Leto VSI, šJev. 21« Celje, čefrfek 26. februarja 1925. Foštnina plačano v gotovini. « 1 dolž* iztis ^ Ljubljana ^Hj^H^ ^^^^T bJF W^Jb ESt^G^ Stane letno 84 Din, meseCno 7 Din, za Inozemstvo 240 D!n. || O«lasl se računajo po tarifu, Prl večkr&tnem oglaßanju popust. " Izhafe vsafe toreK, četstt ek fin sobof o» I UrednlStV©: Stiossmayerjeva ul.St.1, prltllfje. Teles.65 I SIpravnIStv©: Strossmayerjevaulicat, pritUčje. Teles. 65 | RaJun prl poštnem ček. zavodu št. 10.666. II -------------————————————«¦—i 7 Celje, 25. februarja. V dveh številkah Vašega cenj. li- sta od pretečenega tedna, ste, g. ured- nik> dali prostora za objavo dveh stvarnih gospodarskih člankov pri- vrednika z naslovoin »Sedaj na delo!« Le sle kedaj privredniin krogom iistrogli z Vuisim cenj. lislom, tedaj ste gotovo z objavo omenjenili člankov. ¦jver se pa vsega v enem ali dveh csan- km ne da iznesti, prosim, da mi dovo- lite še nekaj dodatkov k omcnjeninia clankoma, scvcda na naslov wseh slo- venskih poslancev. Torej osnutek stanovanjskega za- kona nam je že znan. — Je sicer za matenkost boljSi za hiSnc •-posestnik/1, pa fie ^avvmjife-hfkrairbi hisne laslni- &e slayij v [s^e državljanske pravice, kakor jii}1 imaj0 drugi; kajti naša usta- ya vei^ar janiei vsakemu svojo last- ninsk«0 pravo, kje pa je lastninsko pra- yo za, hišne posestnike? — V tern na- crtu^/ga jj j ju Le sc zakon kot tak sprej- aiey smo hišni lastniki še vedno za na- ^re^" zadiiji stan v tej državi, prekc kfityrega gxe ustava, ker mu krali nje- Sovo lastninsko pravo in svobodo. Pa iQcirno, da je časovno razmerje tako, da ni drugega izlioda — kar pa ni re» —¦*', bi se morda šo v nekaterih ozirih Položaj npošteval, pač pa se nikakor ne more upošlevati to, da mora ravno in edino le hišni posostnik državi vz- drževati uradništvo. Zakaj bi moral hišni lastnik dati uradniška stanova- nja za polovico cenejše kakor drugim poklicom. tako da mora jo uradniki zl- veti na uzakonjeno milost hišnega lastnika? To je vendar prepoiii/Vvni- no za uradnika in državo! Tukaj, gospodje državiuki. ,je ogrožen tudi patriotizem, in sicer pa- triotizem onega stanu, ki je najmanj pristopen različnim avantiram nosree- nih in kratkovidnih politikov. Da mo- ra imeti država polrebno uradništvo, mora vsakdo priznati, a za vzdrževa- nje tega uradništva se ne sme obre- menjevati z izjemnim zakonom le his- nih lastnikov. — Breme za vzdrzevanje uradništva moramo nositi vsi držav- fjani enako, kor isto tndi vsem enako služi. Ta točka predloženega zakona mora izginiti. Da po sedanjili stanarinskiK do- kladah uradnik ne bi mogel place- vati kakor drugi njemu odmerjeno stanarino, jo umljivo, zato se pa mora stanarinska doklada toliko povišati, da Jjo uradnik ravno tako stanovanje plačeval, kakor kateri si bodi drugi, ker ta povišek })i šef na račun. vseh davkoplačevalcev, kar bi gotovo vse skupaj nianj prizadelo, kakor pa tako, da mora to izjemno ])reme nositi edi- no le hišni lastnik; kajti če si misli dr- žava na ta načln uradništvo vzdrževa- ti, polom bi moral trgovoo in kmct tu- di dati vse blago za jiolovicno ceno uradniku, kot ga daje drugim konsu- mentom. Le na ta način bi bili Tastniki Jii.s enaki pred zakonom. Seveda z ozi- rom na socijalno pravičnost se bo od socijalisticni.li strank pritiskalo na nveljavljenje zakona, kakoršen bo prcdložeii ali pa še slabšega — češ, hi»ni' pösOSiftiki so sann kapj.taiisi'i, tern je treba enkrat onemogočiti, da bi si nagromadifi še več kapitala. — Se- veda to bodo govorili samo izzivači, ki po preteku sestih let našega ujedi- njenja še nočejo mini in reda v drža- vi. Kdor pa vzame današnje stanje hišnega lastnika resno v pretres, bo moral, eo jo objektiven, priti do dru- gačnega zaključka. Ni nialo današnjih liisnih lastnikov, ki so v potu svojega obraza in a vareevanjem pri ustih skozi 30—40 in še več let zbirali po kiajcarjih, da so si ustvarili svoj dom, in ta vas njegov življenski trud mu razpada pred njegovimi očmi, ker ne more hišo popravljali. Kdor to upo- šfpv^, ]);ic mnvd .sof"li'rilnr--c'-a r^l>i itnč pa. cut anarhije. In mnogitn [„Mm krivica.rn ,so bo dalo priti v okom, če bodo vsi poslanci z dobro voljo in odkrito.srcno sodelo- vaM pri .stanovanjskem zakonu, in to i'Mu lažjo, ker si lahko sami ogledajo prisike, da je hisni lastnik socijalno mnogo, mnoftokrat na slabšem, kakor pa ubogi državni uradnik — pa seve- da teh Iiisnih lastnikov kroglic je pre- malo. da bi so nan jo oziralo! Privrednik If. Curftska borza v sredo 25. febr. Zagreb: 840 ZAGREBŠKA BORZA Dunaj: 0.0870—0.0890. Milan: 2.5165—2.5465. London: 295.90—298.90. New-York: 