SLOVENEC. Političen list za slovenski narod. f» polti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr T administraciji prejeman, velja: Za eelo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta I gld.. ia en meseo 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Karočnino in oznanila (inserate) prejema upravništvo in ekspedicija v „Katol. Tiskarni" Vodnikove ulice št. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VrednlStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob */m6. uri popoludne. ©V. IS. V Ljubljani, v ponedeljek 23. januvarija 1893. Letnilc XXI. m Slovenski liberalci in loža. IX Cerkveni redovi, Jezusova družba. Kdor črti cerkev, črti tudi vse, kar je cerkvenega. Ker so pa cerkveni redovi cvet verskega mišljenja in glavni steber sv. cerkve, zato je umevno, da je loža še posebno zoper nje obrnila svojo ost. Komaj je v prejšnjem stoletju zagledala loža luč sveta, začela je takoj bruhati strup zoper cerkvene redove, v pri vrsti zoper Jezusovo družbo. Ta boj je z nenavadno vstrajnostjo bojevala toliko časa, dokler ni dosegla svojega namena t. j. dokler ni bila Jezusova družba z raznimi drugimi redovi vred zatrta. (Primeri veliki orijent, L. T. II. 386). Vničenje Jezusove družbe je pospeševala in pro-vzročila loža. Tako je framasooska zasluga, da hočejo zdaj na Francoskem vse redove vničiti z neznosnimi neopravičenimi davki, ker ta načrt se je skoval v loži. Kpr pa loža želi, temu se ne upa nobena vlada upreti, sicer je v par tednih po nji, toliko moč ima loža na Francoskem. Pred letom dnij je izšla brošura grenobeljskega škofa msgr. Fave, v kateri ta bistroumni zasledovalec framasonskega ruvanja nadrobno dokazuje mogočen vpliv ložo na trane. cerkveno-politične stvari. Enako je bilo iztiranje redovnikov posebno jezuitov z Nemškega že nekaj let prej pripravljeno v ložah, kjer je posebno znani br . •. Bluntschli v brošuri: »Gegen die Jesuiten", hujskal zoper jezuite in jim očital vse mogoče, že tolikrat ovržene pregreške, laži in obrekovanja. (Primeri: der Jesuitenorden, Regensburg, Pustet 1872). Enako je v Braziliji I. 1873 loža zanetila boj med Vlado in eerkvijo. S kratka: tripični bratje vedo, kaj so redovi v cerkvi, vedo kaj bi bila cerkev brez redov, posebno Jezusove družbe, ki je po izjavi sv. Alfonza najmočnejša trdnjava sv. cerkve, katero trdnjavo sta še celo Voller in D' Alambert občudovala. Ker je Jezusova družba najmočnejša trdnjava sv. cerkve, za tc velja njej glavno napadanje skrivne družbe. To sovraštvo do jezuitov zaneslo se je tudi med nas Slovence. Goje ga liberalni listi, njim na čelu „Slov. Narod". Kdo se ne spomni na znani pamflet, ki je izhajal pred kakimi 10 leti v »SI. Narodu" kot podlistek, v katerem je pisatelj pod firmo „stat nominis umbra" dokazoval z zavijanjem jezuitovskih spisov, da velja pri jezuitih načelo: namen posvečuje sredstva. Ne pri jezuitih, pač pa v ložah tripiČnih bratov velja to načelo, kar frama-soni v spisih namenjenih za brate.', sami prepoznavajo. „Quand Meme"! Ker z resnico ne morejo priti jezuitom do živega, poslužujejo se laži, iz jezuitovskih spisov iztrgajo kak stavek, ga popačijo 8 tem, da kako besedo ali črko, ali vejico itd. pristavijo ali pa izpuste, nato vpijejo kakor prodajalci ocdta: »glejte, glejte, taki-le so jezuiti, sami se obsojajo". In takega nedostojnega orožja poslužujejo se vsi nasprotniki jezuitov od zloglasnega Paskala do zadnjega pritlikovca, ki vpije zoper jezuite. Za dokaze jim služijo: laž, goljufija in kričanje! Protestant Murr obsoja v svoji zgodoviui to nepošteno ravnanje nasproti jezuitom z besedami: »vsakemu nepristranskemu protestantu, kateremu je kaj do resnice, se mora studiti to početje. Enako obsodbo je izrekel tudi D o 11 i n g e r v nadaljevanju Hortigove cerkvene zgodovine str. 857. Sicer so bila pa ta nepoštena očitanja že večkrat na drobno ovržena in njihova lažnjivost dokazana, tako 1.1782 v neki v Augsburgu izišli knjigi: »Wahrmund oderAntvvort auf alteVerliiumdungen gegen die Jesuiten", nedavno pa v knjigi „Jesuitenfabeln" izišli pri Herderju v Freiburgu. Vrnimo se nazaj k našim nasprotnikom jezuitov. Oni podlistek ni bil zadnji pojav proti jezuitom v naših liberalnih listih. Pri vseh mogočih prilikah in neprilikah udrihajo naši radikalci po jezuitih, njihov talar ima tudi na slovenske liberalce isti vpliv, kakor rudeč robec na purana. Od tod njih jeza, Tako piše »Slov. Narod" dne 4. maja: »Prej, ko se uniči ta klerikalno-jezuitski zmaj, boljši je." Tu mi pridejo na misel besede, katere je frama-sonski list „Bauh(itte" 1. 1874 prinesel: die jesui- tisch zusammengeschvveisste Organisation der ka-tholischen Kirche ist noch ein formidabler Hemm-Bchuh zur Humanitiit, da bringt der Diletantismus wenig Vortheil, hier gilt nur: Eutvveder — Oder!" Kako soglasje tu in tam! Dne 5. maja očita „Slov. Narod" ljubljanskemu škofu, da je navdahnjen jezuitskega duha; dne 10. septembra se pa plaši pred »gospodi v jezuitskem kolegiju na rimskem Forumu, posebno pa pred njihovimi širokokrajnimi klobuki in raskavimi kutami". Enakih in podobnih izjav o jezuitih, ali o redovnikih sploh se v naših liberalnih listih ne manjka. Zvonec nosi v tem oziru, kakor sploh povsod, kjer velja napad na duhovščino, »SI. Narod", dobro ga podpira »Slov. Svet" in pa seveda leposlovni (!) »Ljubljanski Zvon". Vzor ostud-i nega napada na redovniško življenje je vzlasti »Zvonov" pamflet „4 0 0 0". Citajočemu dotični oddelek se zdi, kakor bi ga oče tega spisa vodil okoli stanovanj ščetinatih čveteronožcev, kateri so, zdi se, zadnje čase pri naših liberalnih 1 e p oslovcih in drugih časniških težakih poBtali vzor estetike. Pamflet „4000" spričuje »fin okus in takt" g. pisatelja in estetičen čut zvonarjev v „Narodni Tiskarni." Politični pregled. V Ljubljani, 23. januvarija. Pogajanja o novi večini so se nekako usta-{ vila. 2e kacih 12 dnij grof Taaffe ni povabil nobenega politika, da bi se o tem pogajal ž njim. Tudi programa za novo večino še ni predelala vlada po 1 željah raznih strank. Zadnja »N. Fr. Presse" je vsa obupana. Po njenih mislih bo se vsa pogajanja razbila. Krivi vsemu so le češki veleposestniki, ki nočejo ničesa slišati o tem, da bi se nadaljevala sprava. Ko bi se kaka druga stranka upirala, bi bilo upati, da jo grof Ttalle odrine in brez nje sestavi novo večino, ali češki veleposestniki pa imajo pri vladi tak vpliv, da se vlada ničesa proti njita storiti ne upa. Vlada bode torej poskusila še nekaj časa brez programa vladati, dokler bode šlo. Iz za- LISTEK Gozdarjev sin. , (PoveBt iz domačega življenja. — Spisal F. S. P.) VII. Odkar je izgubil Janez svojega tovariša, bilo njegovo stanje še žalostnejše. Poc Hanza je vedel sa vse kote in votline, za vsa varna skrivališča in pastirske koče, zato jima ni bilo težko prikrivati se zasledujočim lovcem. Tudi znancev )e imel dovolj, kateri so mu nanosili potrebnega živeža in streliva, da jima ni trebalo trpeti lakote. Toda sedaj je bil sam, brez tovarišev, brez prijateljev, daleč od doma. Ko je premišljeval svojo nesrečo, spomnil se je solz svoje matere, katere je tolikokrat točila zanj, ker jej ni bil poslušen. O ko bi jo bil ubogal, kako srečen bi bil lahko! Ni bil še popolnoma pokvarjen. Še je tlelo v njem, kar je prižgala dobra mati v otroškem srcu. Ali strast, katere ni zatiral, kateri ni napovedal precej odločnega boja, zmagovala je v njegovi duši ter hipoma povžila z uničujočim ognjem vsako iskro poboljšanja in kesa. Ko se je probudil svarilni glas očitujoče mu vesti, vselej se je oglasil tudi hudobni duh ter mu po^mehujoč šeptal v dušo: »Kaj se boš kesal! Kar je, pa je. Če bi bilo starišem kaj mar, pa bi po te prišli in bi te ne pustili, da stradaš in se potikaš todi, kakor gozdna zverjad." Človek pa, ki takrat, ko besni vihar najhuje, nima zaslombe, nima pomoči ne pri svarilnem učitelju, ne pri ljubljenem pravem prijatelju, človek, ki pozabi iskati pomoči pri Njem, ki je vir vse tolažbe in neprodorni branik v vseh bojih — tak pač lahko pade pregloboko; polasti se ga obup, ki ga tira v brezno gotove pogube. In tako je bil že tudi Janez nekoč pripravljen, da bi poslal svinčenko skozi viharna prsa ter se hipno oprostil gladu, mraza in vednega trepeta pred zasledovalci. Ali uprav v odločilnem trenotju mu zašije sredi grozne duševne teme svarilni in rešilni angelj njegov, — spomni se namreč Rezike in njenih be-sedij. »če me ves svet sovraži in zalezuje, ona mi bo gotovo pomogla in smilil se ji bom." Tako je mislil in upal. Še tisti večer se odpravi proti Miheljnovi gostilni. Utrudilna pot, velik glad sta ga prisilila, da se je večkrat naslonil ob drevo ter si obrisal s čela potne kaplje. Dospel je, kamor se je bil namenil. Smrtna tišina je vladala krog in krog. Niti zvesti čuvaj, velik kodrast pes, ki je sicer vedno lajal po noči, se ni ganil v svojej uti. Janez gre tiho v drvarnico, prinese lestvo ter jo pristavi pod Rezikino okno. Potem se ozre še jedenkrat okrog, in ko se ni ničesar ganilo, stopi na lahko do okna, kjer varno potrka jedenkrat, dvakrat, ter pokliče: »Rezika!" Iz sobe začujebolesten vzdih: „0 moj Bog!" Okno se tiho odpre in Rezika mu proseče veli s trepetajočim glasom: »Beži, nesrečnež, če ne te vjemo. Cela druhal lovcev te nocoj pričakuje--" Več ni mogla govoriti, le z roko je zamahnila, potem pa izginila v temi. Janez ni mogel ničesar potožiti in predno se je zavedel, kaj da mu je prav za prav velela, pri-drvš iz zakotja lovci in divje hit6 nad lestvo, katero z vso silo izpodbijejo, in Janez pade na zmrzlo zemljo. Lovci planejo nanj kakor divji volčje nad zašlo ovco. Ce prav je Janez skušal otresti se svojih nasprotnikov ter je marsikateri dobil znak njegove težke pesti na lice, zmogli so ga vendar in zvezanega tirali v hišo. dreg, v katere so vlado spravile poslednje volitve, se pa grof Taaffe ne bode pomagal. — Nastala potrtost l.beralcev nas more le veseliti, ker dokazuje, da liberalci še neso gospodarji položaju. Prezgodaj so se veselili, da se jim posreči ugnati vse druge stranke. V svoji prevzetnosti so stavili pri pogajanjih vse mogoče zahteve in s tem provzročili odločen odpor druzib strank. Ko bi ne bili češko-nemške sprave spravili na dnevni red, bi bili morda nekoliko dosegli, ali tako se pa onemogočili vsako sporazumljenje s češkimi veleposestniki, kateri se nečejo ločiti od češkega naroda. V četrtek je v praškem mestnem zboru naznanil župan dr. Solc, da je mestni svet sklenil 1009 gld. slednje leto dati za Husov spomenik. K temu naznanilu je poprijel mestni odbornik kanonik dr. Krasi besedo, da v imenu katoliškega prebivalstva praškega protestuje proti sklepu mestnega sveta. Živo je naslikal, kako nesrečo je nakopal bil Husov nauk češki deželi. Za Husov spomenik ima mestni svet denar; ko je pa šlo zt spomenik sv. Vaclava je pa dotični odbor zavrnil na deželni odbor. S Husovim spomenikom odtujujejo se dobri katoliški elementi med nemškim prebivalstvom na Češkem. Pozabiti se tudi ne sme, da je vladar katolik. Po tem je sklep mestnega sveta se z jednako odločnostjo obsojal katehet Kyselka. Obema govornikoma so pa Mladočehi pogosto posegali v besedo. Sklep mestnega sveta so pa zagovarjali dr. Julij Gregr, Breznovski in dr. Podllipnj. Večina Staro-čebov se je pa izmuznila iz dvorane, za kar jih hudo obirajo »Narodni Listy". Seveda grajati sklepov mestnega sveta neso marali, ker v tem svetu odločujejo Staročehi, zagovarjati si jih pa neso upali, ko so čut>li, da imata pravo duhovnika, ko sta jih grajala. Neodločnost je Staročehe pripravilo povsod ob veljavo. Da so v tej stvari postavila se odločno na katoliško stališče, bi gotovo bili si pridobili več spoštovanja, nego da so iz strahu pred mladočeškimi agitacijami se jeli navduševati za Husa. Bivši srbski kralj in kraljica sta se te dni spravila v Biaritzu. Dogovorila sta se neki, da bo-deta v bodoče vkupe živela. Milan je baje že pri duhovskem oblastvu storil potrebne korake, da se zopet razveljavi ločitev zakona. V Srbiji je zaradi tega veliko veselje. V Belemgradu je bila razsvetljava. Bode li to imelo kak vpliv na srbsko politiko, ne vemo. Iz vladnih krogov srbskih se sliši, da ostanejo vse razmere prejšnje. Begentstvu in vladi bi bilo to pač najpovoljnejše. Pomisliti je pa, da v Srbiji mnogi s sedanjim regentstvom baš neso zadovoljni in bi torej ne bilo čudno, če se začne kaka agitacija za povrnitev bivšega kralja Milana. Kaj če ni razsvetljava v Belemgradu že nekak začetek te agitacije? Rusija je od bolgarske vlade zahtevala, da ji plača zapale obroke okupacijskih troškov. V Bolgariji pa ne hitš s plačilom, temveč so nemškemu generalnemu konzulu kot zastopniku Rusije naznanili, da zahtevajo, da Rusija povrne 9 milijonov dedščin, katere je brezpravno vzela seboj iz Bolgarije in se sedaj nahajajo pri ruskem poslaništvu v Bukareštu. Od teh dedščin je poslaništvo že pol milijona porabilo za razne agitacije po Bolgariji. Tu so ga posadili za vrata, zaničl|ivo in škodoželjno se mu posmehujoč, ter popivali do ranega jutra. Janez 86 je naslonil na steno, ugriznil se v ustnice in — molčal. Med surovo družbo je bil tudi Hiršov Pavle, ki je posebno pikal in zbadal Janeza. Uprav njegova navzočnost raztolmači nam lahko, kako je bilo, da so Janeza vjeli. Pavel je namreč dobro vedel, da mora Jauez k ljudem, če se hoče preži viti v tolikej zimi. Ker pa kot tujec drugie ni mogel iskati pomoči, kakor pri Miheljnu, sklepal je iz tega, da bi ga ondi naj-brže ujeli, ter bi se sam z lahka iznebil sitnega tekmeca. Sel je torej v Liubno po lovce ter jim razodel