SVOBODNA SLOVENIJA
ANO (LETO) XXIV. (18) N|o. (štev.) 6
BKLOVENI A' ,1. IKK K
BUENOS AIRES 11. februarja 1965
Ali izpolnjujemo
svojo dolžnost?
Komunistični oblastniki v domovini danes odkrito in javno priznavajo, da se med II. svetovno vojno in sovražno okupacijo niso borili za osvoboditev slovenskega naroda, ampak za izvedbo socialne revolucije, t. j. za prigrabitev oblasti za komunistično stranko. Ker je bila ta stranka v slovenskem političnem življenju brezpomembna politična sila, po demokratski poti nikdar ne bi bila mogla priti do svojega cilja, vzpostavitve komunistične diktature nad slovenskim narodom. Do njega je mogla priti samo med tako nesrečo, kakor je bila sovražna okupacija, ko so si slovensko zemljo razdelili trije slovenski narodni sovražniki, in s svojo krvavo revolucijo, •s katero je trpljenje in gorje tako posameznikov, kakor celotnega naroda še neizmerno povečala.
Zato je komunistom prišel prav vsakdo, kdor je uničeval zavedni slovenski narodni živelj, naj je bil to okupator, domač ali tujerodni komunist. Vsak je lahko sprostil svoje krvave orgije nad slovenskim narodom, in čim več narodno zavednih in vernih slovenskih ljudi je pobil, tem večja je bila njegova zasluga za komunistično stvar. Zato so pod okriljem komunistične „narodne osvobodilne vojske“ lahko obstojali tudi avstrijski in laški komunistični partizanski oddelki, ki so po slovenski deželi skupno s slovenskimi komunisti pobijali slovenske ljudi, uničevali njihovo imovino ter slovensko narodno premoženje.
V zahvalo avstrijskim in laškim partizanom, ki so slovenskim komunističnim morilcem pomagali ustvarjati in utrjevati njihovo diktaturo nad slovenskim narodom, so sedanji komunistični oblastniki v Sloveniji pripravili velika spominska slavja ob 20-letnici ustanovitve avstrijske in laške parti-. zanske brigade v sklopu „narodno-osvo-bodilne vojske“.
Slavnost z avstrijskimi komunističnimi partizani je bila v novembru mesecu v spomin na ustanovitev njihove brigade dne 24. novembra 1944 v Trbu-čah pri Črnomlju. Na proslavo je prišlo 38 pripadnikov te enote. Na obmejnem bloku pri št. liju nad Mariborom so jim funkcionarji komunističnih bojevniških združenj pripravili velik sprejem, nato jih pa vodili po Sloveniji, poveličevali njihove morije slovenskih ljudi ter uničevanja slovenskih domačij med komunistično revolucijo.
Dvajsetletnico ustanovitve italijanske partizanske brigade Fontanot so sedanje komunistične oblasti v domovini proslavljale sredi decembra. Omenjen^, italijanska komunistična brigada je bila namreč ustanovljena 17. decembra 1944 na Suhorju v Beli krajini. Ker so laški komunisti doprinesli večji delež za vzpostavitev komunistične diktature v Sloveniji, so bile tudi proslave 20-let-nice ustanovitve italijanske komunistične brigade v večjem obsegu, kakor za avstrijske komuniste. Tudi udeležba na proslavi z italijanske strani je bila večja, kakor z avstrijske. Kar „125 preživelih borcev“ nekdanje partizanske brigade Fontanot je prišlo v Slovenijo. Njim na čast so bile slavnosti v raznih krajih na Dolenjskem, zlasti v Žužemberku in na Suhorju. Tu je predsednik metliške občinske skupščine Vrviščar poveličeval „osvobodilno delovanje“ laških komunistov med Slovenci ter je na tamošnji šoli „v trajen spomin še poznejšim slovenskim rodovom“ odkril spominsko ploščo. Filatelistična zveza Slovenije je pa v sodelovanju s predsedstvom partizanske bojevniške organizacije izdala spominski pisemski ovitek, na katerem je na zemljevidu Slovenije zarisana operacijska pot italijanske partizanske komunistične brigade Fontanot od ustanovitve 1. 1944 na Suhorju v Beli krajini do vrnitve v Italijo maja 1945. Na pošti Suhor je pa bil 20. decembra celo v rabi poštni žig, ki „simbolizira boj dveh narodov proti nacizmu“.
Tako so slovenski komunisti skupno z avstrijskimi in laškimi v novembru in decembru lanskega leta združeno proslavljali skupne krvave orgije nad slovenskim narodom med II. svetovno vojno. Poveličevali so skupne boje proti
Ameriške represalije
Vietnamski komunistični gverilci so minulo soboto ponovili silovit teroristi- ! čni napad na ameriško vojaško oporišče v Južnem Vietnamu. Pozorišče napada je bila vas Pleiku, 300 km severno od južnovietnamske prestolnice Saigon. Napadalci so se prikradli mimo viet-hamskih straž v bližino ameriškega vojaškega oporišča in letališča in ga zasuli z minometalci. Poškodovali in uničili so ve,č ameriških letal in helikopterjev, pobili pa tudi 8 ameriških vojakov, 109 pa ranili. Napad je bil tako skrbno pripravljen in izveden, kakor podoben gverilski napad na Amerikance lansko jesen.
Isto soboto je v Hanoi, glavno mesto Severnega Vietnama, priletel na obisk sovjetski predsednik Kosygin. Opazovalci menijo, da je prispel na razgovore s Hočiminhom, da bi ga pridobil za sodelovanje na konferenci komunističnih strank, ki jo Kremelj pripravlja za 1. marec v Moskvi. Na konferenci naj bi sovjetska KP razčistila odnos ostalih komunističnih strank do kitajske KP. Ker pa je bil gverilski napad izvršen ravno v trenutku Kosyginovega prihoda v Hanoi, poznavalci razmer v jugovzhodni Aziji tudi menijo, da je Hočiminh ukazal izvršiti napad prav ta dan, da bi dokazal Kosyginu, da je njegova gverilska vojska v Južnem Vietnamu sposobna zavzeti Južni Vietnam za komunizem, če bo le dobila dovolj pomoči v orožju in drugem vojnem materialu tudi od ZSSR, ne samo od Kitajske. Spet drugi pa so mnenja, da so kom. gverilci izvršili napad v sporazumu z ZSSR, da bi tako Amerikanci vedeli, da je tudi Moskva pripravljena pomagati Severnemu Vietnamu v borbi za podjarmljenje Južnega Vietnama, ne samo Kitajska.
Ugibanj je toliko, da zahodnjaki s tem dokazujejo, da pravzaprav malo ali j
proti Sev. Vietnamu
nič ne vedo, kaj namerava bodisi Moskva bodisi Peking. Vedo samo to in to je tudi vsemu svetu jasno, da za komunisti v Severnem Vietnamu stojita i Moskva i Peking, kako daleč pa sta pripravljena spustiti se v odkrit boj z Amerikanci, pa doslej niso mogli ugotoviti.
Ameriški predsednik Johnson je tudi ponovil represalije proti Severnemu Vietnamu, kakor lansko leto. Ameriški bombniki so izvedli osredotočene napade na severnovietnamska vojaška oporišča, takoj v nedeljo in še dodatne napade v ponedeljek. Nekaj ameriških letal so komunisti sestrelili.
Ameriška vlada je obvestila zaveznike in sovjete, da so bili ameriški letalski napadi na Severni Vietnam le povračilni in da nima namena razširiti vojne na ostala področja v jugovzhodni Aziji. Iz Moskve na sporočilo seveda ni dobila odgovora, zahodnjaki pa so sklicali nujno sejo NATO. Ameriška vlada je istočasno objavila, da ne namerava umakniti iz Južnega Vietnama svoje vojske, ker da ne bo „za nobeno ceno“ prepustila te države komunizmu.
V Južni Vietnam so Amerikanci poslali prve protiletalske rakete Hawk, ki avtomatično poiščejo v zraku svojo žrtev in imajo radij poleta 25 km. Ameriško civilno prebivalstvo pa so začeli seliti iz Južnega Vietnama v ZDA.
Kakor je bilo predvideno, so sovjeti v Moskvi organizirali demonstracije pred ameriškim veleposlaništvom proti ameriškim napadom na Severni Vietnam. Prav tako je Peking organiziral, demonstracije po vsej državi proti „ameriškim imperialističnim' tatovom“. Pekinški „Ljudski dnevnik“, uradno glasilo kitajske komunistične vlade, pa je objavilo, da je „Kitajska pripravljena na spopad z ZDA“.
j gla Evropa, — če bo zadržala ZDA in j ZSSR v primerni razdalji od sebe — nekega dne predstavljati odločujočo silo za vzdrževanje ravnotežja v svetovnem dogajanju. De Gaullova vizija o Evropi od Atlantika do Urala je možna morda
v daljni bodočnosti, toda zamišljena je brez ZDA in Anglije, Rusi (takrat sovjetov ne bo več), pa naj bi igrali v njej le vlogo, ki bi bila koristna ostali Evropi in nič več. Rusi, smatra De Gaulle, spadajo v Azijo.
Tajlandija — nova žrtev komunizma?
Komunistična Kitajska si je izbrala novo žrtev med jugovzhodno-azijskimi državami.
Pekinški radio je prejšnji petek objavil, da bo kitajska vlada z vsemi sredstvi podprla delovanje tkzv. tajlandske ljudske fronte, komunistične organizacije, ki je dan prej objavila, da namerava sprevreči obstoječi demokratski red v državi.
Pekinški radio je v isti oddaji obja-
vil, da tajlandska ljudska fronta namerava „izgnati ameriške imperialiste in zagotoviti neodvisnost, demokracijo, mir, nevtralnost in blagostanje Tajlandiji.“
V Washingtonu zaskrbljeno sledijo razvoju dogodkov v Tajlandiji, zlasti zaradi iznenadnih terorističnih napadov komunističnih gverilcev, ki so se v zadnjih dneh zgodili ob severovzhodni meji z Laosem.
Be Gaulle udarja po ZDA in ZSSR
Francoski predsednik De Gaulle je imel pretekli četrtek svojo enajsto časnikarsko konferenco, odkar zopet vlada Francijo in prvo od lanskega 23. julija.
Na konferenci je presenetil svetovne gospodarstvenike, ko je predlagal, naj bi svetovno gospodarstvo spet sprejelo za menjalno podlago svojih valut zlato, ameriški dolar in angleški funt pa naj izgubita svojo izključujočo menjalno vrednost.
ÖAa^v te De Gaullove izjave je bil meSBHnodnjaki različen. V Evropi so ga na splošno sprejeli z odohravanjem, kajti države, združene v Skupnem evieni trgu, imajo, kakor je znano, večjo zalogo zlata, kakor ga imajo >A. V Washingtonu in Londonu pa so gospodarstveniki protestirali proti De Gaullovemu predlogu.
V drugem delu svoje konference časnikarji pa je De Gaulle udaril po Amerikancih in sovjetih. Poudarjal je, da niti ZDA niti ZSSR nista poklicani, da bi samo onidve reševali svetovne probleme; prav tako nasprotuje „dolarski kolonizaciji“ Evrope; obe, ZDA in ZSSR, naj se prenehata vtikati v razmere v Evropi, zlasti kar se tiče bodočnosti Nemčije.
