-- I    H«............«
Št 23 (741)      L. XV. NOVO MESTO, čefirtek, 11. junija 1964
DOLENJS
iST
V PRIPRAVAH ZA PREHOD NA 42-URNI DELOVNI TEDEN ZAOSTA,
; ~ 1 -
Mar je ustavno določilo nepomemv
Jožeta Blažiča, tajnika občinske komisije za priprave na 42-urni delovni teden, smo zaprosili za razgovor — Ob tem, kar je povedal, jc odveč vsak komentar — Ko ugotavljamo, da priprave na 42-urm delovni teden niso stekle v okviru določil ustavnih in zakonskih predpisov, se moramo resno vprašati: kakšen pravni red ustvarjajo, če si vsaka delovna organizacija lasti pravico omalovaževati ustavna določila in predpise najvišjih organov družbeno-političnih skupnosti? — Razvadi, da lahko vsakdo po svoje kroji in tolmači to, kar nalagajo zakonita določila in predpisi, je treba narediti konec!
Koliko delovnih organizacij je, ki bi v novomeški občini že morale začeti s pripravami za prehod na 42- umi delovni teden?
— Mednje šteje 8 industrijskih podjetij: Kremen, Opekarna Zalog, IMV, Novoteks. Novoles. Industrija obutve, Industrija perila Labod in Bor iz Dol. Toplic; 2 kmetijski organizaciji: KZ Novo mesto in KZ Žužemberk; 3 gradbena podjetja: Pionir, Cestno podjetje in Projektivno podjetje; 3 prometna podjetja: PTT podjetje, ZTP Novo mesto in Avtobusni promet Gorjanci; 4 trgovska podjetja: Standard, Dolenjka. Hmeljrrik in 2eleznina; 8 gostinskih obratov: Hote« Grad Otočec, Hotel Kandija. Hotel Metropol, Ribja restavracija. Kavarna, Kolodvorska restavracija in Gostišče Žužemberk; 26 obrtnih podjetij in 2 komunalni.
— Kalpri izmeti naštetih kolektivov So s pripravami it začeli?
— Resno in pospešeno pri-
pravljajo potrebno ekonomsko dokumentacijo edinole v Kremenu, kjer bodo v drugi polovici letošnjega leta v vseh obratih prešli na preizkusno proizvodnjo s gkrajšariim delovnim tednom. V vseh pe-skokopih in pomožnih obratih bodo uvedli 7-urni delavnik. V posameznih letnih mesecih bodo delali po 8 ur na dan, pozimi pa po 6 ur. Ker je Kremen sezonsko podjetje, je edino takšna rešitev mogoča in utemeljena.
V ostalih delovnih organizacijah se nove naloge doslej še niso lotili konkretno, čeprav je načelnih izjav o tem, da je treba analizirati delovni proces, izdelati predloge za racionalizacijo postopkov, izboljšati organizacijo dela, pa tudi izgovorov o pomanjkanju strokovnjakov in o specifičnosti proizvodnje, ki naj bi posameznim podjetjem onemogočala prehod na skrajšani delovni teden, povsod na pretek.
— Kako poteka sodelovanje komisije z delovnimi organizacijami?
— Vsem smo poslali več navodil za delo njihovih komisij. Opozorili smo jih, da gre za dolgoročno nalogo, ki bo zahtevala veliko časa poglobljenega dela in temeljitih analiz. Posebej smo podčrtali, da prehod na 42-urni delovni teden ne more biti c-pravljen z administrativnim posegom, ker je skrajšani delavnik neposredno vezan na spremembe v notranjem poslovanju vsake delovne organizacije. Samo s takšnimi spremembami je moč ustvariti pogoje za 42-urni delovni teden.
Doslej je od 67 delovnih organizacij, ki bi morale občinsko komisijo seznaniti z
imenovanjem švojUv- komisij in ji poročati o delu in problemih, s katerimi se srečujejo v pripravah na skrajšani delavnik, poročalo samo 22 delovnih organizacij. Samo 3 izmed njih obravnavajo v poročilih probleme kolikor toliko konkretno.
Vprašati se moramo: ali za naše delovne organizacije ne velja ustavno določilo 37. člena ustave SFRJ, ali je za nje nepomemben odlok ZIS, ki delovnim organizacijam nalaga izvesti priprave za skrajšani delovni čas, ter priporočili zbora delovnih skupnosti občinske skupščine in plenuma občinskega sindikalnega sveta, ki konkretizirata predpise prej omenjenih najvišjih organov?
— Kakšni so torej stiki  občinske  komisije s komisijami   v delovnih organizacijah? — Zaradi odnosov, ki sem jih opisal malo prej, pravzaprav o stikih ne moremo govoriti, komisija pa zavoljo tega ni mogla odigrati svoje vloge.
Pozdrav najboljšim dramskim amaterjem Slovenije
Sinoči so se no letu dni spet dvignile zavese v novomeškem gledališču — tokrat za VII. revijo dramskih skupin Slovenije. Spet smo priče bogatega obračuna enoletnega prizadevnega, ustvarjalnega dela dramskih amaterjev Slovenije, ki se zdaj že po tradiciji srečujejo v dolenjski metropoli. Ko jih pozdravljamo na novomeškem odru veljajo naše tople želje za nadaljnje uspešno delo vsem dramskim amaterjem po Sloveniji, naš pozdrav pa prav tako vsem, ki posredno ali neposredno sodelujejo v naši amaterski dejavnosti.
I'o včerajšnjem slavnostnem uvodu smo gledali predstavo amaterskega gledališča »TONE CUFAR« •/ Jesenic; danes popoldne bo zlasti mladina obiskala nastop madžarske narodne manjšino iz Undave, ki deluje v okviru tamkajšnje DPD Svoboda, zvečer pa bodo šentja-kobčani zaigrali Mikelnovn komedijo GOLOB-JE MIRI'. Jutri dopoldne bo M KUD škofjeloške gimnazije predstavilo LFGENDO O LJUBEZNI, dramsko poemo Nazima Hikmeta, popoldne pa nam bodo igralci iz Tolmina zaigrali Maehiavellijevo komedijo MANDRAGOLA. Jutri zvečer bomo videli tudi znano delo J. Ano-Uiiha ORNIFLE ali SAPICA, komedijo v 4 dejanjih, ki jo bodo zaigrali člani DPD Svoboda »SLAVA K LAVOR A« iz Maribora. V soboto popoldne bo klubska predstava LEPE VIDE Ivana Cankarja v telovadnici osnovne šole; zaigrali jo bodo Mani DPI) Svoboda z Vrhnike. V sobo to zvečer ho zaključna predstava: Malo gledali Me iz Ljubljane bo nastopilo z delom J. 15 Trieslleva NEVARNI OVINEK. Od četrtka do nedelje ho tudi več razgovorov režiserjev z gledališkimi strokovnjaki.
