Obrambni vestnik. * Uskokom t albam. Dne 22. avgusta t. I. je bil shod mladeničev ribniške dekanije pri Sv. Gregorju. Shodu je predsedoval predsednik nSlomškove Zveze", gospod J a k 1 i č. Govoril je tudi neki kaplan S k u 1 j m sicer o značajnosti. 0 njegovem govoru čitamo v nSloveneu" (št. 192) to-le poročilo : »Eakor električni tok nas je nato prešinil govor potoškega g. kaplana Š k u 1 j a o značajnosti. Judeževne maramo, izdajalci, ki so danes tukaj, jutri tam, fiaj zapuste naše vrste, čejihje kaj m e d n a m i ! FreDetičao ploskanje je pričalo, kako se s temi besedami strinja ves shod." — Edo ve, je li Jaklič te besede povedal Slomškarjem, ko so zborovali na Brezjah? | Hrali se ,,SloYenec", da ima mnogo svoje vrste naraščaja med učiteljstvora. Vemo, kako je rekla lisica pod trto; tudi nSloTenec" bi ga rad imel, a naj nam veruje, da je mladoučiteljstvo oprezneje od BSlovencaH in se ne bo dalo ujeti na lokave besede „ . . . , da jih je preeej, a njih število vedno narašča." — In kolikor ga ima, to je šlo — kakor vreme, nestanovitno, po sapi ! % Resolucije ,,Zaveze" ne imponirajo BSloveacu" — tako pravi sam. Verjamemo, ker gotovo je, da stvari, ki so jasna priča klerikalnemu nasilju na Eraujskem, ne morejo imponirati klerikalcem in ne nSloveneu" kot njih glasilu. * 0 brcah učiteljstvu vedno govori BSlovenec". Edo daje užiteljstvu večje brce in ga blati pred ljudstvom kakor Jaklič, ki je pa poleg tega predsednik učiteljske organizacije BSlomškove zveze". Teh brc BSlovenecu ne opazi, pač pa pazi na taktičue napake nar. napredne stranke napram učiteljstvu in jih hitro uporabi v svojo korist. — Eesnica je in tudi ne tajimo, da ima učiteljstvo tudi svoje stališče napram zagreškom narodao-napredne stranke, a s tem še ni rečeno, da bi delalo v korist klerikalizmu. Klerikalizem je kanalija, zato ga je potreba zatreti popolnoma, kjer le sili na površje. — Lažje mi oponiramo nar.napredni stranki kakor BSlomškarji1' klerikalni, ker mi nimamo politiško vezanih rok na nobeno stranko, kar pa imajo BSlomškarji", ki imajo še celo za predsednika strastnega klerikalnega strankarja. — Tudi naš čas pride! * Učiteljišče t Ljubljani je tudi precej vzrok, da se veliko kandidatov kmalu poliberali. Dušeslovje se uči na popolnoma zastareli (uovo bo sfabriciral BSlovenec!") materialistiški podlagi in se dušeslovnost istoveti s tvarnostjo. Merodajni faktorji so interesirani na tem, da se dušeslovje na pripravnid ne bo poučevalo tako, kakor se dandanes uiti na najsvobodomiselnejših fakultetah ne, ker pa<5 danes ni psihologija, ki bi tvar in duha istovetil, kakor se to dela na c. kr. učiteljišču v Ljubljani in tako kandidate usposobi za BSvobodno Misel." Tako BSlovenec". — Verao, da je klerikalizem nasproten vsaki znanosti iu znanstvenim raziskavanjem in to zato, ker je znanost odkrila marsikatero budalost, ki jo je dukovska hierarhija proglašala kot absolutno resnico; in cerkev, duhoTska aristokracija, klerikalizem je moral se ukloniti znanosti — ia resnici. Se je in se še bo! A nauki Eeplerja in Galileia še danes stoje trdno, akoprav jih je nezmotljivi papež proglasil za brezverske in jih — proklel. Vemo, da je klerikalizem nasproten svobodni besedi (razen na prižniei), Bker beseda je meso postala", in duhovščina je bila zopet v zadregi, kako bo zagovarjala svoje ukrepe, ki nasprotujejo vsakemu zdravemu razumu. Zatorej vsakogar, ki se upa kritikovati njih uredbe brez zagovora takoj na grmado! Vemo, da je klerikalizem nasproten vsaki kulturi in šolstvu, saj se je odlikoval za protireformacije v zatiranju vsakega *napredka, saj je postavil šolstvo na najnižjo stopnjo. Zgodoviua šolstva je zgodovina tlačenja šolstva od strani