Nadalje je De Gaulle izrazil potrebo po spremembi pravilnika organizacije ZN in pripomnil, da so poleg ZSSR tudi ZDA krive, da vlada v ZN „zmešnjava“. De Gaulle tudi meni, da bi bila potrebna nova konferenca petih velesil, vključno z rdečo Kitajsko, na kateri bi prerešetali pravilnik organizacije ZN, „ker samo tako bomo mogli rešiti to organizacijo in svetovni mir,“ trdi De Gaulle. „Svetovna država s svetovno vlado in svetovnim parlamentom, vse to so le sanje,“ je dejal De Gaulle. „ZN pa so v svojem delovanju segli predaleč, celo čez meje pravilnika. Tako se je v ZN zgodila globoka sprememba ter so zato izgubili ves svoj prestiž.“
De Gaullove izjave so bile namenjene, kakor je razvidno, predvsem Amerikancem in sovjetom. Tako Amerikanci kakor sovjeti imajo velike težave v Aziji: Amerikanci v Vietnamu, sovjeti pa se na vse načine trudijo, da bi se znova vrinili v Azijo, v katero jim zapirajo vrato rdeči Kitajci. De Gaulle, kakor kaže, smatra rdečo Kitajsko za dominantno silo v Aziji. Zato je s Pekingom vzpostavil zveze. Doslej je imel od teh zvez malo ali nič dobička, toda De Gaulle gleda na svetovni razvoj s širokim pogledom. Po njegovem mnenju bo mo-
I Z
TEDNA
Predsednik uruguayskega državnega vladnega kolegialnega sveta Luis Ginna-tasio je v nedeljo, 7. februarja nenadoma umrl. V 71. letu starosti ga je zadela srčna kap. Njegov predsedniški mandat bi potekel s 1. marcem. Začasni predsednik drž. vladnega kolegialnega sveta bo do 1. marca Washington Beltran, od 1. marca naprej bo pa Beltranu začela teči za eno leto redna predsedniška doba.
Med Uruguayern in Brazilom je bila v zadnjem času precejšnja napetost zaradi delovanja brazilske opozicije proti sedanji brazilski vladi. Brazilska vlada se je pritoževala zlasti zaradi delovnosti bivšega guvernerja države Rio Grande do Sul in biv. poslanca Lionela Brizole. Končno je uruguayska vlada ugodila zahtevam brazilske vlade ter je omenjenemu brazilskemu politiku določila novo mesto bivanja v notranjosti Uru-guaya. Istočasno je pa uruguayska vlada obsodila za Uruguay žaljive izraze, ki jih je uporabljal v svojih notah brazilski poslanik v Montevideu Manuel Pio Correia. Zaradi te pritožbe Uruguaycev ga bo brazilska vlada zamenjala.
Čile je 6. t. m. zadela huda nesreča. V Andih je zadelo ob enega od gorskih vrhov veliko potniško letalo DC 6. 81 potnikov in 7 članov posadke je v nesreči izgubilo življenje. Letalo je bilo na poti v Buenos Aires in Montevideo.
V T I D I M
I Predsednik bolivijske vlade René-I Earrientos je izjavil, da bo pri volitvah i dne 26. septembra kandidat za bolivij-! skega predsednika in da pred volitvami ne bo odstopil. Dejal je, da ne bo kandidat nobene politične stranke, ampak samo „bolivijskega ljudstva“. Po prednji Barrientosovi izjavi so bolivijske politične stranke objavile zahtevo, da mora predsednik spoštovati določila ustave ter odstopiti, če hoče biti pri volitvah predsedniški kandidat.
Predsednik britanske vlade Harold Wilson bi moral imeti 10. t. m. sestanek z ameriškim predsednikom Johnsonom. Je pa ta sestanek zaradi raznih domačih perečih vprašanj odložil na poznejši čas. Med tem je sed. laburistični predsednik doživel kar tri nove poraze pri nadomestnih volitvah, na katerih so povsod zmagali konservativci. Volilni okraji, v katerih so bile volitve, so res bili trdno v rokah konservativcev, toda volitve So pokazale, da so laboristi pri nadomestnih volitvah dobili manj glasov, kakor pa pri poslaničkih volitvah. Zaradi zadnjih volilnih rezultatov, bo morala biti vlada pri svojem zakonodajnem delu še previdnejša kot doslej, če se bo hotela zavarovati pred porazom, kajti 9 liberalnih poslancev nima z laboristi nobenega političnega dogovora, da bi morali vedno glasovati z vlado ter jo braniti pred napadi konservativcev.
Iz življenja Im dogajaaja v Argenti»!
narodno zavednemu slovenskemu narodu, ter izražali. željo, naj bi sodelovanje med slovenskimi, avstrijskimi in laškimi partizani, vzpostavljeno med laško, nemško in madžarsko okupacijo Slovenije, ostalo trajno, da bi se lahko komunistična diktatura nad slovenskim narodom ohranjala še naprej.
Tako delajo komunisti, ki imajo vso oblast v svojih rokah, da bi tako doma, kakor v svetu, še bolj utrdili svojo diktaturo nad slovenskim narodom.
Slovenci v svobodnem svetu se tudi pripravljamo na proslave. Na proslave 20-letnice tistih slovenskih junakov, ki so padli v boju s komunisti, ker so hoteli slovenskemu narodu samo dobro, ker so hoteli, da bi slovenski narod živel še naprej v svobodi in demokraciji. V tej borbi so izgubili svoja življenja. Tem junakom se je pridružila še dolga, dolga vrsta ostalih slovenskih žrtev. Vsi so kot zmagovalci legali k zadnjemu počitku v slovensko zemljo, kajti komunisti jih niso mogli premagati z orožjem. Na oblast so prišli samo s pomoč-
jo naivnih zahodnih zaveznikov in rdeče sovjetske armade. Zato se je leta 1945 v domovini sovražna okupacija samo spremenila v še strašnejše komunistično suženjstvo, ki traja še danes. Zato boj s komunizmom ni zaključen. Traja še naprej in bo trajal tako dolgo, dokler na slovenski zemlji slovenski človek ne bo zopet svoboden.
Ali nas priprave na proslave 20-let-nice slovenske tragedije ob bratenju slovenskih komunistov z avstrijskimi in laškimi na grobovih padlih slovenskih mož in fantov ter ostalih komunističnih žrtev v množičnih grobovih ne opozarjajo dovolj zgovorno na nujnost, da se še bolj strnejo in združijo vse tvorne sile svobodnih Slovencev v svetu, da bi v ljubezni, bratski slogi, medsebojnem spoštovanju in podpiranju lahko vse svoje sposobnosti in razpoložljive sile ter moči posvetili samo temu, kako bi čimprej pregnali s slovenske domovine komunizem, ki je bil, je in bo ostal naj-! ”e.čji sovražnik slovenskega naroda? ! Ali izpolnjujemo svojo dolžnost?
Vlada in opozicija
Vlada s svojo ljudsko radikalno stranko v parlamentu nima absolutne večine. Zato je bila pri svojem zakonodajnem delu navezana na podporo posameznih političnih strank, ki so po proporcionalnem volilnem sistemu dobile pri zadnjih volitvah svoje zastopnike v zakonodajni zbornici. V senatu samem pa imajo večino ljudski radikali sami. Doslej so vlado opozicionalne politične skupine podpirale, čeprav niso opuščale nobene priložnosti, da ne bi povedale odkrito svojega nasprotnega mnenja, ki so ga imele o raznih vprašanjih.
Doslej najbolj dosledno opozicional-no stališče so pa opozicionalne stranke pokazale v proračunski debati, ko so z vso odločnostjo nastopile proti spremembi pravil državne Centralne banke, ki bi naj dale vladi možnost, da bi obstoječi obtok denarja še povečala za 50 milijard. Medtem, ko so opozicionalne stranke glasovale za državni proračun, čeprav so se kritično izražale o njem, so pa zavrnile sprejetje člena 49, ki naj hi vladi dal pooblastilo za izdajo nove količine bankovcev. Zato je moral proračun oditi v ponovno razpravo v se-
nat.	Ta je vztrajal na vključitvi omenjene spremembe za drž. emisijski denarni zavod v finančnem zakonu. Poslanska zbornica je zato prejšnji teden morala znova razpravljati o spremembi pravil drž. Centralne banke. Po obširni ^ in vroči debati, v kateri so opozicional-ni poslanci navajali vse razloge, ki go-1 vare proti dopustnosti povečanja sed. obtoka denarja v državi, so vnovič za- ; vrnili sprejetje določila o spremembi čl. 49 Centralne banke. O nujnosti spre- j membe omenjenega člena so pa govorili vladni poslanci in tudi sam finančni minister je v svojem poročilu navajal, da ni nobene nevarnosti, da bi se zaradi tega inflacija v državi povečala. Pa ni nič zaleglo. Opozicija je
bila pròti. Tako je državni proračun z nova pred senatom. Za včeraj je bila sklicana seja senatorjev. V' trenutku, ko pišemo to poročilo, ni nobenega dvoma, da bo senat vztrajal pri svojih dosedanjih sklepih in bo tudi tokrat potrdil spremembo čl. 49 Centralne banke in sicer z dvetretjinsko večino, kakor za take primere zahtevajo zakon-račun s fin. zakonom v ponovno odobritev poslanski zbornici. Proces v njej bo pa tale: Opozicija mora zbrati prav tako dve tretjini glasov, če bo hotela še naprej vztrajati pri svojem odklonilnem stališču glede spremembe omenjenega določila, ki naj bi vladi dalo možnost za izdanje 50 milijard novih novčanic, zneska, ki ga drž. blagajna potrebuje za kritje raznih obvez. Te večine pa opozicija v parlamentu ne bo mogla spraviti skupaj in bo tako drž. proračun s finančnim zakonom postal zakon. Vladi bo preostalo samo še to, da ga bo predsednik podpisal ter objavil v uradnem listu.
Tako se bo končala proračunska bitka opozicije z vlado slednji v prid.
Proračunska bitka med vlado in opozicijo je samo uvod v mnogo ostrejši volilni boj, kar potrjujejo že dosedanji znaki. Tako je n.pr. med funkcionarji vladne ljudske radikalne stranke in opozicionalne napredne demokratske stranke, ki kandidira za marčne volitve za poslaniškega kandidata v prestolnici svojo najmočnejšo politično osebnost, samega glavnega tajnika dr. Horacija Thedyja, v nočnih urah v Bs. Airesu prišlo do pravega dejanskega spopada, v katerega je morala poseči policija in ki bo dobil svoj zaključek tudi pred sodiščem.
Pa tudi že dosedanji govori opozi-cionalnih prvakov kažejo, da opozicija ne bo prav nič štedila z napadi na vlado. To je dokazal že predsednik polit, skupine Zveza argentinskega ljudstva
DR. MIHA KREK
Velik Slerenee
Pred desetimi leti je v emigraciji, med nami v Buenos Airesu umrl gim- | nazijski ravnatelj Bogumil Remec. V času med dvema svetovnima vojnama je bil po mojem prepričanju to najmočnejši in najvplivnejši (človek v družbi, ki
Bara Remec: Moj oče
smo jo imenovali slovenska katoliška skupnost. On je to družbo, kakršna je bila, bistveno soustvarjal, potem pa jo drevno gojil in zanjo skrbel, tako nekako kot je kasneje tu v izgnanstvu kot vrtnarski delavec dan na dan gojil cvetje in rastlinje v mestnem vrtu. Ni bil ne ideolog, ne govornik, ne pisec. Bil je kot skrbnik med svojim ljudstvom in njegovim življenjem. Kot skrbnik, ki poleg Boga in narave najbolj vpliva na rast in napredek vsega živega v vrtu.