Novoinešiani ko z veseljem pozdravili vče-rajšnji začetek revije dramskih skupin Slovenije. Obisk in aplavzi najboljšim amaterskim družinam naših Svobod potrjujejo, da smo na Dolenjskem veseli, da je vsakoletno zaključno srečanje amaterskih skupin iz naše republike v središču deželice pod (iorjanci.
\M) 300 KOČEVSKIH OTROK BO LETOVALO
Letos bo nad 300 kočevskih otrok letovalo v Belem križu na morju, v Dolu ob Kolpi in na Travni gori. Sedaj je v Belem križu že 60 predšolskih otrok, tuđi na Travni^ gori, šola Jožeta Seska pa organizira za osemdeset otrok letovanje dvakrat po deset dni v Dolu ob Kolpi v Poljanski dolini. Sredstva za letovanja, ki jih organizira Občinska zveza prijateljev mladine, bodo prispevali občinska skupščina, Komunalni zavod za socialno zavarovanje in starši.
Med počitnicami bođo otro-
ci dva ali trikrat tedensko odhajali na enodnevne izlete, 50 otrok pa bo stalno sodelovalo v ribiški družini. Ob koncu počitnic bo ribiško tekmovanje.
Vreme
OD U. DO 20. JUNIJA
Prevladovalo bo lepo in toplo vreme. Okrog 17, junija dež z ohladitvijo. Od 18. do 20. junija nestalno s pogostnimi krajevnimi nevihtami.
Dr. V. M.
Doslej največja povojna folklorna prireditev v Črnomlju je s sončno, nepozabno nedeljo vred za nami! Več tisoč ljudi je obiskalo Belo krajino in se razveselilo ljudskih običajev, lepih noš, kreso-vanja ter jurjevanja. Gledalci so bili nemalokrat v zadregi, komu bi boli ploskali: ali črnomaljskim kresnicam ali skupini iz Dragatuša, metliškemu ••turnii" ali petelinjemu boju, pa plesalcem iz Dra* gatuša, Bojancev ali Adlešičev. Presečeni smo bili nad udeležbo folklornih skupin iz Predgrađa in Starega trga, ki sta prišli v izredno pestrih stai >j davnih nošah in nam pokazali stare svatovske obU čaje. Ploskali smo se mišk i ohceti in njenim izvajal* ceni, pa organizatorjem jurjevanja in vsem, ki so vložili toliko skrbi in dobre volje, da je festival ljudskih plesov, pesmi in starodavnih običajev tak S lepo uspel! — Več o tem berite še na 8. in 9. strani današnje številke našega tednika! Na sliki: skupi* na iz Starega trga odhaja s prizorišča.
V soboto: občinsko konferenca ZK
v Brežicah
V soboto. 13. junija, bo v Brežicah občinska volilna konferenca Zveze komunistov Komunisti naj bi na njej ocenili dejavnost in vlogo članov ZK v m-nulem obdobju ln na podlagi ugotovljenih pomanjkljivosti nakazali pot za bodoče delo. Na konferenci bodo izvolili tudi delegata za VIII. kongres ZKJ in sprejeli predlog programa predkon-gesne dejavnosti v občini.
Odkrita in kritična beseda komunistov Sevnice
Komunisti sevniške občine so na sobotni volilni konferenci na široko razpravljali o vodilni vlogi Zveze komunistov. Ob tej osrednji temi so spregovorili še o delitvi dohodka in materialnih osnovah samoupravljanja, o inve-stioijsM dejavnosti ter kmetijstvu.
Razprava je bila izredno široka in živahna, saj se je prijavilo k besedi nad 30 delegatov. Razveseljiva je značilnost, da so komunisti to krat pokazali izredno kritičnost do sebe' in do odnosov v osnovnih organizacijah. Najostrejše bodice so bile Izrečene na račun birokratiz-
ma, do vpeljavaaja raznih evidenc in statistike, ki marsikdaj po nepotrebnem obrat menjuje uslužbenski aparat. Diskutanti so poudarili, da decentralizacija ne bi smela ustvarjati novih služb. V razpravi so komunisti nadalje obsodili nepravilen, brezoseben odnos do delavcev, 'Jasti do sezoncev.
Ko so govorili o nagrajevanju, so se delegati zavzeli za hitrejše ugotavljanje meril za učinek v vseh službah, ne famo pri fizičnem delu. Kri:i riji za merjenje učinka naj bi bili preprostejši, takšni, da bi delavci lahko sami sproti izračunavali višino svojih prejerrltov.
V razpravi o kmetijstvu so diskutanti prav posebej poudarili potrebo po kooperaciji. Lete naj bi bile vsebinsko ustreznejše kot doslej. O tem problemu so razpravljali tudi v osnovnih organizacijah na vasi in podčrtali, da doseda-nji način v obliki kreditiranja in kontrahiranja ne vodi k bistvenemu povečanju kmetijske proizvodnje. Zadruga naj bi za kooperacijo organizirale posebne službe. Takšen sklep je osnovna organizacija ZK pri KZ Sevnica *• sprejela
Skupina Dalmatinrcv, ki dela pri Komunulncm podjetju v Novem mestu in stanuje v preurejenem gospodarskem poslopju v Gotni vasi. počiva po delu. Med razgovorom so za nckai časa odložili karte in nehali metati briškolo. Veseli, sproščeni in zelo skromni ljudje so to ter zelo delovni, kot so povedali v upravi podjetja. Obcdnica, ki je hkrati tudi dnevni prostor, je sicer preprosto opremljena, toda zelo snažnu. — Več o se/.oncih, njihovih težavah in delu berite na 5. in 6. struni današnje številke!
v LUCI SMERNIC za PREDKONGRESNO AKTIVNOST KOMUNISTOV
Škodljiva improvizacija
Naša gospodarska politika se mora čimbolj naslanjati na moderno znanstveno   analizo nase gospodarske problematike. Iz smernic za predkongresno aktivnost ZK
V razprave o raznih gospodarskih in drugih vprašanih je treba vnašati več organiziranosti in sistematičnosti Tudi na sestankih Socialistične zveze, na zborih volivcev in drugih shodih delovnih ljudi ne bi smelo biti tolfio improvizacije. Ker gre običajno za probleme, ki so odi o-' čilnega pomena za življenje
NAŠ AKTUALNI KOMENTAR
ljudi, za njihovo dobro počutje, je pe prav, da sestanke, na katerih razpravljamo o njih, dobro pripravimo. Dobra pripravljenost bi morala biti obojestranska: pripraviti bi se morali organizatorji in seveda tudi udeleženci sestanka. Organizatorji se ne bi smeli zanašati na svojo rutino, češ bom že nekaj povedal. V tem je precej podcenjevanja delovnih ljudi, ko mislimo, da .niso dovolj razgledani, da bi se bilo treba zanje bolje pripravljati. Po drugi strani pa je hudo narobe tudi to, če gre član delavskega sveta povsem nepripravljen na sejo, zanašajoč se na druge, češ, da bodo že oni govorili, će tako upanje gojijo še drugi člani, se kaj lahko zgodi, da bodo na seji delavskega sveta govorili samo predsednik, direktor in računovodja.
