pomurski
vestnik
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA POMURJE
Leto XI. - Štev. 28	MURSKA SOBOTA, 16. JULIJA 1959	Cena din 10.-
LIDIJA ŠENTJURC,
ČLANICA ZVEZNEGA IZVRŠNEGA SVETA:
STANOVANJA
HITREJE
GRADITI
Preti kratkim je bila v Sekretariatu za informacije Zveznega izvršnega sveta v Beogradu tiskovna konferenca, na kateri je članica Zveznega izvršnega sveta Lidija Šentjur c razložila nekaj načel osnutka zakona o finansiranju stanovanjske izgradnje.
Lidija Šentjuirc je dejala, da je poglavitna slabost dosedanjega finansiranja stanovanj v tem, ker doslej veljaven način finansiranja stanovanj ne vzpodbuja dovolj stanovanjsko gradnjo, temveč celo omogoča, da so se ohranili administrativni in neekonomski odnos, na tem področju. Najemnina, iki jo plačujejo državljani neposredno, je izredno nizika, in ne poravnava miti vseh stroškov za vzdrževanje. Amortizaci ja vrednosti Zgradbe je bila doslej prenesena v stanovanjski pri spevek in se je spojila s stroški razširjene reprodukcije stanovanjskega sklada. Taki odnosi pa ne odgovarjajo sedanjim razmeram in potrebam, predvsem pa onemogočajo cenejšo stanovanjsko izgradnjo.
Temelj reforme dosedanjega finansiranja graditve stanovanj je v tem, je dejala Lidija Šentjurčeva, da bo prenesen tisti del stanovanjskega prispevka, ki je poravnaval amortizacijsko vrednost zgradbe iz prispevka, neposredno v najemnine.
Večja najemnina za amortizacijo vrednosti zgradbe bo eden izmed poglavitnih elementov predlagane reforme. S tem bodo hišnim svetoma dana na razpolago večja sredstva za vzdrževanje stanovanj, zgradb.
Da bodo odpravljene neupravičene razlike v cenah podobnih stanovanj v raznih, komunah, je predvidena tudi enotna kategorizacija stanovanj v mestih in v vaških naseljih.
Nadalje je Lidija Šentjurčeva poudarila, da bodo potrebni v okviru novega zakona o finansiranju graditve stanovanj tudi nekateri novi pravni predpisi.
Pred zasedanjem OLO
KAKO ZBOLJŠATI
OBČINSKO UPRAVO
V soboto, 18. julija bo Okrajni ljudski odbor razpravljal o delu in organizaciji upravnih organov ljudskih odborov. Sedanja organizacija upravnih -odborov je bila določena z okrajnim statutom, ki je bil sprejet 9. avgusta 1956, vendar jo bo potrebno v smislu spremenjenega zveznega zakona o ureditvi občim im na osnovi republiškega zakona o organizaciji uprave ljudskih odborov proučiti in v skladu s konkretnimi pogoji tudi spremeniti. Brez dvoma se v upravnih organih naših ljudskih odborov pojavljajo številni problemi, ki bi morda kasneje začeli ovirati prizadevanja za socializacijo našega družbenega življenja. V razgovoru o teh problemih nam je tajnik OLO tov. L iu d v i k R a p o š a povedal naslednje:
Po uvedbi komunalnega sistema in z razširitvijo pristojnosti občinskih ljudskih odborov in njihovih organov je bila dana tudi nova osnova za delo in organizacijo uprave ljudskih odborov. Organi uprave ljudskih odborov, posebno še občinski, so se utrdili kot osnovni organi državne uprave ter se je tudi njihova samostojnost pri opravljanju upravnih nalog znatno okrepila. Uspešno so organi uprave opravljali tudi svojo nalogo kot strokovni organi pri pripravljanju materiala za seje ljudskih odborov, seje svetov in drugih kolegijskih organov.
Vendar pa je čas od uvedbe komunalnega sistema le prekratek, da bi se lahko rešili osnovni problemi v zvezi z organizacijo in delom upravnih organov naših ljudskih odborov. Republiška ljudska skupščina je na svojem zadnjem zasedanju sprejela zakon o organizaciji uprave ljudskih odborov, ki naj pokaže občinskim ljudskim odborom pravilno pot za reševanje nadaljnjega zboljšanja dela uprave.
Ta zakon daje sedaj utrjena načela za organizacijo uprave ljudskih odborov in ne bo več mogoč stihijski način reševanja, ne da bi organizacija imela za osnovo konkretne potrebe in polno zaposlitev uslužbencev. Potreba po analizi problemov organizacije uprave ljudskih odborov je torej nujna. Pri izbiranju podatkov za tako analizo pa nekatere občine v našem okraju niso poka-
zale dovoljne vneme ter bo moral okrajni ljudski odbor narediti določene ukrepe, da se občinska uprava uredi tako, da bo učinkovitejša.
Predvsem občinske uprave (pa tudi okrajna) še vedno kadrovsko niso tako usposobljene, da bi izvršile svoje naloge. V vseh šestih občinah je zaposlen en pravnik in en uslužbenec z višjo izobrazbo od dosedaj sistemiziranih 30 delovnih mest z višjo oz. visoko izobrazbo. Naši upravi v občinah pa predvsem primanjkuje srednji kader, ki tvori hrbtenico sploh vsake uprave. Od 190 sistemiziranih mest je zasedeno s kadri, ki imajo srednjo strokovno izobrazbo, le 93. Med temi je pa le 36 uslužbencev, ki (Nadaljevanje na 2. strani)
Povsod
bogata žetev
V Pomurju ugotavljajo, da je letošnja žetev kljub neugodnemu vremenu precej bogata. Po nepopolnih podatkih se giblje letošnji pridelek pšenice med 30 in 50 metrskimi stoti na ha, pri ječmenu pa okrog 35 stotov. Na socialističnih gospodarstvih žanjejo večino pšenice in ječmena s kombajni in snopovezalkami, ker so zaradi deževja posevki polegli ali pa so na vlažnem terenu. Predvidevajo, da bo žetev končana nekako proti koncu prihodnjega tedna.
Na Kmetijskem gospodarstvu v Beltincih so do tačka poželi okrog 106 hektarjev pšenice in 10 ha ječmena. Večino teh površin so požel, s kombajnom. Ker pa je večina posevkov letos istočasno dozorela, so se na posestvu znašli pred težkimi nalogami, kajti kombajn ni zmogel hkrati vse. Na posestvu
so letos imeli posejane 34 ha oljne repice, z donosom 30 metrskih stotov na hektar, razen tega ima jo še 9 ha rži. 12 ha italijanske pšenice in 20ha U-l ter 12 ha gorčice. Predvidevajo, da bodo z žetvijo končali do sredine prihodnjega tedna.
Na kmetijsko-goždnem gospodarstvu v Lendavi so doslej poželi okrog 18 ha pšenice in ječmena. Doslej so dosegli najvišji hektarski donos — 50 sto-
tov. Na posestvu se pritožujejo zaradi prepogostih okvar na kombajnu, ki precej ovirajo žetev, vendar pa predvidevajo, da bodo z žetvijo končali čez 12 dni.
Na kmetijskem gospodarstvu v Rakičanu je žetev v polnem teku, doslej so poželi že precej pšenice in to delno s kombaj-
nom,, delno pa tudi s koso. Pri pšenici omenjajo donos okrog 40 metrskih stotov.
J. Stolnik
Veličasten zlet »Svobod« v Celju
Minulo nedeljo so v Celju Delavsko-prosvetna društva »Svoboda« iz vse Slovenije veličastno proslavila 40-letnico KPJ in SKOJ ter 24. obletnico zleta »Svobod«. V soboto in v nedeljo se je zbralo v slavnostno okrašenem Celju več desetisoč ljudi iz vseh krajev Slovenije. Na velikem političnem zborovanju v nedeljo dopoldne je govoril o pomenu praznovanja pokrovitelj zleta, član Izvršnega komiteja CK ZKJ tov. Franc Leskošek-Luka.
V svojem govoru je tov. Leskošek omenil veličastni zlet društev »Svobod« julij a leta 1935 v Celju, ki ga je vsebinsko in organizacijsko pripravila Komunistična partija. Celjski zlet »Svobod« ni bil le proslava petnajstletnice delovanja delavskih	kulturno-prosvetnih
društev, marveč je bila to mogočna politična manifestacija enotnosti delavskega razreda z vsemi delovnimi ljudmi z inteligenco, študentsko mladino in posebno z delovnimi kmeti,
bila je manifestacija socialnih in nacionalnih zahtev.
Celje je pripravilo za ta zlet
primeren program prireditev. V soboto so gostovali v celjskem gledališču igralci Svobode-Center iz Trbovelj z igro (3. Kaiserja »Vojak. Tanaka«. v prostorih Narodnega doma pa so že v petek odprli razstavo »40 let KPJ«. V okviru programa zleta »Svobod« v Celju so pripravili tudi likovno razstavo amaterjev iz vse Slovenije in razstavo izobraževalne dejavnosti.
	
Praznik šoferjev
v Gornji Radgoni
V okviru 40-letnice KPJ in v spomin na dogodek, ko so motorizirane enote NOV prvič sodelovale pri napadu na Zu-
žemberg, so v nedeljo šoferji in avtomehaniki Pomurja v G. Radgoni svečano proslavili svoj praznik. Praznovanje so pričeli že v soboto popoldne ko je posebna patrulja motornih koles položila vence na grobove padlih in umrlih članov v Radgoni, Gradišču, na Kapeli in v Ljutomeru. Glavna proslava, katere se je udeležil tudi predsednik OLO Rudi Čačinovič, pa je bila v nedeljo dopoldne s povorko motornih vozili, s spretnostnimi vožnjami in z otvoritvijo mehanične delavnice v G. Radgoni. Pri svečanem delu sta sodelovala tudi godba na pihala in pionirski pevski zbor. O pomenu Dneva šoferjev in avtomehanikov je spregovoril predsednik okrajnega odbora združenja tov. Evgen Škraban. Po slavnostnem delu je okrajni odbor razdelil najzaslužnejšim šoferjem in avtomehanikom več denarnih nagrad ter srebrne in zlate spominske značke. Nagrade v obliki ročnih ur in diplom so prejeli Karl Vinc iz Varaždina, za prevoženih 100 tisoč km brez generalnega popravila., dalje Karel Loučar iz Murske Sobote za prevoženih 60.000,km ter šoferja Maks Dibelčar iz Radence in Ludvik Papič iz Murske Sobote. Prva dva je nagradila Tovarna avtomobilov Maribor in Servisna postaja Gornja Radgona, druga diva pa Tajništvo za notranje zadeve Murska Sobota.
ika.
Ob osnutku načrta zakona o izkoriščanju kmetijskih zemljišč:
ZEMLJA JE NAŠA SKUPNA DOBRINA
Skupnost prispeva za razvoj kmetijstva iz leta o leto več sredstev. Samo o zadnjih štirih letih je bilo investiranih v kmetijstvo preko 200 milijard dinarjev. Kmetijska posestva in kmetijske zadruge imajo danes že 28 tisoč traktorjev z 150 tisoč priključki. Lani smo porabili 1.5 milijona ton umetnih gnojil.
Glede na to je doseglo naše kmetijstvo lepe uspehe. Na mnogih posestvih socialističnega sektorja, kakor tudi pri posameznih zasebnih kmetovalcih, so se hektarski donosi podvojili glede na rezultate pred nekaj leti.
Seveda niso osamljeni primeri, da posamezne njivske površine kljub enaki kakovosti tal ne dajejo enakih donosov in to največ zaradi zastarelega načina obdelovanja, čeprav bi se danes lahko tudi na takih parcelah posluževali uspešnejših in sodobnejših metod obdelovanja. To omogoča tudi mehanizacija v kmetijstvu.
Razumljivo je. da posveča naša skupnost tem problemom vso skrb. saj je zemlja edina in nenadomestljiva osnova za prehrano vsega prebivalstva in je tako naša skupna dobrina.
Razvoj gospodarstva, sprememba socialne strukture prebivalstva, hitro naraščanje prebivalstva o večjih industrijskih središčih, vse to narekuje tudi hitrejši razvoj kmetijstva, ki se mora odražati predvsem v večjih hektarskih donosih.
Načrt zakona o izkoriščanju kmetijskih zemljišč, ki ga je te dni sprejel Zvezni izvršni svet. daje torej temelj družbeni kontroli nad izkoriščanjem zemlje.
Novi kombajn na križevskih poljih
V kmetijski zadrugi Križevci pri Ljutomeru so s kombajnom zelo zadovoljni, saj so z njim pokosili doslej že okrog 10 ha pšenice. Hektarski donos se giblje med 30 in 40 stoti na hektar. Pravijo, da se žetev s kombajnom vsekakor izplača
in da žetev dobro napreduje tudi na poležanih površinah. Kombajn so dobili nekoliko pozno, zato so morali ječmen požeti brez njega. Predvidevajo, da bodo z žetvijo končali čez 14 dni.
-ko
S skupščine Zavoda za socialno zavarovanje:
Izdatki stalno rastejo
Pretekli petek je bilo v Murski Soboti četrto redno zasedadanje Skupščine okrajnega zavoda za socialno zavarovanje.
Skupščina je ugotavljala, da
je služba sociainega zavarovanja v Pomurju zadnje čase močno napredovala, vendar v tej smeri še niso izkoriščene vse možnosti. Stroški zdravljenja zavarovancev se namreč iz leta v leto večajo nesorazmerno z dohodki zavoda. Tako so znašali izdatki zdravstvenega zavarovanja leta 1956 nekaj vete kot 233 milijonov, predlani 281 milijonov, lani pa že 352 milijonov dinarjev.
Člani skupščine so se med drugim seznanili tudi z delom posameznih komisij, tako komisije izvršnega odbora za zdravstveno zavarovanje, komisije za higiensko-tehnično zaščito, komisije za upravljanje preventivnega fonda fin komisije za finančna vprašanja.
OBETA SE DOBER PRIDELEK KORUZE
Hibridna koruza je po setvi nekoliko zaostajata, vendar pa se je zdaj že bujno razrasla. Kljub neugodnemu vremenu pričakujejo ponekod celo nadpovprečen pridelek, posebno še na tistih površinah, ki so bile ob setvi pravilno obdelane in pognojene. Kjer je bila koruza bolj slabo okopana in še nepravilno in nezadostno pognojena, pa precej zaostaja v rasti in barvi.	-ko
XVI. MARIBORSKI TEDEN __________________________________________________
NOVA VSEBINA - ČLOVEK. DRUŽINA, KOMUNA
Servisne delavnice stanovanjske skupnosti, obrat družbene prehrane v obratovanju, gozdarska razstava, sodobno stanovanje, modna revija, vinska
pokušnja, individualni razstavljalci, zabavni park, na železnicah 25% popusta.
ZDRUŽITE OBISK MARIBORSKEGA TEDNA Z OBISKOM POHORSKE VZPENJAČE.
OD 31. JULIJA DO 9. AVGUSTA 1959
VREMENSKA NAPOVED za čas od 17. do 26. julija Približno do 20. julija nestalno vreme s pogostimi padavinami, deloma tudi trajen hladen dež. V nadaljnjem poteku zopet dolgo razdobje lepega poletnega vremena.