Pomemben je postal prof. Remec v zadnjih letih pred prvo svetovno vojno v mladem slovenskem katoliškem starešinstvu. Postal je odločilen v skupini, ki je krenila za Janezom Evangelistom Krekom, njegovim socialnim programom in za narodno političnimi cilji, ki jih je on določil. V trenjih s skupino, ki jo je vodil dr. Šušteršič, je profesor Remec nosil težo boja in tudi osebno moral pretrpeti posledice. IDa je slovensko katoliško starešinstvo tako zvesto, vztrajno in skoro soglasno podpiralo in branilo vse, kar so kot važno zahtevali Mahnič, Jeglič, Evangelist Krek in Anton Korošec, je v velikem delu zasluga profesorja Remca, ki je v tistih viharjih stal kot steber, delal kot mravlja in potrpel brez besedi.
V prvem desetletju po prvi svetovni vojni je pokojni opravljal celo zbirko najtežjih poslov v skupnosti. Bil je po-slevodeči podpredsednik Slovenske ljudske stranke, Koroščev namestnik v Zadružni zvezi in predsednik Gospodarske zveze. Zadružna in politična organizacija je bila v njegovih rokah. Prelom s
Bogumil Remec
prejšnjo državo in vstop v novo, povojne podrtije in prečesta notranja neskladja, vse to so bile samo najvidnejše ir. morda najhujše težave, ki jih je bilo treba premagati, da se je vse naravnalo na nove razmere v Jugoslaviji. Remec je to delo opravljal s čudovito učinkovitostjo in solidnostjo.
Poleg vsega tega in poklicnega dela, ki ga je neprestano opravljal kot gimnazijski profesor — izvzemši tisti čas, nekaj mesecev, ko je bil poverjenik za notranje zadeve v vladi v Ljubljani, je pa še našel čas za Slovensko katoliško akademsko starešinstvo, za Akademski dom, za Stadion, za pripravljanje slovenskih katoliških shodov, za nešteto shodov in sestankov po deželi in še vrsto podobnih večjih in manjših zadev in ustanov, ki je zanje skrbel.
Bil sem kmalu med prvimi dijaki, ki smo iz vojske prišli. Prvo leto prava sem opravil na zagrebški univerzi, potem sem se pa vpisal na ljubljansko. Bilo nas je kakih 30, ki bi radi imeli svoje društvo. Pa smo bili nebogljeni začetniki v vsem. Arhiva nekdanjega dunajskega društva Danica in graške j Zarje sta bila v Ljubljani, prostorov I pa nobenih. Iskali smo in prosili. Po- j vsod smo naleteli na dobro voljo in na- j klonjenost, prostorov pa le ni bilo. Ko ! smo se pa obrnili na prof. Remca, je j takoj nastal gradbeni odbor in zrasel je j Akademski dom na Miklošičevi cesti, kjer so katoliška visokošolska društva imela svojo skromno, pa primerno streho. Stvarni graditelj Akademskega doma je bil profesor Remec. Prav tako je kasneje bil med prvimi in odločilnimi graditelji mladinskega Stadiona v Ljub-
ljani. Na mladino je mislil s posebno skrbnostjo.
Rad se ga spomnim. Visok, krepak, ustaljen, umerjen, nekam trdo odločen mož je bil. Délal je iz vere, da je dobro zadružništvo najsolidnejša hrbtenica in v naših razmerah najbolj pravšno sredstvo za pospeševanje napredka kmetskega stanu in podeželja in da je demokratično urejena, pa trdna složnost ljudskih množic v osnovnih narodno političnih vprašanjih ' predpogoj uspeha malega naroda v tekmah z drugimi. Kakih deset let sem bil čisto v bližini pokojnega, tako, da sva se stalno srečavala v hudem in v dobrem. Dokler ga človek ni poznal,* je delal vtis osorno trdega moža. Zavedal se je teh svojih lastnosti in jih še podčrtaval, če je s tem mogel koristiti. „Prijetne in lepe reci kar drugi opravite,“ sem ga slišal reči, „neprijetne in grobe bom pa jaz.“ Pod raševinasto zunanjostjo je bila pa dejansko blaga, zelo blaga, očetovsko skrbna oseba, ki je mislila in delala za potrebe ljudstva, za skupne reči in naloge tako vneto, da je to bila vsebina in toplina njegovih opravkov.
Ko je bil Akademski dom v Ljubljani dograjen, sem predlagal v društvu Danica, naj bi Remca izvolili za častnega člana. Predlog je propadel in povedal sem mu. „Tako je prav,“ je rekel. „Po tem, kar fantje o meni vedo, nisem, primeren. Zato so tako glasovali. Iskreni in odločni morajo biti. Če kdaj rogovilijo, nič ne de. Dobro voljo imajo. Nekaj dobre volje pri njih in veliko ljubezni pri nas, pa bomo vedno dobili skupno rešitev za nove napore in dosegali nove uspehe.“
Remec je bil eden najčistejših ir najučinkovitejših javnih delavcev v tistih letih med nami.
Končno tudi Južna Amerika
Peter Howard, svetovno znani politični pisatelj in predavatelj, prihaja s svojo skupino na misijonsko kampanjo v južno Ameriko. Torej tudi v Argentino. V njegovi skupini so tudi: Rajmo-han Ghandi, 29-letni vnuk Mahatme Ghandija, katerega bom niže bolj natančno predstavila. Dame Flora MacLeod, načelnica MacLeodovega plemena, Morris Martin, slavni filozof, ki je s Petrom Howardom glavni Buchmannov naslednik. Za časa tretjega zasedanja Vatikanskega koncila je bil v Rimu in junija 1964 vsemu svetu poslal sporočilo: „Najboljša pot za združenje vseh krisltjanov“. Poročilo je nad vse zanimivo in res samo enkratno. Dr. Paul Campell, kanadski pisatelj in kirurg, ki se z besedo in dejanjem bori proti „Novi morali“ in ga lahko postavljamo med švedske škofe, zdravnike in pogumne žene, ki se tam borijo v isti smeri. Markiz Graham, veleposestnik iz škotske, Esteban Daranyi, veleinđustrijalec iz Peruja, in Alberto Kowarick, čigar družina ima več tekstilnih tovarn v Sao Paulu, Brazil.
Pravim, da prihajajo na poseben misijon. Kdo pa so?
Petra Howarda, čigar gledališka dela gredo po vseh petih delih sveta (trenutno po Avstriji, Švici in (Nemčiji) ne bi mogla bolje predstaviti, kot da rabim besede kardinala _Cushinga, nadškofa iz Bostona, dolgoletnega dobrega prijatelja blagopokojnega predsednika Kennedya. Napisal je predgovor k Ho-wardovi, junija 1964 izdani knjigi „Navodila za odgovomofst“, zbirko govorov, katere je imel Howard 1964 po ZDA. Kardinal pravi:
„S Petrom Howardom sva že dolgo prijatelja. On je odgovoren za program MRE in po vsem sVetu znan po svojem odločnem in prepričljivem nastopanju. S svojo nadarjenostjo in svojim šolanjem kot žurnalist druži jasen pogled za moralne odnose, katerega si je bil pridobil v občevanju z ljudmi in narodi.
V nekem govoru pred senatom države Massachusetts, ki je v tej knjigi pod naslovom „Navodila za odgovor-noslt“, je Peter Howard dne 4. marca 1964 izjavil: ‘Živimo stoletje junakov. Nobena prejšnjih dob ni človeka postavljala pred take možnosti. Vsemu človeštvu moremo torej ali zagotoviti življenja vredno življenje, ali pa se sami
AR6IHTINA
(Nadaljevanje s 1. strani)
gen. Aramburu, bivši predsednik vlade osvobodilne revolucije. Govor je imel na politični večerji, s katero je ta stranka začela volilni boj v mestu Vicente Lopez na področju Vel. Bs. Airesa. Vlado je obtoževal, da je kriva za sedanje težko gospodarsko stanje, ker gospodarskih problemov ni reševala in jih tudi sedaj še ne rešuje, tako kakor bi jih morala. Vladi sploh očita, da vodi napačno gospodarsko politiko, pri volitvah, da je pa samo ena izbira „ali zaostalost ali pa napredek“. V istem smislu, toda samo še v ostrejših oblikah, se izražajo tudi prvaki ostalih političnih strank.
Gospodarsko politiko vlade so obsodili tudi predstavniki Koordinirane akcije svobodnih gospodarskih podjetij ACIEL (Acción Coordinadora de las Instituciones' Empresarias Libres). Na kongresu so sprejeli resolucijo ter jo izročili predsedniku republike prejšnji četrtek. V njej poudarjajo, da ta ustanova ni politična in tudi ne zasleduje nobenih političnih ciljev. Ni proti strankam, je pa odločno proti vedno večjemu poseganju države v privatno gospodarstvo. Zato nastopa proti državnim intervencijam in proti inflacijski politiki. Vladi očita, da je dopustila, da sindikati zlorabljajo pravico do stavke itd. Izhod iz sedanjega položaja vidijo samo v popolni spremembi dosedanje gospodarske politike vlade. Po zatrjevanju predstavnikov omenjene gospodarske ustanove zahteva tako spremembo ohranitev stabilnosti in socialnega miru v državi.
Vladna ljudska radikalna stranka in njeni predstavniki pa ne mirujejo. Z
sebe uničiti s problemi, katere smo si bili sami pripravili/
Če bo Amerika zmožna ustvariti tak ‘ip Človeka in družbe, kakršnega zahtevata tok in pritisk sedanjosti, potem bodo ZDA vodile človeštvo v prihodnjo dobo človeškega razvoja. Howardove besede sto izzivanje za nas vse. Prinašajo nam izredno jasnost o Ameriki in svetu, ki je zelo dobrodošla.“
Podpisal: Richard Cardinal Cushing, Archbishop of Boston
Rajmohan Ghandi je našim čitateljem že precej znan. Novo, kar moram tukaj poudariti, je pa dejstvo, da od' 6. novembra 1964 v Bombayu izdaja tednik „Himmat“ (Pogum) s podnaslovom „Novi glas iz Azije“, čigar glavni urednik je Ghandi sam. Njegov v prvi številki objavljeni članek „Ali Indija more zadržati Kitajsko“, obravnava v vseh podrobnostih položaj Azije po padcu Hruščova.
Članek je izredno aktualen pa tudi zelo dolg. Zato upamo, da nam h^|todi v Buenosi Airesu kaj zanimiveg^PBFe dal. Saj zato prihaja.
Julija Payman
DR. LUDOVIK PUš
Oblast is ljudstva in drugo
(Pripombe k članku dr. Jožeta Velikonje v Zborniku 1965, sfar. 204—206)
Spretni pisci razprav, ki naj bi ime- i le znanstveno-objektivno veljavo, včasih j uporabljajo izrazno tehniko in miselno ! kompozicijo na način, s katerim so ob- j varovani očitka, da niso objektivni. Pri 1 obravnavanju predmeta, ki naj se prikaže in utemelji v smislu njihovega stališča in gledanja, se poslužujejo dokaznega materiala, ki se povprečnemu bravcu vidi ne samo logičen, marveč dokazilen, ker je porabljen po spretni predpripravi, veljavni za splošno, generalno aplikacijo, dočim so morda zelo važni elementi, ki govore proti, omenjeni samo mimogrede. Tako se avtorju ne more očitati, da ne upošteva vseh osnovnih komponent, način pa, kako te komponente uporablja, ostane večini bravcev nezanimiv ter ga utegnejo celo popolnoma prezreti. Končni vtis takih bravcev je prepričanje, da ima avtor prav in je njegovo gledanje pravilno, ker je resnično.