Nekateri vodilni ljudje v podjetjih se še niso otresli rutine v svojem detu, kar ima pogosto posledico, da se nagibajo k naglemu sprejemanju sklepov o sicer zelo pomembnih gospodarskih vprašanjih. Danes smo it prišli na tako stopnjo    gospodarskega in
družbenega razvoja, ko se je treba — kot je dejal Veljko Vlahović na VI. plenumu CK ZKJ — v interesu večje stabilnosti, umirjenosti in bolj sistematičnega dela otresti inercije, rutine, in da poiščemo ustrezne oblike dela. Pri svojem delu, pa naj gre za posamezne vodilne ljudi, organe in organizacije, moramo biti potrpežljivi, vztrajni in natančnejši. Vsaka prenagljena odločitev nam lahko prinese veliko škodo. Saj pravi star, preizkušeni riTe Bolje je dvakrat premisliti, kot samo enkrat storiti! Preden sprejmemo kak sklep, denimo odločitev glede rekonstrukcije, nove proizvodnje ali kaj podobnega, moramo biti trdni v prepričanju in stališčih. Vedeti moramo, da je prišlo do odo&tve na podlagi kvalitetnega in vztrajnega dela — na podlagi znanja.
Primer, ki ga bom sedaj opisal, se ni zgodil na našem območju, toda vseeno ga bom navedel, ker se zdi, da se kaj takega, morda v manjšem obsegu, dogaja tudi v nekaterih naših podjetjih. Gre za tole: v neki večji tovarni so so odločili za rekonstrukcijo svojih obratov. Po večkratnem ugotavljanju, da je tovarna že zastarela in da kmalu ne bo več konkurenčna niti na domačem, a kaj šele na tujem tržišču, so začeli pripravljati potreben elaborat. Ta je bil presenetljivo hitro izdelan. Predložili so ga delavskemu svetu, ki ni imel bistvenih pripomb nanj, čeprav je s tem prevzemal na svoja pleča odgovornost za eno milijardo sredstev, kolikor naj bi stala rekonstrukcija. Nihče ni vpraša!, če je res potrebna ena milijarda, ali je vse, kar je predvideno v elaboratu, -zv^ nujno potrebno. Malo je manjkalo, pa bi šli v rekonstrukcijo, ki bi jih stala eno milijardo dinarjev.
Nato je VI. plenum CK ZKJ sprožil razpravo o zaostajanju osebnih dohodkov za stopnjo naraščan'a našega gospodarstva   Govora je
bilo tudi o ihvcs-tii-ijah, pri čomer je b 1 ug<Wii7l<eoo. da so te včasih prenapete, premalo premišljene in dokumentirane. Opozorji i.c je bilo tudi na ogromne rezerve, ki jih imamo in kaU rili polno izkoriščanj narr lsnkc prinese piecc--.;nje poveftnje narodnega dthjdka. nc da bi bila potrebne za to kaka večja ;nvcstiei.jskt> sredstva
V ter- razgil-i i.em vzdušju in sploŠTifm razpoloženju za politiko skladnega povečanja produktivnost1 in osebnih dohodkov se je tudi omenjeni kolektiv vnovič lotil proučevanja že izdelanega elaborata. Tokrat je bd natančen. Skrbno je prfiveril, ali je res mogoče povečati proizvodnjo sa-
mo z izgradnjo novih kapacitet ali pa se da povečati obseg proizvodnje tudi z boljšim izkoriščanjem že obstoječih zmogljivosti. Na podlagi sugestij, ki so bile dane v tej široki razpravi, so se strokovnjaki lotili izdelave novega elaborata. Ko so ga končno predložili delavskemu svetu v potrditev, ni bilo treba odločati o eni milijairdi, ampak samo o 400 milijonih dinarjev In učinek investicij? Elaborat predvideva enak učinek investicij! To se zdi skoraj neverjetno, toda če upoštevamo, da je drugi elaborat upošteval možnosti boljšega izkoriščanja že obstoječih kapacitet, medtem ko je bil prvi usmerjen samo na nove
zmogljivosti, bomo tej spremembi kar verjeli. Zlasti še, ker .srečujemo podobne pojave, morda ne tako drastič-
ne, tudi v nekaterih naših podjetjih. Zato smo tudi opisali ta izposojeni prjmer.
J. B.
ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED
Predsednik Tito se je vrnil s svojeg i prvega letošnjega potovanja v inozemstvu. Finska ga je sprejela z odprtimi rokami. Leningrad — mesto belih noči, herojskega odpora, revolucije, Serenis. sinia evropskega Severa — ga je pozdravil v delovnem vzdušju.
Predsednik Tito se je na povratku s Finske ustavil v drugem največjem sovjetskem mestu, imel je daljši razgo. vor s Hruščovom. Od zadnjega srečanja se je nabral.i kopj novih momentov, svet se je spremenil, prejšnje delitve na »Vzhod« in »Zahod« ni več, vmes je danes vse polno novih barv.
Pojavili so se novi problemi: Kitajska, pripravlja se konferenca nevezanih držav, Sovjetska zveza se posebno zanima zn afroazijsko konferenco, ki bo prihodnje leto v Afriki, Kitajska diplomacija si na vse kriplje prizadeva, da bi Sovjetsko zveza zrinila s te konference. Peking poudarja na ves glas, da Sovjetska zveza ni azijska dr. žava, ampak samo evropska.
Predsednik Tito je odlično predstavil Jugoslavijo Fincem, bil je glasnik naše dobre volje, naše pripravljenosti, sodelovati z vsemi, ki niso proti nam. Obiskal je industrijsko, kmečko in severno, laponsko tretjino dežele. Tuji viri zatrjujejo, da se bo Finska udeležila druge konference nevezanih držav v Kairu in sicer kot opazovalec
To je še ena stična točka več, nov most, ki bo povezal dve državi. Toda, ne smemo preveč pretiravati, ta most je dobil šele prve pontone, vendar že rastejo v višino, iz vode.
Konec junija bo odšel Tita na uradni obi/ik na Poljsko — tja ga je povabil Gomulka, prvi sekretar poljske par-
tije. To bo srečanje dveh državnikov, ki sta močno vplivala na fiziognomijo Vzhodne Evrope in imata svoje mesto v zgodovini delavskega gibanja.
Tuji listi poročajo, da bo Tito avgusta ali septembra obiskal tudi Mad-
Od Finske do Indije
žarsko, oktobra pa bo sodeloval na drugi konferenci nevezanih držav. Letošnje leto bo sploh zelo razgibano. Jeseni bodo britanske parlamentarne volitve, takoj za njimi pa bodo volili ameriškega predsednika.