62.05—63.05. Pariz: 3.25—3.30. I'raga: 1.835—1.865. Curih: 11.94—12.04. Opozicijski blok ne more prifi do IconSnih zaključkov. Brezplodna dvodnevna posvetovanja. — Dr. Koroščevl načrti. — Idcja skupnega parlamentarnega bloka opozldje padla v vodo radl globoklh nesogiasij. — Konference v mlnistrskem predsedstvu. — Razkrlnkanc lažl blokašklh Hstov o vladinem terorju v bregalniškem okraju. Bcograd, 25. februarja. Danes dopoldne so se nadaljevala posvetova- nja opozieijskega bloka. Značilno je, da doste j še .ni bli isdan o teh posve- lovanjih nikak oficijelni komunike. iSacelniki opozicijskih skupiii že dva dni brezuspešno razpi-avljajo o poli- ticnem položaju. Konferenca načehii- i^>v opo/>jr-Vii-^a bloka še ni pokaza- la nikakih pozitivnisi'rte>;ü!tatov. V beograjskih političnih krogih ži-almo razpravfjajo o potovanju dr. KoroSca, ki se je za 24 ur skril pri svojih jioliticnih prijateljih, da bi tako 'po maleni bagateliziral taktiko opo- zieijskega bloka. Medsebojni odnošaji mod skapinami opozieijskega bloka so zelo neiskreni. Danes je že mogoce ugotoviti, da je ideja skupnega parla- mentarnega btoka opozicije pod ime- nom »JVigoslovenski parlamentarni blok narodnega spornzuma« popolno- ma propadla. Opozicija jo danes zelo živahno r://pravljala o nadaljni taktiki. V opo- zicijskih vrstah prevladuje mnenje, da jo opozicijski blok obsojen za dolgo let na opozicijo in da se bo moral sprijazniti s tem svojim položajem. Opozicijske skupine si druga drugi očitajo gotove taktične pogreške. Lju- ba Davidovic zahteva gotove koncesije od HRSS, ki jih pa ta nikakor ne bo hotoladati. Dr. Korošec in dr. Spaho očitata Davidovicu neiskrenost, V ministrskem predsedstvu so bi- le danes živahne konference, ki so se jih poleg min. preds. Pašica udeležili minister za socijamo politiko Marko Gjuričič, notranji minister Boža Ma- Vsimovie, ziinam"?. ^-^^«r dr. Ninčič in državni podtajnik Večeslav Wilder.. Najbolj značilno za presojo pq- ložaja je poročilo davidovicevca Koato Timotijevica, ki je konstatiral, da. ni bilo v bregalniškem volihiem okrožju nikakega volilnega terorja. Kosta Ti- motijevic je namreč osebno odsel na lice mesta in se je na lastne oči pre- pričal, da vlada v bregalhiškem okra- ju ni izvajala volilnega terorja, kakor so to tendencijozno poročali blokaški listi. Timotijevic sam v svojera poro- čilu priznava objoktivno postopanje okrožnega načelnika. S tem poročifom so ovrzena v glavneru van ocilanja, ki jih je opozicija nagromadila proti vla- di, češ da je izvajala volitve z največ- jiiii nasiljom in pritiskom. Zmede v Davidovičevem klubu. Nezadovoljstvo z Davidovičevo politiko. — Del klubovlh Članov se name- rava priključitf sarnostojnim demokratom. Beograd, 25. februarja. V Davido- viüevem klubu so spori med posamez- nimi skupinami na dnevnem redu. Z redkimi izjemami so vsi poslanci .skrajno nezadovoljni s predsednikom Ljul)o Davidovicem, ki mu očitajo, da je s svojo nesrečno poKtiko in nerodno takliko spravil stranko v zagato, iz ka- tere se ne more več rešiti. V klubu ob- stoja raočna struja, ki zastopa stališče, da mora Davidovič kot predsednik od- stopiti, ako hoce, da se ohrani dose- danja strankina enotnost. Več teh po- slancev je mnenja, da bi mogel situ- acijo rešiti edinö dr. Voja Marinko- vic, ako bi stopil na Davidovicevo me- sto. Drugi so zopet mnenja, da stran- ki tudi ta operacija ne more več po- magati in da bi bilo najbolje, ako iz- stopijo iz Davidovicevega kluba ter se pridružijo samostojnim demokratom* To je v Beogradu javna tajnost, zato so naravnost smešni komunikeji bio- kaških listov, ki zatrjujejo, da vlada. v Davidovicevem klubu popolna sloga in da nihče ne misli izstopiti iz kljuba, najmanj pp. Timotijeviceva skupina. Silvio ZambuliU: >Ln Dattilografa«. Mina „ . . Ko je Mina koncafa svoje študije, je morala defiiiitivno zapustiti zavod »Angleškib dam«. Prednica je poskr- b'ela za to, da jo Mina pred svojim od- hodom spomnila nase brata s kratko krzojavko: >Zadnji dan je. Pridi!« Strašno slabe volje je stopil Lu- ciano v vlak in si mislil, da se mu ta dan pac ne more pripetiti večja nepri- jctnost. Čeprav je bis na to priprav- ™f ^u Je vendar padla na ramena biS 5nZa VUlJhnp sirote, ki ji je moral Mii 7a&11*- jn ko jeajo^jee ^ ^Pn«, Jo in se poslovila o'ftova?1^ niCL T ^ « Posfopja, kot ptiček kiS1S J? f ?" klGtko v t • • - ™*> ki je usel iz ' ^ ¦^ho<1-SVJ1iceno Tobleki z ™°- katepeff!, • om z modrim trakor«> iz «iaka ip;°,n3,en obrazck ?ledal kot z üa deklet-i a kot maimm' neznat- oir°g 1 mcZ provint!i.ie» kl so zivela pejjj, ' u> VQ «äamotnih trgih med Med. vožnjo od zavoda do kolo- dvora je bila Mina tiha; brez solz je ¦glodal'a na kraje, ki jih je zapuščala, v katerih je prebila vso svojo mladost. Stopila je v voz prvega razreda, sedla na prostor nasproti oknu, odložila svoj floi-entinski. slamnik in segla z rokami v Tase, da bi jih poravnala. Razumela je sočutni pogled svojega brata, zato ga je Intro vprašala: »Pozna.