Dr. Jožetu Velikonji priznam, da je zelo spreten v prikazovanju svojih idej o komunizmu in da je njegovo razglabljanje in razčlenjevanje gospodarskih in političnih elementov, kakor se manifestirajo v komunističnem sistemu, kar prepričljivo za onega, ki jim ne gre prav do dna. Kdor pa jim gre do dna, se mu odkrije, da pisec ni prišel do čiste resnice, temveč je ostal nekako na pol pota, kjer se lahko obrneš sem ali tja.
Velikonja se takoj ob začetku zava-
ruje z ugotovitvijo, da je njegov pogled na komunizem subjektiven in mu ne pripisuje originalnosti in obče vel javnosti. Toda dejstvo, da je pisec sam eden najbolj študiranih znanstvenikov mlade generacije med povojno slovensko emigracijo na področju kulturne in politične geografije, njegovo ugotovitev o subjektivnosti zmanjša na minimum. Kdo bo vedel pravo, če ne tako učen, sodoben znanstvenik ? Pa bom vendar navedel nekaj njegovih zaključkov, ki ne zdržijo kritične analize.
1. Glede vprašanja o izvoru oblasti pravi: „Po komunističnem gledanju, pa tudi po gledanju velikega dela nekomunistov, izhaja oblast iz ljudstva.“ „Ima jo, kdor si jo od ljudstva pridobi.“ Vse tc je res in drži! Samo dostaviti je treba, da oblast ne pride in ne more priti od ljudstva, kadar si jo kdo pridobi brez j svobodno izražene volje ljudstva s tem, da to ljudstvo z nasiljem ustrahuje. Bo kdo dejal: bila je tačas vojna in revolucija. Dobro! Danes ni ne enega ne drugega, pa vendar komunistična oblast ni od ljudstva. Kajti ljudstvo nima možnosti, da si svojo oblast svobodno izbere niti danes. Zakaj komunisti ne pristanejo na res svobodne volitve? Vsi vemo zakaj. Dobro se zavedajo, da bi se jasno pokazalo, da njihova oblast ni nikoli bila in ni danes' iz ljudstva.
Upor legitimni oblasti, po katerem so — v avtorjevem smislu — ameriške države severa in juga nastale, je bil or-j
ganiziran s pristankom in sodelovanjem ogromne večine ljudstva, sicer bi se sploh ne bil posrečil. Tak upor izhaja iz volje ljudstva in je zatorej legitimen. Komunistični upor pa, zgrajen na nasilnem ustrahovanju večine ljudstva, v nobenem primeru ne more imeti take sankcije in zato po načelu izvora oblasti iz ljudstva ni legitimen. Primerjava z osvobodilnim uporom ameriških ljudstev je netočna.
2.	Glede lastnine piše Velikonja, da se komunistom zdi „svojevoljno uporabljanje te zasebne lastnine krivično, če pri tem niso sodeležni drugi ljudje.“ Na drugem mestu pa izpoveduje svoje gledanje, po katerem „osebna lastnina mora biti v moderni družbi omejena, kajti neomejenost se prehitro sprevrže v socialno krivičnost... “ Saj komunizmu ne gre za brzdanje svojevoljnega uporabljanja lastnine, niti ne za omejitev osebne lastnine, če bi bilo tako, bi bil komunistični nauk o lastnini v soglasju z naukom vseh papeških socialnih okrožnic od Rerum Novarum do Mater et Magistra, Gre mu za celotno odpravo zasebne lastnine, pa avtor tega nikjer ne pribije. „Končni idealni komunistični red“ predvideva popolno socializacijo, ki je protinaravna in v nasprotju s krščanskim naukom. Ostati pri tem vprašanju na pol poti je zapeljivo za povprečnega bralca in je torej tak način obravnave treba odkloniti, ker človeka zavaja v neresnično oceno komunističnega sistema.
3.	Vprašanje svobode v komunizmu je za avtorja „bolj zapleteno“, kot sani pravi. In nadaljuje, da je v komunistič-
nem svetu svoboda omejena na ustvarjanje in krepljenje socialističnega reda; „karkoli temu redu nasprotuje, ne more uživati svobode“. Komunistična svoboda je celo po piščevem priznanju bore neznatna. Toda takoj vse to opraviči, češ „tudi marsikatere nekomunistične države omejujejo svobodo tistim, ki delajo proti interesom režima ali za zrušitev obstoječega sistema“. Trditev je treba postaviti v pravo perspektivo, ki bo pokazala sliko, nespodobno za primerjavo. Najprej je treba vprašati, katere nekomunistične države ima pisec v mislih. Če misli ne razne nekomunistične diktature po svetu, potem seveda izganja hudiča z belcebubom. Komunističnega zatiranja svobode ne moreš opravičevati s tem, da ga primerjaš z deželami, kjer nekomunistična diktatura tudi zatira svobodo, češ, saj Comunisti niso èdini, ki to prakticirajo; gre torej le zato, „koliko ljudi je pri tem prizadetih“.
Tako enostavna ta stvar vendar ni. Vsak svobodoljuben človek mora primerjati svobodo pod komunizmom s svobodo v demokratskih državah, kjer ima ljudstvo polno možnost izbire državne oblasti. V takih državah je delovanje proti interesom režima kot takega nekaj vsakdanjega: vsaka opozicija stremi za zrušenjem režima in prevzemom oblasti. Zdrava politična tekma je bistvena za pristno demokracijo in zelo donosna za blagostanje naroda. Kjer stremljenja v svobodi za zrušenje režima ni, je politično ozračje nezdravo in blizu diktaturi ali pa je diktatura že v sedlu. Svobodoljubne države se zavarujejo samo pred nasilnim preobratom, ko se obsto-
odločnostjo zavračajo kritiko opozicije ter v podkrepitev svojih izjav navajajo podatke o povečanju industrijske proizvodnje, mir, ki je v državi, svobodo, ki jo uživajo vsi sloji, poštenje, ki ga uvaja v javno upravo sedanja vlada ter javna dela, ki bodo prinesla koristi širokim ljudskim slojem. Med taka velika javna dela spada med drugim zgraditev velikega vodovoda za mesti Avella-neda in Lanus. V ta mesta bodo dovajali vodo iz buenosaireškega mestnega vodovoda po betonskem kanalu, ki bo šel pod reko Riachuelo. Dolg bo 9223 m, v premeru bo imel 3,80 m, njegova zgraditev bo pa stala eno milijardo in 540 milijonov pesov. Pri začetnih delih je bil navzoč predsednik dr. Illia.
Nadzorstvo nad volitvami
Vlada je objavila, da namerava odrediti, da naj bi za pravilnost marčnih volitev ter za red na voliščih skrbele policijske oblasti in ne več vojska kot je bilo to v navadi doslej. Tisti, ki so se zavzemali za policijsko varstvo, so svoj zadevni predlog zagovarjali s stališčem, da naj tudi pri volitvah pride do izraza civilna politična oblast, oborožene sile pa naj bi bile ob strani ter jih ne bi več vlačili v politične akte. Proti temu, da bi policija nadzorovala volitve, se je pa, takoj dvignilo več strank. Zato je notr. min. dr. Paimero za prejšnji teden povabil k sebi na razgovor predstavnike tistih političnih strank, ki >se bodo udeležile volitev. Povabilu se je odzvalo 15 političnih strank. Od teh se jih je 9 izjavilo, da naj izvedbo marčnih volitev še naprej nadzorujejo predstavniki oboroženih sil in ne policija. Ostalih 6 političnih strank se je izjavilo za policijo. Na podlagi mnenja večine strank, naj bi skrbele za pravilnost marčnih volitev oborožene sile, bo verjetno predsednik že prihodnje dni izdal zadevno odredbo.
Stavke
V ponedeljek so železničarji znova stavkali, čeprav je vlada v zadnjem času spremenila svojo ponudbo v tem smislu, da naj bi za prvih 9 mesecev povišanje prejemkov železničarjev dosegalo višino 25%, ostalih 9 mesecev pa 17%. Povišanje naj bi veljalo za dobo 18 mesecev in bi začelo teči od 1. novembra 1964 naprej. Železničarska sindikata pa zahtevata, naj bi bilo povišanje veljavno samo eno leto: v prvih šestih mesecih naj bi znašalo 30%, v drugih pa 13,5. Ker do sporazuma ni prišlo, so železničarji v ponedeljek znova stavkali ter s tem samo še poslabšali gospodarski položaj drž. železnic, ki jih npr. enodnevna stavka samo na področju Vel. Buenos Airesa oškoduje za 100 milijonov pesov.
Razen železničarjev so v stavkovnem gibanju telefonisti. Telefonska služba se je zaradi tega že zelo poslabšala. Saj je n.pr. samo na področju Vel. Bs. Airesa 58.000 telefonskih aparatov brez zveze. V mezdnem sporu je tudi osebje državne letalske družbe in tudi pomorsko osebje.
ječi sistem ruši s terorjem in prelivanjem krvi. Vsako drugačno rušenje režima pa ni samo možno, marveč naravnost svojsko v sleherni svobodoljubni in demokratični deželi. Avtorjevo opravičilo komunističnega režima s tem, da ga primerja „z marsikaterimi nekomunističnimi državami“, ki tudi omejujejo svobodo, torej ne drži.
4. Trditev, „da se večini ljudi v socialističnih (t. j. komunističnih) deželah v svetu danes godi boljše, kot se jim je pred nastopom komunizma“, je treba imenovati s pravim imenom, ki se mu pravi sofizem, t. j. dokaz, ki vedoma zavaja. Po dvajsetih letih neslutenega svetovnega tehniškega, gospodarskega in socialnega napredka, kakor v zgodovini nima primere, in ki je življenjsko raven v svobodnih državah dvignil bolj kakor v katerikoli dobi človeške zgodovine, v taki dobi govoriti, da se ljudem v komunističnih državah godi bolje kot pred vojno, je neresen opravek. Kajti tu ni objektivnega merila, kakšen bi bil napredek in koliko bolje bi se ljudem godilo sedaj v ,ysocialističnih“ deželah, če bi jih ne bil nasilno podjarmil komunizem. Nesporno jasna je resnica, da je v svobodnem delu Evrope blagostanje večjega dela prebivalstva znatno višje, kot v „socialističnem“ taboru, da ne govorim o Združenih državah Amerike, s katerim ga pisec primerja.
Pri razmišljanju o „blagostanju“ v naši domovini, ki nam je prvenstveno v mislih, pa ne smemo pozabiti ogromne politične pomoči, ki jo je režim bil deležen od Amerike v dobi, ko mu je šlo
/**Wkny«c>wBc:«£ ■s Slc>wctmc
Nezaposlenost v Kranju
V industrijskem obratu Iskra v Kranju so 25. novembra odpustili 165 delavcev. Poslali so jih domov zaradi pomanjkanja dela z zagotovilom, da bodo prejeli 80% osebnih dohodkov. Tega dne sto delavstvo tudi obvestili, „da jih bo prihodnje dni ostalo brez dela še več zaposlenih, tako ,da jih utegne biti do konca leta skupno že 2000 od celotnega kolektiva, ki šteje 13.000 ljudi“. Za novo leto pa tudi niso napovedali najboljših izglediov. Kajti kar naravnost so priznali: „Če se sedanji položaj ne bo kmalu izboljšal, se bo prihodnje leto število zaposlenih, ki bodo ostali doma, še povečalo.“
Direktor v tem podjetju je ing. Danilo Dougan. Ta je o gornjem položaju najprej obvestil delavski svet v tovarni, nato pa delavstvo. Povedal je, da je vzrok odpuščanja delavstva pomanjkanje reprodukcijskega materiala, predvsem izvoza, nekaj pa tudi od domačih proizvajalcev. Po njegovi izjavi je vodstvo podjetja o položaju v industrijskem obratu obvestilo zvezne in republiške organe, pa na prvo opozorilo niso reagirali. Iz njegovih izpovedi je dalje razvidno, da je vodstvo Iskre sklenilo pogodbo z Jugobanko za 6.7 milijonov dolarjev. Zaradi slabega izpolnjevanja pogodb s strani industrijskega podjetja
Č. ti. A. Smoliš — umrl
V sredo, 10. t. m. je slovenski dušni pastir v Mar del Plati g. Boris Koman ob štirih zjutraj sporočil v Slovensko hišo v Buenos Aires, da je tega dne ob eni po polnoči umrl od kapi zadet č. g. Anton Smolič, ki je v tem mestu preživljal počitnice pri prijateljski slovenski družini.