Medtem ko ves svet z vse večjo pozornostjo spremlja ameriško volivno kampanijo in ugiba, ali bodo britanski konservativci še obdržali krmilo v svojih rokah, je v Indiji že rešeno vprašanje: kdo naj govori v imenu 453 milijonov.
V 36 urah je bilo urejeno vprašanje, kdo naj bo naslednik Nehruja. Skrom. ni, (ilii Sastri, minister brez listnice, js postal predsednik indijske vlade.
Nehru je postal prvi minister v kritičnih trenutkih leta 1947, ko sta se po-javili na azijski politični karti dve novi državi: Indija in Pakistan, in je 11 milijonov ljudi, hindujcev in muilima-
nov, izgubilo svoj dom. To je bila največja selitev v moderni zgodovini. Pravijo, da je bil pravi čudež, da sc je takrat Indija sploh obdržala.
Prišlo je do soočenja moči med Indijo in Pakistanom, obe državi imata nerešen spor zaradi Kašmira- Indija je angažirana še na eni fronti: na Himalaji. Kitajska ni pripravljena umakniti sc s Himalaje, strehe sveta.
Ddeiščina, ki jo je prevzel Sastri, ni zavidanja vredna. Nehru t:h dveh problemov ni mogel rešiti. Toda pojavil se je še tretji: v zadnjih letih so začele tudi v Indiji cene nagla naraščati. Kaj je to za Indijo, za veliko armado napol zaposlenih Indijcev, za mestni in vaški proletariat, za slabo plačano uradništvo, si lahko vsak predstavlja.
Ena prvih stvari, ki se jih je lotila nova vlada, je bilo zato vprašanje cen. Toda Sastri bo moral rešiti tudi spor s Kitajsko. Indija od svojih stališč ne more odstopiti, lahko pa jih tolmači bolj elastično.
Nehru ni nikoli mogel preboleti udarca v hrbet, si so mu ga zadali Kitajci, tisti, s katerimi je podpisal listino o petih načelih »panč šila«. Prav Indija si je tako močno prizadevala, da bi prišla Kitajska v Združene narode, prav Indija je bila žrtev kitajske agresije. PcB.ing je sklenil pogodbe o ure-ditvi meja s številnimi državami, Indiji pa je porinil nož v hrbet.
Sastri jeva naloga ne bo lahki, moral bo upoštevati indijsko obču ijivost, moral pa bo tudi spoznati, da predstavlja vsaka rešitev kompromis. Tudi Indija bo morala malo popustili.
sporočamo žalostno vest, da je tragično preminil odbornik naše občinske skupščine, član izvršnega odbora občinskega odbora szdl, član zveze borcev nov in član zks
STANE SOMRAK
dragega tovariša bomo ohranili v trajnem spominu!
OBČINSKA SKUPŠČINA Z VSEMI DRUŽBENO-POLITICNIMI ORGANIZACIJAMI OBČINE NOVO MESTO
novo mesto. 9. junija 1964
Nekatere novosti v socialni službi
Preteklo sredo je Center za socialno delo v Novem mestu sklical posvetovanje s predsedniki in tajniki social-no-zdravstvenih komisij, ki delujejo na območju vseh krajevnih uradov novomeške občine. Pogovorili so se predvsem o novem odloku za podeljevanje socialnih podpor in odloku o priznavanju olajšav pri plačevanju zdravstvenih storitev, ki predvidevata nekaj večjih sprememb. S tema odlokoma je bila terenskim komisijam dana pristojnost za obravnavanje vseh socialnih zahtevkov občanov na svojem področju, kar pomeni, da se bodo lahko odslej ljudje obračali na te komisije in jim ne bo treba več hoditi v mesto.
Na posvetovanju je bilo sklenjeno tudi, da bodo soci-alno-zdravstvene komisije na terenu izbirale socialno, ogrožene otroke za letovanja v počitniških kolonijah, ker najbolj poznajo razmere na
vasi. Takoj zatem so bili sestanki socialno-varstvenih komisij v posameznih krajih, razen v Žužemberku in Sko-cjanu, kjer so že obravnavali problematiko na svojem območju. Ker je delo tako hitro steklo, lahko pričakujemo v prihodnje hitrejši način reševanja vseh socialnih zadev.
Za še samostojnejše delo komisij
Na zadnji seji izvršnega odbora ObO SZDL v Novem mestu so govorili o bodočem delu posameznih komisij, ki jih ima občinski odbor. Pripravile si bodo načrte za delo, ki naj bi zaživelo zlasti po volitvah novih vodstev v SZDL. Razpravlja-U so tudi o programu dola za novo tromesečje in o tekočih nalogah, zlasti Se » zvezi z delom v predkongresnem obdobju. —s. .
Začeto delo naj dokončajo!
Ne vemo, kaj Je krivo počasnemu izvajanju dat pri urediitivi (transformatorja in v zvezi s tem električnega omrežja na Vinicah. Ali preobremenitev z delom ali premajhno razumevanje za upravičene želje prebivalcev na Vinicah, Llpovščici ln Zapo-toku, krjor imajo zelo slabo električno razsvetljavo, posebno ob večernih urah.
Prebivalci so laiy>ko leto z veseljem pozdravili sklep Elektro Kočevje, da se na Vinicah postavi transformator, ki bo omogočil boljšo razdelitev električnega toka v omenjenih vaseh. Vasi so navezano na transformator v Ju-rjevioi. Tu pa imajo tekstilno tovarno, ki potrebuje precej električne energije, zato naj bi nov transformator na Vinicah omogočil boljšo dobavo toka. Dela pa teko prav po polževo: ogrodje ž<-Jeznega transformatorja sicer stru) t.
čakajo pa še vsa ostala dela: postavitev električnih drogov, ki bodo povezali transformator z električnim daljnovodom v dolžini več kot en kilometer ln druga dela. Prebivalci prizadetih vasi prosimo Elektro Kočevje, da z*' četo delo nadaljuje in čimprej dokonča. •*
Na novomeškem sej' mišču nič posebnega
Na ponedeljkov prašič sojem v Novem mestu J* hllo pripeljanih 912 P"^ skov, prodanih pa je bH° 441. Odkupna sezona poPu' Sča, zato je vedno m»n' kupcev, cene pa popuščaj0. Tokrat so prodajali P** ftičke po G.000 do 10.00» din.
„Za 42-urni tednik pri nas še ni pogojev"
— so nam povedali na občinski komisiji v Črnomlju — To verjetno za vse dolovne organizacije v občini ne bo veljalo, vse komisije, z občinsko vred, pa bodo morale bolj poprijeti za delo!
V občini Črnomelj vsa podjetja, tovarne in ostale delovne organizacije se vedno delajo po 48 ur na teden, čeravno je vsem dana možnost, da bi svoj delavnik skrajšali na 42 ur. Jeseni 1963 je bila imenovana posebna občinska komisija, ki naj bi to stvar urejevala, vendar je še vse po starem. Zakaj je tako in kaj je komisija doslej delala, smo zvedeli pri njenem predsedniku inž. Antonu Ma-tjašiču.