š kakšno dobro fciviljo?* Luciana, ki bi bil drugim dekli* cam ialiko dal poljnbno število naslo- vov, je spravifo to vprašanje v zadre- go, kfikor bi ga bil kdo zalotil. Mislii si je, da bo pač s sestro potreba dobro premisliti vse načrte in korake, zato se je zadovoljil z odgovorom: »Bova po- vprašala. Mislim, da ne bo pretežko, najti kje kakšno dobro sivift'o?« Nista več mnogo govorila. Oba sta spoznala, da sta si tuja in da je mno- go bolje, da se, predno si odkrijeta duši, spoznata in se navadita na novo družbo. Zato so so njune oči srečavale le bežno, na njunih ustnih pa je bil vedno smehljaj, ki najbrž ni pomenjal mnogo, bil pa je izraz njunega oboje- stranskega prvega utisa, ki ni bil baš najprijetnejži. Ves čas Mininega bivanja v zavo- du si je vzol Luciano le malo časa s svojimi redkimi obiski. Med počitnica- ini pa je poslal sostro k stari teti v Kampanjo. K nesreci je umrla tudi ona, in tako je neizbežno ostala njemu vsa lopota tega svinceno-sivega blaga z modrhni robovi. Prav nikjer ni bil na yidiku kak sorodnik. Bogve zakaj so si izbrali vsi tako zgodnjo smrt in prepxiwstili njemu vso odgovornost, nje- mu, ki ni nikdar vedel, kakšne dol^- nosti dolguje brat skoraj deset let mtajši sestri, predvsem pa še dolžnosti napram gospodicni, ki je vsa polna strahii božjega in v kateri so še sveži visoki nauki pobožnih angleških dam. To je bil pojav, ki ga je prisilil, spomniti se zopet na pozabfjene rod- fa inske dolži;osti, ki ga je prisilil, za- Pustiti veselo stanovanje, kjer so vi- ßplo na stenah fotografije lepih zensk, kjjer so bile dike in mehke blazine, ki nikakor ne pristojajo dostojanstvu va- ruha, vse te stvari pa so neobhodno Potrebne mlademu možu, ki ve, kaj se pravi živeti. Bifo je rosnično ganljivo slovo. Luciano in Mina sta se ustavilä v novem stanovanju, kjer ju je spreje- ia sobarica švicarskega tipa (oprem- ljena s priporocili »Internacijonalne zveze za zaščito deklic«) in ki jo je Lu- ciano predstavil Mini kot »Fräulein«, ker si ni zapomml njenega eksotične- ga imena.-Prišla sta v oni del stano- vanja, kjer je bilo staro rodbinsko po- hiistvo, in Luciano je rekel: — To jo Tvoja soba. - In Tvoja? je vprasala Mina,- prav malo zadovoljna. - Tarn na koncu onega dela sta- novanja. — Tako oddaljena? — Se bova manj nadlegovala, je odgovoril Luciano, in ni opazil1, da je bil njegov glas nekoliko razburjen,- kar je Mina cpazila in rekla: 0, radi mene se Ti resnično ni1 potreba zrtvovati — Snj in ne gre za žrtve; gro za . . . . Stran 2. »NOVA DOBA* L*ev. 2\ Caruga in Pppic bosfa v pefek obešena. Kralj potrdil smrtno obsodbo. Zagreb, 25. 'februarja. Danasnji jutranji listi poročajo iz Osijeka, da je kr. sodišče prejelo od notranjega nii- nistrstva obvestilo, da je Nj. Vel. kralj ATeksander pomilostil Nikolo Mihaj- lovica in Ivan a Feldhoferja, potrdil pa smrtno obsodbo Jova Caruge in Pavla Prpiča Velikega. Smrtno obsod- bo naznanijo Čarugi in Prpicu jutri, v četrtek 26. t. m., obešena pa bosta v petek ob 0. zjutraj na dvorišču sodne- ga stola. Iz Sarajeva je pozvan krvnik s svojiini pomočniki. Rodbini obsojen- cev sta bili o smrtni obsodbi že ob- veščeni. * PoliftiLeie vesti. VLADA PRIPRAVLJA NOVE ZAKONSKE NACKTE. Medtem ko se pojavlja v opoziciji vedno vecja brez- glavost, so vlada stvarno pripravlja na skupšcinsko zasedanje. Polno je zaposlena z zbiranjem in pripravTja- njem gradiva za osnutke raznih za- konskih načrtov. Mnogo zakonskih načrtov je že izdelanih. Jasno se vidi, kje je enotnost in resna voTja — in kje razdvojenost ter malodusnost, ki jo hoeejo nasprotniki vlade prikriti z raznimi intrigarni. KLAVERNA ENOTNOST. V pon- 'deljek bi sc bila morala v Beogradu vršiti seja šefov opozicijskega bloka, ki je pa kljub vscj reklami morala od- pasti. ker dr. Korošca ta dan ni bilo mogočo nikjer najti . . . Dr. Korošec očividno kuha po stari navadi svojo posebno tajno kašo. V vrstah opozicije se slejkoprej jDp^avljajo resna neso-_ ,i **¦ • ¦ ¦ " . - .-• • giasja. Mnogo članov Davidovicevega kluba ostro obsoja separatistično po- litiko radicevcov in kferikalcov. Zem- ljoradniki odklanjajo sodelovanje z opozicijskim blokom in si pridržujejo v vseh političnih vprašanjih povsem proste roke. Zanimivo je, da so pricele klcrikalcom doslej prijazne zemTjorad- niisko »Novosti« napadati dr. Koroš- Diievne vesti* NOVINARSKA VISOKA SOLA V BEOGRADU. Beogradska »Reč« priobcuje uvodnik, v katerem razprav- lja o i\acrtu növega tiskovnega zako- na. Zelo odlocno in toplo se zavzema za to, da bi se ustanovila na bcograd- ski univerzi za novinarjo posebna fa- kiilteta odnosno novinarska visoka sola, ki naj bi omogočila jugoslovon- skini novinarjem obsezno strokovno naobrazbo. »Reč« obenem graja dej- stvo, da so novinarji v materijelnem oziru odvisni od raznih faktorjov. POSEBNA ŽELEZNIŠKA PRO- GA PR! INDJIJI. Od 1. julija bodo vozili brzi vlaki na progi Beograd— Zagreb pri Indjiji po novi progi in ne vcc preko Indjije. Ker se bo s tern skrajšal vozni čas za pol ure, se iz- premeni s tern dnem tudi vozni red. ZNIŽANA VOŽNJA ZA ÖLANE PLANTNSKIH DRUŠTEV. Prometno mini&trstvo, ki je nedavno ukinilo voz- np olajšave na državnih železnicah za člano planinskih drušlev, je vsled po- novno intervencije Srbskega planin- ca. Ta je v torek končno dospel v Beo- grad in omogočil skupno sejo opozi- | cijskih voditeljev. Značilno je, da so se na seji odločno demantirale vesti o kombinacijah z radikali in neko stran- ko opozicijskega bloka, ees da so te vesti l'e sovražne maliinacije nasprot- nikov. Pri tern pa je znano, da so vz- rasle ravno na zeljnikih opozicijonal- nih listovl VPRAÖANJE KONKORDATA Z VATIKANOM. Prihodnji teden prič- nojo v Rimu pogajanja med našo dr- žavo in Vatikanom za sklonitev kon- kordata. Sprva je izgledalo, da se pri pogajanjih ne bodo pojavile resnejse težkoče. Ker pa zahteva naša vlada depolitizacijo cerkve in odločne mere proti zTorabi. vere v strankarsko-poli- ticne namene, prevladuje naziranje, da v tern vprašanju v Vatikanu ne bo najti pravega odmeva. Sv. S^ca j^ • sicer na nefe-^mtervencijo nage '^.rl'ue'z ozirom na zlorabo vere in cer- kvo od strani onega dela slovenskc po- litikujoče dnbovseine podala jasne in povoljne i/jave, ocividno pa preko teh izjav ni prišla. Naša vTada vztraja trdno na depolitizaciji cerkve in tudi pri zahtovi o uvedbi narodnega jezika pri cerkvcnih obredili mesto latin- .ščine. Stockhobnu svedski minislrski pred- sednik Hjalinar Branting, ena najiz- razitejših osebnosti druge internacijo- nale in ngleden evropski držn.vnik, v starosti 65 let. 50-LETNICA FRANCÜSKE ÜSTA- \'E. V 81'edo, dne 25. t. m. je prazno- val franeoski narod 50-letnico svoje rcpnblikanske ustave, ki je bila izgla- sovana 27). februarja t. 1875. z eniin samim glasom večine. RADIOTELEFONSKI APARATI. Po cl. 29. pravilnika o zasebnih radio- telegrafskin in telesonskih aparatih se smejo radioaparati prodajati samo takini osebain, katere se izkažejo z do- voljenjem ministrstva oziroma postne- ga ravnateljstva, da si smejo postaviti prejemni radiotel'efonski aparat. Mi- nistrstvo je z odredbo st. 81.343. z dne 15. deccmbra 1924 odločilo, da »se sme- jo tudi posamni majhni del in priti- kline radiotelefonskih aparatov proda- jati samo takim osebam, ki se izkažejo z dovoljenjem poštne uprave. Nadalje je ministrstvo odrcdilo, da mora vsak uvaževalec oziroma prodajalec radio- tel'esonskih aparatov in njih delov vo- diti seznam prodanega radiotelefon- skega materijala in oseb, katerim je ta matcrijal (aparate in dele) prodal, Celjske novice. skega drvištva in drugili plan.inskUi udruženj z odlokom št. 2.252. z dne 11. februarja 1925. upostavilo svoj pr- votni .c;kTcp, po katerem nživajo člani turietienih društov olajšavo 50 odst. popusta vozne cene, ako potujejo v skupinah najmanj 5 članovi Železni- ške direkcije so o tej odredbi ze ob- veščene. NOVE POLKOVNE ZASTAVE. Ministrstvo vojske in mornarico je od- reclilo, da morajo oddati vsi polki, ki so se v vojni odlikovali, svoje zastave vojneruu muzeju v Beogradu. Pri tej pritiki se vrši meseca julija v Beogra- du ^elika narodna manife^stacija. Pol- ki dobe mesto svojib zgodovinskih za- stav nove. IZ ŠOLSKE SLUŽRE. Za solske- ga upravitelja v Kalobju je imenovan Karef llribernik, šolski upravitelj v Ljubečni, za šolskega upravitelja v špitaliču pri Motniku pa Peter Lopar- nik, učitelj v Polzeli. HJALMAR BRANTING f. V to- rek, dne 24. t. m. ob 12.24 je umrl v liEDNI SEStlNEK KHAJEV. OIIG. JDS ZA MESTO CELJE se vrši dunes, v sredo, dne 25. t. m. ob 20. uri v klubovi sobi Geljskega doma. Polno- številna udeležba! 71.EDNI OBCNI ZBOR KRAJEV. ORO. JDS ZA CELJSKO OKOLICO se vrsi v cetrtek, dne 26. t. m. ob 19. uri v Sokolskem domu v Gaberju. Ude- ležba vsakoga clan a dotznost! SPORED KONCERTA GLASBE- NE MAT ICE V CELJU dne 2. marca je sUsdeči: 1. Impresije 1—4. (Spo- minski list. — Hreponenjo. — Nok- turno. — Valse.) 2.-Samospevi: Ni te na vrtn voc. — ITsta so mi bila nema. S^ivec. — En bretana. 3. Serena- da za kvartet. 4. Iniprcsijo 5—7. (Ero- tikon. — Impromptu. -^ Pustni pies.) 5. Samospevi: Uspavančica. — Zve- čcr. — Cicifuj. — Mene ni požela ko- sa. — 0; Sonatina za kTavir. — Naj- težja točka sporeda je kvartet. Sestoji iz 3 delov, med katerimi pa ni nobe- noga odmora. Viola prineso prvi v na- rod nom tonn zamisljen rnotiv, pol tak- ta za njo jo začne preganjati čelo. Ko odpnjeta, se spnstita v nižino in 2. vi- jolina ponovi motiv doslovno, prva pa za njo spTemenjenoga. Kratek nov te- ma vijole in cela so razvije v prvi vi- jolini v precej razburkano gibanje in vsi 4 instruments se kosajo za premoč. Pozneje se sprijaznijo v unisonu. Vio- la v naglici doda, kratek nov lirični motiv, na katerega jo potem zidan 2. del, menuei. Pred menuetom se se za- zenejo vsi atirje ter ostane čelo, ki z ležečim tonom tvori prehod. Glavni dol menueta je dokaj živahen ter pre- ganja vijola prvo vijolino kakor slaba vest groMiiika. Srednji del menueta je j počasen, liričcn. Sklepni del je kakor propis tega seziiuina pa. je konceni vsa- koga mt-seca predložiti ravnateljstvu. PREMESTITEV URADOV FI- NANČNEGA OKRAJNEGA RAVNA- TELJSTVA V MARIBORU. Uradi gornjega ravnateljstva so se minuli te- den preselili iz sedanjih prostorov na Ciril-Molodovi cesti na Slomškov trg ištev. U.. tik glavne pošte, kjor se ura- duje od 23. t. m. zopet v polnem obse- gu. Sprejem strank pri vseh referatiK samo od 10.—12. ure, izvzeti so abso- lutno neodlozfjivi, zelo nujni in važni slučaji, v katerih more jo stranke tudi v ostalih uradnib urali osebno inter- vonirati. VSEM * Š0LSKIM VODSTVOM naznanjamo, da se dobiva v naši za- ložbi novoizišli zemljevid Slovenije. Merilo 1 : 130.000. Cena: nenalepljeu 120 Din, na lepenki s platnenimi pro- gibi 240 Din, na. platno s policami 360 Din. Knjigarna in trgovina s pa- pirjem Goričar & Leskovsek, Celje. PROTI ODEBELELOSTI deluje s kolosalnim uspehom samo »VILFÄ- NOV ČAJ«. Dobiva se v vseh lekarnali in drogerijah. Proizvaja: Laboratorij Mr. D. Vilfan, Z,agreb; Prilaz 71. prvi, samo da celo že zon.nft melodijo tretjega stavka, — andante, ki je me- lodicno in ritmično najenostavnejši ter se ga lahko razume brez razlage. Sledi ponovitev glavnih tern 1. stavka, ki pa ni zaključena, temvec preide pri gori omenjenem unisonu v najživahtiejši tompo, kateremu sledi par taktov T&t- go-unisono. — Razlaga nadaljuiii lock sledi. ///. REBNI 0BÖNI ZBOR OR- JUNE V CELJU se vrši v četrtek, due 20. t. m. ob 20. uri v mali dvorani Na- rodnega doma. Na obenem zboru bof kakor zc javljeno, tudi razgovor o raz- vitju prapora, ki se vrši v nedeljo, fine 5. aprita, nadalje o kongresu v Br;o- gradu in o sekcijah. Clanstvo naj do tega časa poravna zaostalo članarino. ZADNJE PUSTNE PRIREDIT- VE. V torek zvečer se je v krasno de- koriranih prostorih Celjskega doma vršila maskerada celjskega Ofepševal- nega društva. Prireditev je bila sija- jen zakljucek letoš. predpustnih pri- reditev v Celju. Obcinstva se je v slav- nostnih prostorih kar trio. Bilo je opa- ziti lepe skupine raznovrstnih mask. Godba je neumorno svirafa; plesaželj- ni so v plesu našli dovolj zabave, ki je Irajala do zgodnjc jutranje ure. Dru- štvo bo imelo od prireditve gotovo lep gmoten in moralen uspeh. — V gor- njih prostorih Narodnega doma se je vršila maškerada, ki jo je priredila celjska podružnica Udruženja vojnih' inval'idov. Prireditev je bila srednje obiskana in prav okusno aranžirana. PLAN1NSKI SEJM V CELJU se vrši, kakor že objavljeno, neproWic- no 7. marca v vseh prostorih Celjske- ga doma. Na stevilna vprašanja radi toalet nam poroea odbor, da je ista Luciano ni končal fraze, ker bi se mu skoraj pripotilo, da bi mu ušta iz list konvencijonalna neumnost. Da bi jo popravil, je izročil Mini kljuce. — Sedaj jc pač na Tebi. Mina je zardela od veselja; konč- no vendar sü ji jo zdelo, da je bila ne- koliko gospodarica in šfa je dobro opa- zovaje po vsem stanovanju. Angleške dame so jo dobro naučile, kako se go- spodinji. »Fräulein« ji je s svojim rde- čim obrazom in kakor od udarca po- tisnjenim nosom sledila z dostojan- stvom, da se ji .!>' večkrat hotelo zasme- jati se. Mina se je zabavala s tern, da ji je ukazala preurejati pohištvo v sprejomni sobi po svojem okusu. Naslednjoga dne je prišTa Sivilja in Mina se je pri kosilu pred Lucia- nom pojavila vsa izpi'emenjena. »O, za 1/Oga!« je vzkliknil, ne da bi zakrivai' prosenečenje, »zdi se, da si jako lepo dekle.