — 32--60 — 72--527-— 119-75 660-1634 — 666 — 783*— 246-26 667 -515-25 2610--522 50 285— 560*-14950 11-36 1914 23-51 23-98 117-625 95 70 253 75 4 84 »HtO 99 90 99 80 99-90 117 HO 95-35 11366 101*— 101-60 101-30 99-95 100-— 101-46 10710 101 50 100 — 100-20 100 50 101-25 100-— 317 — 190 — 292 -159 90 302 — 30350 26250 107*— 145 75 26-60 483 — 84*— 98-— 70 — 54-34-60 64*-78 — 638-— 120 75 661 — 1644 — 667 — 784 — 24676 672 — 516-25 2525 — 523-50 29J-— 564*-161'- 11-39 19*16 23-59 24-06 117 825 95-90 254-75 5*- i r^ - - • iSl Panorama Kosmorama Dvorni trg Št 3, pod »Narodno kavarno". Od nedelje 3. decembra do uitete sobote 9. decembra 1905: Iz Zagreba v R*ko, odtod v Opatijo in dalmatinska mesta. 2501 Služba cerRoeniRa ln orgnnistn ali 2481 3—3 občinskega tajnika se sprejme. Nastop takoj. Naslov povč upravništvo. Proda se pr* hiša s stolarnotik nove elektrarne na okrajni cesti v Poljčanah blizu železniške postaje — Natančnejša pojasnila glede cene in plač Inih pogojev daje „Pos*jitnica v Slov. Bistrici". 2489 3—2 Hotel Jlirija". 'F Hotel Jlirija". o C- Četrtek 7. in petek 8. decembra KONCERT ki ga priredi »Narodna godba Šoštanjska". Začetek ob pol 8. uri zvečer. Vstopnina 30 kr, Zajutrkovalni koncert v petek, 8. decembra. Začetek ob pol 10. uri dopoldne. Vstopnina 15 kr. 2498 1—1 Za mnogobrojni obisk prosi Olepševalno drnštvo Šoštanj. Fric Novak, hotelir. J Velika, sloveča in znana pivovarna išče gostilničarje v vsakem večjem kraju na Kranjskem« da ustanovi ali prevzame lojo piva. Pismene ponudbe pod 2407 2—i Dober zaslužek, poitni predal 73 Ljubljana. Iga. Hladnik op. 50. Missa Salve Regina za mešan zbor z orgijami. Partitura in 4 glasovi 2 K 40 h, posamni glas 20 h. Dobi se v Kat. bukvami in pri Schwent-nerju v Ljubljani ter pri skladatelju Novo-mestO. 2374 5-4 Največja r^n izbera II1 lekcije J 2600 6—1 Sedal pred inventuro se prodajajo globoko pod nabavno ceno: jopice iz kožuhovine za dame, kolje rji, mufir kakor tudi suknje iz kožuhovine, kožuhi, mikado za mesto in potovanje ter kape. Anileiko Skladišče Oblek. Oroslav Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg it. 5. Oddaja ribolova v zakup. Ribarenje v ribarskih okrajih reda nemških vitezov: Lipe-Išca, mesto Ljubljana in Ljubljana-Vevče odda se v zakup od 1. januarja 1. 1906 naprej za deset let. Pismene ponudbe sprejme oskrbništvo (pisarna drja. Frana Vok, c. kr. notarja v Ljubljani), do 1-5. decembra 1905. 2473 3-2 Oklic. Vsled sklepa c. kr. okrajne sodnije Ljubljana, z dne 19. septembra 1905 opr. številka E se bodo potom javne dražbe prodajale premičnine konkurzne mase J. J. Kantz namreč obrtno in gospodarske blage in pohištvo, in sicer: 15. eventuelno 16 decembra 1905 v Ljubljani na Rimski cesti št. 16, 18. decembra 1905 v Kozarjah št. 49, vsak dan od 9.—12. ure dop. in od 3.