— Kmalu po ustanovitvi je komisija, ki jo razen mena sestavljajo še inž. Vlado Zore, dr. Branko Uršič, Matija Der-žaj in Polde Becaj poslala 19 gospodarskim organizacijam dopis, s katerim jih je pozvala, naj ustanove svoje posebne komisije za uvedbo 42-urnega delavnika. Prejeli smo le 7 odgovorov.,
Rudnik Kanižarica je sporočil, da pri njih zaenkrat ni pogojev za skrajšani delovni čas, ker zaradi pomanjkanja in fluktuacije delovne sile delajo ne le 48, temveč 56 ur na teden, Belsad ima težave s tržiščem. Opekarna, Begrad in kmetijska zadruga sta odgovorili, da se zaradi sezonskega dela še ne morejo odločiti za to novost, Belt pa se je odločil najprej urediti organizacijska vprašanja in izdelati temeljite analize. Vsa navedena podjetja pa so ustanovila svoje komisije, ki so to proučevale. Edino Lič je sporočil, da je njihov kolektiv pripravljal tedensko delo skrajašti za 6 ur. Svoje odločitve pa niso opremili s ^potrebno dokumentacijo, zato ' komisija tega nI mogle predložiti občinski skupščini v potrditev in tudi tam še vedno delajo od šestih do dveh. — Kje je vzrok, da je za skrajšan delovni čas v podjetjih tako malo zanimanja?
— Gotovo, da bi vsak raje delal manj kot več, vendar za Iste dohodke. Ce hočejo delavci delati manj ur, morajo * tem času nadoknaditi proizvodnjo tudi za manjkajočih 6 ur. Vsako podjetje pa mora pismeno obrazložiti ln dokazati, da ne bo na račun skrajšanega delavnika padla proizvodnja, da ne bodo dvignili cen itd. Tu pa je vzrok, da se Se noben kolektiv ni odločil «a to. Manjka strokovnjakov.
ki bi bili sposobni izdelati potrebno dokumentacijo!
— Ali se vaša komisija zadovolji s temi ugotovitvami?
— Se ni dolgo tega, kar smo ponovno pretresali naše delo. Sklenili smo, da bomo vsi člani komisije do 15. junija obiskali vse večje delovne organizacije v občini in se z njimi pogovorili o možno-si.'h, ki jih imajo. Stojimo pa na stališču, da ne bomo po izkušali uvesti 42-urnega delavnika za vsako ceno. Ce za
to ni pogojev, jih trenutno pač ni! Naša komisija pa bo skušala vplivati na delovne organizacije, da bi same začele resno proučevati vse možnosti za uvedbo skrajšanega delovnega časa. Kakor je slišali, bo v kratkem tako izšel zakon oziroma predpis, ki bo točno določal, pod katerimi pogoji s° lahko delovna organizacija odloči za to novost. Najprej moramo zainteresirati slehernega proizvajalca, da bo na svojem delovnem mestu res zastavil vse svoje sile, ne smemo pa dopustiti,
da bi podjetja skušala reševati ta problem samo z ostrejšo disciplino, skrajšanim odmorom ali pa z večjim fizičnim naporom. Tudi to je treba urediti, vendar je treba manjkajočih 6 ur dela na teden nadoknaditi predvsem z boljšo organizacijo dela, izobraževanjem na delovnem me.=.tu in takim nagrajeva-nnjem, ki bo d^avca resnično pritegnilo, da bo svoje delo čimprej opravil, vendar dobro, in z zagotovilom, da bo zaslužil prav toliko, če ne več kot doslej.
•   gostinsko-turistično posvetovanje v kočevju
Visoke dajatve, nedoslednost v nagrajevanju, nizek standard - ali kar vse skupaj
Te tri ugotovitve so v glavnem prevladovale na posvetovanju o turizmu in gostinstvu na Dolenjskem, ki je bilo v torek, 2. junija, v dvorani množičnih organizacij v Kočevju. Posvetovanje je sklical Okrajni sindikalni svet Ljubljana, sodelovali pa so še predstavniki gospodarske zbornice, Turistične zveze, sindikalnih svetov .in dolenjskih občinskih skupščin, gostinskih podjetij, društev in lovskih ter ribiških družin.
Posvetovanje (nekaj podobnega je pred več tedni že bilo v Kočevju) je imelo predvsem namen ugotovili, zakaj sta gostinstvo in turizem na Dolenjskem v tako težkem položaju, kje so vzroki za tako stanje in kako priti na zeleno vejo. 2e uvodno poročilo je nakazalo vrsto sicer dobro znanih problemov našega gostinstva, namreč nizke osebne dohodke gostinskih delavcev, odhajanje le-teh v druga podjetja in^ celo iz stroke, majhne sklade gostinskih organizacij, težke delovne pogoje, nestalne cene kmetijskih in drugih artiklov, težave pri prehodu na skrajšan delovni čas itd.
Gostinska podjetja so v vedno težjem finančnem položaju; ne ustvarjajo dovolj sredstev za sklade in za osebne dohodke. V razpravi na tem celodnevnem posvetovanju so prišli v glavnem do dveh ugotovitev; prvo so
zagovarjali predstavniki gostinskih organizacij, češ da povzročajo težave velike dajatve gostinskih organizacij, predstavniki sindikalnih svetov in drugih republiških in okrajnih organov pa so menili, da je glavna krivda za težave v gostinskih podjetjih samih, ki premalo izkoriščajo notranje rezerve in premalo odločno uvajajo nagrajevanje po delu.
Lahko verjamemo, da bi se stanje v gostinstvu z nižjimi dajatvami precej izboljšalo, prav gotovo tudi z iz-koriščenjem številnih notranjih rezerv in dosledno uvedbo nagrajevanja po delu, vzrok pa je še v nečem drugem, kar so nekateri v razpravi tudi omenili, namreč v tem, da imajo domači turisti premalo sredstev v te namene. Zaradi nizke plačilne sposobnosti domačih turistov morajo gostinci prilagoditi svoje cene njihovim kupnim možnostim, se pravi mimo ekonomskega raču-
POSLOVNA ENOTA POŠTE LJUBLJANA 2
sprejme *
— VEC DELAVCEV
Samsko stanovanje priskrbljeno. Delavcem, ki bi se na delo vozili z vlakom ali avtobusom, delno Povrnemo prevozne stroške.
Prošnje  dostavite na naslov:
POSTA LJUBLJANA 2. TRG 0F 5
»ŽELEZNINA«
trgovsko podjetje NOVO MESTO
razpisuje
prosto delovno mesto
— finančnega knjigovodje
Pogoji: srednja strokovna Izobrazba ali nepopolna srednja strokovna Izobrazba z najmanj dveml leti prakse. Nastop službe Je možen takoj ali po dogovoru.
Ponudbe pošljite na upravo podjetja. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
na. V razpravi so namreč tudi omenili, da ljudje po svetu porabijo okrog 40 odstotkov dohodkov za hrano in stanovanje, pri nas pa povprečno okrog 70 odstotkov.
Posebno vprašanje našega gostinstva je pomanjkanje oziroma fluktuacija gostinskih delavcev. V nekaterih občinah na ta način nazaduje kvalifikacijski sestav. Težaven bo tudi prehod na skrajšan delovni čas. 2e sedaj delajo povsod več kot 8 ur in le redkokdaj dobijo vse nadure plačane.
Med glavnimi nalogami — so menili na posvetu — naj bo v prihodnje družbeno-po-litično in strokovno izobraževanje gostinskih delavcev, da se bo kvalifikacijski sestav spremenil na bolje. V tem pa, da pride gostinski delavec prvi v stik s tujci, je tudi njegova pomembna družbena odgovornost.
F. G.
TA TEDEN V SKUPŠČINI
SR SLOVENIJE
V torek je zasedala komisija za prošnje in pritožbe re-p-ubUškpga zbora skupščine SBS; pregledala je reševanje prošenj in pritožb v zadnjem Času in obravnavala več novih prošenj in pritožb državljanov. — Odbor za prosveto in kulturo republiškega zbora je skupno z odborom za proučevanje zakonskih in drugih predlogov prosvetno-kulturnega zbora skupščine obravnaval več zaMjučnJh računov raznih skladov.
Včeraj so člani prosvetno-kulturnega zbora skupščine SRS sklepali o predlogu zakona o pedagoški akademiji v Ljubljani, o zaključnem računu sklada SRS za šolstvo za leto 1963 in o finančnem načrtu tega sklada m 1964, obravnavali so problematiko slovenskih gledališč, slovenske kinematografije in imenovali nekaj začasnih odborov za svoj zbor.
Komisija skupščine SRS z* usklajevanje republiških predpisov z ustavo je včeraj določila program za usklaje-
Mar je res že čas za »angleško soboto« ?
Komitenti službe družbenega knjigovodstva pri NB in komunalnih bankah na našem področju so v začetku maja dobili obvestilo o spremenjenem delovnem času bank, ki so uvedle tako imenovano angleško soboto: soboto kot dela prost dan — Predsednico svela delovnega kolektiva pri NB Novo mesto tov. Marijo Knafelc in predsednika sindikalne podružnice tov. Martina Kramariča iz iste banke smo zapletli v razgovor o vzrokih in posledicah t*ga ukrepa.
— Kaj vas je navedlo k uvedbi novega delovnega
časa?
— Petdnevni delovni teden uporabljajo že nekaj časa pri Splošni gospodarski banki v Ljubljani. Združenje KB nam je poslalo priporočilo, naj ga uvedemo tudi mi. Ko nas je služba družbenega knjigovodstva pri NB z dopisom obvestila, da so tak delovnik uvedli tudi pri njih, smo začeli o zadevi razmišljati. Ker služba družbenega knjigovodstva pri NB odtlej ob sobotah ne dela, ostajajo naše računovodstvo in tehnične službe brez dokumentacije in nimajo polne zaposlitve.
O novem delovniku je najprej razpravljal strokovni kolegij, ki je presodil dobre in senčne strani ukrepa. Predlagal je 2 rešitvi: po prvi bi ob ponedeljkih in sredah delali od 6.30 do 12. in od 14. do 18. ure, ob torkih in četrtkih od 6.30 do 14. ure, ob petkih pa od 6.30 do 14.30. Uradne ure za stranke bi bile ob ponedeljkih in sredah od 6.30 do 12. in od 14. do 17. ure, ob torkih in četrtkih od 6.30 do 11. ure, ob petkih pa od 6.30 do 12. ure. Sobota bi bila dela prost dan. Ta delavnik bi nudil strankam 29,5 ur delovnega časa na teden ali za 2,5 ur več kot dosedanji. Druga rešitev, ki je obveljala, pa je takšna: ob ponedeljkih delamo od 6.30 do 12.30 in od 14. do 18. ure, ostale dni pa od 6.30 do 14.30. Sobota je prost dan. Uradne ure za stranke so ob ponedeljkih od 7. do 11. in od 14. do 17. ure, ostale dni pa od 7. do 12. ure. Delovni čas, namenjen strankam, je enako dolg kot ta, ki smo ga imeli doslej, le da v zvezi s priporočilom občinske skupščine delamo zdaj popoldne ob ponedeljkih namesto ob sredah. V dneh, ko delamo za stranke, nudimo letem 1 uro več časa.
— Ali ste iskali kakšne ekonomske utemeljitve za svoj ukrep in se morda o tem posvetovali s komitenti?
— Ekonomskih analiz nismo delali, ker smo sledili pobudi ostalih bank. Tudi s komitenti se nismo posvetovali, pač pa smo jih o novem delovnem času obvestili 1 teden preden smo ga uvedli, z dopisi in v časopisju.
— Kakšno je vaše mišljenje o novem delavniku? Se vam zdi primeren ali ne?
— Dobili smo občutek, da novi delavnik ni najboljši. Zavoljo tega bomo v kratkem, če bodo ostale banke še vztrajale pri prosti soboti, uvedli prvo rešitev, s katero bomo imeli deljen delovni čas ob ponedeljkih in ob sredah. Ce pa bodo ostale banke prosto soboto opustile, se bomo vrnili na stari delovni čas, ki bo izpremenjen samo toliko, da bomo delali popoldne ob ponedeljkih namesto ob sredah.
— Vaš ukrep je v nasprotju z določili 84. člena zakona o javnih uslužbencih, ki določa, da traja delovni čas v javni upravi vsak delovni dan po 7 ur. Ali
ste preverjali zakonitost svojega ukrepa? —' Na to nismo mislili.
vanje republiških predpisov z ustavo za II. polletje 1964, obravnavala pa je tudi predlog zakona o urbanistični in-špekoiji. — Odbor za delo in soc. zavarovanje republiškega zbora bo obravnaval poročila skupščine republiške skupnosti republiškega Zavoda za socialno zavarovanje za leto 1963.
Zakonodajno-pravna komisija skupščine SRS je včeraj obravnavala predlog zafcona o urbanistični inšpekciji in predlog zakona o osnovi šoli. O zadnjem bo dsnes razpravljal tudi začasni odbor pro-svetno-kulturnega zbora za osnovno šolstvo. — Jutri bo o osnutku perspektivnega razvoja socialnega varstva za obdobje 1964-1970 razpravljal odbor za proučevanje zakonskih in drugih predlogov so-oialno-zdravstvenega zbora. Začasni odbor prosvetno-kul-turnega zbora za izobraževanje odraslih pa bo na svoji jutrišnji 2. seji obravnaval stališče oz. priporočila o nalogah na področju izobraževanja odraslih v Sloveniji.
Zakaj je predsednik komisije pobegnil ?
— Torej jutri ob 9. uri, tovariš predsednik? Prav! Prosim vas, pripravite se malo na odgovore, da bova prej opravila!
Naslednjega dne ob 9. uri, ko sem se zglasil v podjetju, mi je tajnica povedala, da je predsednik pred pol ure odpotoval v Litijo in da je na najin zmenek najbrž pozabil. Poiskal sem tajnika komisije in takrat se je razpletla zgodba...
Prejšnjega dne, takoj po najinem telefonskem razgovoru, ga je predsednik klical in se z njun zgovoril, da se dobita naslednjega dne zjutraj. Pogovorila naj bi se o delu komisije. Res ga je obiskal kmalu po 7. uri in se pri njem zadržal približno do osmih. V pomenku sta ugotovila, da komisija ni naredila posebno veliko in da se je premalokrat sestala. Tega mnenja so tudi ostali elani komisije.
Toda jaz sem ostal brez predsednika. S tajnikom sva se brez težav pogovorila. Povedal je precej pomembnih stvari; razgovor z njim je objavljen v tej Številki. V uredništvu našega Usta pa si ne znamo odgovoriti na vprašanje: zakaj je predsednik komisije pobegnil? D. L.
TRGOVSKE POMOČNIKE
ZA KOVINSKO STROKO, Z DELJENIM DELOVNIM ČASOM SPREJME
metalka
UUBUANA - Dalmatinova 2
SAMSKA ST\NOVANJA SO ZAGOTOVLJENA
Kooperanti bodo sami odločali
»Višja stopnja proizvodne rasti in s tem hitrejša rast potrošnje kmetijskih pridelkov je kljub pričakovani hitri rasti proizvodnje družbenega sektorja v veliki meri odvisna od intenzivnejše proizvodnje na zasebnih kmečkih površinah... F.nizvodno sodelovanje omogoča tudi na zasebnem sektorju hitro povečanje proizvodnje, povezuje de-. lovne izkušnje in napore kmeta z moderno mehanizacijo, kemizacijo. strokovnimi kadri itd., vključuje kmetovo ročno delo v specializirano tržno proizvodnjo tam, kjer zahteva tudi sodobna tehnologija veliko živega dela in kjer daje zategadelj tudi boljše materialne rezultate.«
(Rudi Čačinovič: Aktualni problemi kmetijstva na vasi)
Oti teh ugotovitvah se odpira vrsta zelo otipljivih možnosti v kmetijstvu za v prihodnje.. Prav gotovo bo uresničevanje novih nalog v okviru teh možnosti v izdatni meri odvisno od pravilnega pristopa samoupravnih organov kmetijskih delovnih organizacij, ki bodo te dni izvoljeni. Najvažnejši razlog za to je treba videti v tem, da bodo kot samoupravljavci bolj kot do zdaj nastopali kmetje — kooperanti.-Samo tako samoupravno delo, ki bo delalo za skupne ip medsebojne interese, predvsem pa za čim večje koristi od kmetijstva, bo kos nalogam, ki jih zastavlja sedanje obdobje kmetijskega razvoja.
Bodočim samoupravnim organom kmetijske zadruge v Novem mestu se .v tem obsegu nalog zastavljajo nekatera vprašanja, ki zahtevajo res temelji-tejše proučitve. Pravico do reševanja teh vprašanj uzakonja za te organe tedi statut zadruge, ko govori, naj bi se v posameznih predelih odločali za vrsto proizvodnje sveti zadružnikov. Največjo pozornost nameravajo seveda posvetiti pogodbenemu sodelovanju, ki bo na posameznih območjih drugačno.
Že   dosedanji zadružni
fvet je zadružnike priprav-|al do tega, da bi se v čjm večjem številu vključili v
proizvodno sodelovanje, s tem da jim je poskušal obenem nakazati možnosti specializacije. Specializacija bo lahko v prihodnje zajela predvsem vse tiste dejavnosti, s katerimi se ukvarja sama zadruga: pridelovanje krme, rejo prašičev, krav, pitancev itd. Kooperacija naj bi bila tako temeljita oziroma čvrsta, da bi družbeni kmetijski sektor ne trpel preveč zavoljo zavrtega lastnega širjenja površin in proizvodnje. Socialistični sektor se bo namreč v naslednjih letih povečal od sedanjih 1.339 ha na 1.600 ha, medtem ko bo zgornja meja zadružnih obdelovalnih površin nekako pri 3.000 ha.
Vse ostalo bi moralo torej nadomestiti pogodbeno sodelovanje z zasebnim sektorjem. Načrti kmetijske zadruge so v tem pogledu nedvomno lepi, predvsem pa daljnosežni. Utemeljevanje vsega tega, predvsem pa skrb za proizvodnjo, ki prinaša večje dohodke, opravičuje kreditiranje zasebnih kmetovalcev. Kmetijska zadruga v NoVem mestu je že v gospodarskem letu 1963/64 vložila pri zasebnih kmetih — kooperantih 30 milijonov dinarjev prek raznih oblik pogodbenega sodelovanja (gnojila, semena, plemenski pujski, teleta). Ker bodo poslej o višini
PISMA UREDNIŠTVU
Kaj je s programskim svetom kina KRKA?
f ovarii urednik!
Tako se sprašuje dopisnik p tO. Stev. DL. Njemu in ostalim najprej tale informacija! Programski svet pri Za-podu za kulturno dejavnost v Novem mestu je 21. januarja 1964 s posebno odločbo ime-noval svet za kulturo pri občinski skupščini; do zdaj se jt dvakrat sestal in reševal iekoče zadeve, o čemer pa bo »pregovoril predsednik programskega sveta v eni naslednjih Številk DL. Glede programa pa danes tole pojasnilo
V Novem mestu imamo dva kinematografa, ki prika-ieta letno okoli 270 filmov. To je več kot v letu 1962, ko je bilo na sporedu 230 filmov, od tega 208 tujih in 22 domačih. Primorani smo vrteti vse filme, često tudi kinotečne in reprizne. kar pa ni vedno v skladu z navodili in željami programskega sveta Oseba, ki jo je pooblastilo podjetje, pri sklepanju pogodb ne more vplivati drugače, kakor da je v enem mesecu več umetniško dobrih filmov, v drugem pa več komercialnih. Filmi so razporejeni po terminu ali žanru, medtem ko je kvaliteta odvisna od trenutnega filmskega fonda v državi.
Letos je bilo na sporedu v kinu Krka 56 filmov, od tega kar 23 takih, ki so prejeli domača, mednarodna in svetovna priznanja, 5 filmov pa je bilo kinotečnih Film »Iz oči p oči«, ki je prejel lani v fulju veliko zlato areno kot najboljši domači film zadnjih
let, si je na sedmih predstavah ogledalo le 355 obskoval-cev, medtem ko si je najboljši film letošnjega uvoza »črna kronika« (nagrada kritike v Berlinu) ogledalo na 'petih predstavah 616 gledalcev.
Če dopisnik meni, da je vodstvu kinematografov aH osebam, ki delajo pri tem, vseeno, kako in kaj, se moti. Tudi mi želimo, da bi bilo čim več kvalitetnih filmov. Ni pa nam vseeno, da smo pri 23 filmih »pogoreli«. Razumljivo je. da je treba iti po poti prevzgoje gledalca. Zal tega tako kmalu ne bomo dosegli, naj bo programska politika Se tako dobra. Večina obiskovalcev prihaja v kino zavoljo razvedrila, zato jim umetniška vrednost filma ni posebno važna.
Ce bi dopisniku in ostalim obiskovalcem pojasnili, kako je z uvozno politiko, bi bila marsikatera vprašanja bolj razumljiva. Ker pa bi zato potrebovali daljšo obrazložitev, se v to danes ne bom spuščal.
In še beseda, dve o vzgoji! Pri svetu Svobod in PD je te tri leta komisija, ki ima nalogo uvajati filmsko vzgojo v šole, med mladino in odrasle. Kljub njenemu prizadevanju pa uspehov ni bilo. Nekaj dobre volje so pokazali le na gimnaziji in učiteljišču.
Spričo vsega ne moremo biti zadovoljni z enostransko ali neutemeljeno kritiko, če bi tako žigosali nepravilnosti, bi se morali z isto pravico vprašati, kaj je s kulturo sploh, posebno pa: ali res ne maramo dobrih filmov in zakaj fe bolj privlačna »limonada«?
FRANC SEGED1N vodja »note Kino Krka
kreditiranja kmetov lahko sklepali sveti zadružnikov posameznih okolišev,' bo postala ta oblika trdna vez med zadrugo in zasebnimi kmečkimi gospodarstvi. Kmetje, ki bodo lahko vzeli v rejo 30 ali več pujskov (v dveh izmenah), pa bodo na primer šteli kot redno zaposleni z vsemi ugodnostmi, s tem da bo njihov osebni dohodek odvisen od prireje živali, ki jih bodo pogodbeno redili. Letos ima zadruga že en podoben primer. To pa je že oblika specializacije, ena od tistih oblik sodelovanja, ki jih bo zadruga tudi v prihodnje prvenstveno pospeševala. Seveda so take oblike šele skromni začetki pogodbenih odnosov, ker bi na primer pri 7.000 kmečkih gospodarstvih na območju kmetijske zadruge porabili za kreditiranje ne 30, ampak najmanj 150 milijonov. Tolikšnih sredstev pa trenutno zadruga še ne zmore in bo ustrezna vprašanja reševala postopoma v prihodnosti.
Na ta vprašanja smo opozorili predvsem z namenom, da bi tudi samoupravni organi kmetijske zadruge, predvsem pa izvoljeni kooperanti kot njeni soupravljavci začeli razmišljati o nalogah, ki jih bodo morali reševati v svoji mandatni dobi.
ZB v Krmelju bi rada prapor
Zveza borcev v Krmelju se uspešno in smotrno loteva problemov svojih članov. Odločili so se, da bodo organi zaciji oskrbeli prapor. Potrebna sredstva bedo zbrali z raznimi prireditvami 1er s prispevki občanov. Prihodnje leto bodo v Hinjcah postavili spomenik 13 talcem.    D. B.
BORCI I. SAB, M SVIDENJE!
Dolenjska je v soboto in nedeljo spet nudila gostoljubje starim partizanskim znancem. Tokrat so bili v gosteh borci prve slovenske artilerijske brigade NOV in POS.
Slovesnosti ob 20. obletnici ustanovitve brigade so se začele v soboto dopoldne na Dvoru pri Žužemberku, nadaljevale pa v prijazni vasici Podgrad pod Gorjanci in v Dolenjskih Toplicah, kjer je bila brigada pred 20 leti ustanovljena. Domačini so bivše partizanske topničarje povsod prisrčno sprejeli in toplo pozdravljali, "saj so se mnogi po dvajsetih letih prvič spet srečali in obujali spomine na najtežje dni naše ljudske revolucije. Prisrčne sprejeme so partizanskim topničarjem pripravili tudi pionirji osnovnih šol. Borci — topničarji iz vse Slovenije so pionirskim odredom in domačim organizacijam Zveze borcev poklonili več praktičnih daril. V spomin padlim tovarišem so pri spomenikih in na grobiščih položili tudi spominske vence.
Posebno lep sprejem so nekdanjim topničarjem, borcem I. SAB, pripravili v soboto popoldne vaščani Pod-grada, ki so starim znancem iz partizanskih dni pripravili tudi prisrčen partizanski piknik. Ob prigrizku, domači kapljici, starih spominih in ob zvokih harmonike je iz ust bivših topničarjev po vasi kaj kmalu zadonela vese la partizanska pesem. Prisrčno in veselo srečanje ljudi, ki so kovali svoje tovarištvo in prijateljstvo v najtežjih časih, je bilo tako, kot da ne bi od takrat minilo že devetnajst, dvajset let...
V soboto zvečer je bil v Dolenjskih Toplicah partizanski miting " s sodelovanjem članov SNG in Frontnega gledališča VII. korpusa. Ko se je zvečerilo, pa so na več mestih prižgali bengalični ogenj — starim partizanskim topničarjem in borcem 1 SAB v pozdrav.
Glavne slovesnosti ob 20
obletnici ustanovitve I. artilerijske brigade na Slovenskem so bile v nedeljo dopoldne v Dolenjskih Toplicah. Ze ob sedmih zjutraj je godba zaigrala budnico, od osmih do devetih pa je godba iz Novega mesta na topli-škem trgu igrala partizanske pssmi. Borci, ki so prišli že' v soboto, so se pozdravljali s starimi bojnimi tovariši, ki so prispeli v Dolenjske Toplice v nedeljo zjutraj. Prišli pa so tudi mnogi prebivalci iz okoliških krajev in vasi, da bi se pozdravili s starimi znanci, ki so se skupno borili za današnje lepše dni..
Ob pol desetih so zadons-le fanfare. Po zboru brigade — postrojenih je" bilo 380 borcev — se je na jasi ob gozdu začela glavna slovesnost. Na tribuno, kjer so bili med drugimi tudi član IK CK ZKJ Franc Leskošek, predsednik skupščine SRS Ivan Maček, podpredsednik skupščine SRS tir. Marijan Brecelj, generalpodpolkovni-ka Rado Pehaček in Franc Poglajen, je stopil prvi komandant brigade, sedanji podpolkovnik JLA Miha Mišic in nagovoril zbrane:
»Želel bi, da obudimo danes, ko praznujemo 20-letni-co ustanovitve I. SAB, spomine na težke, toda slavne dni naše revolucije, ko smo se z našimi topovi in havbicami borili skupaj z drugimi enotami VII. korpusa na Dolenjskem, