Rebeka Mukenauer¹*, Lara Medved²*, Petra Hrast³*, Nada Rotovnik Kozjek4*
Klinični znaki pomanjkanja vitamina B12
pri vegetarijanskih in veganskih dietah
Clinical Signs of Vitamin B12 Deficiency in Vegetarian and Vegan
Diets
IZvLEČEK
KLJUČNE BESEDE: vitamin B12, pomanjkanje, vegetarijanstvo, veganstvo, klinični primer, subakutna
kombinirana degeneracija hrbtenjače, prehranska dopolnila
Prevalenca in vpliv pomanjkanja vitamina B12 se skozi življenjska obdobja spreminjata
in najbolj ogrožata razvoj zarodka, starostnike in posameznike z različnimi izločevalni-
mi prehranskimi strategijami, predvsem vegetarijance in vegane. Specifični načini pre-
hranjevanja so poleg staranja najpogostejši dejavnik, ki doprinese k razvoju kliničnih stanj,
povezanih s pomanjkanjem vitamina B12. V prispevku na osnovi kliničnega primera raz-
pravljamo o vplivu pomanjkanja vitamina B12 pri veganskem načinu prehranjevanja.
Pomanjkanje vitamina B12 povzroča spremembe celične presnove in pripomore k funk-
cionalnemu opešanju in razvoju bolezenskih stanj, povezanih s staranjem. Prepoznan je
vpliv na kognitivno popuščanje, razvoj srčno-žilnih bolezni, bolezni kosti, krvi in živčnega
sistema. Danes je vodilni razlog za hipovitaminozo B12 v malabsorpciji vitamina iz pre-
bavil. Zaloge vitamina B12 se nahajajo v jetrih in po prekinitvi vnosa zadostujejo za pri-
bližno tri do šest let. Po tem obdobju se pojavi pomanjkanje, ki se lahko odraža celo kot
degeneracija hrbtenjače ali pancitopenija. Zaradi tega je izredno pomembna pravočasna
prepoznava stanja pomanjkanja in primerno zdravljenje.
aBSTRaCT
KEY WORDS: vitamin B12, deficiency, vegetarianism, veganism, clinical case, subacute combined
degeneration of the spinal cord, dietary supplements 
The prevalence and impact of vitamin B12 deficiency change through different life sta-
ges. Vitamin B12 deficiency is most dangerous for embryonic development, for elderly
people, and individuals with different nutritional strategies, especially vegetarians and
vegans. In addition to aging, specific nutritional habits are the most common factor, which
increases the risk of developing clinical conditions associated with a lack of vitamin B12.
In this article, we discuss the impact of vitamin B12 deficiency in a vegan diet based on
1 Rebeka Mukenauer, štud. med., Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Vrazov trg 2, 1000 Ljubljana;
gregorc.rebeka@gmail.com 
2 Lara Medved, štud. med., Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Vrazov trg 2, 1000 Ljubljana
³ Petra Hrast, štud. med., Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Vrazov trg 2, 1000 Ljubljana
4 Izr. prof. dr. Nada Rotovnik Kozjek, dr. med., Katedra za interno medicino, Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani,
Vrazov trg 2, 1000 Ljubljana; Enota za klinično prehrano, Onkološki inštitut Ljubljana, Zaloška cesta 2, 1000 Ljubljana
* Avtorji si delijo mesto prvega avtorja.
227Med Razgl. 2021; 60 (2): 227–38 • Pregledni članek
mr21_2_Mr10_2.qxd  21.6.2021  8:51  Page 227
a clinical case. A low intake of vitamin B12 causes changes in cellular metabolism and
leads to functional weakening and the development of medical conditions associated with
aging. The most commonly recognized are the impact on cognitive decline, the development
of cardiovascular diseases, bone diseases, hematologic diseases and neurological disor-
ders. Nowadays, the most common cause of vitamin B12 hypovitaminosis is the food-
bound vitamin malabsorption in individuals. The amount of cobalamin stored in the liver
is sufficient for approximately three to six years after dietary intake has been cut off. After
that period, the deficit can appear as a degeneration of the spinal cord or pancytopenia.
Vitamin B12 deficiency requires consistent diagnostics and adequate medical treatment.
BIOKEMIJa IN FIZIOLOGIJa
vITaMINa B12
Izraz vitamin B12 predstavlja skupino
vodotopnih mikrohranil oz. oblik vitamina,
ki jih človeško telo ni sposobno izgraditi.
Ta skupina kobaltovih spojin ali kobala-
minov vsebuje planarni obroč, v katerega
je vezan posamezen kobaltov atom. Kobalt
predstavlja funkcionalni del vitamina B12
in deluje kot encimski kofaktor v presnov-
nih reakcijah, ki jih katalizira ta vitamin (4).
Vitamin B12 spada med esencialna mikro-
hranila, tako da je nujno uživanje zadostnega
vnosa s hrano (dnevno vsaj 3 μg). Najdemo
ga v hrani živalskega izvora, kot so rdeče
meso, drobovina, ribe, jajca in mlečni izdel-
ki (6–9). V 100 g kravjega mleka se nahaja
0,4–0,5 μg vitamina B12, 100 g drugih mle-
čnih izdelkov vsebuje 3,6–4,2 μg, 100 g jajc
pa 1,1–2,5 μg vitamina B12. Če upošteva-
mo še izgube med kuhanjem in absorpcij-
sko vrednost, te količine niso zadostne za
zagotovitev priporočenega dnevnega vnosa
vitamina B12. Najvišja tolerirana količina,
zaužita s hrano ali prehranskimi dodatki,
še ni bila določena, saj še ni zadovoljivih
podatkov o toksičnosti tega vitamina (5).
Vitamin B12 se zaradi kislega pH v želod-
cu sprosti iz zaužite hrane in se z želodčno
vezavno beljakovino R poveže v kompleks.
Po vstopu v dvanajstnik se ta kompleks
prebavi, vitamin B12 pa se veže na intrin-
zični dejavnik, 50 kDa velik glikoprotein, ki
nastaja v parietalnih celicah želodca in
deluje kot prenašalna beljakovina za trans-
228 Rebeka Mukenauer, Lara Medved, Petra Hrast, Nada Rotovnik Kozjek Klinični znaki pomanjkanja …
UvOD
Prevalenca in vpliv pomanjkanja vitamina
B12 se spreminjata skozi življenjska obdob-
ja. Med najbolj ogrožene populacije spada-
jo starostniki in nosečnice (1–3). Pomanjkanje
vitamina B12 negativno vpliva na razvoj
nevralne cevi in pripomore k razvoju priro-
jene okvare. Ker k pomanjkanju vitamina B12
ključno doprinese starostno popuščanje delo-
vanja prebavil, so specifični načini prehra-
njevanja tako, poleg staranja, najpogostejši
dejavnik, ki doprinese k razvoju kliničnih
stanj, povezanih s pomanjkanjem vitamina
B12 (4). Med sodobnimi trendi prehranje-
vanja se vse bolj povečuje delež vegetari-
jancev in veganov oz. ljudi, ki se odločijo iz
svoje prehrane popolnoma izključiti izdelke
živalskega izvora. Vzroki, ki jih za ta način
prehranjevanja navajajo, so različni, od etičnih
do ekoloških, mnogi posamezniki v ospredje
postavljajo tudi skrb za lastno zdravje. Kljub
temu da ima omenjen način prehranjevanja
lahko potencialne koristi za zdravje posa-
meznika, je nujno zavedanje, da je ob uvaja-
nju sprememb na področju prehrane potreb-
na zadostna mera znanja. Le na ta način lahko
namreč nadomestimo potencialno zdravje
ogrožajoča pomanjkanja in se jim učinkovi-
to izognemo. Pomanjkanje vitamina B12
povzroča spremembe celične presnove in pri-
pomore k funkcionalnemu opešanju in raz-
voju bolezenskih stanj, povezanih s staranjem.
Prepoznan je vpliv na kognitivno popuščanje,
razvoj srčno-žilnih bolezni in bolezni kosti,
krvi in živčnega sistema (5).
mr21_2_Mr10_2.qxd  21.6.2021  8:51  Page 228
port vitamina B12 v celico. Novonastali
kompleks nato potuje do distalnega ileuma,
kjer se veže na receptorje na sluznici in se
z receptorsko endocitozo privzame v muko-
zne celice ileuma. Znotraj celice se intrin-
zični faktor razgradi, vitamin B12 pa se veže
na transportno beljakovino transkobala-
min II, kompleks vitamina B12 in trans-
kobalamina II pa nato vstopi v krvni obtok.
Kompleks prevzamejo jetrne celice, celice
kostnega mozga in drugih organov; razpo-
lovni čas zaradi hitrega privzema znaša pri-
bližno eno uro. V citosolu celice je vitamin
B12 kot kofaktor udeležen v pretvorbi
homocisteina v metionin, v mitohondrijih
celice pa vitamin B12 sodeluje v pretvorbi
metilmalonil-CoA v sukcinil-CoA. Po vsto-
pu v celice se vitamin B12 shranjuje v jetrih,
kjer sta shranjena približno 2 mg vitamina
B12, še 2 mg pa se nahajata drugje v tele-
su (7–10).
Cianokobalamin je sintetična oblika
vitamina B12 in ga najpogosteje najdemo
v prehranskih dopolnilih in z vitaminom
B12 obogatenih živilih. Biološko aktivni
obliki vitamina B12, metilkobalamin in
deoksiadenozilkobalamin, pa sta tesno
vpleteni v celično presnovo in v telesu
sodelujeta kot kofaktorja pri izgradnji DNA,
maščobnih kislin in mielina. Metilkoba-
lamin je kofaktor encima metionin sinta-
za, ki je potreben za pretvorbo homo-
cisteina v metionin. Disfunkcija reakcij
metilacije je vpletena v pomanjkljivo celi-
čno izgradnjo številnih drugih biološko
aktivnih skupin, ki igrajo pomembno vlogo
v uravnavanju izražanja genov in delova-
nju beljakovin. V sklopu teh reakcij pride
tudi do pretvorbe metil-tetrahidrofolata
(metil-THF) v tetrahidrofolat (THF), ki je
potreben za izgradnjo pirimidinov. Pri
pomanjkanju vitamina B12 se homo-
cistein ne more pretvoriti v metionin, torej
se tudi metil-THF ne more pretvoriti
v THF, kar vodi v kopičenje homocisteina.
Posledice so zmanjšana tvorba pirimidinov
in upočasnjena izgradnja DNA, kar vodi
v megaloblastno anemijo. Hiperhomocis-
teinemija je dejavnik tveganja za arterij-
sko in vensko trombozo. Zmanjšana izgrad-
nja metionina vodi v pomanjkanje holina,
zaradi česar je motena presnova nevronov
v perifernem in osrednjem živčnem siste-
mu. Adenozilkobalamin je kofaktor encima
metilamalonil-koencim A (CoA) mutaza, ki
pretvori metilmalonil-CoA v sukcinil-CoA.
Pri pomanjkanju vitamina B12 torej pride
do kopičenja metilmalonil-CoA, kar spre-
meni izgradnjo maščobnih kislin v živčnih
celicah. To vodi v nastanek nefizioloških
maščobnih kislin, ki se vgrajujejo v maš-
čobe celičnih membran, kar privede do
demielinizacije in propada aksonov peri-
fernega in osrednjega živčnega sistema (7,
9, 11–13). 
Vitamin B12 je vključen tudi v izgrad-
njo živčnih prenašalcev (dopamin, seroto-
nin), zato njegovo pomanjkanje, skupaj
z visokimi koncentracijami homocisteina,
vodi v razvoj psihiatričnih simptomov.
Homocistein je namreč v visokih koncen-
tracijah toksičen za nevrone, saj prekomer-
no aktivira receptorje N-metil-D-aspartata
(angl. N-methyl-D-aspartate receptor, NMDA-
-receptor) (7, 9, 11–13).
Zaradi ključne vloge v celični presno-
vi tako pomanjkanje vitamina B12 vodi do
presnovnih motenj, ki s starostjo doprine-
sejo k razvoju kognitivnega popuščanja, raz-
voju srčno-žilnih obolenj, bolezni kosti,
krvi in živčnega sistema. Pomanjkanje vita-
mina B12 se pokaže šele po izpraznitvi vseh
telesnih zalog, tj. od tri do šest let po pre-
kinitvi vnosa ali absorbcije (6–11). 
Pomanjkanje vitamina B12 se lahko
pojavi zaradi različnih vzrokov (tabela 1).
Diagnostika pomanjkanja
vitamina B12 – Schillingov test
Schillingov test opravljamo pri bolnikih,
pri katerih je prisotno pomanjkanje vita-
mina B12. S tem želimo oceniti, ali je to
posledica pomanjkanja intrinzičnega dejav-
nika.
229Med Razgl. 2021; 60 (2):
mr21_2_Mr10_2.qxd  21.6.2021  8:51  Page 229
Test je sestavljen iz štirih delov:
• Schillingov test 1: Bolnik zaužije radio-
aktivno označen vitamin B12, temu po eni
do šestih urah sledi še injekcija neozna-
čenega vitamina B12 v mišico. Nato meri-
mo odstotek radioaktivno označenega vita-
mina B12 v zbranem 24-urnem urinu. Ta
odstotek je normalno večji od 9% vnese-
ne količine. Pri bolniku z normalnim delo-
vanjem ledvic nižja vrednost izločanja
(pod 5 % vnesene količine) kaže na zmanj-
šano absorpcijo vitamina B12 v črevesju.
• Schillingov test 2: Opravimo ga v primeru
zmanjšane vrednosti izločanja. Ponovimo
Schillingov test 1, tokrat z radioaktivno
označenim vitaminom B12, vezanim na
prašičji intrinzični dejavnik. Če se pred-
hodno zmanjšano izločanje sedaj izbolj-
ša, je pomanjkanje vitamina B12 posle-
dica pomanjkanja intrinzičnega dejavnika
pri bolniku.
• Schillingov test 3: Test ponovimo po
dvotedenskem zdravljenju z antibiotiki.
Če je izločanje sedaj izboljšano, je vzrok
za slabo absorpcijo vitamina B12 razrast
bakterij v črevesju.
• Schillingov test 4: Dodatek pankreatičnih
encimov izboljša absorpcijo vitamina B12
in izločanje v urinu, kar kaže na eksokrino
pankreatično insuficienco (8, 11, 14, 15).
230 Rebeka Mukenauer, Lara Medved, Petra Hrast, Nada Rotovnik Kozjek Klinični znaki pomanjkanja …
KLINIČNI PRIMER
Klinični primer objavljamo z dovoljenjem
bolnice in njene družinske zdravnice, ki nam
je posredovala zapisane podatke. Bolnica je
bila obravnavana v ambulanti družinske
medicine Zdravstvenega doma Radovljica,
nevrologa Splošne bolnišnice Jesenice in
psihiatra Psihiatrične bolnišnice Begunje.
Gospa, stara 41 let, zaposlena kot poslovodja,
je prišla v ambulanto družinske medicine
zaradi splošnega slabega počutja in občut-
ka zaspanih nog. Opazila je težave z rav-
notežjem, pri hoji po stopnicah navzdol in
ni imela občutka pri speljevanju z avtom.
Pojavilo se ji je mravljinčenje do spodnje-
ga dela stegen. Zelo hitro se je utrudila.
Težave so se ji začele pred pol leta in so se
počasi stopnjevale. Pred tem je bila zdrava.
Že nekaj let ni uživala hrane živalskega
izvora – nič mesa, ne mlečnih izdelkov in
jajc – bila je veganka. Ni jemala nobenih
prehranskih dopolnil z vitaminom B12 ali
injekcij hidroksokobalamina (OHB12)
v mišico. 
Nevrološki pregled je pokazal okvaro
globoke senzibilitete na spodnjih okončinah
in mehke znake za možnost piramidne
okvare na levi strani. Hematološke pre-
iskave so pokazale makrocitno anemijo:
levkociti 3,2 × 109/l (referenčne vrednosti:
Tabela 1. Vzroki za pomanjkanje vitamina B12 (7, 9, 10).
vzroki Primeri
Avtoimunski vzroki perniciozna anemijaa, Sjögrenov sindrom
Nizek vnos vitamina B12 vegani, vegetarijanci, alkoholiki, starejši ljudje
Operacija pri pacientih po gastrektomiji ali resekciji črevesja
Malabsorpcija atrofični gastritis, s Helicobacter Pylori povezan gastritis, Chronova bolezen,
celiakijab, aklorhidrija, kronična pankreatična eksokrina insuficienca, razrast
bakterij v tankem črevesju
Zdravila oralni kontraceptivi, metformin, inhibitorji protonske črpalke, zaviralci
histaminskega H2-receptorja, hormonska nadomestna terapija
Genetski vzroki pomanjkanje transkobalamina II
Drugi vzroki nosečnost, okužba gastrointestinalnega trakta s paraziti
a Posledica pojava avtoprotiteles, ki so usmerjena proti parietalnim celicam želodca. Pomanjkanje intrinzičnega faktorja vodi
v zmanjšano absorpcijo vitamina B12 v distalnem ileumu.
b Vnetje črevesne stene vodi v moten privzem vitamina B12 v celice.
mr21_2_Mr10_2.qxd  21.6.2021  8:51  Page 230
4–10 × 109/l), hemoglobin 119 g/l (referen-
čne vrednosti: 120–160 g/l), povprečni
volumen eritrocita (angl. mean corpuscular
volume, MCV) 112 fl (referenčne vrednosti:
81–94 fl). Ostale vrednosti hemograma so
bile v mejah normale, prav tako vrednosti
folne kisline in elektrolitov v krvi.
Naslednji mesec so se simptomi stop-
njevali. Vrednost hemoglobina je padla na
113 g/l in MCV se je zvišal na 114 fl, vred-
nost vitamina B12 v krvi je bila 111 pmol/l
(referenčne vrednosti: 128–648 pmol/l).
Odklonila je zdravljenje z nadomeščanjem
vitamina B12 z injekcijami, ker je verjela,
da je bila ena injekcija tega zdravila za njeno
prijateljico smrtonosna. 
En mesec kasneje je tožila o bolečinah
v nogah. Kljub opozorilu o posledicah po-
manjkanja vitamina B12 ni sprejela pred-
loga za zdravljenje z injekcijami. Čez 14 me-
secev od prvega pregleda je v službi padla
na trtico, imela zaradi tega hude bolečine
v križu in še težje hodila. RTG lumbosakralne
hrbtenice ni pokazal odstopanj. Bolečine
v trtici so se postopoma umirjale, ostali
simptomi so bili še vedno prisotni.
Dve leti od prvega obiska zdravnika se
je v službi dogovorila za polovični delovni
čas, a tudi štiri delovne ure so bile zanjo pre-
naporne. Poleg že prisotnih simptomov so
se namreč pojavile težave s koncentracijo
in spominom, imela je upočasnjene misli.
Obljubila je, da bo začela uživati mlečne
izdelke in da si bo priskrbela prehranske
dodatke z vitamini skupine B. Zdravljenje
z injekcijami je še vedno odklanjala.
Čez dve leti in štiri mesece se je stanje
stopnjevalo: otekali so ji gležnji, prisotni so
bili znaki polinevropatije in pojavila se je
ataksija hoje. Tudi vrednosti krvne slike so
se poslabšale, kazale so na pancitopenijo in
stopnjevanje makrocitne anemije: levkoci-
ti 3,4 × 109/l, eritrociti 2,7 × 1012/l (referen-
čne vrednosti: 4,2–6,3 × 1012/l), hemoglobin
106 g/l, hematokrit 0,31 (referenčne vred-
nosti: 0,36–0,54), MCV 115 fl, povprečna
količina hemoglobina v eritrocitu (angl.
mean corpuscular hemoglobin, MCH) 40 pg
(referenčne vrednosti: 26–32 pg). Ostale
vrednosti in diferencialna krvna slika so bile
v mejah normale. RTG lumbosakralne
hrbtenice v dveh projekcijah in RTG trtice
v stranski projekciji je pokazal, da so spod-
nji trije trtični segmenti izraziteje anguli-
rani navzpred, kar bi bilo lahko razvojno ali
starejše stanje po poškodbi, intervertebral-
ni prostori so bili ledveno primerno široki
in simetrični, spinalni kanal ni bil videti
zožen. Pristala je na zdravljenje z injekcijo
1 ml ampule OHB12 v mišico.
Vrednosti hemograma en mesec po
zdravljenju so se popravile, a še niso bile
zadovoljive: levkociti 4,5 × 109/l, eritrociti
2,9×1012/l, hemoglobin 111g/l, MCV 112 fl
in železo v krvi 11,6 μmol/l (referenčne
vrednosti: 10,7–28,6 μmol/l). Izvid preiska-
ve urina je bil v mejah normale.
Izvid nevrološkega pregleda dve leti in
pol od prvega obiska lečečega zdravnika je
pokazal naslednja odstopanja: moč fleksije
v levem kolku je bila oslabljena, levo stegno
atrofično, levi patelarni refleks polikine-
tičen, ahilova refleksa obojestransko neiz-
vabljiva. Teste koordinacije s spodnjimi
okončinami je bolnica izvedla blago dozi-
metrično in na spodnjih okončinah ni zazna-
la vibracij. Hodila je paretično in ataktično.
Klinična slika je ustrezala subakutni kom-
binirani degeneraciji hrbtenjače (angl. suba-
cute combined degeneration of the spinal cord,
SADC).
Bolnica je isti mesec pristala na nadalj-
nje zdravljenje z injekcijami OHB12, v ampu-
lah po 1ml. Prva dva dni je prejela pol ampu-
le na dan, naslednja dva dni po dve ampuli
na dan. Po aplikaciji petih ampul vitamina
B12 v roku štirih dni se je raven vitamina B12
v krvi zvišala na 147 pmol/l. Izvid elektro-
miografije je na dan pete prejete ampule
pokazal znake bolezni, ki je zajemala večje
število živcev (aksonske polinevropatije),
izražene na spodnjih okončinah: prizadeto
je bilo motorično in senzorično nitje. Glede
na polifazijo je šlo za znake popravljanja. Iz
231Med Razgl. 2021; 60 (2):
mr21_2_Mr10_2.qxd  21.6.2021  8:51  Page 231
tujine je naročila tudi tablete z vitaminom
B12.
Naslednji mesec se ji je spomin izbolj-
šal, hoja je bila manj nestabilna. Še vedno
je bila upočasnjena. Prek meseca je preje-
la še tri ampule OHB12; do tega trenutka
je skupno prejela devet injekcij v mišico po
1ml OHB12. Ezofagogastroduodenoskopija
ni pokazala odstopanj.
Dva meseca kasneje so ji misli bolje
tekle, še vedno je imela težave s spominom
in zbranostjo. Gležnji ji niso več otekali.
Izboljšalo se ji je ravnotežje. V zadnjem
mesecu je začela s kolesarjenjem po rav-
nem. Ni še zmogla hitrejše hoje ali hoje po
stopnicah ter po neravnem terenu, ker je
imela občutek trdih meč in težkih nog.
Zjutraj je imela občutek omrtvelosti, ki je
po razgibavanju izzvenel. Poskusila je s štiri-
urnim delavnikom, vendar ga ni zmogla,
zato je po štirih delovnih dneh ponovno šla
v bolniški stalež. Zaradi pomanjkanja občut-
ka v nogah še ni vozila avta. Nevrološki pre-
gled je ponovno pokazal znake piramidne
okvare na spodnjih okončinah, paretično in
spastično hojo, senzibilitetni izpad za zbod-
ljaj distalno od sredine goleni ter za vibra-
cije na levi spodnji okončini. Psihiatrični
pregled je potrdil anksiozno depresivno
simptomatiko v sklopu prilagoditvene mot-
nje. Želela je zdravljenje brez psihotropnih
zdravil, zato se je vključila v program uče-
nja obvladovanja stresnih, nevrotskih in
čustvenih motenj.
Tri leta po prvem obisku izbranega
zdravnika oz. pet mesecev po zadnji preje-
ti ampuli OHB12 ji je vrednost vitamina
B12 v krvi ponovno padla na 86pmol/l, zato
je prejela še pet injekcij OHB12 v mišico.
Opustila je veganstvo.
Naslednje pol leta se ji je stanje še
naprej postopoma izboljševalo. Začela je
telovaditi in se veliko gibati. Tri leta in pol
po prvem pregledu MRI glave ni kazal
odstopanj, prav tako nevrološki pregled.
Raven vitamina B12 v krvi se je zvišala na
599 pmol/L. Vrnila se je v službo. Časovni
pregled simptomov, znakov in odstopajočih
laboratorijskih vrednosti hemoglobina,
MCV in vitamina B12 glede na zdravljenje
je prikazan v tabeli 2.
POMaNJKaNJE vITaMINa
B12 PRI PaCIENTIH Na
vEGETaRIJaNSKI IN
vEGaNSKI DIETI
Klinični primer odraža kompleksno klinično
sliko posameznika, ki se odloči za izključe-
valni način prehranjevanja po tipu vegeta-
rijanske ali veganske diete. V ospredju je
nevrološka simptomatika, v ozadju pa šte-
vilne klinične in socialne dileme. 
Pomanjkanje vitamina B12 pri tem
načinu prehranjevanja se pojavlja pri tistih,
ki dosledno sledijo vegetarijanski ali vegan-
ski dieti in torej ne zaužijejo dovolj vitamina
B12 s prehrano. Ob pojavu hematoloških,
nevroloških in/ali psihiatričnih simpto-
mov moramo pri bolniku, za katerega vemo,
da ne uživa živalskih izdelkov, pomisliti na
znižan vnos vitamina B12 (10). V literatu-
ri se kot razlog za psihiatrične težave bol-
nikov s hipovitaminozo B12 omenja njegova
vloga pri izgradnji živčnih prenašalcev
(serotonin, dopamin). Eden od razlogov naj
bi bila tudi povišana koncentracija homo-
cisteina, ki je nevrotoksičen in naj bi pre-
komerno aktiviral NMDA-receptorje (11).
Za ugotavljanje pomanjkanja vitamina
B12 pri bolniku so pomembne anamneza,
prehranska obravnava, klinična slika in
laboratorijske preiskave. S prehransko obrav-
navo želimo pridobiti predvsem podatke
o bolnikovem preteklem in trenutnem nači-
nu prehranjevanja ter podatke o verskih, eti-
čnih in kulturnih zadržkih bolnika, ki so
oblikovali njegove prehranjevalne navade.
V prehranskem pregledu s kliničnim pre-
gledom, meritvami sestave telesa in labo-
ratorijskim pregledom določimo prehransko
in presnovno stanje posameznika (16, 17).
V klinični sliki ugotavljamo simptome
in znake motenj hemopoeze (utrujenost,
makrocitna anemija – povečan MCV, nizek
232 Rebeka Mukenauer, Lara Medved, Petra Hrast, Nada Rotovnik Kozjek Klinični znaki pomanjkanja …
mr21_2_Mr10_2.qxd  21.6.2021  8:51  Page 232
233Med Razgl. 2021; 60 (2):
št
.
Si
m
pt
om
i
N
ev
ro
lo
šk
i s
ta
tu
s
P
si
hi
at
ri
čn
i
H
bb
M
Cv
c
B
12
d 
Z
dr
av
lje
nj
e
m
es
ec
ev
a
st
at
us
(š
t.
 a
m
pu
l p
o
1m
l O
H
B
12
 im
.)
6
sp
lo
šn
o 
sl
ab
o 
po
ču
tj
e,
 u
tr
uj
en
os
t,
 o
bč
ut
ek
 z
as
pa
ni
h 
ok
va
ra
 g
lo
bo
ke
 s
en
zi
bi
lit
et
e 
/
11
9 
11
2 
/
/
no
g,
 t
ež
av
e 
z 
ra
vn
ot
ež
je
m
, n
i i
m
el
a 
ob
ču
tk
a 
pr
i h
oj
i 
na
 s
po
dn
jih
 o
ko
nč
in
ah
, m
eh
ki
 
po
 s
to
pn
ic
ah
 n
av
zd
ol
 in
 p
ri 
sp
el
je
va
nj
u 
z 
av
to
m
, 
zn
ak
i z
a 
m
ož
no
st
 p
ira
m
id
ne
 
m
ra
vl
jin
če
nj
e 
no
g 
do
 s
po
dn
je
ga
 d
el
a 
st
eg
en
ok
va
re
 n
a 
le
vi
 s
tr
an
i
7
st
op
nj
ev
an
je
/
/
11
3
11
4
11
1 
/
8
bo
le
či
ne
 v
 n
og
ah
/
/
/
/
/
/
20
bo
le
či
ne
 v
 t
rt
ic
i z
ar
ad
i p
ad
ca
 (p
os
to
po
m
a 
iz
zv
en
el
e)
, 
/
/
/
/
/
/
še
 b
ol
j o
te
že
na
 h
oj
a
30
sl
ab
ša
 k
on
ce
nt
ra
ci
ja
, p
oz
ab
lji
vo
st
, u
po
ča
sn
je
ne
 m
is
li,
 
/
/
/
/
/
ne
zm
ož
na
 z
a 
de
lo
, p
re
ho
d 
na
 v
eg
et
ar
ija
ns
ko
 d
ie
to
34
st
op
nj
ev
an
je
, o
te
ka
nj
e 
gl
ež
nj
ev
zn
ak
i p
ol
in
ev
ro
pa
ti
je
, a
ta
ks
ija
 h
oj
e
/
10
6
11
5
/
1
35
/
/
/
11
1
11
2
/
36
/
kl
in
ič
ni
 z
na
ki
 s
ub
ak
ut
ne
 k
om
bi
-
/
/
/
14
7
5
ni
ra
ne
 d
eg
en
er
ac
ije
 h
rb
te
nj
ač
e
37
ho
ja
 m
an
j n
es
ta
bi
ln
a,
 iz
bo
ljš
ev
an
je
 s
po
m
in
a,
 
/
/
/
/
/
3
še
 v
ed
no
 u
po
ča
sn
je
na
39
m
is
li 
bo
lje
 te
kl
e,
 g
le
žn
ji 
ni
so
 v
eč
 o
te
ka
li,
 iz
bo
ljš
al
o 
se
 je
zn
ak
i p
ira
m
id
ne
 o
kv
ar
e 
na
 s
po
dn
jih
an
ks
io
zn
o
/
/
/
/
ra
vn
ot
ež
je
, z
ač
el
a 
s 
ko
le
sa
rje
nj
em
 p
o 
ra
vn
em
, n
i z
m
og
la
ok
on
či
na
h,
 p
ar
et
ič
na
 in
 s
pa
st
ič
na
de
pr
es
iv
na
 
hi
tr
ej
še
 h
oj
e 
al
i h
oj
e 
po
 s
to
pn
ic
ah
 te
r p
o 
ne
ra
vn
em
 te
re
nu
,
ho
ja
, s
en
zi
bi
lit
et
ni
 iz
pa
d 
za
 z
bo
dl
ja
j
si
m
pt
om
at
ik
a 
ke
r j
e 
im
el
a 
ob
ču
te
k 
tr
di
h 
m
eč
 in
 t
ež
ki
h 
no
g,
 ju
tr
an
ja
di
st
al
no
 o
d 
sr
ed
i g
ol
en
i i
n 
za
 v
ib
ra
ci
je
v 
sk
lo
pu
 p
ril
ag
o-
ok
or
el
os
t,
 n
i z
m
og
la
 v
oz
it
i a
vt
a,
 b
ol
ni
šk
i s
ta
le
ž 
da
lje
na
 le
vi
 s
po
dn
ji 
ok
on
či
ni
di
tv
en
e 
m
ot
nj
e
42
op
us
ti
la
 t
ud
i v
eg
et
ar
ija
ns
ko
 d
ie
to
/
/
/
/
86
5
48
si
m
pt
om
i i
zz
ve
ne
li,
 z
ač
el
a 
te
lo
va
di
ti
, z
ak
lju
če
k
br
ez
 o
ds
to
pa
nj
/
/
/
59
9
/
bo
ln
iš
ke
ga
 s
ta
le
ža
a 
št
ev
ilo
 m
es
ec
ev
 o
d 
po
ja
va
 p
rv
ih
 s
im
pt
om
ov
 b
ol
ez
ni
; 
b
re
fe
re
nč
ne
 v
re
dn
os
ti
: 1
20
–1
60
g/
l; 
 c
re
fe
re
nč
ne
 v
re
dn
os
ti
: 8
1–
94
fl
;  
d
re
fe
re
nč
ne
 v
re
dn
os
ti
: 1
28
–6
48
pm
ol
/l
Ta
be
la
 2
.Č
as
ov
ni
 p
re
gl
ed
 s
im
pt
om
ov
, z
na
ko
v 
in
 o
ds
to
pa
jo
či
h 
la
bo
ra
to
rij
sk
ih
 v
re
dn
os
ti
 h
em
og
lo
bi
na
, p
ov
pr
eč
ne
ga
 v
ol
um
na
 e
rit
ro
ci
ta
 in
 v
it
am
in
a 
B
12
 g
le
de
 n
a 
zd
ra
vl
je
nj
e.
 Š
t.
 –
št
ev
ilo
, H
b 
– 
he
m
og
lo
bi
n,
 M
CV
 –
 p
ov
pr
eč
ni
 v
ol
um
en
 e
rit
ro
ci
ta
 (a
ng
l. 
m
ea
n 
co
rp
us
cu
la
r v
ol
um
e)
, O
H
B
12
 –
 h
id
ro
ks
ok
ob
al
am
in
, i
m
. –
 in
tr
am
us
ku
la
rn
o.
mr21_2_Mr10_2.qxd  21.6.2021  8:51  Page 233
hemoglobin, hipersegmentirani nevtro-
filci, nevtropenija, trombocitopenija, pan-
citopenija), nevrološke znake (periferna
nevropatija, ataksija, parestezije udov,
erektilna disfunkcija, urinska inkontinen-
ca) in psihiatrične znake (depresija, mani-
ja, delirij, psihoza). Bolnik lahko toži za
utrujenostjo, glavoboli in slabim počutjem.
Ti simptomi se pojavljajo v začetnem
obdobju bolezenskih stanj (ki lahko traja
zelo dolgo), so mnogokrat subtilni in pri-
kriti zaradi simptomov stresne presnove.
Laboratorijske preiskave, ki jih pri takem
bolniku opravimo, so hemogram, bio-
kemijske preiskave, ki omogočajo sprem-
ljanje presnove, in določitev koncentracije
serumskega vitamina B12 in feritina (7, 9,
10, 16).
Ker so posledice pomanjkanja vitami-
na B12 resne in v določeni meri nepovrat-
ne, sta zgodnja diagnostika in zdravljenje
nujni. V kliničnem primeru je opisana
SADC, ki je napredujoča in ireverzibilna
bolezen, če pomanjkanje prepozno zdravi-
mo. SADC je posledica demielinizacije in
izgube aksonov v hrbtenjači. Procesa pri-
zadeneta predvsem posteriorne in lateral-
ne svežnje hrbtenjačne beline in s tem
kortikospinalne in spinocerebelarne proge,
ki se v njih nahajajo. Pri bolnikih najdemo
parestezije in šibkost distalnih delov udov,
značilne so tudi težave s hojo in spastičnost
spodnjih okončin. Bolezen lahko vodi v opti-
čno atrofijo, cerebralno demielinizacijo
z encefalopatijo in demenco, v najhujšem
primeru lahko bolnika priklene na posteljo
ali vodi v komo (18).
Ob preventivi in zdravljenju posledic
rastlinsko orientiranih načinov prehra-
njevanja pa se odpirajo tudi etične, psiho-
loške, sociološke in okoljske dileme, ki
presegajo okvir tega članka. Omeniti velja,
da je način prehranjevanja namreč veli-
kokrat posledica osebnostnih značilnosti
in vpliva okolja. Nedorečen je tudi dejan-
ski vpliv pridelave različnih prehranskih
virov (19).
NaDOMEšČaNJE vITaMINa B12
Povprečni dnevni vnos vitamina B12 pri
prebivalcih evropskih držav znaša med
4,2 μg in 8,6 μg, kar zadostuje priporoče-
nemu dnevnemu vnosu vitamina B12 (tabe-
la 3). Raziskave so pokazale nizko vrednost
vitamina B12 v krvi pri vegetarijancih.
Pomanjkanje vitamina B12 so v 18 razi-
skavah različnih držav dokazali pri 11–90%
starejših, pri 62 % nosečnic, 25–86 % otrok
in pri 21–41 % mladostnikov, ki so sledili
različnim vegetarijanskim načinom pre-
hranjevanja. Ker se pomanjkanje vitamina
B12 lahko pojavi tudi pri vegetarijancih, ki
ne uživajo mesa, mlečne izdelke in jajca pa
(ang. lacto-ovo-vegetarian, LOV), je uporaba
prehranskih nadomestil vitamina B12 nujna
ne glede na vrsto vegetarijanske oz. vegan-
ske diete (5, 20, 21). Slednje kaže tudi dej-
stvo, da predstavljena bolnica ob pojavu
simptomov in znakov pomanjkanja vita-
mina B12 stanja ni uspela zadovoljivo
izboljšati s prehodom iz veganske na vege-
tarijansko dieto. Ozdravela je šele po hkrat-
nem temeljitem zdravljenju z vitaminom
B12 im. in prehodu na običajno prehrano
brez izločevalnih diet.
Težave zaradi malabsorbcije so lahko
zelo izrazite pri starejših zaradi popuščanja
funkcije prebavil in razvoja funkcionalne
malabsorbcije (4). Dodatno k zmanjšanemu
vnosu virov vitamina B12 pri starejših
doprinesejo še manjši vnos mesa zaradi
težav z žvečenjem. Znižana koncentracija
vitamina B12 v krvi bi lahko bila tudi eden
izmed dejavnikov tveganja za pojav de-
mence in psihiatričnih težav starostnikov.
Pogostost podhranjenosti in sarkopenije
s starostjo narašča, zato je pri starejših pri-
poročljivo zvečati vnos beljakovin in ne
obratno (23). Glede na evropsko demo-
grafsko sliko predstavlja pomanjkanje vita-
mina B12 skrito prehransko težavo starajoče
se populacije. 
Zaradi številnih zdravstvenih nevar-
nosti je za uravnoteženo in raznoliko vege-
tarijansko prehrano smiselna profesionalna
234 Rebeka Mukenauer, Lara Medved, Petra Hrast, Nada Rotovnik Kozjek Klinični znaki pomanjkanja …
mr21_2_Mr10_2.qxd  21.6.2021  8:51  Page 234
prehranska obravnava s strani kliničnega
dietetika. Dodaten razlog za takšno obrav-
navo je, da tudi zmanjšan vnos nekaterih
drugih hranil pri rastlinsko naravnanem
načinu prehranjevanja posredno vpliva na
absorbcijo vitamina B12. Za zdaj še ni spre-
jetega enotnega mednarodnega soglasja
glede nadomeščanja vitamina B12 pri vege-
tarijancih. Tega lahko vegetarijanci nado-
meščajo s hrano rastlinskega izvora z doda-
nim vitaminom B12, s prehranskimi dodatki
ali z injekcijami v mišico. V nekaterih drža-
vah je določenim prehranskim izdelkom
dodan vitamin B12, npr. kosmičem ali moki.
Kljub temu pa je dodana količina raznolika,
zato uživanje tovrstnih izdelkov ne zago-
tavlja zadostnega vnosa ob odsotnosti uži-
vanja ostalih virov vitamina B12 (5).
Prehranski dodatki z vitaminom
B12
Privzeta količina ob enkratnem peroralnem
odmerku vitamina B12 v vrednosti 50 μg,
500 μg in 1 mg je pri zdravih posameznikih
1,5 μg, 9,7 μg in 13 μg. Ob zaužitju tablete
s 50 μg vitamina B12 se torej absorbirajo
3 % vitamina B12, tablete s 500 μg 2 % in
tablete z 1 mg 1 %. Glede na te podatke je
za dosego priporočenega dnevnega vnosa
vitamina B12 pri odraslih in starejših
veganih (3 μg) najenostavnejši način nado-
meščanja shema: 2 tableti po 1mg tedensko.
235Med Razgl. 2021; 60 (2):
Tabela 3. Referenčne vrednosti priporočenega vnosa B12 po starosti in spreminjanje le-teh skozi zadnjih
30 let – naraščanje priporočenega dnevnega vnosa vitamina B12 skozi leta (22). Kjer ni opredeljeno dru-
gače, starost navajamo v letih. PDV navajamo v enoti µg/dan. PDV – priporočen dnevni vnos populacije,
DH – Ministrstvo za zdravje Združenega kraljestva (angl. UK Department of Health), SCF – Znanstveni odbor
za hrano (angl. Scientific Committee for Food), IOM – Inštitut za medicino nacionalne akademije za zna-
nost (angl. US Institute of Medicine of the National Academy of Sciences), Afssa – Francoska agencija za
hrano (fran. Agence française de sécurité sanitaire des aliments), NL – Nizozemski inštitut za javno zdrav-
je (angl. Health Council of the Netherlands), SZO – Svetovna zdravstena organizacija, FAO – Organizacija
Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (angl. Food and Agriculture Organization), NCM – Prehranski
priročnik ameriške akademije za prehrano in dietetiko (angl. Nutrition Care Manual), D-A-CH – nemško govo-
reče države (Deutschland–Austria–Confoederatio Helvetica).
Organizacija DH SCF IOM afssa NL SZO/FaO NCM D-a-CH
(leto izida smernic) (1991) (1993) (1998) (2001) (2003) (2004) (2014) (2015)
Starosta 7–12 6–11 7–12 0–12 6–11 7–12 6–11 ≥ 4 in < 12
PDV 0,4 0,5 0,5 0,5 0,5 0,7 0,5 0,8
Starost 1–3 1–3 1–3 1–3 1–3 1–3 ≥ 1 in < 2 ≥ 1 in < 4
PDV 0,5 0,7 0,9 0,8 0,7 0,9 0,6 1,0
Starost 4–6 4–6 4–8 4–6 4–8 4–6 2–5 ≥ 4 in < 7
PDV 0,8 0,9 1,2 1,1 1,3 1,2 0,8 4,5
Starost 7–10 7–10 9–13 7–9 9–13 7–9 6–9 ≥ 7 in < 10
PDV 1,0 1,0 1,8 1,4 2,0 1,8 1,3 1,8
Starost 11–14 11–14 14–18 10–12 14–18 10–18 10–17 ≥10 in <13
PDV 1,2 1,3 2,4 1,9 2,8 2,4 2,0 2,0
Starost 15–18 15–17 / 13–15 / / / ≥13 in <19
PDV 1,5 1,4 2,3 3,0
Starost / / / 16–19 / / / /
PDV 2.4
Starost ≥ 19 ≥ 19 ≥ 19 ≥ 20 ≥ 19 ≥ 19 ≥ 18 ≥ 19
PDV 1,5 1,4 2,4 2,4 2,8 2,4 2,0 3,0
a starost v mesecih
mr21_2_Mr10_2.qxd  21.6.2021  8:51  Page 235
Priporočeni dnevni vnos vitamina B12 je
v Sloveniji za odrasle, stare med 19 in 65
let in starejše od 65 let, 3,0 μg, za nosečni-
ce do četrtega meseca nosečnosti 3,5 μg in
za doječe matere 4 μg. Kljub uživanju vita-
mina B12 s prehranskimi dodatki se lahko
zgodi, da ne uspemo preprečiti zmanjšanja
telesnih zalog omenjenega vitamina (5, 21,
23).
Cianokobalamin je najpogostejša upo-
rabljena oblika prehranskega dopolnila
vitamina B12 zaradi visoke stabilnosti,
nizke cene in varnosti. Pomembno je upo-
števati, da je uporaba multivitaminskih
pripravkov lahko neučinkovita, saj vita-
min C in baker zavirata prenašalni sistem
vitamina B12 preko transportnih beljako-
vin. V slovenskih lekarnah in nekaterih dru-
gih trgovinah so dostopne različne oblike
vitamina B12 z različno koncentracijo:
tablete, žvečljive tablete, podjezične table-
te, pršilo, tekočina. Ni dokazane razlike med
absorpcijo vitamina B12 podjezične table-
te ali običajne tablete (5).
Raziskave o uporabi rastlinske hrane,
bogate z vitaminom B12 (morske alge,
gobe in fermentirana hrana), so obetajo-
če, a je trenutno še premalo raziskanega,
poleg tega pridelava takšne hrane še ni
poenotena. Obetajoča je uporaba zobne
paste z dodanim vitaminom B12, kot alter-
nativa moki z dodatkom tega mikrohranila,
saj se s toplotno obdelavo vsebnost vita-
mina zmanjša. Potrebnih je več raziskav
o učinkih uporabe rastlinske hrane z doda-
nim vitaminom B12 in prehranskih doda-
tkov tega mikrohranila pri vegetarijanski
in veganski dieti (5).
Zdravljenje pomanjkanja vitamina
B12
Pri posamezniku z ugotovljeno hipovita-
minozo vitamina B12 je potrebna prehran-
ska obravnava. Specifično pomanjkanje
vitamina B12 zdravimo nadomestno z injek-
cijami OHB12 ali cianokobalamina v miši-
co. OHB12 se nekoliko močneje veže na
plazemske beljakovine in se ga zato manj
izloči s sečem (24).
V prvem obdobju ozdravimo slabokrv-
nost in napolnimo izpraznjene zaloge vita-
mina B12 v telesu. Temu sledi vzdrževalno
zdravljenje. V Sloveniji je na voljo OHB12
v odmerku 1 mg. Za prvo obdobje zdrav-
ljenja priporočamo od pet do šest injekcij
v presledku enega do dveh dni (npr. 1 mg
trikrat tedensko za 14 dni). Bolniki z nevro-
loškimi znaki naj prejemajo OHB12 vsak
drugi dan najmanj tri tedne. Pri bolnikih
brez nevroloških znakov nadaljujemo
vzdrževalno zdravljenje v enakem odmerku
vsake tri mesece, pri tistih z nevrološkimi
znaki pa vsak drugi mesec (24).
Počutje bolnikov se izboljša že po nekaj
dneh. Učinek na spremembe v osrednjem
živčevju je slabši. Delno izboljšanje se lahko
pričakuje v prvih šestih mesecih. Število
retikulocitov v krvi narašča do tretjega
dne in doseže vrh približno sedmi dan
(retikulocitna kriza). Za retikulociti začne
naraščati koncentracija hemoglobina v krvi
in doseže normalne vrednosti v petih do
šestih tednih (24).
Dokazali so, da je zdravljenje s tableta-
mi, ki vsebujejo vitamin B12, enako učin-
kovito kot injekcije v mišico. To je prednost,
saj so injekcije dražje, za bolnika boleče,
poleg tega pa se lahko pojavijo zapleti (5).
Da je ob prisotni nevrološki simptoma-
tiki za uspešno zdravljenje potrebno več-
tedensko temeljito nadomeščanje vitamina
B12, je razvidno tudi iz našega kliničnega
primera. Bolnica je po zdravljenju pomanj-
kanja vitamina B12 povsem ozdravela, kar
je velik uspeh, saj je nevrološka simpto-
matika, kot že omenjeno, pogosto le delno
popravljiva ali celo nepovratna. Zanimivo
bi bilo videti, če bi bili res enako uspešni
tudi pri peroralnem zdravljenju. Vzdrževalno
zdravljenje pri bolnici ni bilo potrebno,
saj ni šlo za patofiziološko težavo, ampak
le za nezadosten vnos vitamina B12 s pre-
hrano zaradi veganske diete, ki jo je bolni-
ca med zdravljenjem opustila.
236 Rebeka Mukenauer, Lara Medved, Petra Hrast, Nada Rotovnik Kozjek Klinični znaki pomanjkanja …
mr21_2_Mr10_2.qxd  21.6.2021  8:51  Page 236
ZaKLJUČEK
Trenutna priporočila za uravnoteženo
prehrano narekujejo tako zmanjšanje porabe
živil živalskega izvora, kakor tudi povečano
uživanje rastlinskih izdelkov. Ob tem pa se
je dobro zavedati, da je prehrano posamezni-
ka treba dopolniti z individualnimi pres-
novnimi potrebami. Pri popolni izključitvi
mesa, mlečnih proizvodov in jajc namreč
tvegamo pomanjkanje življenjsko nujnih
snovi, med drugim vitamina B12. Posledično
se lahko možen pozitivni indirektni učinek
(vezan na povprečno nižji indeks telesne
mase) med vegetarijanci in vegani izbrane
prehrane popolnoma izniči. Vse to odraža
predstavljen klinični primer. Bolnica se ni
zavedala nevarnosti veganske diete za svoje
zdravje, videla je le njene prednosti. Simp-
tomi in znaki pomanjkanja vitamina B12 so
ogrožajoči in se v primeru nenadomeščanja
stopnjujejo. Tako lahko blagi splošni utru-
jenosti sledijo med drugim bolečine,
polinevropatija, makrocitna anemija, pan-
citopenija, depresija, s konstantno depriva-
cijo vitamina B12 pa celo subakutna kom-
binirana degeneracija hrbtenjače, ki je
praviloma nepovratna, če jo zdravimo pre-
pozno. Naša bolnica je na nek način imela
srečo, da je bilo tudi zdravljenje nevrološke
simptomatike povsem uspešno, čeprav je
z njim odlašala. Odločitev o spremembi
prehrane naj bi bila zato premišljena in pod-
krepljena s primernim znanjem. Glede na
to, da jo običajno spremljajo etične dileme,
tako na ravni zdravstvenega varstva in
socialnega sistema, kot težav okoljskega
vpliva prehranskih virov, lahko sklepamo,
da bi bila najboljša rešitev individualna
prehranska obravnava vsakega posamezni-
ka, še preden se ta odloči za izločevalno
dieto. Glede na to, da prehranska obravnava
nemalokrat presega okvire klasične medi-
cinske obravnave, bi bilo smiselno tudi
vključevanje drugih strokovnjakov z zna-
njem psihologije. Z dosledno obravnavo bi
tako lažje in primerneje določili vire in vred-
nosti vitamina B12, ki bi ga moral po-
sameznik potencialno zaužiti, da doseže
priporočen dnevni vnos in se na ta način
izogne opisanim neželenim posledicam
pomanjkanja vitamina B12.
237Med Razgl. 2021; 60 (2):
mr21_2_Mr10_2.qxd  21.6.2021  8:51  Page 237
LITERaTURa
1. Dror DK, Allen LH. Effect of vitamin B12 deficiency on neurodevelopment in infants: Current knowledge and
possible mechanisms. Nutr Rev. 2008; 66 (5): 250–5.
2. Thompson MD, Cole DE, Ray JG. Vitamin B-12 and neural tube defects: The Canadian experience. Am J Clin
Nutr. 2009; 89 (2): 697–701.
3. Green R. Is it time for vitamin B-12 fortification? What are the questions? Am J Clin Nutr. 2009; 89 (2): 712S–6S.
4. Baik HW, Russell RM. Vitamin B12 deficiency in the elderly. Annu Rev Nutr. 1999; 19: 357–77.
5. Rizzo G, Lagana AS, Rapisarda AM, et al. Vitamin B12 among vegetarians: Status, assessment and supple-
mentation. Nutrients. 2016; 8 (12): 767.
6. Kräutler B. Biochemistry of B12-cofactors in human metabolism. Subcell Biochem. 2012; 56: 323–46.
7. Šuput D. Anemije. In: Pirkmajer S. Temelji patološke fiziologije. Ljubljana: Medicinska fakulteta, Inštitut za
patološko fiziologijo; 2019. p. 133–140.
8. Ankar A, Kumar A. Vitamin B12 deficiency. Statpearls [internet]. Treasure Island (FL): StatPearls Publishing;
c2020 [citirano 2021 Mar 20]. Dosegljivo na: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK441923/
9. Obeid R, Heil SG, Verhoeven MMA, et al. Vitamin B12 intake from animal foods, biomarkers, and health aspects.
Front Nutr. 2019; 28 (6): 93.
10. Shipton MJ, Thachil J. Vitamin B12 deficiency - a 21st century perspective. Clin Med (Lond). 2015; 15 (2): 145–50.
11. Poddar R, Paul S. Homocysteine–NMDA receptor-mediated activation of extracellular signal-regulated
kinase leads to neuronal cell death. J of Neurochem. 2009; 110 (3): 1095–106.
12. O’Leary F, Samman S. Vitamin B12 in health and disease. Nutrients. 2010; 2 (3): 299–316.
13. Jayaram N, Rao MG, Narasimha A, et al. Vitamin B12 levels and psychiatric symptomatology: A case series. J
Neuropsychiatry Clin Neurosci. 2013; 25 (2): 150–2.
14. Ramphul K, Mejias SG. Schilling test. Statpearls [internet]. Treasure Island (FL): StatPearls Publishing; c2020
[citirano 2021 Mar 20]. Dosegljivo na: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK507784
15. Schich P, Nagalla S. What is the role of Schilling test in the diagnosis of megaloblastic anemia? [internet].
WebMD LLC; 2019 [citirano 2021 Mar 20]. Dosegljivo na: https://www.medscape.com/answers/204066-119219/
what-is-the-role-of-schilling-test-in-the-diagnosis-of-megaloblastic-anemia
16. Mlakar-Mastnak D, Kogovšek K, Rotovnik Kozjek N, et al. Klinična pot prehranske podpore na Onkološkem
inštitutu Ljubljana. Ljubljana: Enota za klinično prehrano, Onkološki inštitut Ljubljana; 2016.
17. Cederholm T, Barazzoni R, Austin P, et al. ESPEN guidelines on definition and terminology of clinical nutrition.
Clin Nutr. 2017; 36 (1): 49–64.
18. Lindsay KW, Bone I, Fuller G. Neurology and neurosurgery illustrated e-book. 5th ed. Elsevier Health Sciences;
2010. p. 543–4. 
19. Van Kernebeek HRJ, Oosting SJ, Feskens EJM, et al. The effect of nutritional quality on comparing environmental
impacts of human diets. J of Cleaner Product. 2014; 73: 88–99.
20. Pawlak R, Parrott SJ, Raj S, et al. How prevalent is vitamin B12 deficiency among vegetarians? Nutr Rev. 2013;
71 (2): 110–7.
21. IVZ: Referenčne vrednosti za vnos vitaminov in mineralov – tabelarična priporočila za otroke, mladostnike,
odrasle in starejše [internet]. Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije; 2013 [citirano 2021 Mar 20].
Dosegljivo na: https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/referencne_vrednosti_za_vnos.pdf
22. EFSA NDA Panel. Scientific opinion on dietary reference values for cobalamin (vitamin B12). EFSA Journal.
2015; 13 (7): 4150–64.
23. Norman K, Klaus S. Veganism, aging and longevity: New insight into old concepts. Curr Opin Clin Nutr Metab
Care. 2020; 23 (2): 145–50.
24. Zver S. Bolezni krvi in krvotvornih organov. In: Košnik M, Štajer D, Blinc A, et al. Interna medicina. Ljubljana:
Medicinska fakulteta; 2018. p. 1099–247.
Prispelo 29. 10. 2020
238 Rebeka Mukenauer, Lara Medved, Petra Hrast, Nada Rotovnik Kozjek Klinični znaki pomanjkanja …
mr21_2_Mr10_2.qxd  21.6.2021  8:51  Page 238