Šoferji se ob svojem prazniku vedno radi zberejo. Na sliki: praznovanje o Murski Soboti
40 LET KPJ
NEKAJ DOGODKOV IZ DELAVSKEGA IN OSVOBODILNEGA GIBANJA
Od 16. do 23. julija
1887
17. julija je v ZDA izbruhnil najbolj krvavi štrajk. Železničarji so se ,po vsej državi uprli. Grozila je prava državljanska vojna. Štrajk je izbruhnil zaradi znižanja plač.
,1919
Od 20. do 21. julija so v znak proletarske solidarnosti z rusko in madžarsko Sovjetsko republiko bila v vseh večjih industrijskih središčih Jugoslavije protestna zborovanja.
22. julija je izbruhnil vojaški upor v 45. mariborskem pešadijskem polku, naslednji dan pa v Varaždinu v savskem konjeniškem polku. Vodje so obtožili boljševizma in ustrelili.
1923
20.	julija se je začel štrajk 10.000 delavcev v zasavskih rudnikih in v Kočevju. Štrajk je trajal dva meseca.
1936
17. julija se je začel v Španiji Francov upor proti vladi ljudske fronte. KPJ je začela pripravljati pomoč republikanski Španiji in zbirati prostovoljce.
1941
Meseca julija je (bila partijska konferenca kot priprava za oboroženo vstajo. 22. julija se je začela v Sloveniji oborožena borba proti fašističnim okupatorjem.
1942
16. julija ustanovljena Tomšičeva brigada NOV.
V POMURJU
1919
21.	julija je bila v Murski Soboti ustanovljena Socialistično-komunistična delavska stranka. Nekaj dni kasneje je bilo ustanovljeno društvo »Mladih komunističnih delavcev«. Oblast je bila tedaj v rokah mestnega sovjeta.
1941
22.	julija so bili aretirani prvi aktivisti in člani KPJ v Murski Soboti in Prekmurju,  (Marko Bagar, Ali Kardoš, Tone Sadi, Ludvik Vlaj itd.)
Prve ugotovitve ob polletni realizaciji proizvodnih planov:
POUDAREK KAKOVOSTI IZDELKOV
Kljub temu, da še v večin podjetij nimajo dokončnih podatkov o poslovnih uspehih v prvem polletju, lahko iz aktivnega sodelovanja delavskih svetov pri izvajanju proizvodnih nalog ugotavljamo, da so se delavski sveti zavzemali za to, da v prvih šestih mesecih dosežejo predvideno proizvodnjo in da izboljšajo kakovost izdelkov. Slednje so narekovale med drugim tudi razmere na tržišču.
V soboški tovarni perila »Mura« so dosegli ob polletju planirano količinsko proizvodnjo z 98 odst., finančni uspeh pa s 104 odst. Finančna realizacija
je v primerjavi s količinsko večja za 6 odst. zato, ker je bilo letos na tržišču precejšnje povpraševanje po boljših izdelkih te tovarne. Edine težave so imeli zaradi dopustov, ki otežkočajo delo na tekočem traku.
Kot ob prvem tromesečju, tako je stanje glede realizacije proizvodnega plana v Tovarni mlečnega prahu Murska Sobota tudi ob polletju. Zaradi pomanjkanja mleka bodo naredili manij sira in masla, kot so v planu predvideli. Tovarna je pred nedavnim začela pobirati mleko tudi v okolici Murskega
Središča, kar da dnevno 500 litrov mleka, toda kljub teinu je odkup še vedno manjši kot so potrebe tovarne. Zato so začeli proizvodnjo preusmerjati. Doslej so izdelali že 6 ton jajčnega prahu. Zadnji čas so pričeli proizvajati tudi brezalkoholne pijače, ki jih prodajajo pod imeni »Rezka« in »Lina«. Ta pijača je sicer za nekaj dinarjev dražja od kokte ostalih proizvajalcev, je pa sestavljena po posebnem receptu. Že sedalj prodajo dnevno 2 do 3 tisoč steklenic. Zmogljivost obrata je 5 tisoč steklenic dnevno. V kratkem bodo začeli prodajati pasterizirano mleko v steklenicah.. Tako potrošnikom večjih krajev kot sta Murska Sobota in Lendava ne bo več treba nositi mleka v kanglah, marveč bodo dobili sveže mleko v prodajalnah kar v steklenicah.
Tudi v Tovarni mesnih izdelkov Murska Sobota so ob polletju dosegli predvideno
VESTI
proizvodnjo. Delavski svet v tem podjetju je med drugim ugotavljal, da bi z gotovimi izdelki, ki bi jih izvažali v več vzhodno in zahodnoevropskih držav,, povečali finančni uspeh podjetja. Ker sedanji izdelki ne dosegajo inozemskih standardov, izvažajo polizdelke. To pa bodo dosegli s predvideno rekonstrukcijo tovarne.
V podjetju »Pomurski tisk« je bil do julija dosežen letni proizvodu plan z nekaj več kolt 51 odst. Lep uspeh je dosegel obrat kartonaže.
Kljub temu, da so v večini trgovskih podjetij planirali za letos nekoliko večji promet, so ga ob polletju dosegali z zadovoljivim odstotkom. Trgovsko podjetje »Potrošnik« je doseglo ob koncu junija 50 odst. letnega prometa. V podjetju menijo, da kupujejo potrošniki iz leta v leto več tehničnih predmetov, pohištev, motornih koles itd., kar kaže na stalno naraščanje kupne moči potrošnikov.
NOVA SINDIKALNA PODRUŽNICA V RADENCIH
Delavci in nameščenci zdravilišča Slatina Radenci so bili do nedavnega vključeni v sindikalno podružnico slatinskega podjetja. Zaradi boljše organizacije dela so sklenili, da ustanovijo svojo podružnico. Nova sindikalna podružnica šteje 90 članov. Izvolili so 9-članski upravni in 3-članski nadzorni odbor, za predsednika podružnice pa Rudija Muroviča.
ZBORI VOLIVCEV
Pretekli teden so v radgonski občini zaključili zbore volivcev na 40 krajevnih odborih. Na zborih so izvolili nove člane šolskih odborov ter člane v poravnalnih svetih. Razpravljali so o novem načinu odkupa živine in mleka ter o krajevnih problemih. Največjo udeležbo so imeli v Radencih. Radgoni in na Janževem vrhu. Ponekod so volivci ugotovili, da so zaščitna sredstva za škropljenje oziroma za prašen je sadnega drevja in krompirišč predraga. Želijo, da bi bili o osemenjevanje živine tudi ob praznikih, ko imajo ljudje več časa. V Stogovcih in na Grabah so na zborih volivcev sklenili, da bodo opravili vsak po en dan prostovoljnega dela za ureditev pokopališča v Apačah. V Radencih so sklenili, da bodo ustanovili čevljarsko uslužnostno delavnico in da bodo izkop
za novo kopališče, ki ga bodo začeli graditi jeseni, opravili s prostovoljnim delom. Ika
TARIFNI PRAVILNIKI
V	RADGONSKI OBČINI
Od 22 tarifnih pravilnikov, ki so jih predložila podjetja, bodo obračunali prejemke zaposlenih od 1. januarja naprej samo v dvajsetih podjetjih. Dva tarifna pravilnika sta bila predložena po določenem roku in bosta veljala od prvega avgusta 1.1.
V	zvezi z novimi tarifnimi pravilniki se bo zvišal čist dohodek gospodarskih organizacij za 19.8 odst., osebni prejemki zaposlenih pa za 13 odst. Skladi podjetij se bodo povečali za 45 odstotkov.
Septembra po novem asfaltu proti G. Radgoni
Že apnila letos je republiška uprava za ceste začela s pripravljalnimi deli za asfaltiranje ceste med Mariborom in Mursko Soboto. Pred nekaj dnevi pa so začeli tudi z asfaltiranjem na odseku pri Petanjcih. Delo se je sicer zaradi, sla-
bega vremena nekoliko zavleklo, vendaT pa upajo, da se bo vreme izboljšalo in bodo dela hitreje napredovala. Če ne bo kakih nepredvidenih težav, bo cesta asfaltirana septembra, posamezni odseki pa bodo odprti že prej. Sedaj gradijo pri Tišini tudi novi most.
DRUŽBENI ŠKODLJIVCI KAZNOVANI
Minuli teden so se pred Okrožnim sodiščem v Murski Soboti zagovarjali bivši uslužbenci elektrotehničnega podjetja Blisk« v Murski Soboti: Mirko Lah — direktor podjetja, Aniton Bejek — fakturist in Karel Cipot — preddelavec v podjetju. Navedeni obtoženca so si v letu 1957 in 1958 prisvajali večje vsote denarja, ki so ga prejemali za opravljena elektrifikacijska dela od posa-
meznih elektrifiikacijskih odborov v Pomurju. Prisvojeni denar so si med seboj delili, delno pa ga tudi izročali odbornikoma etektrifikacijskega odbora v Stanjevcih Francu Žujsu in Aleksandru Smodišu. Podjetju so s tem povzročili okrog dva in pol milijona dinarjev škode.
Po 6-dnevni obravmaivi je sodišče izreklo sodbo in obsodilo Mirka Laha zaradi kaznivih dejanj: velike poneverbe, grabeža in zlorabe uradnega položaja in uradnih pravic na 5 let strogega zapora; Antona Bejeka zaradi kaznivih dejanj: grabeža, prikrivanja in poneverbe, na 8 let strogega zapora: Karla Cipota zaradi kaznivih dejanj: zatajitve in grabeža na 5 leta in 6 mesecev strogega zapora; Franca Žujsa na 8 mesecev zapora in Aleksandra Smodiša na 3 mesece zapora, pogojno za dobo dveh let. Razen tega je bila Olga Klenar bivša blagajničarka, zaradi nedosegljivosti obsojena v odsotnosti zaradi kaznivih dejanj: poneverbe in velike poneverbe na 1 leto in 3 mesece strogega zapora.
Poleg izrečenih kazni so obtoženi dolžni povrniti podjetju povzročeno škodo.
Pri tem početju sta odigrala glavno vlogo vodilna uslužbenca Mirko Lab in Anton Bejek. Pobudo je dajal Anton Bejek, dočim je Mirko Lah kot direktor podjetja vse to dopuščal in je bil večinoma tudi soudeležen pri delitvi prisvojenega denarja.
KAKO ZBOLJŠATI OBČINSKO UPRAVO
(Nadaljevanje s 1. strani)
imajo tudi srednjo šolsko izobrazbo, vsi ostali so si pa tekom službovanja pridobili srednjo strokovno izobrazbo.
Sedaj je zaposlenih v občinskih upravah naših občin 330 uslužbencev, od tega pa kar 220 uslužbencev IV. vrste, to je takih, ki imajo nižjo šolsko izobrazbo. Zaradi takega stanja narašča število uslužbencev občinskih uprav in tako povečanje števila uslužbencev v občinski upravi ni v sorazmerju s porastom pristojnosti naših ljudskih odborov. Slab kadrovski sestav naših občinskih uprav ne more več omogočati nadaljnjega poglobljenega dela ljudskih odborov, njihovih svetov, delavskih svetov, posebno pa še ne organov družbenega upravljanja in drugih družbenih služb. Ta situacija zahteva nujno izvajanje točno definirane kadrovske politike občinskih ljudskih odborov tako, da bi se sestav uslužbencev izboljšal. Občinski ljudski odbori še vedno premalo in še to nenačrtno Dodeljujejo štipendije in zato bodo bolj počasi dosegli kvalitetno spremembo v delu uprave.
Jasno je, da nestrokovni uslužbenci ne morejo biti tudi polno zaposleni. Iz tega izvira nato še počasnost, neučinkovitost maše občinske uprave. Ne odpravljajo se razne nepotrebne komplikacije in se išče več ali manj razne rutinerske prijeme pri reševanju zadev. To pa otežuje državljanom uveljavljanje njihovih pravic im hkrati zavira rast socialističnih sil v našem komunalnem sistemu.
Aktualni problemi našega komunalnega sistema zahtevajo,
da se začno reševati problemi javne uprave hitreje, izhajajoč iz tega, da se najprej rešijo najosnovnejši. Občinska uprava ne bo mogla biti več formalistična. z mnogimi šefi odsekov, temveč postavlja novi zakon o organizaciji uprave ljudskih odborov izvajanje načela koncentracije poslov. Proučitev nove organizacije uprave ljudskih odborov in nove sistematizacije delovnih mest je tedaj letos ena glavnih nalog ljudskih odborov v nadaljnjem utrjevanju našega komunalnega sistema.
Seja ObLO M. Sobota
Včeraj je bila v Soboti skupna seja obeh zborov Občinskega ljudskega odbora Murska Sobota. Odborniki so razpravljali na osnovi poročila sveta za družbeni plan in finance o letošnji realizaciji družbenega plana. Na ločenih sejah sta zbora sklepala o predpisih za izvajanje zakona o stanovanjskih skupnostih. Zbor proizvajalcev je še posebej razpravljal o tarifnih ,pravilnikih v gospodarskih organizacijah.
DOGODKI ZADNJIH DNI
V	OSPREDJU ŽENEVSKA
KONFERENCA
V	ponedeljek, 15. julija so zunanji ministri Sovjetske zveze, ZDA, Velike Britanije in Francije začeli nadaljevati razgovore o perečih mednarodnih problemih, ki jih niso mogli urediti na prvem zasedanju. Opazovalci konference poudarjajo, da se je začela v mnogo bolj ugodnem političnem vzdušju, kakor je prevladovalo pred tremi tedni, ko so prekinili razgovore. To se najbolj kaže v stališčih glede sklicanja konference predsednikov teh držav. Nasprotovanja proti takemu sestanku so mnogo manjša in prevladuje mnenje, da bo do njega prišlo že prihodnji mesec ali pa v začetku septembra.
Obnovljeni razgovori se bodo verjetno osredotočili na zadnje sovjetske predloge o Berlinu in vsenemškem komiteju. Dal jih je Gromiko 19. junija, a nanje zahodne delegacije še niso odgovorile, ampak so se odločile, da bodo o njih zahtevale podrobnejša pojasnila.
V	sovjetskih predlogih je novo podaljšanje sedanjega stanja zahodnega Berlina in dela vsenemškega komiteja od enega leta na osemnajst mesecev, poleg tega pa v primeru neuspeha ob izteku roka sklicanje nove konference zunanjih ministrov, ki bi naj potem spet obravnavali ta vprašanja.
KRIVICA POTRJENA TUDI
V CELOVCU
V	petek, 10. julija je v Celovcu koroški deželni parlament na svojem zadnjem zasedanju preti počitnicami sprejel zvezni zakon o manjšinskem šolstvu. Zakon ima dva kratka paragrafa. Prvi določa, da sodijo v pristojnost novega šolskega zakona vse koroške šole. ki so imele v začetku šolskega leta 1958-59 dvojezični pouk. Drugi paragraf pa uzakonjuje načelo pravice staršev in določa, da se morajo na teh 85 šolah učiti slovenskega jezika samo tisti otroci, katerih starši to pismeno zahtevajo.
Pred 38 poslanci je zakon obrazložil socialist Saitschnig, ki je enako kot socialist in predsednik deželnega šolskega sveta Wedenig hvalil zakon, češ, da je to »najboljša možna rešitev«. V debati, ki je trajala tri ure. sta še govorila dva neonacista, ki se jima zdi. da novi zakon daje slovenski manjšini preveč pravic (!) ter komunist Kaclanka, ki je zakon odklonil. Opozoril je predvsem na dogodke, ko so slovenski starši pod pritiskom raznih nacistično usmerjenih organizacij odjavljali svoje otroke od slovenskega pouka in zato je zavrnil načelo pravice staršev. Parlament je v skladu s pričakovanji sprejel zakon z 31 glasovi. Tako je ukinitev dvojezičnega šolstva na Koroškem že drugič postala »volja naroda«. S tem pa je na široko odprta pot germanizaciji manjšinskih šol.
OB 40-LETNICI ZVEZE KOMUNISTOV JUGOSLAVIJE
Streli v Dragutušu, Ljutomeru
in na Bizeljskem
Čeprav je bila KPJ prvih dvajset mesecev po ustanovitvi formalno dovoljena politična organizacija, je ves oblastveni aparat imel od vsega začetka nalogo, da ovira njeno dela Na posebno velike težave pa je KPJ zadela pri organiziranju občinskih in državnozborskih volitev. Vedlin i rezultati pa so pokazali, da stoji za KPJ velika množica volivcev.. S sprejemom »Obznane« in zakona o zaščiti države, je bilo preganjanje KPJ uzakonjeno. Državni aparat je začel brezobzirno preganjati vse, ki so imeli kakršnokoli zvezo s Partijo.
Od 6. januarja 1929 naprej so bili komunisti dobesedno izven zakona. Čeprav je zakon o zaščiti države omogočal diktaturi, da obsoja komuniste za politično dejavnost tudi na smrt, so jeli nešteto pobili brez vsake sodbe, tako tudi Djura Djakoviča, organizacijskega sekretarja CK KPJ in Nikolo Hecimoviča, sekretarja. Rdeče pomoči dne 25. aprila 1929.
Toda kmalu se je pokazalo, da tudi diktatura ni mogla zatreti Partije in ljudskega gibanja pod njenim vodstvom. Sčasoma je Partija dobila tudi večjo oporo med kmečkim ljudstvom. Posebno velja to za Belo Krajino, ki jo je močno razgibala »Ljudska pravica«.
Do resnega konflikta z oblastjo je prišlo 6. maja 1935 v Dragatušu. Najbolj verodostojno prikazuje dragatuške dogodke
Ljudska pravica« štev. 16., z dne 17. VIII. 1935. To je zadnja
nezaplenjena številka, ki je izšla v Lendavi pod uredništvom Miška Kranjca.
Spopad v Dragatušu popisuje tako: »Demonstracije so nastale radi tega. ker je režimu zvesta komisija pri volitvah razvel javila 264 glasov od 388 oddanih za opozicijsko listo. Ker so volivci po objavljenem rezultatu 5. maja zvečer na glas povedali, da s takim postopanjem niso zadovoljni in da je to prevara, so orožniki dobili nalog, da 6. maja aretirajo večje število mož in fantov, ki so jih izdali ljudje, ki se redijo od naših žuljev. Sedem mož in fantov so aretirali takoj zjutraj iter jih vsakega posebej v senci štirih bajonetov vklenjene kot največje zločince odpeljali v šolo, hoteč jih najbrž eskortirati v bosanska konfinacijska taborišča. Videč pa kako se postopa z nedolžnimi možmi, se je v najkrajšem času zbralo na trgu pred šolo okrog 1.500 mož, žena. fantov in deklet ter energično zahtevalo, da se aretirani izpuste na svobodo. Ljudstvo se brez aretirancev, ki so vklenjeni v šoli, ni hotelo raziti. Radi te upravičene zahteve ljudstva, so orožniki. 18
po številu, dobili nalog za streljanje »nedolžnih ljudi in takrat je bil ubit z žandarsko puško zadaj v glavo 55-letni kmet Mihael Gorše iz Sel pri Dragatušu. Še en mož je bil ranjen v nogo. Ker se ljudstvo tudi tedaj ni hotelo raziti, ampak je še bolj energično zahtevalo razpust internirancev, so se podložniki režima udali pred srdito množico ter aretirance v najkrajšem času izpustili, nakar se je ljudstvo mimo razšlo na svoje domove.«
Dragatuški demonstranti so Dokazali	veliko odločnost in
hrabrost, saj se kljub streljanju niso razšli, dokler niso dosegli izpustitve vseh aretiranih tovarišev. Enak lep primer solidarnosti poznamo tudi iz ljutomerskih dogodkov, ko so množično aretirali ptujske komuniste, a so jih morali izpustiti, ker so se zbali napovedanega protestnega zborovanja pri Vidmu ob Ščavnici in drugih akcij, ki jih je pripravila Partija. O tem citiramo poročilo Pokrajinskega komiteja KPJ za Slovenijo, ki doslej ni bilo dostopao, ker je bilo spravljeno v
arhivih Kominterne v Moskvi. Poglavje o ljutomerskih dogodkih ima v poročilu naslov  Ljutomerski shod« in se citirano v Izvlečkih glasi: »Ljutomerski shod smo pripravil: sporazumno s ptujsko organizacijo in člani iz Prekmurja. S sklicateljem shoda Pavlom Horvatom smo imeli 14. avgusta sestanek, kjer smo določili program, govore, resolucijo in organizacijo. Prvotno je bil shod sklican za 15. avgust. Bil je prepovedan. Radi slabega vremena je bila udeležba okoli: 500 ljudi. Zato so opustili misel na demonstracijo in so samo manifestirali s slovensko zastavo, pri čemer je prišlo do spopada z žandarjii. Vršil se je ob tej priliki tudi sestanek zaupnikov in ospostavljena mačkovska organizacija za 5 srezov. Za 1. september je bil ponovno sklican shod. Agitacija pa seje popolnoma, zavestno vršila v tem smislu, da se morajo ljudje zbrati pa naj bo shod dovoljen ali ne. Shod je bil prepovedan in je prišlo do klanja, ki je znano... V zvezi z ljutomerskim shodom smo pričeli dve
akciji. Prva: sestavili komisijo, ki maj sporedno z uradno preiskavo preišče dejanski stan. Druga: Zbrati podpise javnih delavcev proti prepovedi, da se o ljutomerskih dogodkih razpravlja javno...«
Leto 1935 pa je terjalo še tretjo žrtev Antona Premelča, 32-1etnega kmeta iz Gregorc na Bizeljskem, ki je izgubil življenje dne 18. decembra. Premelča so orožniki ubili, češ da se je uprl aretaciji in telesni preiskavi. Razen osmrtnice v »Ljudski pravici« štev. 1, leto III. z dne 10. januarja 1936 ni o Premelčevem primeru nobenih dokumentov. Osmrtnica, ki je posvečena trem, v letu 1935 padlim borcem, je napravila na javnost težak vtis.
Društvo kmečkih fantov in deklet pri Vidmu ob Ščavnici je pod vtisom dogodkov iz leta 1935 začelo akcijo za zgraditev »Doma Matije Gubca«. Dom so odprl: 30. julija 1959. Ob 40-letnici KPJ in 20-letnici otvoritve doma pa nameravajo vanj vzidati ploščo, ki bi potrdila našo povezanost s padlimi kmečkimi delovnimi ljudmi v letu 1935: Mihom Goršetom. Alojzem Mavričem in Antonom Premelčem.
Ivan Kreft
Seja okrajnega sveta za industrijo
Na zadnji seji so člani, okrajnega sveta za industrijo razpravljali o nekaterih investicijskih programih. Tako o Investicijskem programu ljutomerske Konfekcije, katere kreditni zahtevek znaša 47 milijonov dinarjev. o investicijskem programu lendavske dežnikarne za ureditev pletiljskega obrata. Tovarne čevljev Turnišče itd. Razpravljali so tudi o nameravam kooperaciji radgonskega obrtnega podjetja »Elrad« z nekaterimi večjimi industrijskimi podjetji glede izdelave UKW anten.
Svet je dal na posamezne investicijske programe tudi nekaj bistvenih pripomb.
POMURSKI VESTNIK, 16. JUL. 1959
2
V	VRSTAH MLADINE JE MOČ KOMUNISTOV...
V	Lendavi: spoznanje mladih delavcev, da je njihova prihodnost v industriji * Delavska mladina potrebuje idejno politične vzgoje * V radgonski občini sprejetih v Zvezo komunistov 22 mladih delavcev • Mladi člani ZKS v soboški občini * Pomlajene vrste osnovnih organizacij ZK v beltinski občini

Sprejemanje novih, mlajših ljudi o Zvezo komunistov dokazuje hkrati tudi uspešnost teženj po večjem uveljavljanju mladega rodu na vseh toriščih javnega življenja. Ob tem postopku je večina osnovnih organizacij sprevidela, da je krepitev naših vrst iz mlajšimi ljudmi dosegljiva le tedaj, če pomeni osnovna organizacija v okolišu svojega delovanja resnično silo, ki se prepričljivo, z znanjem in delovnim zgledom svojih članov zavzema za uresničitev socialističnih smotrov. Vse tiste organizacije namreč, ki se še naprej zapirajo v svoje lastne meje, se ne morejo pohvaliti s tem nujnim prerajanjem in presnavljanjem, ker za mlade ljudi niso privlačne.
Ta veliki preokret, ki so ga v enem letu doživele organizacije, je dosegel dvoje: prvič je odločno zavrnil in zavrgel oportunistične poglede na mlade ljudi v skoraj pretežni večini organizacij in drugič bistveno posegel o socialni sestav Zveze komunistov, saj so bili sprejeti večidel mladi delavci, ki so si že dolgo želeli o organizacijo. S tem je začel v naši Zvezi tudi številčno rasti delavski element, kar dolgo vrsto let ni bilo mogoče doseči, čeprav je struktura prebivalstva na Slovenskem na to kar naprej opozarjala.
(Iz koreferatu Mana Izvršnega komiteja OK ZKS tov. Janeza Vipotnika)
Neiki republiški list je ob IV. kongresu ZKS zapisal, da je mladost Partije ravno v tem, da se ne zasanja nad svojimi uspehi in ne sivi nad izbojevanimi zmagami, pač pa z neugnano močjo tiplje za novimi potmi, ki vodijo k sreči in napredku. Nedvomno bodo mladi delavci, sprejeti pred IV. kongresom v ZKS, z drugimi komunisti zgled, kako je treba živeti v skupnosti in delati za skupnost. Dandanašnji boj komunistov. boj za uveljavitev socialističnih načel je odgovorno in težko delo. Temu boju se sicer ne postavlja po robu diktatorski režim monarhije; zmagovati pa mora mnoge predsodke preživele družbe, vedno in vselej pridobivati zaupanje množic in nezadržno izvajati delovni program ne samo slovenskih, pač pa vseh jugoslovanskih komunistov.
Ko je tov. Aleksander Rankovič izročil IV. kongresu pozdrave Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije in Tita. je med drugim dejal, da je bila glavno vedno (idejnopolitična zrelost komunistov, razumevanje zakonov družbenega razvoja, organizacijska moč Partije, enotnost njenih vrst, povezanost z množicami, sposobnost vsakega njenega člana in vsake organizacije, da se pravilno usmerja v danih okoliščinah. borbenost, aktivni odnos do vseh pojavov okoli sebe, nesebično prizadevanje in
pripravljenost na vse napore in žrtve zaradi koristi ljudstva. Eden izmed delegatov IV. kongresa, ki je sicer sekretar občinskega komiteja, pa je dejal: »O vzgoji mladine bom diskutiral. V njenih vrstah je moč komunistov in nemara smo včasih le premalo zaupljivi do nje.«
STARA POLPROLETARSKA MISELNOST IZGINJA
Danes je že večina osnovnih organizacij Zveze komunistov spoznala, da večja skrb za sprejem novih, zlasti mladih članov ni samo boj za število. S prihodom mladih članov so nastala v osnovnih organizacijah nova sorazmerja tako glede starostnega, kakor glede socialnega sestava. Nekatere osnovne or-
ganizacije v Pomurju so že od VII. kongresa dalje sprejemale aktivne mlade ljudi, predvsem delavce, ki so doslej iz raznih razlogov ostali' zunaj Zveze, druge so pa to storile prav pred IV. kongresom ZKS. Sekretar občinskega komiteja ZKS Lendava tov. Milan Frančiškin nam je povedal o sprejemanju mladih v Zvezo komunistov naslednje:
»Mladi delavci so doumeli naš nadaljnji razvoj tako v industrij kot kmetijstvu. Stara polproletarska miselnost, ko je delavec cepil svoje sile pri delu doma in v podjetju, že izginja. Kazno je, da mladi delavci glede dela doma ne sledijo več brezpogojno zgledu svojih prednikov, ker spoznavajo, da je njihova prihodnost v indu-
striji. Temu primerno narašča tudi njihova skrb za delo v podjetju in za razvoj podjetja.
Zato je tudi laže politično delo z njimi preko sindikata, organov delavskega upravljanja itd.
V naši občini smo sprejeli v Zvezo komunistov več mladih ljudi, saj so med petdesetimi novosprejetimi vsi mlajši, nekateri celo mladinci. Družbena problematika jim je blizu in zato kaže, da z njimi delo ne bo težko. V podjetju »Mehanika«, na primer, kjer je bil prej le 1 član Zveze komunistov, je na novo sprejetih 6 članov, med njimi tudi več mladincev. Nedvomno bo imeli pri vseh teh sprejem velik vpliv, kar se bo ugodno odrazilo v delu organov delavskega upravljanja in podjetja samega. Znano je, da se podjetje »Mehanika« lepo razvija in da ma ugodne možnosti za nadaljnji razvoj. Organizacija Zveze komunistov bo ta razvoj samo še pospešila.
Tudi v dežnikarni je bila ustanovljena organizacija Zveze komunistov, v, najkrajšem času pa pripravljamo sprejem novih članov ZK in s tem razšritev osnovne organizacije. Kakor znano, se bo obrat razširil in politično delo bo prav gotovo ugodno vplivalo na razvoj podjetja. Dalje: v opekarni Lendava doslej ni bilo osnovne organizacije Zveze komunistov. Ustanovili jo bomo v kratkem in združevala bo predvsem mlade ljudi.
O Vse tri omenjene organizacije ZK so oziroma bodo zrasle iz mladih ljudi. Skrb občinskega komiteja za razširitev in okrepitev Partije v podjetjih pa sega še dalje, saj bo zajela v prihodnje tudi manjša obrtna podjetja v občini.«
Kako potrebna je idejno politična vzgoja delavski mladini, nam priča droben, a zelo poučen primer iz lendavske občine. Tudi tukaj, kot marsikje
drugje, mlad; delavci pred sprejemom v Zvezo komunistov niti niso vedeli, da morajo v primeru neupravičenega izostanka od dela ustvarjati dohodek podjetju in družbi ostali. To nam hkrati dokazuje, kako pomanjkljivo je delo mladinskih in sindikalnih organizacij v podjetjih.
MESTO MLADIH DELAVCEV, KI SE ODLIKUJEJO V PROIZVODNJI. JE V ZVEZI KOMUNISTOV
V radgonski občini so sprejeli doslej v Zvezo komunistov okrog 22 mladih delavcev, vendar jih bodo sprejeli v prihodnje še več, vrste osnovnih organizacij Zveze komunistov pa so pomladili: tudi v beltinski občini. Tu so sprejeli doslej 8 mladincev, 6 pa jih še bodo. Seveda pričakujejo v beltinski občini največ od kmečkih mladincev, ker je občina izrazito kmetijska.