Truplo rajnega g. Antona Smoliča so v sredo popoldne prepeljali iz Mar del Plate v Slovensko hišo ter ga položili ha mrtvaški oder v Slovenski dvorani. Od tu bo pogreb danes dopoldne po pogrebni maši, ki jo bo imel za rajnega g. direktor Anton Orehar.
Rajni g. Smolič je bil dolenjski rojak. Doma je bil iz Mirne peči na Dol. Po končani gimnaziji je vstopil v ljubljansko bogoslovje ter bil posvečen v duhovnika 3. julija 1932. Kot kaplan jè služboval v Podzemlju, Poljanah nad Škofjo Loko, Igu pri Ljubljani in v Polhovem Gradcu. Begunska leta je preživel na Koroškem, odkoder je z večino slov. beguncev emigriral 1. 1948 v Argentino. V Buenos Airesu je imel v začetku kaplanska mesta na nekaterih župnijah, nato pa je bil nastavljen za hišnega kaplana v bolnišnici Zubizareta v mestnem delu Devoto. Na vseh mestih je bil vnet dušni pastir. Vedno je rad pomagal tudi v slovenskem dušnem pastirstvu.
Njegovo truplo naj počiva mirno v argentinski zemlji, njegova duša pa uživa večno srečo ter veselje pri Bogu.
Iskra, pa Jugobanka Iskri ni odobrila vseh predvidenih deviznih kreditov. Iskra je zato skušala skleniti direktne pogodbe s tistimi inozemskimi dobavitelji, ki so ji bili še pripravljeni kaj kreditirati. Vendar je Jugobanka v Ljubljani dovolila le za 285.000 dolarjev teh pogodb.
Posledica: pomanjkanje surovin, padec izvoza in prodaje industrijskih izdelkov in odpuščanje delavstva ter večanje socialne mizerije pod komunistično diktaturo. Tega seveda ing. Dougan ni povedal.
Republiški sekretariat na. šolstvo v
Ljubljani je sestavil predlog za finan-1 ciranje šolstva v letu 1965. Po tem pred-1 logu so pristbjne za ustanavljanje raznih vrst šolstva občinske skupščine. Te skrbe tudi za vzdrževanje šolstva in učnega osebja. Za lažje zmagovanje ob- j čutnih bremen, predlog dopušča možnost ustanavljanja medobčinskih skladov za šolstvo.
Železniško progo od Ljubljane do Jesenic so končno v novembru le elektrificirali. Prvi električni vlak na tej progi je vozil 27. novembra. Razdaljo lod Ljubljane do Jesenic je prevozil brez Jrrestanka v 36 minutah. Električnih vlakov niso izdelali doma, ampak so naročili tri kompozicije na Poljskem. Gorenjske proge pa niso samo elektrificirali, ampak jlo ponekod tudi rekonstruirali. Zlasti med Ljubljano in Kranjem.
S tem so omogočili, da vlak po tej progi lahko vozi s hitrostjo do 100 km na uro. Največja pomanjkljivost gorenjske proge je sedaj ta, da signalnb-varnost-nih naprav skoro ni, zaradi česar lahko pride do velike nesreče.
Predstavniki Gospodarske zbornice v Ljubljani in zastopniki Zbornice za trgovino, industrijo in kmetijstvo v Gorici so imeli razgovore glede vprašanj, ki so v zvezi s stično točko nove moderne avtomobilske ceste med Palmanovo— Gorico—Ljubljano, ki naj bi bila na državni meji med Vrtojbo in št. Petrom.
Tudi študentje so siti komunizma
V Ljubljani je bila v novembru letna skupščina Zveze študentov ljubljanskih visokošolskih zavodov. Znano je, da ima-jo komunistični oblastniki z dijaško mladino težave. Misli namreč s sviojo glavo in jim ne mara več slepo slediti čez drn in strn. Da bi ji kom. funkcionarji izpričali, da ji poklanjajo potrebno pozornost, je prišla na občni zbor kar cela vrsta vidnih funkcionarjev sed. komunistične diktature v Sloveniji. Med drugimi ho bili navzoči član izvršnega komiteja CK ZKS Mitja Ribičič, podpredsednik glavnega odbora Soc. zveze delovnega ljudstva Fran Kimovec-Žiga, predsednik prosvetno-kulturnega zbora skupščine SRS Ivo Tavčar, član izvršnega sveta Ludvik Gabrovšek in drugi.
Dosed, predsednik vseuč. odbora Tone "Zimšek je „odtujenost organizacije od zahtev časa odkrival v treh smereh: v skrajno neaktualnih temah v okviru
za obstanek — ob času krize po izključitvi partije iz Kominforma; še manj je dovoljeno komu pri obravnavanju „blagostanja“ v domovini prezreti ogromno gospodarsko podpiranje Jugoslavije od strani Amerike, ki dosega in presega dve milijardi dolarjev. Brez te velikanske pomoči bi večina ljudi v domovini uživala bore pičlo blagostanje in brez ameriške pšenice bi še danes stradala... Toda celò za tako borno blagostanje, doseženo prvenstveno z ameriškimi dolarji, mora ljudstvo v domovini plačevati visoko ceno: odreka se mu svoboda, ki je osnovna in bistvena vrednota v življenju slehernega človeka in slehernega naroda. Omejevanje svobode prizna, resnici na ljubo povedano, tudi avtor sam, vendar zopet mimogrede, nekako v oklepaju.
5. Dr. Velikonja ob koncu svoje razprave pove, da je bil njegov odnos in njegovo gledanje komunizma že doma drugačno, kot ljudi v „Ljubljanski pokrajini", ker je vojno in revolucijo doživljal na Primorskem. Iz te ugotovitve veje iskreno avtorjevo prizadevanje, da bi svoje sedanje ocenjevanje komunizma utemeljil z lastnim doživljanjem komunizma v domovini. Vendar bi človek pričakoval, da ne bo baziral svojega splošnega sklepa o komunizmu na lokalno zadržanje partizanov na Primorskem. Tam je bilo res, kakor pravi, komunistično delo intimno prepleteno z narodnostnim preporodom, kar je povsem razumljivo, ker je tamkaj več kot 20 let italijanski fašizem kruto nacionalno j zatiral Slovence. Partizanske akcije znat- j nega dela so ob podpori duhovščine in ;
narodne inteligence tamkaj lahko imele značaj resničnega osvobodilnega gibanja za priključitev Primorske (takrat dela Italije) ostali Sloveniji, in ne za pridobitev oblasti. Tega elementa pa ni bilo v matični Sloveniji, ki je padla pod dvojno okupacijo. Odpor proti okupatorju je bil v ljudskih množicah in v njegovih političnih in drugih organizacijah nesporen in splošen, volja po priboritvi izgubljene svobode živa tudi tedaj, ko je partizanstvo vede in hote izrabilo ideje osvobodilne borbe — za pridobitev oblasti ter uvedlo najhujši teror za dosego tega namena. To so zgodovinska dfjstva, ki jih komunisti sami ne zanikajo in jih potrjuje tudi avtor sam, ko pravi, da so se komunisti med vojno toliko naprezali, da so prikazali svoje gledanje na „izgradnjo ljudske oblasti“. Imeli so torej pred očmi prevzem tč oblasti.
Ni pravilno zgodovinska dejstva majhnega dela Slovenije (Primorske), ki je bil dolgo odcepljen od matične dežele in je nacionalno veliko trpel, razširiti in posplošiti, ter nato napraviti tale zaključek: „...moje gledanje na komunizem in komuniste bi bilo drugačno tudi takrat... če bi že takrat znal ceniti osebno žrtvovanje in idealizem nasprotnikov ter bi videl na njih kaj več, kot le zločinske namere — za pridobitev oblasti.“
Ne da bi se izključil idealizem in požrtvovalnost nekaterih posameznih partizanov, Se mora kot dokazano dejstvo pribiti: OF kot politično in vojaško gibanje je imelo namen pridobiti oblast in se je v ta namen posluževalo zločina. Kdor to zanika je v opreki z resnico.
svobodnih kateder, v odmaknjenosti vodstev od članstva in v odtujenosti študentske organizacije in s tem tudi štu-tentske javnosti od' splošne družbene problematike“. Marko Kerševan je pa prebral koreferat o upravljanju in urejanju študentskega lista Tribuna ter je pred zborovalci „opredeljeval fizionomijo in vlogo lista“.
O obeh referatih se je razvila živahna debata, zlasti o Kerševanovem koreferatu glede lista Tribuna, 'ki se je ob ustavitvi Perspektiv postavil v obrambo ustavljenega lista in njegovih urednikov. Po izvolitvi novega odbora bi občni zbor moral „formulirati stališče do tez v iZimškovem referatu in v koreferatu o urejanju in upravljanju „Tribune“, pa tega ni mogel storiti, ker občni zbor spioh ni bil več sklepčen. Večina delegatov ga je namreč zapustila, s čemer je izpričala svoje nezadovoljstvo s sistemom, ki se na oblasti vzdržuje samo z nasiljem.
Zadnje poplave v Sloveniji so povzročile veliko škodo. Saj znašla npr. škoda nad tri milijarde v brežiškem okraju. Po zadnjih poplavah ljudje iz teh krajev ponovno zahtevajo regulacije Save. Pa ne samo v Sloveniji, ampak tudi na Hrvatskem. Zato bi morala za izvedbo take regulacije priskočiti na pomoč pb-leg slovenske in hrvatske republike ter bosansko-hereegov-ske še zvezna državna uprava.
Pred božičem je začela obratovati žičnica na Španov vrh. Dolga je 1650 m ter je speljana na vrh 1365 m. Spodnja postaja je na Planini pod Golico.
Od starejših komunističnih funkcionarjev v Sloveniji je večina še naprej ostala v Centralnem komiteju Zveze kom. Jugoslavije in sicer: Viktor Avbelj, Albert Jakopič, Edvard Kardelj, Stane Kavčič, Slavko Komar, Boris Kraigher, Sergej Kraigher, Franc Leskošek, Ivan Maček, Miha Marinko, Bogdan Osolnik, Franc Popit, Francka Strmole, Lidija ! S Mit jure, Vida Tomšič, Andrej Verbič, ! Janez Vipotnik, Boris Ziherl in ing. Jože ! Žohar. Prvič so pa bili določeni za ta j vrhovni kom. odbor Roman Albreht, j Ivan Dolničar in Boris Majer. Pač ne- ! znaten podmladek.
V	izvršnem odboru CK ZKJ so od -Slovencev ostali stari komunisti Edvard I Kardelj, Boris Kraigher in Miha Ma-j rinko. Za sekretarje CK ZKJ so bili do.