klerikalizma. — Popolnoma umevno, da se ^Slovenec" zaletava v pedagogiko in učiteljišče, saj on je le izvrševalni orgau velikega kozmopolitiškega klerikalizma, Ie del njega in mu ostaja novodobni klerikalizem ,,naroden in ljudski" le naivna fraza. Naš klerikalizem kaže javno tudi bistvo velikega klerikalizma, da je nasproten kulturi, znanosti, svobodi besede, šolstvu, saj hože uvesti celo štiriletno šolsko obveznost, da bi vendarle zatrl v ljudstvu še to kal razuma in vednosti, ki jo ima — in v bistvu ni tudi nič drugega nego del mednarodne duhovske organizacije vkljub posTetnjakom, ki so v njej in silijo z njo na površje — ki izkuša z načeli klerikalizma utrditi svojo politiško moč v vseh narodnostih. — Uničiti pedagogiki pravo podlago — o tem se sedaj sauja klerikalizmu. Tako daleč pa ne sega moč rSlovenca", da bi dirigiral poučevanje profesorja in rnu ou omejeval pot pri poučevanju! Dovolj je ravno klerikalizem uničil stopDJo izobrazbe učiteljiščaikov in s tem učiteljstva — a naj pazi, da se ravao tu ne ubije njega moč, ker udaril ni na prava tla! Ł Koniproinis. Tovariš s kmetov nam piše: Kompromise da bi mi sklepali s klerikalci? BSlovenec" da bi raolčal in Lampe preklical ? Saj se je poslanec Jaklič sam izrazil : BUdarjenje po učiteljstvu, to je naša politika in to moramo storiti I" Torej da bi ^Slovenec" nehal blatiti učiteljstvo in krasti nam čast, da bi Lampe preklical svojo laž, o tem ni govora, ker so klerikalci izdali parolo: BBlatenje uČiteljstva?" Saj je to Jaklič sam izdal nekemu naprednemu učitelju! V svojo skledo ne bomo pljuvali, tudina podlagi zvitih kompromisov ne. — Naprej — za resnico! | Ne Te se, kaj Je? Učiteljica nam piše: Pač, klerikalee je, nesramni klerikalecvohun! Ni učitelj, gimnazijski abiturient je! Udeležil se je zborovanja naše BZaveze" v Maboru in pazljivo ylekel na ušesa vsako besedo govornikov. Potem pa je šel in objavil ne8ramen članek v nSlov. Gospodarju" z dne 19. avgusta zoper učiteljstvo, češ: BKadarkoli se sestanejo liberalni učitelji, slišimo le dvoje: zvišanje plač in boj proti kat. strankam. Vsled tega pa uživajo tudi zasluženo veljevo med našim ljudstvom." — Oitatelji pa sedaj ne bodo vedeli, čemu gornji napis: BNe ve se, kaj je?'- Ta je popolnoma opravičen. nGospodarjev" člankar si pa6 ni nikdar mislil, da bodo tudi njegovi grehi enkrat očiti. Evo jih: Eo sva se sezaanila, mi je začel ponujati BZoro". Pa sem odklonila njegovo prijaznost. Mislil je menda, da sem bila kot prvoletnica še prenaivna, da bi ne spoznala njegove politike. Ob priložnosti mi je tudi rekel, da je klerikalnega mišljenja Zato sem imela pomilovalni smehljaj. Spoznal je, da veter drugače veje, kakor si je v začetku mislil! In začel je, kakor je to lastno vsera klerikaleem, obračati plašč za vetrom. Eekel mi je: BJaz pravzaprav nisem klerikalec, arapak katoliško-narodni dijak." Pri drugi priložnosti pa: BJaz sploh ničesar ne verujem — jaz sem skeptik!" Torej katol.-narodni dijak — skeptik! Eako se to strinja ? Sodbo prepuščam čitateljem. Hočem še samo povedati, kako naroden je ta klerikalec. Občuje v ultranemških rodovinah, se brati z nemškimi tovariši in nastopa tudi v nemškem mariborskem teatru, kadar nedostaje oseb pri skupinah. Nadalje se je izrazil proli neki nemški punci, da ne bo slovenskih deklet nikdar več pozdravljal, ker so mu ljubše nemške; slavit je napram nji nemško literaturo in nemško knlturo, Slovencem pa prorokoval pogin. — Gotovo že ve člankar BSlov. Gospodarja", kdo mu tako javno našteva njegove pregrehe. Pa ker sem si svesta, da je vse resnica, ne bom izgubljala besed v svoj zagovor; to, kar sem rekla, ostane pribito! * Zakaj so tov. Žtrovnika premestlli ? Temu vprašanju odgovarja dopis iz Št. Vida v ,,Slovenskem Domu": Pravijo, da iz službenih ozirov, češ, da ga v Borovnici potrebujejo. Dobro, toda ali ga pri nas morebiti ne potrebujemo? Ali je morebiti za nas dobra kaka mevža, ki bo z vsem zadovoljna, kar mu bo župnik naklonil? Iz podpisov na prošnji je razvidno, daje večina posestnikov (300!) za to, da ostane g. Žirovnik tukaj, ki je naš dobrotnik. 