« — Ti Uff a jam? — »Šivilja je imela dober okus«. — Oho, prosim, dober okus imam jaz. f".e me boš soda] kdaj vzel s seboj, se ti ne bo trcl.»a sramovati. Lucijan je razumel, da je bil ujet v zanjko, in ko je z navdušenjem objel setrico, ji je rekel odkrito: »Ponosen bem, da te imam ob strani.« — Ker bodo mislifi, da sem pred- met tvoje nove zmage? — je z vsem ognjem odgovorila Mina; a v očeh ji je sijal poreden smehljaj. Stikala je v bratovi sobici, zapom- nila si je nekatere njegovih fraz in razumela je nekatere njegove odsot- nosti. — Me bos peljal v gledišče? In se bova vrnil'a domov šele pozno v noč kofc ti včeraj, predvčerajšnjim, pred- predvčerajsnjim? — »Ali Mina . . .!« — V zavodu sem se naspaia, in sedaj, ko mi ni več potreba zgodaj vstajati, rada ostajam zvečer pokoncu. Vzemi me vso večere s seboj. Luciano se je izgovarjal na svoje delo. na klub. na politiko, na pri- jatelje. — Predstavil me boš svojim pri- jatoljom, in ko boš ti razpravljal' o po- litiki, bom jaz gcvorila z njimi. ; A o c-rm bi govorila ti, ki ničesar ne veš?« — 0, v zavodu sem se učila toliko stvari! — je odgovorila in zaprla oči, da ne bi izdale ponižnosti njenega gfasu. Luciann je prišla ideja, o katerl je vedel, da je poprejo ni imel: AH je med prijatelji kak pripraven kandidat za zenitev? l^reinišljeval je o vseh, a rezultat ni bil zadovoljiv. Prav y no- benem ni vidot pripravnega moža tej punčki, ki je bila končno vendar celo Ijubka. Dalje so se vsi ti mladi go- spodje raje zabavali z gospemi, kot z za zenitev zrelimi dekleti. Vsi ti sovrst- niki, ki jim je bilo vse le šaTa in ki so ga irnenovali prcvdarjajočega očeta. Luciano in Mina sta se pogodila; žrtvoval je njej dva večera v tednu in pri prvem oticijelnem nastopu si je Mina pridobila naklonjenost vseh. De- vctnajst let, gracijoznost, njena duho- vitost, nekaj malih predrznosti je ime- To uspeh; Luciano je sprejel mnogo čestitk. Doma je bil zavidanja vreden red in Luciano si je popravil želodec pri doraačih kosilih. Mina je spoznala nje- gov okus, ki ni bil enak okusu »Fräu- lein« v raznih zolenjavah in krompir- ju, in ki jo je Mina nadomestila z bolj- šo kuharico. Počasi, počasi, ne da bi opazif, je Lucian pričel umorjati svoje navado tako zelo, da je to skrbelo ne le prijatelje, ainpak tudi njegove pri- jateljico.^ — Če ini dovoliš, povabim jutri drago mi tovarisico. Podobna je neko- liko gospoj, ki je oni dan z daljnogle- doin neprcstano zrla v najino Tožo. A bolj sveža in Ijubka, boš videl. Ta gespa / daljnogledom je bila stara Lucianova ljubezen in radoved- no.st ga je gnala, da so je dal pregovo- riti. IjO misel', da bo imel opraviti še z drupfo, resnično pošteno gospodično, mu je vtisnila strah. Prišla je: vsa bela, z velikimi mo- drimi očmi. r.okoliko neokrotna in prir pravljena zardeti pri vsaki besedi. m.-ilje.) Stev. 21. ¦ NOVA BOB A« Straff & Poljubna, vendar pa želi kar največ obiska v turistovskih in narodnih no- »ab. Za dame je priporočljiva »dečva«. ' Htevati posebne alanosti in posebnifi žrtev. Te so zanj prcvelike. To je tre- ba zahtevati od ljubezni, kajti za to je samo ona sposobna. Alfred Capus. Med vsemi ženami, ki ne morejo razumeti svojili mož, obstoje staln0 slicnosti. Paul Hervieu. * Osnovo velikemu prijateljstvu moskega do ženske ali ženske do mo- škega tvorijo vedno nade ali tuge. Marcelle Tinayre. Ako trpi prijateljstvo vsled toga,- kor no dosozo tndi ljubezni, naj čaka! Comtesse Diane. Pfoda se fotografiern aparat z vsemi potrebščinami. Ogleda se v trafiki, Vodnikova ulica. Hotelsko sobarico z dobrim izpričevalom iščc posredovalnica služb SÄGER, Celje, Äleksandrova ulica. To in Oma* BREZKONCNOST ŽIVLJENJA. Clovestvo, ki šteje dve milijardi ljudi, spada v vrsto najmanj razširjenih bi- tij. V kozarcu vode je več živih bitij nego ljudi na celi zemski obli. Navad- na muha da tekom treh letnib mesecev zivljenje 60 bilijonom naraščaja. Mor- ska 7vezda znese do 300 milijonov jajc, nckatere ribe do 10 milijonov. Najhi- treje pa se množijo takozvana nižja bitja. Mikroorganizem, ki se vedno onostavno razcepi nanovo, je dal te- kom petih let 3092 pokoljenj. Ge bi ostalo vse to potomstvo pri življenjuf bi 7^ivzero 10.000-krat večji prostor,< nego meri cela naša zemlja. Za smeh in kratek cas. CAR IN PAVLIHA. »Seta se noki car in sreca PavTiho. V šal i ga vpraša: »Kam greš?« l'Vivlilia je bil slabe volje, pa mu jo drzno odgovoril: »No vom.« Gar ,so jo razsrdil, dal prijeti Pav- liha in ga zapreti v joco. Po troll dnetf jo postalo oarju žaf, da je Pavliho za- prl. Podal se je k njemu v ječo in ga vprašal: »Zakaj si mi odp:ovoril zad- njič, da ne veš kam greš?