Sekretar občinsikega komiteja ZKS M. Sobota tov. Franjo Šonaja pa nam je dejal:
»Akcijo za sprejem čim več mladih ljudi v Zvezo komunistov smo začeli že prej, ker to priporoča statut Zveze komunistov. Zato se nismo omejili na obdobje pred IV. kongresom ZKS. Delali smo skupaj z občinskim komitejem LMS. Ob 20. aprilu, jubilejnem dnevu Partije, je bilo sprejetih v Zvezo komunistov v trgovski vajenski šoli 4, v gimnaziji 6 dijakom, v podjetjih pa 9 mladih delavcev. V predkongresnih dneh je bilo sprejetih 13 mladincev obrtne vajenske šole, v podjetjih pa 2 mlada delavca. Na vajenski šoli sta svečanemu sprejemu mladih v Zvezo komunistov prisostvovala sekretar občinskega komiteja ZKS in predsednik občinskega komiteja LMS. Mlade člane Zveze komunisto v sta seznanila med drugim z dolžnostmi in pravicami članov Zveze komunistov, nakar so vsi prejeli članske legitimacije in čestitke, K sprejemu so mladim delavcem, sinovom delavcev, čestitali sekretar obč. komiteja ZKS, predsednik obč. komiteja LMS in upravnik šole. V gimnaziji pa je bil sprejem mladih članov v Zvezo komunistov na mladinskem zborovanju ob 40. obletnici ZKJ. Zborovanju so prisostvovali vsi dijaki, vajenci in profesorski zbor.
O Poudariti moram veliko podporo občinskega komiteja LMS, k sodelovanju pa pozivam tudi sindikalne organizacije, da predlagajo za sprejem v Zvezo komunistov mlade delavce, ki se odlikujejo v proizvodnji«.
JANEZ ŠAROTAR, mehaničarski vajenec v soboški Muri«, kjer je začel delati l. 1957. Pred nedavnim je bil sprejet o Zvezo komunistov. Je iz napredne delavske družine. Zaradi svojega naprednega mišljenja in uspešnega vzgojnega dela med mladino v tovarni in med dijaki na vajenski šoli ga lahko postavimo kot vzgled ostalim.
JOLANKA SAPAČ
ŠTEFAN MATUŠ, ključavničar, je predsednik mladinskega aktiva v Šalovcih in član občinskega komiteja LMS Petrovci-Šalovci. Pred kratkim je bil sprejet o Zvezo komunistov. Zelo aktivno sodeluje v družbeno političnem življenju in zelo odločno zagovarja načela naše socialistične graditve.
RUDI GYERGYEK
S posvetovanja predstavnikov vajenskih šol in klubov mladih proizvajalcev Pomurja v Murski Soboti, na katerem so razpravljali o stanju, nalogah in problemih vajenske mladine. Poročila s tega posvetovanja posebej ne objavljamo, ker se njihove naloge in problemi dovolj jasno zrcalijo v anketi
MLADI DELAVCI O SEBI IN DRUGIH
RUDI GYERGYEK je zaposlen kot vajenec v soboški »Jelki«. S svojim poklicem je zadovoljen. Pred kratkim je bil sprejet v Zvezo komunistov. S težavami, ki tarejo delavsko mladino, je dobro seznanjen, zlasti s problemi vajenske mladine. Na splošno sodi, da je vajenec med učno dobo mnogo preveč izven delavnice. Ko položi izpit, nima dovolj prakse
in zato ni kos normi. To pomeni, da »vajenci med učno dobo ne delajo dovolj tistega, kar bi morali. Ves čas je na prvem mestu nekvalificirano delo in šele zadnje leto pride vajenec do resnejšega dela.
Mnogo je odvisno od tega, če vajenec sam poskrbi zase. Žal marsikje gledajo na vajenca tako, kot zasebni: mojstri, ki jih bremenijo preživeli predsodki. Nekateri vajenci trdijo, da so celo med direktorji so-
OBRAT
DRUŽBENE
PREHRANE!
ANDREJ REPIJA se je letos izučil za avtomehanika v podjetju »Agrotehnika servis« v Ljutomeru. Aktivno sodeluje v mladinski organizaciji, sedaj pa je tudi član Zveze komunistov. Na vajenski šoli je pridno sodeloval v dramski sekciji. S kvaliteto pouka na šoli je bil zadovoljen, vendar pa meni, da bi bilo treba nekatere predmete, posebno še strokovne, popestriti. Prav talko pravi, da bi naj v bodete šola organizirala več ekskurzij, ki so prav tako del pouka. V zvezi z delom mladinske organizacije na Vajenski šoli v Ljutomeru ni izrazil posebnega zadovoljstva. Po njegovem mnenju bi se mladinske organizacije na šolah morale preko občinskih komitejev zavzemati za izkoriščane in prizadete vajence.
Povedal je., da bi bil skrajni čas, da bi se tudi v Ljutomeru uredil Obrat družbene prehrane, ki bi pomenil tudi za vajence ugodno pridobitev. Zaupali nam je tudi	to, da se
mnogi vajenci pritožujejo, ker ne smejo obiskovati večernih kino predstav in se tako počutijo zapostavljeni.
cialističnih podjetij takšni, katerih gledanje na vajenca se ne razlikuje mnogo od gledanja in odnosa zasebnega mojstra.
„Pri vsaki vajenski šoli vsaj en športni objekt!“
GEZA CIGUT je vajenec v Pomurskem tisku«. Znan je kot aktiven delavec v mladinski organizaciji, radioklubu in drugod. Poudaril je možnosti nadaljnjega izobraževanja vajencev na srednji tehniški šoli. Dejal je, da učenci vajeniških šot sicer strokovno pridobijo, ob tem pa pozabijo mnogo teoretičnega znanja. Upam, da bo po pričakovani reformi vajenski h šoli v tem pogledu boljše za vajence, ki bi se želeli vpisati v sredinjo tehniško šolo.
Omenil je tudi slab odziv vajencev za taborenje v Verudeli pri Pulju. Za vajence v zasebnem sektorju je še nekako razumljivo, da je odziv med njimi slab, zato pa je toliko bolj nerazumljivo, zakaj je tako malo prijav iz podjetij. S soboške vajenske šole je le 15 prijav. Tisk, ki so že bili na letovanju, radi gredo ponovno, težko pa je prebiti led pri tistih, ki se letovanja še niso udeležili. Omenili je tudi načrt CK LMS po skupnem taborenju vajencev iz vse Slovenije. To taborenje bi nudilo vsem vajencem lepe možnosti medsebojne izmenjave izkušenj.
Dalje je tov. Geza Cigüt govoril o povezavi med delavsko in srednješolsko mladino, kjer smo še daleč od idealnega, stanja in o koordinaciji preda-
vanj soboške mladinske univerze. Omenil je pomankljivost. da ni v odboru univerze predstavnikov mladih delavcev, ki bi izražali svoje želje. Poudaril je tudi, da najdemo v organizaciji Ljudske tehnike, aeroklubu in radioklubu največ delavske mladine, kar ve-
lja tudi za nogometne klube. Vsekakor bo potrebno, je še dodal, da zgradimo pri vsaki vajenski šoli vsaj en športni objekt. Glede funkcij mladih delavcev pa je omenili, da so nekateri z njimi preobremenjeni, tako da ne morejo aktivno delovati iprav nikjer več.
„Poučne ekskurzije niso odveč . .
PEPCA KELNAR se je odločila za krojaško stroko in je letos končala drugi letnik vajenske šole. Glede poklica je omenila, da je z njim zelo zadovoljna vendar pa meni, da za vajenca ni preveč primerno delo na tekočem traku. Omenila je, da imajo vajenci zdaj res ugodne pogoje za izučitev, najbolj pa jo veseli, da dobi vajenec tudi redni dopust.
Glede pouka 'je omenila, da si predavatelji prizadevajo, da bi pouk čimbolj popestrili. Meni, da tudi razne ekskurzije pri sodobnem pouku niso odveč. Pepca je sodelovala pri pevskem zboru in je sedaj zelo razočarana, ker so ostali brez pevovodje. Vodstvo Vajenske šole v Ljutomeru nam je sporočilo, da je Pepca zelo vestna
učenika in se je letos odlikovala z izredno dobrim uspehom. Tudi vodstvo mladinskega aktiva na šoti je z njo zelo zadovoljno. Pepca dela v ljutomerski Konfekciji,.
*
ANICA BLAGOVIC se uči krojaške obrt pri ljutomerski »Konfekciji«, vendar pa namerava pozneje svoje znanje popolniti in pridobiti visoko kvalifikacijo. Na šoli je znana kot najboljša učenka in prizadevna mladinka, letos pa so jo izvolil:	tudi za predsednico
mladinske organizacije. Dela v dramski sekciji, ki je pred kratkim uprizorila trodejanko »Glavni dobitek«. Anica je bila doslej zadovoljna s poukom, vendar pa želi, da bi na šoli še naprej deloval pevski zbor.
Razgovarjali smo se z nekaterimi mladimi delavci. Kakor vedno ob takih priložnostih, vseh, s katerimi smo se hoteli pogovoriti, nismo mogli dobiti. Tistim., s katerimi se nam je uspelo sestati, smo postavili vprašanja o njihovem delu in življenju, o vsakdanjih težavah, upih in načrtih.
Dobili smo vtis, da se mladi delavci zavedajo možnosti, ki jim jih nudi naša socialistična družba, vedo pa tudi, da na tem področju še ni storjeno vse. Kaže — in tako je tudi prav — da se mladi delavci zavedajo še nečesa : da je njihova prihodnost odvisna v marsičem tudi od njih samih.
POMURSKI VESTNIK, 16. JUL. 1959
3
Z željo, da spozna in prikaže življenje pomurskih vajencev, je vodstvo mladinskega aktiva in Vajeniški šoli v Murski Soboti izdalo anketo. Izpolnili, so ,jo vajenci štirih vajenskih šol: Murska Sobota, Gornja Radgona, Ljutomer in Lendava, le šola v Križevcih te ankete iz neznanih vzrokov ni izvedla. Anketa je billa anonimna, tako da je vsak vajenec brez bojazni podal resnično sliko svojega položaja. Anketiranih je bilo okrog 403 vajencev, kar je nekaj več kakor tri četrtine vseh vajencev Pomurja.
Ugotovilve ankete bodo nedvomno koristile vodstvom vajenskih šol in mladinskim aktivom na šolah, ker bodo na podlagi teh ugotovitev lahko sestavili program za nadaljuje delo, hkrati pa bodo v 'vzpodbudo delovnemu inšpektorju.
Vprašanja:
O Koliko ur traja tvoj delavnik?
O Višina nagrade
O Dopust (ali ga imaš redno in koliko dni?)
O Odnos med mojstrom in teboj?
O Mnenje o dela šole (kvaliteta pouka)
O Kakšen je tvoj praktičen pouk v delavnici, delaš samo tiste stvari, ki spadajo v tvojo stroko, ali pa še kaka druga dela?
O Ali si član mladinske organizacije?
O Kaj si najbolj želiš oziroma pričakuješ od mladinske organizacije?
O Ali občutiš, da obstoji na šoli Šolska skupnost in podaj mnenje o njej.
O V katerih množičnih organizacijah še sodeluješ?
O Mnogi mladi delavci in tudi vajenci so člani ZK. Kakšno stališče zavzemaš do te organizacije. Ali si član, želiš postati, ali kaj te od lega odvrača?
Odgovori — zaključki:
O Osemurni delavnik navajajo samo 204 vajenci, ostalih 190 pa navaja, da delajo preko predpisanega delovnega časa. Za odgovore na prvo vprašanje je značilno, da omenjajo 8-urni delavnik le vajenci bolje organiziranih socialističnih podjetij, medtem ko večina vajencev privatnega sektorja navaja delavnike, ki se gibljejo med 8 in 13 urami. Ugotovilo se je tudi. da so najbolj prizadeti vajenci lesne stroke, kar pa je razumljivo, saj jih večina dela pri privatnih obrtnikih.
O Redno in v predpisani višini prejema nagrade 526 vajencev, 25 nagrade sploh ne prejema, ostali pa dobivajo manj, oziroma neredno. Večjo nagrado, kot je predpisana, pa omenjajo samo vajenci »Nafte« in »Pomurskega tiska«.
MLADI DELAVCI O SEBI
IN DRUGIH
BORIS MARINIČ je avto-
mehanik v podjetju Agrotehnika servis« v Ljutomeru in predsednik mladinskega aktiva, ki so ga v podjetju ustanovili spomladi, na pobudo osnovne organizacije Zveze komunistov. Boris je član Zveze komunistov.
Omenil je, da organizacija ZK budno spremlja delo miladinskega aktiva in mu tudi pomaga. Mladinci v podjetju pa premalo skrbijo za svojo organizacijo, kr ima vse pogoje za uspešno delo. Boris je s svojo stroko zadovoljen, ni pa zadovoljen s kvailifikacijo, zato se namerava, še izpopolnjevati, vendar pa mora prej odslužiti vojaški rok.
BREZ IZKORIŠČANJA
ANICA NORČIČ je vajenka v soboškem frizerskem salonu Gumilar. Pravi, da je že v rani mladosti imela izredno veselje do frizerskega poklica. Izjavlja, da ne ibi svojega poklica zamenjala z nobenim drugim. Pravi, da ji je bilo najbolj prijetno takrat, ko je začela v salonu zares delati. Veseli jo tudi, če ljudje vidijo, da dela z voljo in so zadovoljni. Sicer pa so ji stiki z ljudmi v veliko zadovoljstvo.
Glede kvalitete pouka v šoli pravi, da se je pri pouku mnogo naučila in da se predavatelji trudijo. Mnogo je pridobila tudi v salonu. O odnosu mojstra se je izrazila pohvalno in dodala, da ni doživela v vsej vajenski dobi (sedaj je pred izpitom) niti sledu izkoriščanja ali česa podobnega. Tudi z višino nagrade je zadovoljna. Želi si, da bi se v svojem poklicu še bolj izpopolnila. V prostem času jo najbolj mika telovadba pri TVD »Partizan«. Dopust prebije običajno doma, upa pa, da bo letos videla Jadransko morje.
»SAMI SMO KRIVI«
JOLANKA SAPAČ je polkvalificirana delavka v soboški »Panoniji«. V mladinski organizaciji dela na terenu, je članica Zveze komunistov. Obiskuje večerno politično šolo. S svojim »neženskim« delom je zadovoljna. V podjetju dela od 1955. leta. Pravi, da se je svojemu delu že privadila in da ga ne bi zamenjala z nobenim »strogim ženskim« delom. Sedaj že drugo leto dela pri sestavljanju aluminijastega pohištva. Res je, da ima urne roke in dvomimo, da bi ji bil pri delu kdo kos brez večjih težav.
Jolanka izjavlja, da v podjetju zelo pogrešajo klub mladih proizvajalcev. O njem sicer mnogo govorijo, storijo pa mnogo premalo. Priznava, da je krivda mladih proizvajalcev samih, da doslej še niso ustanovili svojega kluba.
Pepca Kelnar	Anica Blagovič
Andrej Repija
»RAD BI ŠEL NA SREDNJO TEHNIŠKO ŠOLO...«
EMIL ZELKO je vajenec soboške »Panonije«. V Zvezo komunistov je bil sprejet pred kratkim. Omenil je primer vajenca iz razreda vajenske šole, ki ga je letos končal. Delavnik tega vajenca se začenja ob 6. uri zjutraj, konča pa ob 22. uri zvečer, ko na polju zaradi teme ni več mogoče delati. Razumljivo je, da ob takšnih pogojih vajenec v šoli ne more uspevati. Žal je takih primerov še več in delovna inšpekcija se bo morala zanje pozanimati, ne da bi prej obvestila prizadete mojstre.