’ očeni Kardelj, Rankovič in Vlahovič.
Novo mesto praznuje letos 600-let-: ico svojega obstoja. Leta 1365 je namreč mala naselbina, ki so jo imenovali Gradec, dobila uradno listino, da Se lahko imenuje mesto. V tem „novem mestu“ so si Habsburžani ustvarili oporišče za razširjevanje svojih posesti proti Jadranskemu morju. Mestu so dali ime Rudolfovo mesto. Ta naziv se pa pri ljudeh ni uveljavil in so mesto ob Krki se naprej imenovali „novo mesto“.
V	Krškem ob Savi in v Trebnjem na Dol. sta začeli delovati tel. centrali.
V	Beli Krajini so na seji enega od tamošnjih krajevnih olborov Prešernove družbe ugotovili, da ljudje nič radi ne segajo po knjigah, ki jih izdajajo komunistične založbe. Tako se je na zbirko knjig te založbe v dotičnem kraju naročilo samo 270 ljudi. Poročilo navaja, da je pred leti en sam poverjenik nabral več naročnikov kot pa za letošnje leto vsi odborniki skupaj.
Prešernovo družbo so, kot znano, komunisti ustanovili samo zato, da bi z njo ubili Mohorjevo družbo, kulturno ustanovo škofa Martina Slomška.
Prof. Irance Planina je napisal knjigo o Sloveniji. Je to turistični vodič po Sloveniji z zemljevidom. Izdala jo je Prešernova družba.
\ glasbenem življenju v domovini se vedno bolj uveljavlja tudi beograjski pihalni trio, ki ga sestavljajo v Beogradu živeči Slovenci: oboist Egon Gottwald, fagotist Ivan Turšič in klarinetist Ernest Ačkun. V decembru je omenjeni trio gostoval v Ljubljani, Celju in Mariboru. Ansambl je spremljal pianist Marijan' Lipovšek, na ljubljanskem koncertu sta pa še sodelovala flavtist Fedja Rupel in pianist Aci Bertoncelj.
Umrli so. V Ljubljani: Franc Karič, zel. v p., Alojz Gros, žel. v p., Nada Kavčič roj. Plemelj, Kristjan Lesjek, upok., Adela Werlic, Ljudmila Gorenc, Alojz Notar, Ivan Gorupič, Josipina Zadnikar roj. Seljak, Franc Janežič, tesar v p., Rudolf Pajk, st. klobučar, Ivica Jakša roj. Slatnar, Anton Koritnik, biv. trg. in hotelir, Ciril Brajnik, v. kontrolor drž. žel. v p., Ivan Indof, poklicni gasilec v p., dr. Josip Prodan, šef protituberkuloznega dispanzerja v pok.. Anton Zakrajšek, upok., Olga Stanič roj. Koželj, Lovro Mulej, čevljarski mojster, Santa, Svetlič, Viktor Kostanjevec, Jernej Kunc, upok. Tob. tov., Mara Semen, inšpektorica ptt, Miha Robinik, žel. v p., Davorin Bizjak, kroj. mojster, Ivan
Albin Kočar 50-letnik
V soboto, 13. t. m., jih bo dočakal ta tihi, požrtvovalni in delovni človek. Zato je prav, da se ga ob tem življenjskem jubileju spomnimo tudi v Svob. Sloveniji.
Rodil se je 13. februarja 11)15 v Predosljah pri Kranju. V Brdskem mlinu so nazivali njegovo domačijo. Trdoto življenja je okusil že v zgodnji mladosti. V osmem letu je izgubil mater, v trinajstem pa očeta. Že kot mladoletnik si je začel sam služiti kruh. Prvo zaposlitev je dobil v Zabretovi tovarni v Britofu pri Kranju. Zaradi svoje pridnosti, delavnosti in poštenosti je užival polno zaupanje lastnika tovarne. Pozneje je bil trgovski pomočnik v Kranju. S svojo podjetnostjo se je kmalu postavil na lastne noge ter je odprl lastno trgovino na Jesenicah. Nemška okupacija mu je preprečila nadaljevanje t—' ine, zato je bil med vojno zaposlen na občini v Kranju. S tega mesta je razvijal podtalno delavnost za podpiranje gorenjskega domobranstva.
Leta 1945 se je z ostalimi begunci umaknil na Koroško ter je begunska leta preživel najprej v Lienzu, nato pa v Spittalu, -odkoder je leta 1948 emigriral v Argentino. Tu je dobil prvo zaposlitev v kovinski industriji TAMET, nato pa v Tintoreriji Morón, kjer je v službi še -danes. Poleg rednega dela v tovarni je pa del-al tudi na lastni gospodarski -osamosvojitvi. Skoro vsa leta je bil družabnik mizarskega -obrata, iz katerega sta se potem razvili dve podjetji. Poleg lastnega podjetja pa jubilant ni opustil nikdar javnega delovanja. Povsod rad prime za delo, kjer gre za dobro stvar. Tako je odbornik v raz- !
SLOVENCI V
BUENOS AIRES
Zaradi odsotnosti ge. Anice Kraljeve prekinjamo objavo zaglavja „Žena in ujela svet“ do prve marčne številke.
Družabna prireditev „Duh. življenja“
Napovedana je bila za nedeljo dne 7. februarja na slovenski pristavi v Moronu. Začela se je dopoldne ob pol dvanajsti uri s sv. mašo za umrle in žive naročnike DŽ in dobrotnike te verske revije. Imel jo je g. direktor Anton Orehar, ki je v pridigi tudi govoril o pomembnosti slovenskega tiska v izseljenstvu za versko in narodno ohranitev rojakov.
Po sv. daritvi se je začela družabna prireditev, ki se je nemoteno razvijala do popoldanskih ur. Tedaj so s'e pa na nebu začeli zgrinjati temni -oblaki in kmalu zatem se je dvignil silen orkan, ki je divjal nad vsem področjem Vel. Bs. Airesa. Viharju je sledila nevihta, ki je onemogočila prireditev.
Toda kljub temu je veliko rojakov ostalo na Pristavi ter so v prostorih pod -streho prebili več ur v prijetni družbi. Kljub slabemu vremenu je bilo izvedeno tudi žrebanje tistih naročnikov, ki imajo plačano naročnino DŽ. Izžrebani so bili: Ivan Cukjati, Tabla-da; Rev. Franc Reberščak, Lujän; Maks Osojnik, San Justo; Albin Magister st., Ramos Mejia; Franc Rant, Morón; Ferde Martinčič, Lomas del Mirador, in Martina Gregorin, San Justo.
Glede zdravstvenega stanja g. inž. Albina Mozetiča smo v Shellovem podjetju v Buenos Airesu dobili ob zaključku lista s-poročilo, da -so inž. Mozetiča v Londonu iz dosedanjega zdravstvenega zavoda prenesli v drugo bolnišnico, v kateri ga zdravijo z obsevanjem.
G. inž. Mozetiču iskreno žele njegovi številni prijatelji in znanci, da bi se mu zdravstveno stanje čimprej izboljšalo. Z njimi pa tudi Svobodna Slovenija.
Bizovičar, upok. in Anusa Majdič roj. Sajovic v Kranju, Tone Valenčak, učitelj v Preboldu, Jože Burger ml. v Postojni, Ana Peterca roj. Simončič v Litiji, Ivan Šimenc, vrtnarski mojster v Vižmarjih. Piane Košenina, notar v p. v Gornjem gradu, Edi Grum, knjigovo-! dja v Trbovljah, Franc Gnezda, pos. na Uncu, Anton Kranjc, pos. v Strmcu pri • Vojniku, Ludvik Vučko, direktor čevljas-ske delavnice v Tržiču, A.ntonija Tavčar J roj. Medven v Kostanjevici na Krki, Ivana Polak v Pirničah, Vilko Krepel, komercialni direktor v 'Celju, Emil Marolt,
Vsah teden ena
O	MRAKU
Josip Murn Aleksandrov
Ko dobrave se mrače k meni spo glasovi tihi kakor tožbe tajni vzdihi src, ki v žalosti žive.
Mir, ah, tega na zemljo, meni ni ga moč dobiti, ni mogoče potopiti duše v spanje mi sladko.
Tihi, polunočni čas, trepetanje zvezd v višavi, glas vpijočega v puščavi, trs samotni — to sem jaz.
Pridite, nevihte ve, pridi, burno ti življenje, pridi šumno koprnenje, in prevpije mi srce.
Jasnih, jasnih, sončnih dni, polnih borb, polnih ječanja! Tiho, tiho dalje sanja noč z blestečimi očmi.
nih organizacijah. Pred leti je bil izvoljen za podpredsednika Slovenske hranilnice in posojilnice v Ramos Mejii in je to še danes. Posebno pa je jubilantu na srcu ureditev pristave v Moronu. Tu ne štedi z urami. Že dalj časa vodi tudi njene blagajniške posle. Na pristavi je več let tudi odbornik šolskega odbora. Vsak teden skrbi tudi za razdeljevanje slovenskega tiska med okoliške rojake. Politično je že doma pripadal Slovenski ljudski stranki. Ostal ji je zvest tudi v izseljenstvu.
G. Albin Kočar si je v Moronu ustvaril tudi srečno družinsko življenje z go. Francko roj. Kopač, v srečnem zakonu se jima je rodilo 6 -otrok, tri deklice in trije fantje. S svojo družino živi v lastnem domu blizu Tintorerije Morón, ki gostoljubno "Sprejme slehernega rojaka.
K življenjskemu jubileju g. Albinu Kočarju iskreno čestitamo z željami in prošnjo Bogu, da bi ga ohranil še dolgo let njegovi družini in slovenski skupnosti.
ARGENTINI
Osebne novice
Družinska sreča. V družini Vinka Klemenčiča in njegove žene ge. Tatjane roj. Prelog se je rodila hčerka Aleksandra. Otroka je krstil g. Matija Borštnar, za botra sta pa bila Jože Klemenčič in ga. Mihaela Bujas. — Družino Nije Logarja in njegove žene ge. Sonje roj. Klemenčič je pa razveselil sinček. Srečnima družinama naše čestitke.
SLOVENSKA VAS
Občni zbor Sociedad de Fomento
V nedeljo, 31. januarja, je bil 12. redni občni zbor Sociedad de Fomento, kateri nekateri, dasi ne popolnoma posrečeno, pravijo Olepševalno dru-štvo. Čeprav je Sociedad de Fomento v pretekli poslovni dobi del svojih prireditev prostovoljno odstopila društvu Slovenska vas zaradi lažjega plačevanja tlaka pred športnim igriščem, je bila vendar delavnost odbora za napredek vasi tolikšna, da je bila deležna posebne zahvale od članstva. Posebej je treba -omeniti, da je vas v zadnjem času na nekaterih cestnih križiščih dobila lične kole z napisi imen cest, kar je vzporedno z drevesnimi nasadi, ki so vsako leto lepši, gotovo vasi v okras, še važnejši dogodek, sporočen občnemu zboru,pa je bila odobritev s strani lanuške občine, da avtobusno podjetje Trebol (kol. 13) cepi svojo linijo tak-o, da bo del avtobusov vozil v Slovensko vas'.
Pri volitvah so bili izvoljeni gg.: Ignacij Glinšek, predsednik; Slavko Reven, podpredsednik; Andrej Goljevšček, tajnik; Franc Koprivnikar, podtajnik; Stane Kunc, glagajnik; Janez Lužovec, podblagajnik; rev. Janez Petek, Franc Papier, Stane Jemec, Andrej Bole. Franc Zabukovec in Jože Hočevar, odborniki ter Jože Čampa in Martin Miklič, preglednika računov. Pri predlogih je bilo sklenjeno, da bo članarina v bodoče znašala 90 pesov letno. Prav tako je članstvo dalo novemu odboru važna navodila za bodoče delo.
šef gradbišča v Piranu, Niko Igličar v Retečah, Jožko Zega v Ptuju, Marko Car v Kamniku, Marija Puncer v Braslovčah, Marija Dolenc v Postojni, Jože Vardjan v Črnomlju, ing. Fedor Šlajmer v Beogradu, Marija Pavšič roj. Šubelj v Mariboru, Alojz Palčič v Kopru, Marija Rožanec v Begunjah pri Cerknici, Franc Prelog v- Gorišnjici pri Ptuju, Ivan Kajbman iz Črnivca pri Brezjah, Alojz Strgar, podporočnik v Mirni na Dol., Marjetka Krstič roj. Novak v -št. Vidu nad Ljubljano, Elza Urek roj. šrems na Vranskem in Peter Kralj v Stari Loki.
I I 0 V I N C I PO SVETO
ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIKE
V	vrs)ti predavanj, ki jih ima na sporedu Društvo SPB v Clevelandu, je bilo
17.	januarja v Baragovem domu predavanje urednika Ameriške domovine g. Vinka Lipovca o temi „Ljubljana med okupacijo in komunistično revolucij o“.
V	Clevelandu je 8. januarja umrl
Janez Zakrajšek. Pokopali so ga 11. januarja s pogrebno mašo, katero je imel g. Jošt Martelanc. Umrlemu rojaku je pevski zbor Korotan pod vodstvom pevovodje Franceta Zupana zapel v pogrebnem zavodu žalostinko „Ki sd Lazarja obudil... "	j
«as*
Slovenski smučarski klub je novo društvo, ki ga imajo rojaki v Clevelandu. Ustanovili so ga prejšnjo jesen navdušeni možje in fantje smučarji. Svojo vnemo do lepega športa so najbolj izpričali s tem, da so si za zimske mesece zgradili na slovenski pristavi smučarsko skakanico. Za kritje stroškov so imeli 16. januarja družabni veer, ki je dobro uspel.	{
„Razdrto gnezdo“ je novo Mauserje-vo literarno delo, ki ga je napisal za letošnji letnik verske revije Ave Maria, ki jo v Lemontu izdajajo slovenski frančiškani, ureja jo pa že več let g. p. Fortunat Zorman. V njem pisatelj popisuje
NIZOZEMSKA
V	nedeljo, dne 15. novembra 1964, so imeli slov. izseljenci iz Belgije, Nizozemske in Zahodne Nemčije Vseslovensko prireditev v Heerlenu. Po pozdravnem govoru Ivana Baniča je pevski zbor Zvon zapel več slov. narodnih pesmi, sledil je nastop slov. folklorne skupine, pevci društva Slomšek iz Belgije so pa želi obilo odobravanja za opereto Kovačev študent.
AVSTRIJA
Slovenci v Linzu na Zgornjem Avstrijskem imajo v tam. uršulinski cerkvi slov. službo božjo vsako prvo in tretjo nedeljo v mesecu.
ŠVEDSKA
V	letu 1964 se je na švedskem zelo povečalo število slovenskih naseljencev. Za letos je napovedan prihod še večjega števila. Slov. dušni pastir na švedskem g. Jože Flis v januarski številki Naše luči naproša slovenske rojake na švedskem naj novim slovenskim naseljencem ob prihodu v deželo pomagajo, da bodo laže prebredli začetne težave. Kajti, če bo novodošli rojak ob prihodu v deželo pri Slovencu „našel košček slovenske domovine, mu bo prehod v življenje v novi domovini lažji in bo zadovoljen“.
Slovenci na švedskem so imeli 16. ja-
delp in uslodo slovenskih usmiljenk, ki so jih komunisti po prigrabitvi oblasti f
pred dvajsetimi leti barbarsko prepodili j *;U^ria Vvmes^u^ Malmö 4. slovens i ru-z njihovega samaritanskega dela.
j žabni večer. Poleg plesa je bilo na spo-
KANADA
Poročili so se: Pri Mariji Pomagaj v Kew Feliks Justin in Stanislava Kavčič, Franc Sivec ter Ana žužek in Jožef Štolfa in Danila Bole* v Glenroyu Mariin Baligač in Marija Kranjc; v Mor-vrillu Jožef Krušeč in Cvetka Janžekovič; v Clifton Hillu Viljem Stepančič in Marija Mavrovič; v Geelongu Matija Kolar in Ana Bibič.
ITALIJA
V Rimu žive,či Slovenci so imeli 13. decembra spominsko proslavo za umrlim škofom dr. Gregorijem Rožmanom. V cerkvi Marijinega imena je bila ob peti obletnici škofove smrti najprej sv. maša za pokoj njegove duše, nato pa spominska proslava. Predavanje je imel g. France Dolinar ter je v njem izčrpno prikazal osebnost in delo škofa dr. Gregorija Rožmana.
I redu tudi več šaljivih prizorov. FRANCIJA
Slovenski naseljenci v Pas de Calais, kjer vodi med njimi dušno pastirstvo g. Kavalar, so imeli 6. decembra na obisku slovenske rojake iz Charleroi iz Belgije s pevskim zborom Jadran in dramatskim odsekom. Pevci Jadrana so zapeli več slovenskih pesmi, igralci pa so ustvarjali veselo razpoloženje z burko Glavni dobitek. — V tem mestu je sredi novembra postal žrtev avtomobilske nesreče slovenski naseljenec Ivan Urek iz Globokega pri Brežicah. V mestu se je zelo uveljavil kot glasbenik. Najprej z orglami, potem pa s harmoniko. Ustvaril je svojo harmonikarsko šolo Les Cols Bleus, s katero je vzgojil cel rod harmonikarjev, od katerih so nekateri dobivali prve nagrade na mednarodnih tekmovanjih. Njegovega pogreba 20. novembra 1964 se je udeležilo veliko rojakov, pa tudi domačinov s krajevnim županom
GORIŠKA IN PRIMORSKA
„Za Nabrežino“
Na Tržaškem še traja polemika med I stva je v glavnem posledica umetnega titovskim „Primorskim dnevnikom“ in; naseljevanja Italijanov. Proti temu so se ostalim levičarskim tiskom ter demo-1 slovenski demokratični predstavniki ved-
kratičnim slovenskim časopisjem, ki zagovarja stališče Slovenske skupnosti glede sestave občinskega odbora občine Nabrežina-Devm. Slovenska kulturno gospodarska zveza (titovska organizacija) in italijanska komunistična partija trdita, da je rešitev slovenskega vprašanja na Primorskem samo v zavetju partije, čeprav sedaj, priznavajo, ne morejo nič narediti, ker v Italiji niso na oblasti, gre očividno polagoma razvoj na levo in ko bo skrajna levica zmagala, bo rešen kar čez noč tudi položaj slovenske manjšine.
Demokratični Slovenci za tak počasen razvoj niso navdušeni, posebno, ker se slovenska manjšina na Primorskem krči, in to iz najrazličnejših vzrokov. Zato je Slovenska skupnost pri pogajanjih z vladnimi strankami za sestavo nabrežinskega občinskega odbora postavila kot pogoj za rešitev občinske krize rešitev celotnega manjšinjskega vprašanja, ne samo problema v omenjeni občini. Pogajanja med Slovensko skupnostjo, italijansko krščansko demokratsko stranko in socialistično stranko so razmeroma ugodno potekala, čeprav ni še znan končni rezultat pogajanj, sta obe strani pristali na kompromis pri imenovanju nabrežinskega župana: Slovenec naj bi bil župan pol dobe, nakar bi odstopil mesto Italijanu.
Kako se je umetno krčilo število prebivalcev v nabrežinski občini, kažejo naslednji podatki: Leta 1945 je bilo v občini 4975 prebivalcev in od tega 90% Slovencev. Leta 1953 je bilo Slovencev še 75.5, leta 1960 le 66.3. Po podatkih zadnjega ljudskega štetja iz leta 1964 pa naj bi bilo Italijanov 49%, Slovencev pa le 48%. Zadnji podatki so sporni, ker slovenski krogi odrekajo vrednost podatkov zaradi načina izvedbe štetja. Vendar je zelo zaskrbljiv položaj na šolskem področju. Slovenske šole obiskuje le 37% otrok.
Padanje števila slovenskega prebival-
no borili, čeprav večkrat brez uspeha. Že leta 1950 je prefekt Palutan dal do-I voljenje za zgradbo 40 stanovanj v Stivami, nekaj novih načrtov pa je tedaj preprečila Slovenska demokratska zveza. Toda leta 1955 je prefekt začasno od stavil slovenskega župana, ki se je pro-tivil podpisu gradbenega dovoljenja in posebni komisar je dal dovoljenje za gradnjo 300 stanovanj v Sesljanu; prav na isti način je bilo leta 1962 izdano dovoljenje za gradnjo 268 stanovanj v istem kraju. Pred tem pa je leta 1958 komunistični župan Furlan izdal dovoljenje za zidanje 102 stanovanj v štiva-nu. Seveda so se naselili v nove zgradbe samo Italijani. Proti dovoljenju za gradnjo stanovanj izdano leta 1962 je tedanja nabrežinska občinska uprava predvsem na zahtevo članov sedanje Slovenske skupnosti vložila tožbo na državni svet in 7. maja tudi poslala posebno vlogo na mešano jugoslovansko-italijan-sko komisijo. Vse je bilo sicer brez uspeha. Zato sedaj Slovenska skupnost smatra, da je potrebno, da se Slovenci bore za svoj obstoj in iščejo novih načinov za rešitev teh problemov, čeprav nosi glavno krivdo za umetno raznarodovanje italijanski nacionalizem v sami kršč. demokratski stranki, pa je tudi res, da italijanska komunistična in socialistična stranka, ki sta vedno vabili Slovence v svoje vrste, nista naredili nič zanje. Nista zahtevali posebnega zakona za izvajanje 6. člena ustave, ki govori o manjšinah, nista postavili uradne zahteve po uzakonitvi londonskega sporazuma, niti nista podprli skupne zahteve Slovencev za vključitev določil o zaščiti manjšine ob ustanovitvi dežele Julijska krajina-Furlanija.
Zastopniki Slovenske skupnosti v Trstu so na svojem zborovanju 17. januarja odobrili pogajanja z vladnimi strankami, ker so ugotovili, da je treba najti način za ustavitev raznarodovanja na Primorskem in da je ta poskus vreden tveganja.
na čelu. V zadnje slovo mu je igral zbor harmonikarjev.
V	okviru Društvo Slovencev v Parizu
je bil 29. novembra prosvetni večer, na katerem je predaval Janez Zorko o planinarstvu v slovenskih Alpah. Predavateljeva izvajanja so spremljale lepe ski-optične slike slovenskih planin. Janez Zorko pa ni samo dober alpinist, ampak tudi slikar in grafik. Več svojih slik je tudi pokazal udeležencem predavanja. Sedaj je zaposlen v eni od pariških avtomobilskih tovarn.
ANGLIJA
Slovenski dom v Londonu bo praznoval to leto. 10-letnico. Rojaki jo bodo proslavili z izbranim sporedom.