-5. ure pop. Stvari se lahke pregledajo na licu mesta in jih mora dotični, ki jih izdraži, taksj plačati in odstraniti. V Ljubljani, dnč 6. decembra 1905. Dr. Fran Vok c. kr. notar kot sodni komisar. Naznanilo. V nedeljo, dni 10. decembra 1905 se bode prodajalo potom javne dražbe iz proste roke 16 parcel travnikov, na katerih raste konjska in goveja trava. — Zemljišče leži blizu dolenjskega koledvora. Shajališče ob 12. uri opoldne pri prvem mostu na Ižanski cesti. Prodajalo se bode po volji dražilcev proti takojšnjemu plačilu ali pa na 151etne ebroke. Natančneji pogoji zvedri se pri lastniku, tvrdka Ivan Perdan v Ljubljani, ali pa na dan prodaje na licu mesta. Vsak dražilec mora postavni vadij položiti. 2496 1—1 JCa prodaj jc 350 hrasfov prav lepih različno debelih in visokih. Več se izve pn Francetu Pehaniju » Žužemberku 32. 2504 2-1 Vabilo na veliki 2499 1-1 vinski sejem, ki se vrši 14. grudna 1.1. pri Sveti Barbari v Hal. Staj. (želez, postaja Možganjci). Ponujalo bode čez 100 vinograd-nikov do 3000 hI pristnega vina iz najboljših vrhov slovitih Spodnjih Haloz. — Obiskovalcem stojč ta dan brezplačni vozovi z želez, postaje in nazaj na razpolago. Občinski urad. Koledar • za kmetovalca 1906 * spisal držav. mlek. nadzornik J. Legvart. Prepotrebni ročni zapisnik za slov. kmet. podružnice, posestnike, trgov ce mlekarje itd. itd. Vsebina: Koledar za leto 1906. Poštne dolečbe. Živinoreja. Mlekarstvo. Vinoreja, Kletarstvo Sadja reja Živino zdravništvo. Važne postave. Zapisnik za knjigovodstvo. Zapisnik za beležke. Cena močno v platno vezane knjižice z žepnicama K 1*80, s pošto K 2*- Pri naročilu od 10 kom. višje se razpošilja poštnine prosto, na kar opozarjam posebno kmttijske podružnice. Naroči se pri založništvu 2402 5-7 Iv. Bonač v Ljubljani. ij§_ Japonske] §sjg b«o ž i«č n e lilije Ako postavit« čebuljice v ste —10 posodo v .obl, morete o zovatl nagel In zanimiv razvo o Božiču imat. najlepši cvet. — Poiil|am po Avstro-Ogrski in Nemčiji 4 čebulic, s stekl. posodo zu K 2 50, 12 komadov s 3 posod, za K 7-—, 24 kom. 9 6 posod, za 13 K 40 vin., 48 kom. i 12 posod, za K 23-50. H.T*d laitonj. Teofil Ziegler, Dunaj VI., Marlahilferstrasse 31. Vvoz redkih cveti, čebulic in cveti«. 2478 D 2 -1 = Veliko presenečenje! = Nikdar v življenju več take prilike! < 500 komadov £ 2494 3-2 V95. 1 prekrasno pozlačena precijska ura z verižico, natančno idoča, za kar se 3 leta jamči, 1 moderna svilena kravata za gospode, 3 komadi ff. žepnih robcev, 1 eleg. prstan za gospode s ponarejenim žlahtnim kamnom, 1 dulec < ustnik) za smotke iz jantarja, 1 elegantna damska broža, novost, 1 prekrasno žepno toaletno zrcalce, 1 usnjat mošojiček za denar, 1 žepni nožek s pripravo, 1 par manšetnih gumbov, 3 naprsni gumbi, vsi iz 3 % duble zlata s patentiranim zaklepom, 1 par boutonov iz simili briljantov, zelo podobni, 3 šaljivi predmeti, ki vzbujajo pri mladih in starih veliko voselost, 20 predmetov, potrebnih za dopisovanje, in še črez 400 raznih predmetov, ki so v domačni neobhodno potrebni. Vse skupaj z uro vred, ki je sama tega denarja, vredna velja samo gld. 1-95. Razpošilja proti poštnemu povzetju ali če se denar naprej