Dalje je Zelko opozoril na potrebo po uspešnem delu mladinskih aktivov v podjetjih, katerih glavne naloge so v proizvodnji. Ob dobrem delu mladinskega aktiva v podjetjih vajencev tudi drugače ne bodo zapostavljali Glede izbire poklica je dejal, da je hoteli študirati naprej, vendar so mu starši svetovali, naj se udeleži vojaškega natečaja. Zaradi prevelikega števila prijav ni bil sprejet in tako je postal kovinar. Rad bi šel na srednjo tehniško šoto, toda to je za zdaj le skromen up.
Glede dela v podjetju meni. da je vključen v serijsko proizvodnjo, kar mu onemogoča, da bi sl še bolj razširil strokovno znanje. Sicer pa vsa delavska mladina pozdravlja razveseljivo in spodbudno dejstvo, ko ji je po novem zakonu omogočena pot na univerzo.
*
VIDA KUPLEN je trgovska pomočnica pri »Merkurju« v Ljutomeru, poteg tega pa prizadevna članica in dolgoletna vodnica pri TVD »Partizan«. Razen poklica se najraje ukvarja s telovadbo in pravi, da brez nje skoraj ne bi mogla živeti. Vida je vodnica mladink v »Partizanu« že 6 let ter je sodelovala na številnih nastopih.
Najbolj je billa zadovoljna pred leti, ko so se v mnogoboju uvrstili za republiško tekmovanje na Bledu. Omenila je, da bi lahko na šoli ali v »Partizanu« honorarno poučevala telovadbo, če bi imela drugače urejen delovni čas, oziroma če
bi dobila službo v pisarni. Vida pa razen telovadbe sodeluje tudi v mladinski organizaciji in SZDL.
Bojan Šinko Janko Stolnik
„Predavatelji naj bi poiskali stik z mladino tudi drugače!“
ZVONKO GOMBOC dela kot vajenec v soboški Panoniji Tudi on je bil pred kratkim sprejet v Zvezo komunistov. Opozoril nas je med drugim na pomanjikljivo skrb za vajence v podjetjih. Po njegovem mnenju bi moral biti v vsakem podjetju po en mojster zadol-
žen za vajence. Dalje je omenil vprašanje izbire poklica pri otrocih brez staršev in navedel primer bivšega vajenca, ki je moral oditi zaradi nerazumevanja in le deloma po lastni krivdi za hlapčka na Goričko. Navedel je tudi primer neke vajenke v zasebnem sektorju obrti. Delovni dan te vajenke se začenja zjutraj, ko mora s cekarjem v roki opraviti vse potrebne nakupe za gospodinjstvo. Delavnik te vajenke se nadaljuje nato v kuhinji in z resnim delom, v kolikor o njem sploh lahko govorimo, začne vajenka šele enkrat popoldne. Kako bo ta vajenka uspevala po opravljenem izpita, če ga bo sploh naredila, je seveda veliko vprašanje.
O Vajenske šole nedvomno veliko nudijo učeči se delavski mladini. Vendar učenci vajenskih šol predlagajo, naj bi poiskali predavatelji stik z mladino tudi drugače, ne samo pri pouku. Tu je še tudi pomanjkljivo seznanjanje vajenske mladine z družbenim dogajanjem. Poleg strokovnega pouka bi morala vajenska šola nuditi mladini tudi to.
Družbena skrb za vajence je danes nedvomno boljša kot kdajkoli: preji vendar ostane v praks: navadno le pri tem, kar storijo upravniki vajeniških šol. (Pri obrtni zbornici naj bi bila odgovorna oseba, ki bi ji bila prva skrb prav skrb za vajence.
MALICA SOVEC je vajenka v Knjigoveznici v Ljutomeru. Pravi, da je z delom o knjigoveznici zelo zadovoljna, pa tudi delo mladinske organizacije in pouk na Vajenski šoli v Murski Soboti ji ugajata. Želja ima dosti, vendar pa je največja: uspešno končati šolo in opraviti izpite.
Prizadevna mladinka
IRMA STRMŠEK se je letos učila krojaške obrti in pravi, da ji je najbolj všeč. Sicer pa se ne mislil zadovoljit: samo s to kvalifikacijo, ampak bo se v svojem poklicu še nadalje liz-
in prizadevnih mladink. Irma nam je v razgovoru tudi omenila, da želi še nadalje sodelovati v kakšni dramski sekciji, če bo imela za to možnosti. V zvezi z mladinsko organizacijo je omenila ,da bi morali vsi mladinci bolj aktivno sodelovati, ker bi le takrat bilo mogoče tudi na šolah izboljšati delo mladinskih organizacij. Ob koncu nam je zaupala še to, da se po izpitu dobro počuti in da je bila s kvaliteto pouka na šoli kakor tudi s predavatelji zelo zadovoljna. Irma je krojaška pomočnica v ljutomerski Konfekciji«.
popolnljevala. Na Vajenski šoli v Ljutomeru so nam jo pohvalili kot eno najvestnejših učenk
»ZARJA« LJUTOMER »ZARJA« LJUTOMER »ZARJA« LJUTOMER »ZARJA« LJUTOMER »ZARJA« LJUTOMER »ZARJA« LJUTOMER
Pet vprašanj -pet odgovorov
MARIJA KOVAČEVA je trgovska vajenka s Cankove. Na naših pet vprašanj je odgovorila kot sledi:
Ali smatraš, da so za ženske primerni res samo standardni ženski poklici?
ODGOVOR: Nikakor ne. Žena ima danes prav tako pravico do svobodne izbire poklica kot moški. Zato se mi zdi popolnoma prav, da si žene vedno bolj utirajo pot v moške poklice.
Kako si zadovoljna s svojim poklicem?
ODGOVOR: Zelo, čeravno sem se težko odločila za ta poklic. Zdaj sem se kar vživela in ga ne bi zamenjala z nobenim drugim poklicem. Vsakdanji stiki z ljudmi so mi zelo pri srcu, rada imam svoje stranke in upam, da tudi one mene.
Ali lahko kaj poveš o svojem delu v mladinski organizaciji?
ODGOVOR: Že precej časa delam v mladinski organizaciji. Med šolskim letom delam v organizaciji na šoli, sicer pa doma na Cankovi. Sem članica obč. komiteja LMS.
Tvoj najprijetnejši doživljaj v trgovini?
ODGOVOR: Na to vprašanje bi zelo težko odgovorila, kajti vsak dan doživim kaj novega in lepega. Sicer pa lahko povem, da mi je bilo najbolj prijetno takrat, ko sem začela streči in ko sem videla, da so ljudje z menoj zadovoljni.
Imaš kakšno posebno željo?
ODGOVOR: Da bi končala izpite, ki me čakajo naslednje leto. Letos pa, da bi vsaj nekaj dni preživela ob našem Jadranu. Sicer imam želja še več, pa o njih raje molčim.
ZANIMIVE UGOTOVITVE
ankete po vajenskih šolah Pomurja
Iz tega je razvidno, da sc je nagrajevanje v nekaterih podjetjih že precej izboljšalo.
O 226 vajencev omenja v odgovorih predpisani 37-dnevni dopust, 96 vajencev dopusta sploh nima, ostali pa ,ga imajo manj, oziroma neredno. Iz odgovorov na to vprašanje lahko razberemo, da še precej vajencev milila časa za počitek, kaj šele, da bi dobili letni dopust in se v tem času odpočili in sprostili, ali pa sodelovali pri mladinskih akcijah.
O Na to vprašanje večina vajencev zatrjuje. da je mojster do njih pravičen, le pomočniki nimajo do njih pravilnega odnosa.
O Mnenja o delu šole in kvaliteti pouka so različna, zato so razdeljena po šolah. V Murski Soboti so vajenci zadovoljni s poukom, le zn nekatere predmete trdijo, da bi se morala izboljšati kvaliteta pouka. Na ostalih šolah so vajenci s kvaliteto pouka v glavnem zadovoljni, vendar pa omenjajo še druge želje: v Gornji Radgoni si želijo več poučnih ekskurzij, v Lendavi novo šolo, pri gradnji pa bodo pomagali s prosto-
voljnim delom. Vajenci iz Ljutomera si želijo šolske delavnice za praktičen pouk. To je pravilno, saj jih precej dela pri delodajalcih, ki nimajo potrebnih strojev. Podobne želje so imeli tudi soboški vajenci, vendar so si delavnice že zgradili. Večina vajencev si tudi želi. da bi bil pouk strnjen v treh mesecih, ker bi bilo s tem učenje olajšano.
O V podjetjih socialističnega sektorja opravljajo vajenci v glavnem le v svojo stroko spadajoča dela, ponekod pa se pritožujejo, dn so vključeni v serijsko proizvodnjo in zato je njihovo učenje v neki meri omejeno. Na več anketnih listih se tudi ponavljajo odgovori, v katerih vajenci priznavajo, da se bojijo praktičnega izpita, kljub temu, da je njihov uspeh v šoli dober. Vse to dokazuje, da tudi v podjetjih socialističnega sektorja ne posvečajo dovolj skrbi strokovni izobrazbi. Pri privatnih obrtnikih pa je še slabše. Najprej je na vrsti delo na polju, v gozdu in kurirske »ture«, šele potem delo v delavnici. Razen tega trdijo, da se ne morejo praktično dovolj naučiti, ker njihove delavnice nimajo potrebnih strojev.
0 Od 400 anketiranih vajencev jih je samo 36 izven mladinske organizacije. To so predvsem vajenci prvih letnikov, ki pa se nameravajo tudi včlaniti.
O Na osmo vprašanje je zelo težko sestaviti skupen zaključek, ker je skoraj v vsakem odgovoru izražena druga želja. Eni si želijo več športnih tekmovanj, drugi spet omenjajo, da bi naj po šolah delovale kulturne sekcije in da naj se ustanovijo krožki Ljudske tehnike itd. Nekateri si želijo več sestankov, drugi si želijo razvedrila in družabnega življenja, oglašajo pa se tudi z željami, da naj mladinska organizacija poskrbi za boljše izobraževanje vajencev s tem, da jim organizira razne krožke. Vajenci v mestu pa menijo, da naj se s pomočjo mladinskih organizacij odpravi razlika, ki še vedno prevladuje med vajenci in učenci srednjih šol, ker nekateri še vedno nekako z viška gledajo na vajence. Ti primeri so se v zadnjem času, ko se tudi vajenci bolj pojavljajo v javnem življenju, precej izredčili in pričakujejo, da se bo ta razlika sčasoma povsem odpravila.
O Šolske skupnosti so bil? ustanovljene po vajenskih šolah pred nekaj meseci, vendar in so velikega pomena. Če si vodstva šolskih skupnosti sestavijo pravilen program, imajo precej dela, ker prav šolske skupnosti morajo reševati razne probleme pri pouku. Poleg tega lahko rešujejo primere zapostavljam ja vajencev v 'podjetju. Naloge šolskih skupnosti so obširne, vendar pa njihovo delo še mi prišlo do pravega izraza. Zalo tudi odgovori ne omenjajo mnogo o njihovem dosedanjem delu. saj je bilo ponekod celo navedeno, da vajenec ne občuti, da bi na šoli bila šolska skupnost. Tu je treba še dodati, da se je ponekod pomen šolskih skupnosti vajencem premalo razložil.
O 122 vajencev sodeluje samo v mladinskih organizacijah, nekaj j‘h sploh v mladinske organizacije mi vključenih, medtem ko nekateri vajenci delajo tudi v petih različnih organizacijah in društvih. Na podeželju so vključen predvsem v gasilska društva in kulturnoprosvetne skupine. Precej jih omenja, da so člani SZDL. TVD »(Partizan«, Ljudske tehnike, radioklubov, AMZ itd.
O Samo 7 vajencev je odgovorilo, da so člani ZK, 114 pa jih je navedlo, da želijo postati. Hkrati pa omenjajo, da še ne morejo postati člani ZK, ker so pod vplivom staršev. Precej jih tudi omenja, da živijo na vasi in da so pod vplivom cerkve itd. Nekateri celo omenjajo, da bi želeli postati člani ZK, vendar pa v njihovem kraju ni organizacije.
To so zanimive ugotovitve, ki ilustrirajo življenje vajencev privatnega in socialističnega sektorja, vendar pa je škoda, da anketa ni zajela vseh šol, oziroma, da vodstva šol za to niso poskrbela. Kljub temu pa lahko brez pomislekov ugotovimo, da vajenci še ne uživajo tistih dobrin, ki jim pripadajo.
POMURSKI VESTNIK, 16. JUL. 1959
4
Ali hranite vsaj en blok trgovskega podjetja ZARJA, ki dokazuje nakup v vrednosti nad 500 din?
Žrebanje se bliža — trideset lepih nagrad bo kmalu razdeljenih!
ŠE JE ČAS!
Kupujte čim več pri ZARJI!
Zagotovite si čim več blokov z vrednostjo nakupa nad 500 din! Tako si zagotovite več možnosti, da boste med izžrebanimi! Le tako boste lahko deležni tudi več nagrad, ne samo ene! In nikar ne izgubite teh blokov, kajti vsak izgubljen blok je lahko tudi izgubljena nagrada!
Vsak blok Trgovskega podjetja
„ZARJA“ Ljutomer
Vam prinaša srečo
Nesreče in nezgode
Franc Holsedl iz Fikšinec je pred nedavnim padel s kolesa in se močno poškodoval na glavi.
Antonu Klinu iz Mahovec je stopil konj na nogo ter mu pri tem zmečkal dva prsta.
Vilma Lajnščak iz Fokovec je padla z voza in si pri tem poškodovala hrbtenico.
Terezija Vamberger s Turjanskega vrha si je pri vožnji s kolesom zlomila desno podkolenico.
Štefan Mataj iz Kroga je požrl kos zamaška iz aluminija. Iskati je moral zdravniško pomoč.
Franc Miško, delavec iz Ljutomera je padel in si pri tem poškodoval levi gleženj.
Jože Černela iz Filovec je potisnil nogo v boben mlatilnice in si pri tem poškodoval prste na nogi.
Ludviku Kiselaku od Grada je mlatilnica zmečkala levo roko.
Petra Muršiča, rudarja iz Šafarskega je zasula zemlja. Pri tem si je zlomil nogo.
Alojz Perko s Cvena je potegnil s štedilnika lonec z vrelo vodo in se pri tem poparil po obrazu.
Zdravko Patt iz Ljutomera si je med igranjem po nerodnosti zlomil levo podkolenico.
POMURSKA KRONIKA
V	Beltincih se je ob padcu z voza ubil Stanislav Zver, rojen 2. febr. 1958. Do nesreče je prišlo takrat, ko so spravljal voz s senom na skedenj in se je otrok zadel ob tram.
*
9. julija je pri. Mariji Kenija na Hodošu izbruhmil požar. Zgorelo je celotno gospodarsko poslopje. Požar je povzročil 4-letni sin, ki se je igral z vžigalicami.
*
9. t.m. se je kopal v Muri 14-letni Slavko Zver iz Hrast-ja-Mote in se utopil. Truplo so našli, šele v torek v Gornji Bistrici.
*
12. julija je odšla 20-1etna delavka Tovarne perila »Mura« v Radgono. Ko se je kopala v družbi deklet, jo je zajel vrtinec in je utonila. Truplo so našli šele minuli torek v Bistrici, na levem bregu Mure.