0. kr. deželni šolski svet pa je vendar ta ljudski glas zavrgel. Ljudstvo je govorilo, toda njegova volja nima danes nobene veljave, ker iraa vso oblast v rokah par mogočnih duhovnikov. Tem pa je bil g. Žirovnik trn v peti. — Zakaj? — To je razvidno iz sledečega: Eajnki naš rojak Bitenc je zapustil za šentviško šolo kaj lepo ustanovo 80.000 gld. S tako ustanovo se ne more postavljati nobena vas Da Kranjskem. S pomočjo te ustaoove bi imel lahko Št. Vid krasno šolo in ne samo Ijudsko, ampak tudi ineščansko šolo s kmetijskim in trgovskim značajem. Naši otroci, ki jib je čez 500 všolanih, bi se lahko d o m a veliko za življenje koristnega naučili. Naredilo se pa ni do danes nič, otroci morajo pohajajati v temne, mokrotne in smradljive šolske prostore, ena šolska kajžica je pa taka, da se jim lahko nad glavami zruši. Kakor se čuje, pa se navzlic temu namerava Bitenčeva ustanova kar natihempodaritinikdarsitim ško- fovim zavodom. Dokler je Žirovnik v Št. Vidu, to ne pojde tako lahko, zato pa mora v Borovnico! * Kazkrinkani ljadski vodniki. V prijazni Eomendi pri Eamniku službuje iz Sore prestavljeni nadučitelj tov. Grmek. Znano je, s kakšnimi argumenti so ga klerikalci v Sori napadali. Obdolžili so ga raznib stvari, a ko jih je k sodniji citiral, da mu dokažejo razaa dejanja, so dolžni ostali dokazov in sodišče je obsodilo obrekljivce na občutne kazni. Eomaj leto dni v Eomendi, se tudi tamošnji klerikalci zahrbtno napadali tov. Grmeka in mu nič manj nego devet ovadbna deželni šolski svet obesili na vrat. Te ovadbe so od konca do kraja same izmišljotine iu kruto žaljeaje tov. Grmeka, ki ga slikajo kot človeka, ki žive kristjane žre, za pijačo pa si privošči samo nedolžno kri naših kranjskih krščanskib. katolikov. Eakor rečeno, ovadbe so bile take, da se morajo vsakemu bogaboječemu človeku ježiti lasje, 5e jih čita. Pisali so ovadbe gospodje župani, ki so čisto preprosti ljudje, a sestavljene so tako, da se na prvi hip vidi, da so jih sestavljali taki gospodje, ki so študirali liguoriansko moralo, ali kaj podobnega. Eer so te ovadbe bile vložene že meseca novembra lanskega leta, so objektirno zastarale, tedaj se sodnijskim potom ne da doseči nikakega zadoščenja. Dva župana pa sta vendar vse obdolžitve še enkrat ponovila v mesecu aprilu letos. Tov. Grmek si ni mogel drugaže pomagati, da je izrofiil vso zadevo dr. Erautu v Eamniku, ta pa sodisču, da tam dokažejo vse, kar so trdili. Ena obravnava se je vršila dne 23. pret. mes. Tožen je bil župan iz Suhadol, preprost kmet. Očital je Grmeku, da otroke kaznuje, če ga krščansko pozdravljajo, da je pozdravil shod nSvobodomiselecev" v Pragi, da hodi v cerkev v neki kot, kjer so poleg njega sami zaraščeni pijanci in zanikrneži. Pri prvi obravnavi pred štirimi tedni je ta župan izjavil, da nastopi dokaz resnice o vsem. Vzel si je zagovornika dr. Pegana. V pondeljek se je tedaj vršila druga obravnava, pri kateri so nastopili kot priže znani župan M e j a č, župnik P o 6 , kaplan 8 m o 1 e j ia v pomoč so si vzeli še llletnega dečka šolarja, ki naj bi pričal, da je bil kaznovan zaradi tega, ker je krščansko pozdravil. Dokaz vsem se je temeljito ponesrečilin sredi obravnaveje ponudil dr. Pegan kot zastopnik župana iz Suhadol poravnavo in preklic ter plačilo vseh stroškov. Tov. Grmek, ki ga slikajo kot grozovito liberalno zver je velikodušao in s pravim kavalirstvom sprejel poravnavo in preklic, ker je župan iz Suhadol v izjavi izrečno poudarjal, da je vso ovadbo spisal zaradi napačne informacije na podlagi in na prigovarjanje Bverodostojnih" oseb, ki so ga v to pripravile. Mož je tedaj igral vlogo BSundenbocka", Bverodostojne" osebev8o pa Iepo proste. In kdo so tiste osebe? Zupnik in kaplan iz Eomende in znani s križcem dekorirani gospod Mejač. Ta dva sta dala informacije možu. Sedaj je gonja proti Grmeku razjasnjena, razkrinkani 80 pa ljudje, ki se slikajo kot ljudski osrečevalci. Zupan iz Suhadol bo plačal in je podpisal preklicno izjavo, ljudski osrečevalci so pa potegnili svoje roge nazaj kakor polž sline Tako delajo za ljudstvo ! % ,,R4eči Prapor" piše v številki z dne 26. pret. m. o skupščini nZaveze" v Mariboru ter se peča zlasti z resolucijami, ki jib. je sprejela delegaeija. Eritikovanje je sploh lahka stvar, tako tudi ni težko reči, da bi namesto štirih toek resolucije zadostovale samo tri. Da izrekamo preganjanim tovarišem svoje sirapatije, se je zgodilo iz dveh vzrokov: tisti, ki jih preganjajo — tudi dež. šol. svet je med njimi; — trdijo venomer, da so to najbolj zanikrni učitelji, ki sploh niso vredni, da se kdo zavzema zanje. Mi smo hoteli y Mariboru pokazati, da jih drugače cenimo, ker poznamo njihovo šolsko in izvenšolsko delo, pa tudi vemo, kako hudo jih je disciplinirauje zadelo v moralnem in materialnem pogledu. Edor ni bil še n. pr. v Potokarjevi koži, ta ne pozna te bolesti. BWer nie sein Brot mit Tranen a8, wer nie die kummervollen Nachte auf seinem Bette weiuend safi ..." Spričo tega vendar smemo tam, kjer je najpripravnejše mesto, izreči svojim tovarišem simpatije, dajim damo — in to je drugi vzrok! — moraluo podporo, ko se jih hoče polaščati — obup! Nikomur pa Li hodilo na misel, da bi hotel s tem Bprikriti splošno apatičnost učiteljstva". — BOmenjena resolucija je predvsem izraz liberalizma, v obliki, kakor ga učiteljstvo goji ..." Ne tako! V omenjeni resoluciji nikar ne iščite tega, česar v njej ni, zakaj omenjena resolucija ni nič drugega nego protest proti kršenju zakona, proti politiški nasilnosti in brezpravnosti; omenjeua resolucija je opozoritev poklicanih krogov na njih zakonite dolžnosti in končno je omenjena resolucija klic po pomoči vse javnosti, ki ceni važnost učiteljstva. Bes, to je vse, ,,k čemur se je moglo učiteljstvo povspeti o priliki svoje manifestaeije pravcatega idealizma". V Mariboru gotovo ni bilo nič drugega mogoče storiti, kakor je bilo že tisoče vsakojakih stanovskih ia politiških manifestacij z enakim ali tudi manjšim uspehom. Eončno pravi ,,Rdeči Prapor": Jmponirala nam bode po učiteljih sklenjena resolucija še-le tedaj, kadar bode pozival sestavnik tudi na delo izven šole, za nabavo politiške moči med narodom, in to vkljub vsemu klevetništvu, nadalje kadar bode glasovala za odpravo birokratizma v šolski upravi ter zahtevala isto v področje narodne samodoločbe." — Oprostite, ampak tu prihaja BBde6i Prapor" dve leti prekasno! Vse to smo mi že sklenili na skupščini v Eadovljici dne 24. avgusta 1907! (Glej: A. Pesek: BNa delo med Ijudstvo!) Tedanje sklepe izvršujejo iiaši socialni odseki. Seveda gre delo počasi, ker je napoti tisoč zaprek Tudi »Bdeči Prapor" ve, da je treba časih celo desetletje, da se dobra stvar pomakne vidno naprej. V našem stanu pa se dogodi tudi slučaj, da tistega, ki dela 86 let med ljudstvom in za ljudstvo, za plačilo — disciplinirajo (slučaj Zirovnikl). Seveda se je BSlovenec" brž naslonil na BEdeči Prapor", češ tudi ta vas graja! Ampak težko ni videti, da to ni graja, temveč razmotrivanje položaja — po svoji glavi 1