« Pavliha odgovori: »Saj vidiš sam,- da nisem vedel. Kako sem mogel vede- ti, da pridem v ječo!« Pisma iz juga. vSpisujo dr. Rrr. 1. pismo z dne 16. felr. 1925 ob 22. uri. Ze vidim v duhu namrdnjene, za- vidrjivc obraze svojih celjskih kontra- pnjateljev, da more clovok po treb kvartirnh črnega dalmatinca ' se kaj dubovitega spisati. In ravno na to so oni najbolj jezni, da je duhovito, ne na čečkarijo samo. Sicer sem se pa že skoro navelical p_isateljevati; saj res — honorarji »Nove Dobe« so tako mi- kroskopični, druge zahvale pa clovek itak nima.. Da bi vsaj čToveku napra- vili kako odhodnico, o,e jim hrbet obr- lle, ali se ga vsaj spomnili pri občinski Rßji. Pa tega šo pričakovati ni, ker jam sede takšni strici ä la moj pri- in«-i • °Gk SicGr Pa on ni Se najbolj vs^b/T-T1 prav VRCh stanOT- varni Fvroni • "' 1n klblee v ka" Dobe« krepko organ iziramo in kar za- četka osnujemo bolniško podporno društvo, kakor so to storili kibici. 2al pa. da nimamo pri nas tako spretnih aranžerjev, kakor je pri oni organiza- ciji prijatelj Ludvik. Sicer pa zaslužnega človeka tudi v lastni fa.miliji dovolj ne obrajtajo. Prod nokofikimi meseci sem tudi za. »Novo Dobo« spisal nekaj epohalnega, kolosalno lopega in sem pričakoval, da dene moja žona spis v okvir in da se otroci naiioe mojoga, samo mojega spi- sa na pamet. Vai, vai — spis je bil mosto v okvirju nekje drugje, a moja najmlajša hčerka me je vprašala: »Pa- paček, ali si biT res bolan, ko si to pi- sal?« yNemo propbeta in patria«, kar se slovensko baje toliko pravi, kakor da v domovini človeka še pes ne po- volia. Odkar je se Vinko odšel v Pariz, je izginila zame zadnja moralna opo- ra. Kako sva znata ž njim lepo sa- njariti, ampak sole po prvem 1. Sicer pa v Gelju ni več normalne- ga, zivljenja, odkar se je |am nagoma- zilo toliko gosenic in kebrov. Pri od- hodu sem prosil tamosnjega umetnika- folografa, da mi vso to družbo foto- grafira. Pa mi je odklonil to, ta pokve- ka, češ da starih Tec, ki reprodueirajo samo barvr-, nima voč; novih pa, ki re- I producirajo tudi grde misli naslikan- ' cev, ne sme rabiti, ker bi iste lahko popokale. Pravil je, da že taka moder- na leča vroča postane, če on samo oks- perimentira in mu pri tern pomaga njegova gospodična. Nekaj čudnega so te radio-aktivne leče! Ta moderna fotografija je žo da- leč napredovala kot je to pri telegra- XIji in toTofoniji. V šoli uče, da je reci- mo radio-telegrafija in teles oni ja ne- kaj epohalnega, vznesenega. Pa vrag naj vzamo eno in drugo, jaz ne maram šo čuti 0 tern. Kolikokrat sem moral težek pot potiti, ker se je pod mizo radiotelegrafiralo. Človek si ne bi mi- slil da se da za koherer tako fino uporabiti noga! Vobčc pa v kavarni VRc* mdiotoTegrafira. Ce pride v lokal ona zala Pipica, zo vigji natakar z uhlji miglja (stro- ^ovnjak j^ v tej mehaniki) in že ve •signor Ernesto, da bo za en paprikaS. y°rej taka telegrafija migljanja z uhlji je se mem" simpaticna, oziroma bolj to, kar je s tern v zvezi. Pa žal, da Er- nG^to na tern poTju ne trpi nobene kon- kurence. Ce si prijatelj Toncek nervozno cufa brke, kojih pa še slučajno nima, potem že ve Tine, da je operacija s pa- gatom opasna. — Oh in sole radioto- Ic'fonija, ta je na višku! Funkcijonlra brez onih modornih aparatov kakor bi namazali. Koncno bom pa res še moral svo~ jim celjskim znancem nekaj od juga1 povedati, ko vendar pismo iz juga pi- šem. Rad bi ostal v njihovem dobrora spominu. Ko sem se peljal na Sušak, sem »pasaf« razna mesta in kraje od Kar- lovca naprej, ki so pa dolgocasni kot celjska kisla repa. Edina sprememba jc še bila čedkana družba, katero so seveda tvorile izkljucno mlade, lepe dame in v sredi jaz kot champion v pvipovedovanju raznih lažnjivih prav- fjic. Kar pridemo do znanega predora prod Su&akom, kjor sem se jaz seveda pri pravil na razne avanturistične na- crte. V kolikor se mi je to posrečilo, moram seveda iz 'taktičnih razlogov prikriti, a facit, ko smo došli iz pre- dora, je bil, da mi jo zlafa igla iz kra,- vato odšla v nirvano. Potrarca bi opo- val njeno izgubo, jaz sem pa raje čisto tih. To naj bo pokora za veTik groh. Razun toga imaa se mornlno skodo. Monda jo bil kjo blizu dotoktiv iz Su- šaka, ki me je na policiji že ocrnil. Tako sem že sodaj napisan v cr- nih hukvnh, ne radi propovodane igre, pac pa radi mojoora agrosivnoga tom- pernmenta. Tn vondar sem bil v Celju tako nedol/.on! Kaj vse nnpravi spre- memba zraka! Torej, stnrojši roliskf gospodje. otrosite se verig in pridite 7S& mano; vsakdo riskira kvečjomu zlato kravatno igTo. Btran 4. W ö V A D O B A < Stev. 21 Telefon Stev. 75 In 76 Podružnica PoStni ček,rač. 10.598 Ljubljanske kreditne banke w Celju DelniSka glavnica in rczcrvc CGirtP&ISl V Ljlib 11391 i Delniška glavnJca in rezervc Din 60,000.000 — tt x . ^ Din 60,000.000 — Ustanovljena lcta 1900 Agencija Logaftec. PodPUŽnioe Agencij» Legatee. Brežlce, ČrnomelJ, Gorica, Kran), Marlbor, Metkovlč, Novi Sad, Plus, Sarajevo» Split, Trst. Sprejema VlOge tia kliilžice in lekOČi SRSE Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnih papirjev, račttn protl ugodnemu obrestovanjw 3>azr»e>dli%e lotex»ije. Otvarja akredilive In izdaja kredltna ptsma za tu- in inozemstvo. »Vi hočete poročiti mojo hčer. Ali pa jo boste mogli tudi rediti?