*
V	letošnji kopalni sezoni se vse pogosteje utapljajo kopalci, zato opozarjamo ljudi, da naj pri kopanju pazijo in ne puščajo otrok v vodo brez nadzorstva.
-ko
Dijaški dom v Murski Soboti
išče
KURJAČA
za centralno kurjavo.
V poletnih mesecih bi moral vrtnariti. Prednost imajo oni, ki se razumejo na vodovodno in elektroinstalacijo. Plača po predpisih.
Nastop službe 1. oktobra 1959.
O-630
Alojzu .Novaku, delavcu opekarne v Križevcih se je prevrnil vagonček z glino. Zemlja ga je zasula in mu poškodovala desno podkolenico.
Franc Rožman iz Dolge vasi je padel s kolesa in si pri tem zlomil desno nogo.
Peter Steši iz Serdice je v gozdu padel na srp in se močno porezal na levi podkolenici.
Verona Horvat iz Lipe je padla s kolesa in si zlomila desno podkolenico.
MALI OGLASI
NA ZALOGI imamo raznovrstne mlinske stroje in druge naprave, ki jih prodamo. Ogled od 7. do 14. ure. Mlin in žaga Lucova, p. Petrovci.
NA ZALOGI imamo večjo količino žagovine (borovine), ki jo nudimo prebivalstvu zastonj. Mlin in žaga Lucova.	M-622
NOVO ENOSTANOVANJSKO HIŠO s 27 ari zemlje, ugodno prodam. Franc Bakan, vrvar, Logarovci, p. Križevci pri Ljutomeru.
M-625
ENOSTANOVANJJSKO HIŠO z gospodarskim poslopjem, takoj vseljivo, in	1 ha	zemlje,	prodam.
Bakovska	15, M.	Sobota.	M-624
MENJALNO ROČICO, nožno, od motorja DKV	sem	izgubil	na cesti
Dankovci—M. Sobota. Proti nagradi jo je oddali Veterinarskemu zavodu Murska Sobota.	M-625
POŠTENEGA NAJDITELJA PROSIM, da mi vrne izgubljeno osebno izkaznico in ključa, izgubljeno 13. julija na Titovi cesti. Denar in ostalo si	naj	obdrži.	Lanščak
(Šikrilec) Anica, Murska Sobota, Lendavska 7.	M-626
RABLJENO OMARO, posteljo, razno posodo, sod in druge drobnarije prodam zaradi selitve. Naslov v upravi lista.
HIŠO za podreti — cca 50.000 kom. opeke — prodam. Naslov v upravi lista.	M-635
GOSPODINJSKO POMOČNICO za 8-urno zaposlitev v 3-članski družini iščem. Naslov v oglasnem oddelku PV.	M-636
POMURSKI VESTNIK
Izdaja Časopisno im založniško podjetje »Pomurski tisk« v Murski Soboti — Direktor in odgovorni urednik Jože Vild — Uredništvo: Murska Sobota, Kocljeva ul. 7 (baraka) — Uprava: M. Sobota, Kocljeva ulica 7 — Telefon: 53 — Oglasni in naročniški oddelek: Kocljeva ul. 7 (baraka — Naročnina četrtletna 100, polletna 200. celoletna 400 dinarjev — Rokopisov ne vračamo in ne odgovarjamo zanje — Tek. račun pri Komunalni banki, Murska Sobota, številka 605—70
1-365
— Tisk Pomumske tiskarne v
Murski Soboti
Komisija za imenovanje in razrešitev direktorjev in upravnikov gospodarskih organizacij pri OBLO Petrovci-Šalovci razpisuje na podlagi) 21. člena zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organom mesto
UPRAVNIKA Gostišča »Pri pošti« Šalov c i
Pogoji: Visokokvalificirani gostinski delavec z nekaj prakse ali kvalificirani delavec gostinske stroke s 5-letmo prakso.
Predpisano kolkovane ponudbe s 180 din državne in 95 din občinske takse z življenjepisom in dokazili, o strokovnosti in nekaznovanju pošljite ObLO Petrovci-Šalovci do 20. julija 1959.
0-635
OKRAJNA GASILSKA ZVEZA M. SOBOTA obvešča:
Gasilski festival ObGZ M. Sobota:
Občinska gasilska zveza v Murski Soboti prireja dne 22. in 23. avgusta »Gasilski festival« v Murski Soboti v čast 40. obletnice KPJ. Vodstva društev vabimo, da pri tem nastopu množično sodelujejo in pokažejo svojo moč, udarnost im pripravljenost, zlasti pa je treba posvetiti vso pozornost onemu članstvu, ki je še izven SZDL, da se to vključi, s čimer bomo v razpisanem tekmovanju do naše prireditve dosegli 100 odst. vključitev.
Požarna varnost ob mlačvi:
Ker mlačev poljskih pridelkov že traja, vabimo vsa vodstva PGD in ObGZ .da s svojimi operativci dosledno izvajajo požarno varnost v času mlačve in sproti opozarjajo lastnike mlatilnic na morebitne pomanjkljivosti pri izvajanju požarnovarnostnih predpisov, da ne bo prišlo do katastrofalnih požarov.
Iz pisarne OGZ
Zdravnica Zdravstvene postaje Križevci pri Ljutomeru
dr. Špindler Cirila ne bo ordinirala v času
do 28. julija 1959 in od 10. do 25. avgusta 1959
V tem času jo bo nadomeščal dr. Marjan Herzog in sicer vsak ponedeljek, sredo in petek od 15. do 18. ure. Obiske na domu bo med tednom opravljal dr. Marjan Herzog, ob nedeljah pa dežurni zdravnik ZD Ljutomer.
D-0
OBVESTILO
Obveščam svoje cenjene odjemalce, da dvignejo izgotovljene slike do 19. t. m., ker bo v času od 20. julija do 10. avgusta delavnica zaprta zaradi letnega dopusta. Foto Gerenčer, Murska Sobota.	D-627
Petek, 17. julija — Aleš Soboto, 18. julija — Miro Nedelja, 19. julija — Cene Ponedeljek, 20. julija — Marjeta Torek, 21. julija — Dana Sreda, 22. julija — Dan vstaje Četrtek, 23. julija — Brane
MURSKA SOBOTA - od 17. do 19. julija francoski barvni cinemascope film: »Pevec iz Mehike«; od
21.	do 23. julija francoski film: »Primer dr. Laurenta«.
GOR. RADGONA — od 18. do 19. julija italijanski barvni cinemascope film: »Lepa mlinarica«; od
22.	do 23. julija ameriški film: »Dobra zemlja«.
LENDAVA — od 17. do 19. julija ameriški film:	»Mata Hani«; od
21.	do 22. julija ameriški film: »Proti pričam«.
LJUTOMER — od 18. do 19. julija ameriški barvni film: »Primite tatu« ; od 22. do 23. julija francoski barvni film: »Neobičajna bajka«. KRIŽEVCI PRI LJUT. — 19. julija ameriški film: »Srečna srečanja«; od 22. do 23. julija ameriški barvni film: »Čas obračuna«.
SLATINA RADENCI - od 19. do 20. julija sovjetski barvni film: »Otelo«; 23. julija ameriški film: »Ona išče srečo«.
VERŽEJ — od 18. do 19. julija nemški barvni film: »Kamenito srce«;
22.	julija ameriški film: »Strah«.
ČEPINCI —	19. julija italijanski
film: »Kruh, ljubezen in ljubosumje«.
VELIKA POLANA — od 18. do 19. julija ameriški film: »Prehod preko reke Jangce«.
GRAD — 19. julija francoski barvni film: »Sakramenska frklja«.
ZAHVALA
Ob bridki izgubi predragega očeta in starega očeta JANEZA DOMONKOŠA
se najlepše zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali. Posebna zahvala čč. duhovščini, vsem sorodnikom, sosedom, predvsem družini Cipot za iskreno pomoč, kakor tudi vsem prijateljem in znancem. Še posebna hvala vsem, ki so pokojnikov poslednji dom zasuli z venci in cvetjem. Tešanovci, Ljubljana, 13. julija 1959.
Žalujoči: sinova Janez in Aleksander z ženo, vnukici Vera in Kristina ter ostalo sorodstvo.	0-629
Trgovsko podjetje »Prekmurski magazin« Murska Sobota,
Zvezna ulica štev. 4
razpisuje sprejem
ŠESTIH VAJENCEV TRGOVSKE STROKE
Pogoji: dokončana osemletna šola ali 4 razredi gimnazije, da je duševno in telesno zdrav in da ima voljo do tega poklica.
Pismene ponudbe sprejemamo do vključno 31. julija t. 1.
0-631
ZADRUŽNA HRANILNICA IN POSOJILNICA M. SOBOTA razpisuje
na podlagi zakona o javnih uslužbencih delovno mesto
REFERENTA ZA INVESTICIJE V KMETIJSTVU IN REF. ZA ORGANIZACIJO DENARNEGA VARČEVANJA
Pogoji: za referenta za investicije kmetijski tehnik z najmanj 5 let prakse, za referenta za organizacijo denarnega varčevanja popolna srednja šola in nekaj prakse v banki ali v zadružništvu.
Prošnje z izpiskom iz rojstne matične knjige, državljansko izkaznico, zdravniškim spričevalom, zadnjim šolskim spričevalom, s potrdilom o nekaznovanju, s potrdilom, da mi v preiskavi in z opisom dosedanjega službovanja je treba predložiti najpozneje do 30. julija 1959.
0-634
RAZPIS
Komisija za razpis uslužbenskih mest pri Okrajnem zavodu za socialno zavarovanje v Murski Soboti
razpisuje
delovno mesto
1.	REFERENTA ZA HTZ
2.	PRIPRAVNIKA ZA NAZIV RAČUNOVODJE
Pogoji: pod 1. srednja strokovna izobrazba z nekaj let prakse, pod 2. končana srednja ekonomska šola.
Prijave, kolikovane z 30 din sprejema Okrajni zavod za socialno zavarovanje v Murski Sobot: do 31. julija 1959.
0-632
Bojan Šinko*.
Mrlič v avtu 36
»Precej fantastično zveni to, kar ste povedali, gospod!« je dejal.
»Niti najmanj!« se je glasil odgovor britanskega znanstvenika, Maxwell pa je v njegovo obrambo spregovoril: »Pred svojim odhodom v Evropo sem poslušal predavanje mistra Sama Prvora, funkcionarja največje ameriške letalske družbe .Panamerican Airways‘. V tem svojem predavanju je mister Pryor opozoril poslušalce, da ni izključena možnost požiga velikih mest s sončnimi žarki v bodoči vojni, do katere pa, upam, ne bo prišla Mister Pryor je dejal, da bo v nekaj minutah mogoče uničiti s požarom katerokoli mesto na svetu. Nadzorstvo nad sončnimi žarki v te namene bo v rokah tiste -države, ki ji bo prvi uspelo zgraditi ustrezni umetni satelit. Ker pa smo danes po mojem mnenju, gospoda, že v času, da bodo kmalu izdelovali umetne satelite na tekočem traku, je s to stvarjo prav tako kot z atomsko in vodikovo bombo: ker ne moremo več govoriti o monopolu ene same države, je tudi nevarnost sama po sebi zmanjšana.«
»Sir, mi dovolite vprašanje?« je vprašal uglednega Britanca Onič, ki je doslej pozorno sledil izvajanjem obeh znanstvenikov, čeprav je kazalo, da že najmanj stotič proučuje ljubko obličje Pankerjeve edinke.
»Z največjim veseljem!«
»Ali bi se mogla zemlja razpočiti kakor velika atomska ali vodikova bomba in se spremeniti v žarečo zvezdo, na kateri bi ugasnilo sleherno življenje? Kolikor mi je znano, si s tem vprašanjem marsikdo greni življenje in kali svoj duševni mir, vse od dne, ko so znanstveniki pričeli govoriti o atomski energiji.«
Sir G. T. se je za trenutek zamislil, -nato pa dejal:
»Vzlic strašni eksploziji atomske in vodikove bombe in možnosti še hujših eksplozij ni nevarnosti, da bi nastala takoimenova na verižna reakcija, ki bi uničila življenje na zemlji. Odgovor na vprašanje glede uničenja zemlje je slej ko prej nikalen. Niti strahotna vodikova bomba, največja, kar si jih moremo misliti, ne bi razpršila naše atmosfere ali voda oceanov, ne bi uničila življenja na zemlji. O tem smo znanstveniki prepričani vzlic deloma nasprotnim izjavam nekaterih fizikov, ki bi radi ljudi zastrašili. škoda, ki bi jo povzročile tuje atomske ali vodikove bombe velikim mestom, je sama po sebi dovoli zastrašujoča tudi brez verižne reakcije v atmosferi ali morjih. Da bi sprožili verižno reakcijo v atmosferi ali vodi. bi morati napraviti velike količine nečesa, kar bi reagiralo s kisikom in vodikom v vodi ter kisikom v zraku. Po vseh znakih sodeč vodikova bomba tega ne napravi. Pa ne samo to, tudi če so žarki, ki povzročajo verižno reakcijo, so atomi zraka in vode preveč ločeni, da bi lahko žarki vplivali nanje in da bi nastala množična preobrazba, ki bi bila potrebna za katastrofalen konec vsega.«
»Hvala za pojasnilo, Sir!«
»Prosim!«
V začetku razgovora je kazalo, dabo ugledni britanski znanstvenik govoril o vprašanjih v -zvezi z atomsko energijo, ki bi — vsaj do neke mere — osvetlile ozadje izginotja Isaaca Parkerja in dogodkov, ki so mu sledili. Toda sedaj je -moral Sir G. T. odgovarjati na številna vprašanja posameznih radovednežev med zbranimi in zdelo se je, da mu je tako še bolj ,prav. Tudi Padovani in Manzini sta bila zadovoljna, saj je razgovor potekal v tej smeri, kot sta si želela. Že zdavnaj sta bila uvidela, da je hotel Parker z glavo skozi zid. Nedvomno je šlo za velike reči, s kakršnimi- policija ni imela vsak dam opravka.
Med nenadnim trenutnim premorom se je Onič zavedel, da so se prsti levice Parkerjeve edinke našli s prsti njegove desnice. Ni se mogel natanko spomniti, kdaj se je to zgodilo, vendar mu je že samo dejstvo, da počiva njena nežna roka v njegovi, hitreje pognalo kri po telesu. In vendar je Onič menil, da mu ni v hladnokrvnosti enakega na svetu!
»Sir,« je navzlic temu z mirnim poudarkom vprašal, »kaj bi se po vašem mnenju zgodilo, če bi prišlo do daljše vojne med državami, dobro oboroženimi z atomskimi bombami? Kot vidimo. je znanost že tako napredovala, da bo kmalu možnost z enim samim pritiskom na gumb razdejali dve tretjini sveta. Čudno se človeku zdi. da znanstveniki spričo takšnih napovedi ne nastopijo z vso odločnostjo proti tistim krogom, ki -si na vse kriiplje prizadevajo izkoristiti sleherni izum im sleherno pridobitev na področju znanosti za snovanje im pripravljanje nove vojne«.
Ko je končal, je Onič občutil ljubkujoči stisk prstov svoje očarljive sosede na svoji desnici. Bila je komaj zaznavna -poleg njega, tako je bila nežna, malone eterična. In vendar je čutil njeno prisotnost kot še nikoli doslej. Njeno, očem ostalih skrito ljubkovanje je pričalo, kako ponosna je nanj. Dejstvo, da jo je usoda odtrgala od ljubljenega očeta, jo je le še bolj navezalo na Oniča. Syl ni bila rada sama, še manj pa osamljena.