IZ TEDNA V TEDEN
(Nadaljevanje s 1. strani)
V	Organizaciji združenih narodov je večina delegatov mnenja, naj bi zasedanje glavne skupščine ZN odložili vse do 1. septembra, da ne bi med tem časom prišlo do odkritega spora med ZDR in Sovjetsko zvezo glede zahteve, ameriške vlade, dk mora Sovjetska zveza in z njo ostale komunistične države plačati zaostale prispevke za vzdrževanje ZfN, ali pa v nasprotnem primeru izgube glasovalno pravico. Glavni tajnik ZN U Thant meni, da bo med tem časom našel zadovoljivo rešitev za obe strani.
Dr. Adenauer res ni več zahodno-nemški kancler, toda njegove nasvete in politične izjave v krščansko-demo-kratski stranki še vedno upoštevajo. Tako je pred dnevi dr. Adenauer poudaril, da je usoda Zahodne Nemčije in Francije ista že zaradi zemljepisne lege. Zato že to dejstvo nalaga obema državama, da ju mora družiti prijateljsko vsestransko sodelovanje. Glede »sovjetov je pa dejal, da bi dosegli na j več ji politični uspeh, če bi se jim posrečilo napraviti sporazum z Zahodno Evropo^ker bi bili v tem primeru mnogo močnejši kot pa so ZDA.
Krščanska demokracija v Italiji je že dalj časa preživljala močno notranjo krizo, ki so jo povzročale nasprotujoče si skupine v stranki sami. Zaradi tega je ugled stranke silno trpel. To je prišlo do najvidnejšega izraza zlasti med volitvijo novega italijanskega predsednika. Notranje trenje v stranki je obsodilo celo vatikansko glasilo. Najnovejša poročila iz Rima sedaj navajajo, da so notranje spore v italijanski krščanski demokraciji izgladili na ta način, da bodo vse struje zastopane v vodstvu stranke. Zaradi tega bo Aldo Moro tudi preosnoval svojo vlado ter bo predstavnike raznih skupin v stranki pritegnil k delu v vladi. S pritegnitvijo takih osebnosti iz kršč. demokratske stranke v vlado pa povsem ne soglašajo Nennijevi socialisti. Zato bodo o pre-osnovi italijanske vlade razpravljali na sestanku vodstva svoje stranke. Na njem bodo odločili ali na tako spremembo pristajajo, ali se bodo pa umaknili iz vlade.
KOROŠKA
V	Strugah pri Borovljah je umrl 9. januarja zaveden in ugleden Slovenec Mihael Valentin. Vse življenje je zvesto služil Bogu, narodu in svoji družini. Podjeten kot je bil, je postavil hidravlično stiskalnico, povečal je pleskarsko podjetje, ki ga je prevzel svojega očeta. Je to podjetje eno od največjih daleč naokoli, saj zaposljuje 25 delavcev. V Bilčovsu so 6. janauarja pokopali 82-let-nega Pavla Krušiča iz Velinje vesi. Kot zavednega Slovenca so ga nacisti pregnali iz domačije, po koncu vojne pa se je vrnil na ljubljeni dom. Na zadnji poti so ga spremili številni sorodniki in člani gasilskih društev iz Bilčovsa in Velinje vesi, katerih ustanovni član je bil. V Celovcu pa so pokopali 2. januarja ob številnem spremstvu znancev in sorodnikov 73-letnega Franca Hartmanna, očeta Helmuta Hartmanna, vodje slovenskega oddelka celovške radijske postaje.
OBVESTILA
V	Našem domu v San Justu bo v soboto, 13. februarja ob 20.30 na prostem zanimivo predavanje s skioptični-mi slikami: Potovanje po Evropi, ZDA in Kanadi. Predaval bo č. g. Janko Mernik. Po predavanju družabna prireditev. Na razpolago bo okusna telečja pečenka.
ESLOVINIA LIBRE
Editor responsabte : Milos Stare Redactor : J osé Kroselj Redacción y Administration: Ramón Falcon 4T58, Buenos Aire*
T. E. 69-9503 Argentina
CORREO ARGENTINO Central B	FRANQUEO PAGADO Concesión N9 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesión N9 3824
Registro Nacional de la Prepiedad i Intelectual No. 817.086	
Naročnina Svobodne »Slovenije za leto 1965: za Argentino $ 1000.—; za Severno Ameriko in Kanado 7 dolarjev, za pošiljanje z letalsko pošto 12 dolarjev. Talleres Graficos Vilko S. R. L., Estadoe Unidos 425, Bs. Aires. T. E. 33-7213
JAVNI NOTAR
Francisco Rani Cascante
Escribano Publico Pta. baja, ofic. 2 Cangallo 1642	Buenos Aires
T. E. 35-8827
Recreo „Europa“ de Rovtar y Rovtar
V Slovenski vasi pripravlja mladina Hnos., Rio Carapachay, Tigre, T. E.:
749-0589, na razpolago tudi Slovencem.
svoj I. glasbeni festival dne 21. t. m. ob 17 v društvenem domu. Na programu so klavirske točke, petje in orkester.
Odbornike, članstvo in prijatelje Družabne pravde vabimo, da se ob petletnici smrti prof. dr. Ivana Ahčina udeleže sv. maše zadušnice, ki bo v nedeljo, 14. februarja, ob 8.30 v farni cerkvi v San Martinu in da nato obiščejo njegov grob na sanmartinskem pokopališču, kjer se bodo opravile molitve za pokoj njegove duše.
Slovenska hranilnica sporoča vsem svojim vlagateljem, da lahko dvignejo ali pripišejo h glavnici obresti za leto 1964, ob sobotah od 16 do 20, na Avda. San Martin 263, Ramos Mejia.
Naraščajniki iz Morona in Castelar-ja bodo imeli sestanek na Pristavi v soboto, 13. t.m., ob 5 popoldne. Opozarjamo, da bo prihodnji naraščajniški počitniški sestanek na Pristavi v četrtek,
18.	t. m., ob 5 popoldne, nato pa v času počitnic še vshk četrtek ob isti uri. Ti Četrtkovi sestanki bodo trajali najkasneje do osme ure zvečer. Naraščajniki lepo vabljeni!
Slovenski dom v San Martinu obvešča vse članice in člane, da je s 1. januarjem letos zapadel v plačilo prispevek (100 pesov) za Vzajemni podporni sklad. Posmrtnina se izplača samo tedaj, ako je bil prispevek že plačan. Zato vabimo vse članstvo, da prispevek čim-preje plača v domu ali pa odbornikom doma.
Pričetek slovenskih šolskih tečajev
bo v nedeljo, 7. marca, ob 4 popoldne v Slovenski hiši. Program: sv. maša s skupnim obhajilom, nato pa otroška igra: Rdeča kapica, ki jo pripravlja tečaj F.^ Balantiča iz San Justa.
Počitniški dnevi naraščajnic na Pristavi se bodo nadaljevali v februarju vsako sredo od 9 do 19.
STAREJŠA
ZAKONCA
z udobno hišo in vrtom v Martinezu
potrebujeta hišno pomočnico. Lahko tudi z možem brez otrok. Ponudbe na Domicelj
T. E. 923-7583
MLADINA IZ SLOVENSKE VASI vabi na
I. glasbeni festival
21. 2. 1965 ob 17 v društv. domu KLAVIR — PETJE — ORKESTER
VLOGE - POSOJILA | Slovenska hranilnica :
Z. Z O. Z.
Avda. San Martin 263
1. nadstropje, desno Ramos Mejia
(pol kvadre od Slomškovega doma) | Uradne ure ob sobotah od 16 do 20 f
Dežurna služba ob nedeljah od 9—11 i __________________ 1
i
PO ŠPORTNEM SVETO
Vsakoletne nemško-avstrijske smučarske skakalne turneje so se udeležili tudi Slovenci Ludvik Zajc, Oman in Eržen. Tekmovanje je bilo 27. decembra v Oberstdorfu, 1. januarja v Garmischu (Zah. Nemčija), 3. januarja v Innsbrucku in 6. januarja v Bischofhofenu (Avstrija). V Oberstdorfu je zmagal Norvežan Brandtzaeg pred lanskim zmagovalcem turneje, rojakom Enganom, tretji je bil Kovalenko (SZ), četrti pa Ludvik Zajc. Oman je zasedel 40. mesto, Eržen pa 54. Na prvem tekmovanju je skakalo 68 tekmovalcev, športniki iz Vzh. Nemčije, ki so tudi zelo nevarni nasprotniki vsem nastopajočim, saj so Bokeloh, Neuendorf in Lesser znana imena, so nastopili samo v Avstriji. j
V	Carigradu je mlada jugoslovanska ! košarkarska reprezentanca osvojila „Po- ! kal Bospora“. Premagala je Bolgarijo ! s 97:71 in Turčijo s 96:76. Bolgarija pa je premagala Turčijo z 80:76. V jugoslo- j vanski reprezentanci sta igrala tudi Slo- \ venca Eiselt in Potočnik.
V	Ljubljani bo od 15. do 27. aprila 28. svetovno prvenstvo v namiznem te- ' nisu. Do 1. decembra je bilo priglašenih že 32 držav, računajo pa da bo sodelovalo na tem prvenstvu okrog 60 držav.
Jugoslavija se je udeležila prvič sve-j tovnega prvenstva na 4. tekmah leta! 1930 in zasedla 9. mesto med 11 reprezentancami. Naslednja leta se je uvrstila na naslednja mesta: 1931: 8 (10), 1932: 6 (11),	1933: 7—9 (12),	1934:
7—10 (17), 1935: 9—14 (14), 1936: 6' (13), 1937: 6—8 (16), 1938: 2(11). Po' drugi svetovni vojni ni nastopila v tekmovanjih leta 1946, 1949, 1951, 1955, uvrstila pa se je leta 1947: 5—8 (22), 1948: 7—8 (18), 1950: 3 (24), 1952: 5—6 (14), 1953: 4—5 (27), 1954: 5—8 (32), 1956* 5—8 (32), 1958: 5—9 (32), I960: 4—6 (26), 1962: 5—8 (45). številke v oklepajih pomenijo število nastopajočih ekip.
Dr. FRANC KNAVS
ODVETNIK
prične z letošnjim rednim poslovanjem 23. februarja na Lavalle 1290, p. 12, of. 2, Capital
Uradne ure 17-—20 Na telefonu 93-0719 tudi dopoldne
SLOV. DOM v SAN MARTINU bo imel na
pustno nedeljo,, 28. februarja
PUSTNO DRUŽARNO PRIREDITEV
Na razpolago bodo pustni krofi in pečeni piščanci, čevapčiči, klobase in druge dobrote
Začetek ob 6 popoldne
t
Sobratom in drugim rojakom sporočam, da je v sredo dne 10. februarja 1965 nenadoma umrl v Mar del Plati
c. g. Anton Smolič
kaplan v bolnišnici Zubizarreta v Buenos Airesu
Pogrebna sveta maša bo v četrtek, 11. februarja 1965 ob 10 dopoldne v Slovenski hiši.
Spominjajmo se ga pri sv. maši in drugih molitvah!
Buenos Aires, 10. februarja 1965.
Anton Orehar
direktor slovenskih dušnih pastirjev v Argentini
Slovenski izseljenski javnosti sporočamo žalostno novico, da je dne 10. februarja 1965 nenadoma umrl v Mar del Plati član našega predstavniškega društva
c. g. Anton Smolič
K zadnjemu zemskemu počitku smo ga spremili v četrtek dne 11. februarja na pokopališče v Buenos Airesu.
Zvestega člana, vnetega slovenskega dušnega pastirja, bomlp ohranili v hvaležnem spominu.
Zedinjena Slovenija