« »0 gospod, kdo bi mislil vedno le na jed!« *: * * »Zakaj vzame cestar Miha vedno svojega sinčka s seboj, kadar gre na delo?« »Veš, cestar sfabo sliši, za to mo- rn mali vedno paziti. kdaj bije pol- dne.« .*: * * »Perica zahteva, naj ji plačamo delo čez uro. AH sta se toliko časa za- držali pri pranju?« je dejala gospa svoji dekli. »Pri pranju ne5« je odgovorila ta, sampak pri večerji.« *; * * »Vi ste imefi baje proces s svojim bratom radi krasne vile ob morju. Po- vejte mi, prosim, kdo izmed vaju je vilo dobil?« »Moj odvotnik.« .*; * * Neki na smrt obsojeni uiorilec je bil vprašan pred izvršeno obsodbo, če ima še kako željo. >I\ad bi se še za življenje zava- roval v korist svoji družini.« .¦: * *• Pfilizovalec gospodični: »Gospo- dicna, vi sijete v taki Tepoti, da pred vanii vse izgine.« »0, prosim, izginite še Vi!« *' * ¦; Sodnik: »Kaj je bila zausnica, ki vam jo je pritisnil obtoženec, res tako krepkaU Tožitelj: »Še odmev mi ni storil dobro, taka je bila.« .*: ¦ ¦' Gospa: >Še nekaj, Ema: obistov vaših častilcev nikakor ne trpim!« Nova kuharica: »Ne bojte se, go- spa! Saj bi jih tudi jaz ne pustila k" rani.« Odgovorni nrednik: Rado Peönik. Izdaja in tiska: Zvezna tiskarna, Celje, Klobuke fine volnene Din 90'-, boiJseDin 125-, fine iz dlnke Din 220'-, najfinejše .ITA'Din 290-, fantovske vol- nene Din 70-, slam« nike za gospode infante po Din 30-, 36 -, 45- in 60- prcda'a veletrgovina R Stermecki. Celje. Kdor pride z viakom osebno kupovat, dobl nakupu priaierno povrnitev vožnjc. Cenik zaatonj. Trgovci engros oene. ZdravniSci! Odda se v najem zdravnišhi kobinet z dornačo lekarno in stanovanjem pod zelo ugodnimi pogoji, na zelo promet- nem kraju blizu kolodvora. Ponudbe pod »Zdravnik« na upravo lista. 2—1 lugoslovanska zsvsrovninica i5če pod ugednimi pogoji iiii zosfoDKika za Celje. Prednost imajo trgovci in iastniki pisarn v sredini mesta v svrho poslovnega lokala. Ponudbe na upravo tega lista pod »Mestno zastopstvo«. 2—1 Hamočeno polenovtio (bahalar] ima u zalogi \ Ontoni Fazarinc, Celje Kralja Petra cesta 11. Montafonska dojna teleta, bikce in telice oddaja oskrbništvo gra-T Seine Neukloster, Sv. Peter, Sav. dol. iAnt Lecnik O war in juvelii* o CeEje, filaoni trg St. 4 (prej Pacchiaffo). Razširjajte „Novo Dobo"! Meblirana soba se odda s Lrnarcem. Poizve se v trgov. Loibner, Celje, Kralja Petra cesta. Kleparsivo, vodovodne fnšta- lacile in naprava strelovodov Fraiafo Dolžan CELJE - Kralja Petra cesta - CELJE 5prejcrna^a delator ai omenjenih stroH HaKor tudl popraVila ?05trcžba točna. (cne zmcrnc. Solidna izVršitcv. 477 -88 Marljivost, treznost in varčnost, so predpogoj nravnosti! Popolnoma varno nalcžite denarne prihranke pri zadrugi LASTNI DOP stavb. in kreditni zadr. z ozn. zavezo v Gaberju pri Celju Obrestuje-hranilne vloge po 8%. Večje stalne vloge po dogovoru najugodneje. Jamstvo za vloge nad 1 milijon 250.000 Din. Pisarna v Celju, Prcšernova uliea št. 15. 63-21 Iz malega raste veliko! Na drobno! Pri Na debelo Hupuite Kupujte po konkuren- čnih cenah v vcletrgovini p^ jSolncu* manufakturno in modno blago kakor n. pr.: Sukno, hlacey'na, tlskovina (Druck), cefir, volna za jumperje, pavolavvsehbarvah, prejea, vezenlna, blagozaprte, dežnike,kravate, moško perilo, svliene robce, vence za neveste, flor nogavice i. t. d. po konkurcn- čnih cenah v veletrgovini p;i ^Solncu1 Platno belo in rujavo, Kupiš pri nas samo pravo. Zato prepričajte se vsi, Da pri nas po ceni'se dobi. 9. DFOfenih, Celje, Glnuni fpg 9. Pupilarnovaren In Jawnokoristen denarnl zavod oeljskega mesta Mestna hranllnica celjska PSt&novI/eo* Htk 1864, - *O4 I IT lantni palaöi px*l kolodvoru. - frtbraallnieiilposU«anvriii|e|oi^lip«lieiilia«|^Wtro Intočm I no. Ugodoo «brestoTam«. Pofasall« In n»*v*n bre*p*aLna, " Vrednost reservnfh takl&dor mad firon 25.OOO.OOO*—. U hnnltm vloge jamS msto Celje t celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno roočjo.