pošlje. Dunajska centr. rezpoilljalna tvrdka P. Lust, Krakov St. 565. NB. Za neugajajoče se vrne denar. Izvrstno praženje kave električnim potom. Z najpopolnejšo strojno napravo se kavna zrna_pražijo popolnoma enakomerno in tako dobiva čist, dobrodišeč, okusen pridelek ki je prijetnega učinka, pa ne provzroča vročine. Posebni način, kako se kava praži, odpravlja vse škodljive tvarine, ki so nevarne živcem; tako pražena kava je plemenita pija&i, ki pospešuje prebavljanje in zdravje. 1 * FJ ^ *J 104-61 Že en poizkus Vas takoj uveri o izrednih prednostih novega praženja preti zastareli metodi. Za praženje so odločilna tale načela- ' 1. Najpopolnejša naprava za praženje in najpopolnejši tehnični obrat. — 2. Najskrbnejše preizkušanje vseh kavnih vrst glede čistote in dobrote — 3. Hitra prodaja, vestna postrežba z izbranimi vrstami, največji promet z majhnim dobičkom. Prva ljubljanska velika pražarna za kavo Karol Planlnšek Pozor! 10 dni. Pozor! Izredno cena božična priložnostna prodaja do 10. decembra. Razprodaja se: perilo za gospode in dame, kravate, žoki, nogavice in bluze. 2469 4 —3 Anton Sare, Sv. petra cesta 8. Dobro blago m nizke cene! Anton Schuster, Ljubljana ' špitalske ulice št. 7 priporoča novosti v 2002 12-11 konfekciji za dame in deklice, bluze, deških oblek, modnega blaga za dame in gospode, tirolski loden, parhent, šerpe, žepni robci, garniture, flanelaste odeje, najboljše belo blago in vsakovrstne preproge. Vzorci na zahtevanje poštnine prostll Francovarski NATALiJA-vrelec na shoda naravoslovcev in zdravnikov v Meranu označen kot SdST idealna voda Ig priporočajo odlični zdravniki proti trganju, revmi, tvoritvi peska in kamna v obistih in mehurju kot izborno zdravilno vodo 2412 10 -4 in obenem kot •v* izborno, prijetno, okusno namizno vodo. --i Glavna zaloga v Ljubljani pri gosp. MIHAELU KASTNER, velika zaloga mineralnih voda. vsestransko izurjena, stara 32 let, želi vstopiti v službo najraje pri kakem gospodu župniku. 2472 3 -3 Odgovor v zaprtem pismu na naslov: Antonija Skaberne, palača 0Adria" St 105/111. Reka. priporoma ramoTntna vizitnice pa niski eni Ifltiffflflffitl Najcenejše In največja domača eksportna tvrdka. Razpošiljanje švicarskih ur na vse kraje sveta. Uran in trgovec 2237(26-16) H. SUTTNER v Kranju = SI. 502. Nikelnas ta anker remont. „Ro9kopl" trpež no kolesje gld. 2'45 enaka Iz pravega srebra gld. 3-95, Ista z dvojnatim, 3 srebrnim pokrovom gld. 6*50. priporoča svojo izborno zalogo najfinejših, natančnih Švicarskih ur, kakor najbolj slovečih znamk; Safhausen, Ornega, Roskopf, Urania itd. Zlatnine in srebrqine, kakor nakraski, veriilce, uhani, prstani, obeski i. t. d. najfinejšega izdelka po najnižjih cenah. Dokaz, da je moje blago zares fino in ceno je to, da ga razpošiljam po vsem svetu in imam tudi odjemalce urarje in zlatarje glavnih mest. Ravno je izšel najnovejSi veliki cenik, kateri se pošlje zastonj in poštnine prosto. Moške ure */■ naravne velikost! o o o Št. 505. Prava srebrna