evoj načrt. Ti so bili zadovoljni in posrečilo se jim je prvi večer zasačiti svoj plen. Ker se je pa krčmar M helj zelo počasi obračal ter kazal kaj mračno lice, zahtevali so lahkonoge točajke-Rezike, da bi jim stregla. Ko jo je šel Mi-helj klicat, rekla je, da ne more, da je bolna. Mihelj je ni dalje silil. Se le rad je videl, da je imel izgovor, da so se lovci pred odpravili. In zares I Kako bi pač mogla zreti Janeza zvezanega in bi mu ne smela pomoči 1 — Kako bi prenašala surove šale in grde kletvine pijanih neotesancev 1 Na Francoskem pač vzbuja največjo pozor nost to, da so Hertza zaprli. V Parizu so pričakovali, da se Hertz umakne, ali tega ni storil, ker je nevarno bolan in mu angleška policija ni dala Časa. Angleži se neso tako obotavljali v tej stvari, kakor Francozi. Jedva je angleška policija izvedela, da je sklenjeno, Hertza zapreti, že ga je prijela. Najbrž je že poprej bila za to pripravljena in tudi pazila na vsak njegov korak. Novica, da je Hertz prijet, je gotovo mnogim francoskim politikom jako nepo-voljna. Tudi vlada bi bila rajše videla, da bi angleška policija ne bila pokazala tolike gorečnosti. Hertz pride pred sodišče zaradi goljufije. Vse radovedno pričakuje, kaj bode vse ta mož izpovedal, ko se splošno misli, da on vse panamske intrige najbolje pozna. Vsaj je on tisti, ki je spravil na dan, kako so se podkupovali poslanci, zaradi njega se je j ustrupil Reinacb. Andrieux je bil od njega dobil vse informacije. Hertz je skušal panamsko afero si izkoristiti v svoje namene. Z izsiljevanjem si je mislil nažeti milijonov, ali naposled je pa sam prišel v ječo. On je jeden največjih sleparjev. Pri-sleparil si je milijone. Močno je vplival celo na politiko. Posebno radikalui vodje so bili njegovi najboljši prijatelji. Obravnava proti njemu morda pokaže toliko sprijenosti francoske družbe, da bode vse dosedai znane sleparije jedva senca proti njej. Slovstvo. »Primorski list". Došla nam je danes 2. štev. »Primorskega lista", ki ima pol pole priloge. S to številko, kakor se vidi, premagane so pri listu za- I četniku težave, čvrsti članki in mnogi zanimivi dopisi s Primorskega in Goriškega kažejo, da se je obilno in vrlih sotrudnikov zbralo okrog lista. Mi ga z nova prav iskreno priporočamo Slovencem v i naročitev. »Matica Slovenska" leta 1892. »Slovenci zel6 | »Matice" potrebujemo, ako nam je res do tega, da bi se krepčalo in širilo, da bi se izobražalo in sad rodilo domače slovstvo na domači narodni podlagi posebno v sedanjem času, v katerem duševni meč tuje omiKe tako preti vsaki narodnosti, ki nima še v svojih duševnih plodovih trdno zagotovljene bodočnosti." — Tako je pisal že leta 1863 duhoviti slovenski kritik Fr. Levstik (glej: Zbr. sp., IV. zv., 194.str.), a krepkim tem besedam mora še dandanes pritegniti vsak zavedni, ža srečo svojega naroda skrbni Slovenec! Zato mora pa tudi vsakega slovenskega domorodca srčno razveseliti vrla rast Matice Slovenske, ki se kaže na zunanje v sicer nekako počasnim a vendar vztrajno rastočem številu matičnih članov, v nekako notranjem oziru pa v vedno lepših in temeljitejš:h društvenih knjigah. Zlasti v zadnjem oziru je storila naša Matica krepek korak naprej, gotovo na veliko veselje vseh svoiih udov in slovenskega razumništva sploh. Oso-bito matične knjige za leto 1892 bodo zadovoljile izvestno vse matičarje. Letošnje društvene kujige so : 1. H e n r i k S i e n k i e w i c z: „Zognjem in mečem ". Povest iz davnih let. Iz poljščine preložil M. M. Ilustroval Viktor Oliva. Del I. in II. Natisnil Fr. Sim&ček v Pragi. VII. zvezek »Zabavne knjižnice". — Str. 238 v fol. Položila je vročo glavo na belo vzglavje, katero ste porosili bridki solzi iz ljubezni potočeni po lepem lici. Ko se gospodar vrne in pove gostom, da ji je nekaj slabo, tedaj jezno zarenČi Pavle: »Se 've, če je treba poštenim ljudem streči, je bolna. Če bi bilo pa treba s tem prokletim potepuhom vasovati, bi bila pa zdrava!" To je bilo pa Miheljnu že preveč. Poznal je predobro poštenost svoje jedinke, katero je tako zelo . ljubil, — saj mu je bila popolen odsev prerano ] umrle blage žene, katera je zasadila zgodaj v hčerino srce duševnih vrlin, katere so zbeg mnogoterega trnia in raznih nevarnostij razcvitale čudo krasno v duši preproste mladenke. Prepričan je bil, da ni nikdar vasovala, in da je tudi sedaj le sila prignala Janeza pod njeno okno. Zato je jezno to-potnil z nogo ob tla ter se potegnil za njeno poštenje : »Se eno tako, pa te vlečem ven v sneg, da bodeš vedel, kedaj si kaj takega govoril. Tu sem jaz gospodar in v mo,i h.si mi ne bote obrekovali poštenih ljudij!" Janez se je hvaležno in nekako pjnosno ozrl na Miheljna, češ, pravo si govoril. (Dalje sledi.) To je po zunanje krasno opravljena knjiga, kakeršne Slovenci doslej nismo imeli in ki se bo podala tudi najfinejšemu salonu "ter bode lep kinč vsaki knjižnici. Tisk je jako čist, papir celo fin. Najlepši kras ji je pa 79 slik češkega umetnika V. Olive, in sicer obsega 19 slik po celo stran, drugih 60 je različne velikosti. Letos izide III. iu IV. del te preznamenite knjige, ki je Matici Slovenski res v čast! 2. » S 1 o v e n s k a z e m 1 j a. Opis slovenskih pokrajin v prirodoznanskem, statistiškem, kulturnem in zgodovinskem oziru. 1. del. Poknežena grofija Goriška in Gradiščanska. Pri-rodoznanski, statistični in kulturni opis. (22 podob.) Spisal S. Rutar, c. kr. gimnatijalni profesor. Na-tisaila R. Miličeva tiskarna." — Str. 116 »8°. Ze dolga leta pričakovali smo Slovenci knjige, ki bi nam podajala točen, kolikor mogoče živ in lep popis mile domovine. Stari in upravičeni želji bode ustregla Matica Slovenska s »Slovensko zemljo", z delom, katero bode gotovo ves narod pozdravil z veseljem. Prvi zvezek tega znamenitega in prepo-trebnega dela nam podaja slavni matični odbor z gori navedeno lično knjigo. Odlični strokovnjak gospod profesor S. Rutar je pričel ono delo s popisom poknežene grofije Goriške in GradiŠčanske, in sicer nam opisuje v tem prvem snopiču, kateremu letos sledi drugi, pred vsem lego, meje, velikost, slikovitost ter važnost Goriškega. Potem sledi »prirodo-znauski opis", »politični opis in prebivalstvo", »gmotni napredek", »duševna izobraženost". Izbrano vsebino pojašnjuje 22 skrbuo in mično izdelanih podob. 3. »Letopis Matice Slovenske za leto 18 9 2. Vredil Anton Bartel. Natisnila »Narodna Tiskarna". — Str. 304 vel. 8°. »Letopis" je matičarjem že dobro znatna knjiga; tudi vredba letošnjega letopisa je podobna vredbi prejšnjih letnikov. Obsega pa sledeče ukovite spise: a) Dr. K. Strekelj: »Iz besednega .zaklada narodovega." (Str. 1—50 ) b) Dr. Matija Murko: »En-klitike v slovenščini. II. del: Skladnja." (Str. 51 do 86.) c) Ivan Steklasa: »Jošt Josip Turn. (1533 do 1589)" (Str. 87—120.) č) Iv. Navratil: »Slovenske narodne vraže in prazne vere, primerjane drugim slovanskim in neslo vanskim." (5. nadaljevanje. Str. 121—177.) d) Anton Koblar: »Zgodovina železarstva na Kranjskem." (Str. 178—200.) e) Dr. Simon Subic: „0 načinih skladanja številk." (Str. 201—221.) , f) V. Oblak: »Popravki in do-stavki spisu .Doneski k historistični slovenski dia-lektologiji'. II." (Str. 222—223.) g) Ivan Tomšič: »Bibliografija slovenska. Slovensko knjištvo od 1. januvarija 1891. leta do 1. januvarija 1892. leta. (Str. 224—240.) h) Evgen Lah: »Letopis Matice Slovenske". (Str. 241—304.) Temu. letopisu povzamemo sledeče črtice o matičnem gibanju in delovanju. Odbor je imel tekom društvenega leta, v dobi od 1. oktobra 1881 do 31. oktobra 1892 tri seje (90.—92.), v katerih se je obravnavalo o tekočih društvenih zadevah, kakor sta slovenska dnevnika sproti poročala. Dne< 22. junija 1892. leta vršil se je XXVII. redni veliki zbor, kojega se je udeležilo okrog 60 društvenikov. Pregled društvenikov po posameznih škofijah je: leta 1891: leta 1892: 1. Ljubljanska . . 1019 1065 . + 46 2. Lavantinska . . 506 493 . — 13 3. Goriška . . . 190 199 . + 9 4. Tržaško-koperska 143 124 . 19 5. Krška .... 97 122 . + 25 6. Sekovska . . . 47 41 , — 6 7. Razne druge . . 155 156 , • + 1 Vkupe 2157 , 2200 , • + 43 Cerkveni letopis. Katoliška cerkev na Angleškem. Iz »Gatbojic Times" povzamemo te-le podatke, kako napreduje katoliška cerkev v vseh pokrajinah Velike Britanije. V Angliji in Všlsu je I. 1892 na raslo število duhovnikov za 15 (I. 1891 jih je bilo 2573; 1. 1892 — 2588); Število cerkvic in kapelic se je pomnožilo od 1362 na 1387, tedaj za 25. V tem pa niso vštete privatne ali domaČe kapelice. Imeli so 1 nadškofa, 14 škofov in 2 škofa-adiutorja; vrh tega še 1 naslovnega nadškofa in 2 naslovna škofa Dne 14. januvarija 1892 je umrl kardinal Manning; dne 29. marcija je bil prestavljen dr. Vaughau iz Sal-forda v Westminster. Najstarejši škof je stric Vaug- hauor — Viljem Vaoghan, škot pljmouthski; posvečen je bil 16. septembra 1855. Zadnji je bil posvečen dr. Bilsborrow na mesto Vaughanovo v Salfordu dne 24. avgusta I. 1 Mej katoliškimi pgri (članovi višje zbornice) je nov nd lord Donnington, spreobrnenec. Tajuimi svetovalci so bili imenovani trije katoličanjej sedaj jih je mej njimi vsega skupaj Sest. Katoliško prebivalstvo v Velsu in Angliji se ni povečalo; 1,357.000 katoličanov se šteje. Škofijske Sole je obiskovalo povprek 21,315 učencev in učenk, r— V Skociji je 362 duhovnikov, cerkvS, in kapelic 838. — Počasi a stalno se opaža napredek. Novi kardrnali pri sv. očetu. Iz Rima se nam poroča: Odkar bivam v večnem mestu, gojil Sem vedno srčno željo, da bi videl z lastnimi očmi sv. očeta, slavno vladajočega Leona XIII., namestnika Kristusovega, na stolu sv. Petra moža, čegar mila resnost ne izzivlja nikogar, temveč pretresa z največjim spoštovanjem, navdaje z neomajljivo uda-nostjo; moža, čegar kremeniti in plameniti značaj, globoka in vsestranska učenost ter diplomatiška sposobnost in izkušenost vzbujajo občudovanje vatikanskega Leva, ki z bistrim očesom spremlja zmaja socijalnega gibanja v stoletju revolucij, ki je kot „luč neba" s svojimi nauki s prevzvišenega prestola pokazal in odprl pot ksocijalnemumiru, ki bode kot poslanik miru za cerkveni in soeijalni svet dnč 19. februvarija -t. 1. praznoval škofovsko svojo petdesetletnico. In ta ognjevita, srčna želja se mi je izpolnila dvakrat, v sredo popoldne (dn4 18. t. m.), ko so tukaj navzoči novoimenovam kardinali iz rdk sv. očeta dobili kardinalske birete, in včeraj dopoldne (dnč 19. t. m ), ko so isti kardinali v javnem kon-zistoriju prejeli kardinalske klobuke. Naravno, da marsikdo želi biti navzoč pri teh izrednih slovesnostih ter videti milo obličje sv. očeta, da pa se mnogoštevilnim prošnjam ne more po volji ustreči. V sredo je bilo število vstopnic jako omejeno, ker ni ravno velika prestolna dvorana, kjer se je vržila ob 3. uri popoldne slovesnost. Od novoimenovanih kardinalov je bilo namreč osem navzočih . Guarino, nadškof mesinski; Mocenni Uarij, državni podtajnik; Malagola Hamilkar, nadškof v Fermu; Krementz Filip, nadškof v Koloniji; Persico Ignacij, tajnik pri propagandi; Logue Mihael, primas irski in nadškof v Armaghu; Vaughan Herbert, nadškof v Vestminstru; Kopp Jurij, škot v Vratislavi. Vsakateri novih kardinalov je mogel po dvanajst oseb vzeti seboj v svojem spremstvu. Bili so so sorodniki, prijatelji in deputacije iz domačih Škofij. Kardinala Krementz in Kopp pa sta blagovolila vsprejeti v svoje spremstvo vsak po šest duhovnikov iz .Anime", kjer onadva stanujeta. Tako je tudi moja malenkost imela srečo, udeležiti se te slovesnosti. Polni radosti smo hiteli v Vatikan po stopnicah, koder je stopalo že na tisoče cerkven o r z Dn6 32. januvarija. Papirna renta 5%, lt>% davka .... 98 gld. 65 kr. Srebrna renta 5%, 16% davka .... 98 . 35 „ Zlata renta 4%, davka prosta.....116 „ 70 „ Papirna renta 6%, davka prosta .... 100 . 65 „ A.kciie avstro-ogerske banke, 600 gld. . . 997 „ — . Kreditne akcije, 160 gld................322 „ 25 „ London, 10 funtov stri..............121 „ — . Napoleondor (20 fr.)................9 „ 62 . Cesarski cekini....................5 „ 69 „ Nemških mark 100 ..................59 „ 37'/,, Dni 2t. januvarija. Ogerska zlata renta 4%.......114 gld. Ogerska papirna renta 5%......100 „ 4* državne srečke 1. 1854., 250 gld. . . 146 „ 5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . . 164 „ Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....192 n Zastavna pisma avstr.osr.zem. kred. banke 4% 97 „ Zastavna pisma „ „ „ „ „ 41/, % 100 „ Kreditne srečke, 100 gld.......193 „ St. Genois srečke. 40 gld.......69 „ 65 kr. 55 „ 60 80 Uet Hfoi*PTTi*i Zanesljiva lnformaoija o stalno AJ19I> piliti l>U.l • obrestnih in dividendmh papirjih, važnih dogodkih na gospodarskem in finančnem polju, odložilnih pojavih na dunaj ski borzi. Sviti pismeni in ustni brezplačn6. Celotna naročnina s poštno pošiljatvljo vred gld. 2 60. Menjarnična delniška družba „11 EBCI Hllollzeile št. 10 Dunaj, Mariahilferstrasse 74 B. 66 a. Ljubljanske srečke, 20 gld.......25 gld. 25 kr. Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . . 19 „ — „ Rudolfove srečka, 10 gld..............24 „ 50 „ Salmove srečke, 40 gld........67 „ — „ Windischgraezove srečke, 20 gld.....67 „ — , Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . . 155 . — . Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v. 2862 „ — . Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 91 „ 50 „ Papirni rubelj .................1 » 23'/j, Laških lir 100..........— n — n _■BHHHHHHHHIHBt. atiT Vestni nasveti za dosego kolikor moč visokega obrestovanja pri najpopolnejši varnosti ■f naloženih (glavnic.