Vprašani znanstvenik ni dolgo okleval z odgovorom. »Po mojem mnenju gre v tem primeru za dve vprašanji,« je dejal, za vprašanje znanosti in vprašanje človeške narave. Pripominjam, da nadaljnji razvoj vojnih metod ne more zaivreti napredka v spoznavanju narave. Čeprav bi morali strategi misliti predvsem na strašne eksplozije in opustošenje, bi le-te ne bile edina nevarnost. Čeprav bi človeštvo preživelo takšno katastrofo, bi morali vendarle upoštevati možnost, -da bi ponovne atomske eksplozije povzročile tolikšno radioaktivnost, da je -nobeno živo bitje ne bi moglo preživeti. Nekaj sto velikih atomskih bomb ne bi povečalo radioaktivnega izžarevanja tako. da bi bilo v nevarnosti vse človeštvo. Zato pa bi lahko z razmeroma majhnim številom eksplozij opustošili in porušili manjšo deželo. Daljša- vojna med državami, dobro oboroženimi z atomskimi bombami, bi povzročila tolikšno radioaktivno izžarevanje, da bi bili naposled uničeni zmagovalci in premaganci. Znanstveniki si moramo prizadevati, da bodo ljudje čim bolje poučeni o strašnih posledicah morebitnega bombardiranja z atomskimi bombami. Svetovno javnost pa je treba tudi nenehno opozarjati na to, da bi človeštvo ne preživelo nekaj tisoč atomskih eksplozij.«
Svil je že pričakovala, da bo naš Jugoslovan postavil novo vprašanje uglednemu Britancu. Toda ta še na prejšnjega ni povsem odgovoril, saj je nadaljeval:
»Doslejšn je eksplozije atomskih in vodikovih bomb in s tem povezami radioaktivni žarki so jasno pokazali, kolikšno -paniko vzbudi med prebivalstvom radioaktivno okuženje. Panika pa je v vojni enako potrebna in važna kakor orožje. Zato so prišli v Ameriki na zanimivo misel. Za paniko v sovražni deželi bi bili zelo važni posebni izstrelki, ki bi jih imel sovražnik za atomske bombe. Ena stran ne ve, kakšna je bomba nasprotne strani in obratno. Denimo, da pade tak izstrelek izpod neba v mesto in se zapiči v zemljo. Kdo ve, kaj tiči v njem? V takšnem -primeru je treba pač izstrelek razdreti in pregledati, kaj je v njem. Preden pa bi strokovnjaki to storili, bi se prebivalci mesta v strahu že zdavnaj razbežali na vse strani. Večkrat bi lahko bila uporaba takšne bombe celo učinkovitejša od prave, zlasti v primerili. ko bi nameravala vojska zasesti sovražno mesto ali deželo. Z raketnimi izstrelki, — im, gospoda moja. raketna oporišča rastejo danes po svetu kot gobe po dežju, kar pripornim jam z velikim obžalovanjem, — izstreljenimi na slepo, bi lahko premotili tudi atomske tehnike, ki so seveda zelo radovedni, kako je sestavljeno sovražno orožje. Zato svetuje ameriški strokovnjak na tem področju De Menit. naj bi opremili izstrelke z napačnim notranjim mehanizmom, da bi speljali sovražne strokovnjake na napačno sled. To pa že prehaja na področje pustolovščine. Kolikor gre za psihološko vojno z atomskimi izstrelki, pa je njegovo preudarjanje pravilno: možnosti uničenja so tako silno narasle, da učinkuje smrtno tako rekoč že sama možnost.«
Sedaj so posegli v razgovor tudi ostali, znanstvenik pa je moral odgovarjati na vprašanja o obrambi pred atomskim orožjem s posebej urejenimi podzemskimi zaklonišči, ki naj bi imela tudi bolnišnice in lastne električne centrale, o obrambi pred samimi bombniki z atomsko bombo s pomočjo letal za navpične polete in podobnem.
Onič je medtem sicer zapadel v kraljestvo čustev, toda ko se je zbral, je vprašal:
Zanima me, kako kaže z obrambo pred biološkimi učinki atomske bombe? Razumljivo je, da ga je k vprašam ju spodbudil ponoven stisk roke njegove privlačne sosede.
POMURSKI VESTNIK, 16. JUL. 1959
5
NAŠ
RAZGOVOR
V Pomurju se zadnje čase vse pogosteje širijo govorice, češ da arondacije zaostajajo in da so celo zabranjene. Da bi te stvari razčistili, je naš sodelavec obiskal direktorja Vinogradniškega gospodarstva Ljutomer tov. Vraza in mu v zvezi s tem zastavil nekaj vprašanj.
O Ali arondacije res zaostajajo?
O Kako gledajo kmetje vašega območja na arondacije?
O Kakšne ukrepe uporabljate pri arondacijah?
O Ali bodo na vašem terenu potrebne tudi komasacije?
O »Za načrtno in intenzivno gospodarjenje posestva, postavljamo v ospredje aronda-
cije, ne da bi jih ovirali, oziroma da bi bile celo prepovedane. Trditve in govorice, da so arondacije zabra-njene, so neutemeljene.«
O »Delamo predvsem na prostovoljni zamenjavi im naletimo pri kmetih največkrat na razumevanje, le majhen del se teh zamenjav krčevito brani.«
O »Sporazumno zamenjavo,
ker si prizadevamo, da bi naše komplekse čimprej strnili. Da pa nihče ne bi bil prizadet, so zamenjana zemljišča obojestransko ocenjena.«
O »Želimo, da bi tudi pri tistih, ki se te zamenjave zaenkrat še hranijo, naleteli na popolno razumevanje in nam verjetno pri izvajanjih teh načrtov ne bo treba uporabljati komasacij. S samo zamenjavo pa bomo morali pohiteti in si čimprej strniti in razširiti površine, da bomo lahko začeli z načrtno obdelavo.
J. Stolni k
VESTI IZ NAŠIH KRAJEV
SPREHOD PO CANKOVI
Pred dnevi so tu podrti staro stavbo ,na njenih temeljih pa bodo sezidali novi blok. V stavbi bo zdravstvena postaja in nekaj stanovanj. Na Cankovi poznajo tudi stanovanjsko krizo.
*
Letos vaščani kar pridno urejajo ceste. Najlepše so uredili cesto v Korovce. Pravijo, da še vsa povojna leta ni bila tako lepo urejena. S prostovoljnim delom so navozili okrog 250 kubičnih metrov gramoza, stroške prevoza pa so krili iz krajevnega prispevka. Lepo je tudi v parku, kjer so ob proslavi 40-letnice Partije posadili rdečo bukev.
*
Cankovski .»Partizan« prav tako živahno dela. 30 članov se je udeležilo zveznega zleta v Beogradu. Nastopali pa so tudi na okrajnem zletu v Rad-
goni, kjer so se zleta udeležili tudi 4 člani, ki pa niso mogli sami nastopati. Člani so sklenili, da bodo s prostovoljnim delom pomagali pri ureditvi igrišča.
*
Letos se je nekoliko poživilo delo Ljudske tehnike. Redno deluje fotokrožek, medtem ko pa avto-moto krožek še ni začel delovati, ker društvo nima avtomobila. Člani so lani po vasi uredili zvočnike, ki pa zelo redko delujejo im zato se prebivalci včasih sprašujejo, zakaj jih sploh imajo.
*
Zadruga je modernizirala svoje upravne prostore in mesnico, za katero je kupila večji hladilnik. Z zadruznimi dogoni bodo kmalu odkupovali živino na nov način. Zadruga še nima kmetijskega tehnika, vendar se-
daj štipendira dva na srednji kmetijski šoli v Mariboru, sklenili pa so, da bodo razpisali nekaj štipendij za Srednjo kmetijsko šolo «v Rakičanu. Letos tudi prvič organizirano zatirajo koloradskega hrošča; sestavili so ekipe, ki so opremljene z 8 ročnimi škropilnicami. Na polletnem občnem zboru so ugotovili, da je imela zadruga do sedaj 89 milijonov prometa.
*
Gradbeno podjetje, kateremu se je pred kratkim pridružila še mizarska delavnica, zaposluje sedaj okrog 60 delavcev. Življenjska doba podjetja je sicer kratka, vendar danes gradijo tudi večje stavbe.
*
Aktiv mladih zadružnikov na Cankovi velja za enega najboljših v Pomurju. Lani so še mladi zadružniki delali razne poskuse, letos pa so že prešli na intenzivno obdelovanje zemlje. Številne izkušnje, ki so jih prej pridobili s poskusi, sedaj s pridom praktično uporabljajo na svojih posestvih. Z veliko prizadevnostjo se pripravljajo na dan kmečke mladine. Pri, nagradnem tekmovanju, ki ga 'je organiziral »Kmečki glas«, je aktiv dobil radijski sprejemnik in fotoaparat.
Po 20 letih zopet domov
V Radencih se je v nedeljo zbralo pri popoldanskem vlaku precej ljudi, ki so se poslovili od Poldeta Tatarčuka in njegove družine, ki odhaja po dvajsetih letih v staro domovino — Poljsko.
Pred dvajsetimi leti, ko je bil star 16 let, je Tatarčuk odšel z doma. Prostovoljno se je javil v boj proti okupatorju Leta 1939 so ga Nemci pri
Lembergu ujeli in ga odpeljali v Avstrijo na prisilno delo. Tam je spoznal ženo Slavico, doma iz Bučkovec. Leta 1943 sta oba pobegnila na Slavičin dom. Takoj po osvoboditvi sta se poročila. Polde se je zaposlil na VG Kapela. Polde Tatarčuk je aktivno sodeloval o oseh organizacijah. Bil je deset let tajnik gasilskega društva, večkrat  član odborov SZDL, RK, DPM in šolskega odbora.
Poldetu in njegovi ženi želimo še mnogo srečnih in zadovoljnih let o njegovi stari domovini ter da bi bil vsaj tako zadovoljen, kot pri nas.
Ika
BOREJCI
Minulo nedeljo so bile v Korejcih gasilske tekme. Gasilci, gasilke in naraščaj so prikazali proste vaje in raje z brizgalnami.
Novice iz Vanča vesi
Med zadnjo nevihto je udarila strela v poslopje kmetovalca Poldeta Ratnika. Strela ni povzročila požara, pač pa je nekoliko poškodovala stene.
Dvanajstletni Mirko Kous iz Vanča vesi je našel v gozdu staro pištolo. Po nerodnosti se
je ustrelil v nogo. Pomoč je moral iskati v soboški bolnišni
Med kmetovalci tišinske zadruge je pridelal najlepšo italijansko pšenico zadružnik Jože Števanec. Že ob žetvi se je pokazalo, da bo dala obilen pridelek.
Fred gostovanjem nogometašev „BEOGRADA“
20. julija bo prišlo v Soboto 20-člansko moštvo Mladinskega nogometnega kluba »Beograd« iz Beograda. Moštvo se bo v Soboti pripravljalo za turnejo po Zapadni Nemčiji, kamor bo odpotovalo 3. avgusta in tam odigralo tri dogovorjene tekme z reprezentancami večjih mest.
Moštvo »Beograda« je v pretekli sezoni tekmovalo v II. zvezani ligi, se prepričljivo povzpelo na vrh lestvice in se tako znova uvrstilo med jugoslovansko nogometno elito. V preteklem tekmovanju je na 22 tekmah dalo kar 50 golov, prejelo pa samo 14. To dokazujejo tudi blesteče zmage tega moštva V zadnjem času nad izbranimi enajstericami: »VViener šport Klubom« 2:1, reprezentanco Berlina 3:1 in »Dinamom« (Zagreb) 1:0. Ta klub je v preteklosti tudi dvakrat dobil pokal maršala Tita.
V moštvu igrajo znani asi« jugoslovanskega nogometa:	Krivokuča,
Šijakovič in Milorad Milutinovič, člani dnžavme A reprezentance, člani B reprezentance Josič, Antič in Davidovič, član mlade reprezentance Grujič itd.
Bivanje tega priznanega moštva v Soboti je torej izreden dogodek, saj se bo zgodilo prvič po osvoboditvi, da bomo lahko gledali na domačem terenu tekme, v katerih bodo partnerji našim igralcem prav nogome-
taši kluba I. zvezne lige. .Pobuda vodstva NK »Sobota«, naj bi se Beograjčani v času priprav za turnejo pomerili z domačini, je bila pri vodstvu gostujočega kluba sprejeta z veliko naklonjenostjo. Tako predvidevajo tri tekme: »Beograd« : »Sobota«, ki bo predvidoma 26. julija, Mladinska državna reprezentanca : »Beograd« im »(Beograd« : Reprezentanca Pomurja.
IZJAVI
MIŠO PAVICEVIC, sekretar »Beograda«, nekdanji igralec »Sobote« in naš stari prijatelj: »Pričakovati je, da bodo že same priprave, posebej pa še tekme, zelo zanimive za tuk. občinstvo, ki je zahtevno in dobro pozna nogomet. Za domači klub pa
je zelo ugodno, da bo imelo tokrat za svojega nasprotnika — močnejše moštvo. Upam tudi, da se bodo naši nogometaši dobro počutili v Soboti in med pomurskimi prijatelji nogometa.«
CVETKO, tehnični sekretar »Sobote«: »Gostovanje »Beograda« je za Soboto pomembna pridobitev, saj bo tehnično vodstvo našega kluba lahko mnogo pridobilo že v samih pripravah, občinstvo pa gledalo tekme, ki jih po osvoboditvi še ni na domačem terenu. Pričakujemo, da bo bivanje beograjskih nogometašev močno prispevalo k temu, da si bomo za nadaljnji start v slovenski conski ligi in sploh za kakovostni napredek nogometa pridobili mnogo dragocenih izkušenj.«	-sk
Nadaljevanje
Na poti do Lune
Po raznih virih priredil za naše bralce VIKTOR ŠIREC
Sodeč po raznih načrtih, ki jih imajo znanstveniki, ljudje povsem zaupamo v tehniko, v elektronske možgane in druge naprave, ki delujejo skoraj brezhibno v vseh okoliščinah, tudi v vsemirju. Nekateri znanstveniki na primer mislijo že mnogo dalje od potovanja na Luno, na Venero in na Mars. Eden izmed njih je o tem že javno in z vsem prepričanjem govoril. Trdil je, da bodo v vsemirju — pošte, ki bodo v nekaj sekundah posredovale s preciznim tehničnim postopkom pismo na primer iz Beograda v New York ali kamorkoli drugam. In to pismo napisano z roko, bodo dostavile v originalnem rokopisu s pomočjo radijskih valov.
Tak tehnični postopek je mogoč. Toda nekoliko težje človek sprejme trditev, da bodo ljudje s pomočjo ogromnih satelitov prestavljali tudi cele planete iz sedanjih položajev v povsem druge, kakršne si bo človek zaželel. Torej bi imeli v vesolju tudi umetne satelite z lastnostmi vlačilcev. In če ob tem ugotovimo, da imajo sovjeti, po najnovejših vesteh, ki so prodrle v svetovno javnost, že tako močne rakete, katerih potisk zagotavlja, da se taka raketa lahko iztrga ne samo zemeljski privlačnosti, temveč tudi privlačnosti sonca, potem vsekakor tega ne bomo upali zanikati.
Že. Toda manj kot na tehniko, se lahko zanesejo znanstveniki na človeka. Z vsako preizkušnjo v tehničnih napravah lahko zanesljivo popravijo reagiranje naprave na določene pojave in jih potem serijsko izdelujejo, med tem ko vsak človek na iste ali podobne pojave povsem drugače reagira. In vendar ne pomeni nobena osvojitev vesolja z medplanetarnimi raketami in ladjami brez prisotnosti človeka ničesar. Zaenkrat pa vemo. da bo moral človek o premnogem sam odločati (in tako bo menda še dolgo ostalo), kajti mnoge naprave za avtomatično uravnavanje bodo morali odstraniti, da bi dobili dovolj prostora za človeka v kabini prvih medplanetarnih vozil. To pomeni, da bo imel človek na poti v vesolje dolgotrajno psihično na-
petost. ki se lahko zanj usodno konča, pa čeprav bi aparati in vse ostalo brezhibno delovalo. Že samo pomanjkanje prostora za gibanje lin pa osamljenost lahko delujeta porazno. Pri poletih v vesolje bo človek vsekakor vsaj poln nemira, temu se bo pridružila še utrujenost, morda razdražljivost ali otopelost — kakšen bo pač človek po svoji naravi. Razen tega se bo moral človek precej časa ukvarjati v vesolju tudi s samim seboj. To im še marsikaj drugega privede človeka prav hitro v stanje halucinacij v izgubljanje orientacije in potem je tvegano vsako, tudi najbolj preprosto določanje položaja v vsemirju. vsaka najbolj preprosta vsemirska navigacija je v takih okoliščinah izključena. Tako stanje lahko preprečujejo samo kakršnekoli spremembe v okolju. Torej vsaka sprememba zvoka, vsak nov šum ali ropot, vse kar razbija enoličnost, razbija tudi stanje, v katerem človek več ni zmožen logično razmišljati.
En sam človek v medplanetarni ladji (je na primer lahko izpostavljen občutku, da se spušča, med tem ko kažejo inštrumenti, da leti v normalni ravni črti. Ob tem se pojavlja vprašanje ali je točen pilotov občutek ali pa kažejo resnično stanje instrumenti. Prav lahko se namreč zgodi, da odpovedo poslušnost instrumenti. In če ni tako? Pilot se mora sam odločiti, ker s tem odloča tudi o svoji usodi. In če se ne more odločiti, se lahko zgodi, da dobi močne živčne pretrese, ki pa so prav tako usodni.
Morebiti bi bilo drugače, če bi bilo več vsemirskih potnikov skupaj. Nekatere težave bodo vsekakor izginile ali pa bodo znatno zmanjšane, toda nastanejo lahko nove in še težje. Nerazumevanje med potniki« nezadovoljstvo s postavljenimi jim dolžnostmi in podobno, kar je pogojeno z več ali manj ostrimi nasprotji značajev — individualnimi razlikami — so lahko usodni pojavi v trenutkih, ko je potrebno popolno sožitje in medsebojno razumevanje. Kaj vse se lahko zgodi v takšnih okolišči-
nah ,ki ne dopuščajo nobenega, niti najbolj neznatnega spora med ljudmi, ni mogoče proučili v nobenem poskusu na Zemlji, pa naj bodo ti poskusi še tako precizni in skrbno pripravljeni. To že zategadelj, ker ni mogoče predvideti vseh možnih slučajnosti, ki bodo spremljale medplanetarne potnike v vesolju.
To so problemi, s katerimi se z vso resnostjo ukvarjajo tako v Sovjetski zveži, kot v Združenih državah Amerike in v Veliki Britaniji.
Vse kar je mogoče narediti za prvega vsemirskega potnika, pravi znanstvenik Allan Burrovvs, je to, da se mu zagotovi čim večja udobnost. Pri tem bo potrebno posebno izčrpno analizirati odnos človek« in strojev, da bi bila v naprej izključena tudi najmanjša možnost usodne napake. Toda samo to je — milo rečeno — dokaj premalo. Vesolje je vendar prostrano, pot je dolga in če je človek sam v strašni enoličnosti, kjer ni nobenih sprememb, je nujno, da se čuti povsem izgubljenega, neznatnega .. .
Po vsem tem — kaj bo torej še z ljudmi, ki naj bi bili poštni uslužbenci v vesolju, osebje reševalnih postaj umetnih satelitov, vesoljski vlačilci, ki bi premikali planete in podobni? Ti ljudje bi vendar morali biti izpostavljeni precejšnji dobi negotovosti v vesolju, vedno v pomanjkanju prepotrebnega gibanja, v pomanjkanju možnosti, da spreminjajo okolje, da se razvedrijo. Kako bo vplivala enoličnost vesolja nanje, pa čeprav bodo lahko imeli vso možno udobje — glasbo radia, televizijski prenos z Zemlje, plesne dvorane in kdo ve kaj vse, kar si človek lahko zaželi — denimo na veliki potniški ladji. In vendar to dolgo ne more zadovoljiti človeka in mu pregnati občutja, da je suženj neke neskončne brezmejnosti, ki ga lahko nenadoma uniči.
Da bi bilo najbolj prav, bi se človek najbrž moral roditi v — vesolju.
Izpred sodišč
Pred Okrajnim sodiščem v Murski Soboti se je zagovarjala 18-letna K. K. iz Kroga, ker je obrekovala in širila neresnične vesti o M. K. Bila je obsojena na deset dni zapora. pogojno na dve leti. 
18-letui G. Š., zidarski vajenec iz Murskih Črnc, je vzel v Bukovcih pri H. J. hidravlično dvigalo in si ga prilastil. Dvigalo je bilo vredno 12.000 din. Zaradi tega je bil obsojen na tri mesece zapora, pogojno na dobo dveh let.
B. N. iz Fikšinec, star 51 let, je ženo lažje telesno poškodoval in ji dvakrat grozil z nožem češ, da jo bo ubil. Sodišče je upoštevalo nekatere olajševalne in obremenilne okoliščine ter ga a ozirom na to. da je bil že prej kaznovan, obsodilo na enotno kazen 4 mesece zapora.
S. J., električar iz Lendavskih goric, je bil v zadnjem času brezposeln. Kakor hitro se je vrnil iz zapora, kjer je bil zaradi pobega čez
mejo, se je odpeljal na Dolenjsko k neki ženski, ki mu je obljubila delo. Vendar tam dela ni dobil in zato se je dogovoril z njenim sosedom za pobeg čez mejo. Aprila letos mu je to uspelo. Pozneje pa so ga avstrijske oblasti kot nezaželenega vrnile. Ker je bil že prej kaznovan, ga je sodišče obsodilo na 4 mesece zapora.
Zagovarjal se je tudi F. K., sodar iz Korovec, sedaj stanujoč v Črešnjevcih, ker si je kot vodja sodarskega oddelka mizarskega podjetja Hrast na Cankovi prilastil manjše količine materiala, ki mu je bil zaupan. Bil je obsojen na dva meseca zapora, pogojno na dve leti.
POJASNILO:
V zadnji številki »Pomurskega vestnika« je bilo med zapiski izpred sodišč objavljeno, da je bil kaznovan tudi H. J., šofer .iz Murske Sobote, vendar pa s tem ni mišljen Jože Hujs, šofer v Murski Soboti.
Uredništvo
KmetIska	rib una
BEKONI
Bekoni so posebna vrsta mesnatih prašičev, ki morajo ustrezati določenim predpisom.
Beseda bekon je prvotno pomenila mlado, sočno, z mastjo pretkano prašičje meso, svetlorožnate barve. Pozneje se je pomen te besede razširil in je označeval prašičje polovice z izrezano lopatico, pripravljene na poseben način potopljene v razsol in prekajene. Taka polovica mora tehtati 30 do 35 kg.
Nazadnje so rekli bekon kar prašiču, ki je služil za pripravo takih polovic in tako se je to ime prijelo prašičev belih pasem, težkih 90 kg, ki so bili krmljeni na poseben način (predvsem s posnetim mlekom in ječmenom) od odstavljanja do zakola. Bekonske polovice ocenjujejo na poseben način.
Pri tem si je treba zapomniti naslednje zahteve za ocenjevanje: meso mora biti trdo, slanine pa ne sme biti na /hrbtu več kakor 4 cm in še ta mora biti enakomerno porazdeljena. Slanina mora biti poleg tega bela, trda, ne rumena in mazava. Gnjat in hrbet morata biti seveda obilna, a pleča lahka, ker sicer polovica, ko izrežemo lopatico, ne doseže predpisane teže.
Bekone krmimo na poseben način, ker prašiči ne smejo postati preveč mastni. Bekone smemo krmiti izključno z ječmenovim zdrobom in posnetim mlekom. Dodajamo jim. še rudninsko ali zmleto kredo in nekaj kuhinjske soli.
Pravilno krmljenje je važno za dosego uspeha. Prašiče krmimo dvakrat na dan, točno ob istem času. Krme jim smemo dati samo toliko, da jo po-jedo v dvajsetih minutah in korito poližejo. Po krmljenju počistimo korita in jih napolnimo z vodo, da se prašiči odžejajo. Žito dajemo zdrobljeno, nikoli pa ne v zrnju. Na beljakovinske dodatke (n. pr. bučne in sončnične tropine, kvas, ribja in mesna moka) ne smemo pozabiti in jih moramo pred krmljenjem dobro zmešati z ostalo krmo. Ce dajemo namesto njih posneto mleko, nakvasimo krmo z mlekom. Če krmimo, s sirotko, ne dajemo vode. Krompir kuhamo ali parimo, siliranega pa prinesemo pred krmljenjem vedno na toplo. Peso drobno zmeljemo in jo krmimo svežo.
Redno ugotavljanje teže in prirasta nam pomaga odkrivati naše napake in slabosti prašičev. Pitanje zaključimo in prašiče prodamo, brž ko so dosegli klavno težo, ki jo zahteva tržišče.	Ing.L.J.
SOBOŠKI FILMSKI BAROMETER
Primer doktorja Laurenta
Morda je bal res samo slučaj, da se je režiser (in tudi scenarist) francoskega filma »Primer doktorja Lau-renlta« Jean-Paul Le Chanois rodil in zrasel v zdravniški družini in tudi sam študiral medicino. Nikakor pa mi bil slučaj, da nam je JeanPaul Le Chanois ustvaril lep, življenjsko globok in vrh vsega veder umetniški film, ki bo nedvomno pomagal našim zdravnikom in zdravstvenim delavcem pri njih plemenitih prizadevanjih za dobro naših žena iin otrok.
Prav zato pa je treba že sedaj opozoriti gledalce, da bodo lahko pravilno sprejeli im ocenili vrednost in pomembnost filma »Primer doktorja Laurenta«. Zgodba filma je na
videz preprosta. Doktor Laurent je prišel v alpsko gorsko vasico iz Pariza, da nadomesti zdravnika, ki se odpravlja v pokoj. V kraj svojega novega službovanja se mora odpeljati z avtobusom, v katerem ga opravljivi jeziki opozorijo na mlado voščanko. Slednja se vrača iz Nice po nesrečni ljubezni — z novim življenjem pod srcem... Vas je novega zdravnika sprejela v svojo sredino — eni z zaupanjem in prijaznostjo. drugi z 'nezaupanjem — kakor povsod . . . Doktor Laurent pa ni mogel pozabiti pretresljivih krikov mlade matere, ki so spremljali njegov prihod v vas, zato je začel uvajati poznano Lamazovo metodo sodelovanja žene z zdravnikom ali babico med porodom (Lamaz je pred leti prinesel iz Sovjetske zveze tako imenovano psihoprofilaktično metodo lajšanja bolečin pri porodu).
Toda sklep doktorja Laureuta ni prinesel v vasico samo nekaj novega, temveč je sprožil zagrizen spopad med tistimi ki so doumeli pomen Laurentovega prizadevanja in onimi, ki so menili, da tu ni. mogoče »ničesar izpremeniti«. Najbolj zagrizeni nasprotniki so bile ravno — ženske, vendar ne vse. Mlado dekle, kil jo je srečal doktor Laurent tisti večer ob prihodu v avtobusu, je bila med onimi redkimi, ki so Laurentu zaupali, zato so jo začeli dolžiti razmerja z zdravnikom. Doktor Laurent je upal, da bo dan, ko bo dekle rodilo, potrdil pravilnost njegovega pouka. In tako se je tudi zgodilo — seveda ne brez težav in zapletljajev.
Po zaslugi režiserja ne bomo gledali poljudno-znanstvenega filma, temveč prisrčno filmsko zgodbo, ki ji ne manjka dramatičnosti. Velka je zasluga režiserja, da se ni zadovoljil s premočrtnim pripovedova-
njem zgodbe ter razpletanjem usod in drame, temveč je dal drami pečat realnega življenja in konkretnega okolja z izrednim posluhom in smislom za male ljudi. Le Chanois je »Primer dr. Laurenta« zaključil t nenavadno, a izredno močno poanto — s porodom. Te sekvence ni prilepil k filmu kot nekakšno pikantno posebnost ,temveč jo je funkcionalno Vključil kot zadnji in najbolj glasen akcent optimizna in humanosti, ki preveva njegov film. V glavnih vlogah bomo srečali dva odlična igralca, ki sta naša dobra znanca s filmskega platna. Jean Gabin je s svojo poznano notranjo toplino povsem napolnil lik dr. Laurenta. simpatična Nicole Courcel (dekle iz avtobusa) pa je odigrala svojo vlogo čisto, neposredno, življenjsko in toplo. Opozoriti velja tudi na senzibilno in inteligentno igro Silvie Monfort v vlogi žene, ki je nedvomno v filmu najbolj kompleksna: žena, ki je Tazklana v duši in krvi.
In za konec še mnenje slovenskih zdravnikov-porodničarjev o filmu: »Film ,Primer dr. Laurenta’ prikazuje pionirske težave, podporo žena in uspešnost metode, le da gre za namišljenega 'doktorja Lanrenta, ki deluje na deželi. V filmu je prekrasno prikazan pomen strahu pred strašnimi porodnimi bolečinami, ki se vcepi že v rani mladosti in ki se nato veča v teku življenja. Prepričani smo, da bo metoda za žene koristna.«
Film »Primer dr. Lanrenta« je doživel v svetu najbolj laskave ocene in priznanja, francoski kritiki pa se ga označili za »humano in pogumno mojstrovino«. Prepričani smo, da ga bo kot tako sprejelo in ovrednotilo tudi soboško filmsko občinstvo.
-bš-
POMURSKI VESTNIK. 16. JUL. 1959
6
Težka nesreča pri Zamarkovi
V ponedeljek, 13. julija se je ob 4.45 pripetila na cesti med Lenartom in Mariborom pri Zamarkovi huda prometna nesreča, pri kateri se je smrtno ponesrečila Ljubinka Potočnik. Pokojna se je vračala z obiska v osebnem avtomobilu, ki je last obrata »Planike« v Turnišču. Šofer je med vožnjo zaradi utrujenosti zadremal in šele v zadnjem trenutku opazil, da pred njim praviloma po desni strani vozi kolesar. Takrat je hitro zavrl in zavil na levo, tako da je avto zapeljal na travnik da se obrnil. Pri tem so se vrata odprla, pokojna je padla iz avtomobila, ki se je prevrnil nanjo. Zaradi hudih poškodb je ob prihodu v bolnišnico umrla. V avtomobila je bil tudi njen mož.
Žrtev Mure
Pretekli petek je utonil v Muri trinajstletni Tunek Kreft iz Vanča vest. Njegovega trupla zaradi narasle vode doslej še niso našli.	-. g.