cilinder remont, trpežno kolesje In i močnimi pokrovi gld. 4*85, isto z dobrimi anker - kolesjem gld. 9-95. Velika božična prodaja na Resljevi cesti štev. 3 pri Primožiču bo nudila to leto nekaj izrednega, ker se bo blago zaradi takojšnje opustitve trgovine oddajalo za vsako sprejemljivo ceno. Božična prodaja se začne v soboto, 9. decembra in traja do 20. decembra vsak dan od 9. ure zjutraj do 12. ure opoldne, pa od 2. popoldne do 7. zvečer. Oddajale se bodo velike množine odmerjenega blaga za obleke v kartonih, vsa obleka že od gld. 150 naprej. Svilnato blago za bluzo čudovito ceno. Svilnate prešite odeje, priložnostno darilo! Ravnotako preproge in posteljne garniture. 150 tucatov angleških batistastih robcev s širokim ažurskim robom, tueat gld. 1*40. Žepni robci za otroke od 3 kr. do 5 kr. kos. Batistasti predpasniki od 17 kr. naprej. Zgotovljene moške in deške obleke skoro zastonj! Moško blago je še v veliki izberi v zalogi in se bo oddajalo ceno. Ravnotako trieot-perilo, juponi, svilnate šerpe, moške in damske srajke itd. 2497 4—1 Uidcli bedet«, čudili $e in lepili! -9« 2291 24 »Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani" inica »CELOVCU. Akcijski kapital K 2,000.000'-. Rezervni zaklad K 200.000'-. Pcdrutnioa »spl Podružnica v CELOVCU. Kupuje in prodaja vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij , srečk, delnic, valut, novcev in deviz. Promese Izdaja k vsakemu žrebanju. Akcijski kapital K 2,000.000'-. Rezervni zaklad K Zamenjava In ekskomptnje D»je predaj me nn vn-dnpirje. izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje Zavaruje orefiko proti kurzni zapaie kupone. izgubi. Vinkuluje in devlnkuluje vojaške ženitnlnske kavcije. JUT Eakompt In lnkaaao monle. "»41 JUT Borzna naroSlla. Tttt Podružnica v SPLJETU. Denarne vloge sprejema v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestne od dne vloge do dne vzdiga. Promet s čeki ln nakaznicami. J^ijjce naj ne zamudi agednc prilike I Vsled združenja svojih obeli trgovin na drobno sedaj samo pred škofijo 1 ne morem spraviti ogromno nakupičene zaloge in sem prisiljen za božično priložnostno prodajo za cene, kakršnih ni bilo se nikdar! Presenetljivo nizke cene: -m novosti: gardine, zavese, preproge, namizne preproge, garniture, odeje iz pliša, stenske preproge, lambrekini, klotaste in flanelaste odeje. posebna prilika: Blago za damske obleke: Sukneno blago: Modni barhent za bluze in spalne suknje, batisti, kotoni itd. Kosi iz prejšnega leta čudovito ceno, novosti sezone po tovarniški ceni. za obleke hlače, paletote za zimo in poletje mr 30°]o -vs pod izvirno ceno. Vsi ostanki za vsako vsprejemljivo ceno! Znižane cene S za perilo, šifon, posteljno platno in robce. Čudovito Ceno 5 volnene in svilene šerpe, rute ogrinjalke in naglavne. Pred nakupom no] si vsakdo ogleda mola Izložbena okno ln skladiščno zolojo. Pričetek prodaje soboto 2. decembra 1905. Le Pred škofijo 1 Ljubljana Le Pred škofijo 1. Zunanja naročila se izvrše najvestnejše. : Anton l aammumre; are ana Sv« Petra cesta št. 8. Specialist za opreme nevest. Veliko znižanje cen! Radi zmanjšanja svoje velike zaloge se popolno razprodajo naslednji predmeti: suknene in svilnene jopice, vse vrste vezenin, bluze, moderci, posamni namizni prti in servijeti, brisače in platnene premete, kakor tudi ženske srajce, hlače in korzeti, tudi posamni modelski predmeti, perila za dame. 228S m r Prav priporočljiv nakup. ■ ■ Prosim porabite to priliko! n r ii i Zaščitna znamka: „SidroM Liniment. Capsici comp. Nadomestek za Pain - Expeller )e splošno priznano kot Izvrstno bol blaiujoče mazilo | cena 80 v., K V40 in K 2 se dobiva v vseh lekarnah. Pri nakupovanju tega povsod priljubljenega domačega sredstva, naj se jemlje le originalne steklenice v škatli ah z našo zaščitno znamko „Sldro* iz Richterjeve lekarne, potem se je gotovo prejel originalni izdelek. Richferjeva lekarna pri »zlatem levo" v Pragi Elizabsthgasse štev. 5 novu. MT £*nM ratpoMJanf«. 1164 51—28 Samo 6 dni Havre - New York vozijo zanesljivo najhitrejši brzoparniki Francoske prekomorske dražbe. Edina najkrajša črta čez Bazel, Pariz« Havre v Ameriko. Veljavne vozne liste in brezplačna pojasnila daje edino oblastveno potrjena potovalna pisarna ED. ŠMARDA v Ljubljani, Dunajska cesta 18, v novi hiSi »Kmetske posojilnice«, nasproti znane gostilne pri »Figovcu«. se dobč le pri SINGER Ko. akc. družba za šivalne stroje LJUBLJANA, Sv. Petra cesta. BV Svarimo s tem najnujnejše svoje odjemalce pred šivalnimi stroji, ki jih ponujajo drugi trgovci pod imenom „izvirne Singerce". Ker mi svojih strojev nikdar ne oddajamo takim trgovcem, obstoje taki ,izvirni Singerjevi stroji" k večjemu iz starih rabljenih, iz tretje roke dobljenih šivalnih strojev, za katere ne moremo niti prevzeti kako poroštvo, niti dopoalatl po-2304 12 samnih delov. llovo istrsko vino se pošilja natančno po naročilu: muškat, belo vino, refošk, teran. Specijelno belo vino za --------- sv. maše.-- Prodaja po najnižjih cenah Antonu Ferlan di Giorgio Rovinj, Istra. 2186 24-1 3 se proda iz proste roke na Dolenjskem blizu železn. postaje. Pri mlinu je vodni padec (10 m). Pripravno za napravo kake tovarne. 2078 22-19 Več v upravništvu »Slovenca". Mlin Kovnčnico oskrbljeno z vsem potrebnim orodjem, tik glavne ceste in gostilne na dobrem glasu, daje v najem pod ugodnimi pogoji s 1. ja-nuarijem 1906 Ivan Bule, mesar in gostilničar, Mirna, Dolenj. 2474 3—2 mr Nakup ln prodaj* «» vsakovrstnih drftavnlh papirjev, sreftk, denarjev itd. Zavarovanja za izgube pri irebanjlh pri iz žrebanju n?Jminj-Scga dobitka. — Promet« za vsako žrobanje. Kulantna zvršitev naročil na borzi. Mt>njaricn& delniška družba „91 13 rt C U It" U Woilzeilo 10 in 13, Duna!. L. Strebelgasse 2. V Pojasnila v vseh gospodarskih in finanfinlh stvareh, potem o kurznih vrednostih vseh ipekalaoljsklh vrednostnih papirjev in vestni nasveti za dosego kolikor Ja mogoče visocega obrestovala pri popolni varnosti naloftenlh fflavnlo. 18 ISO—130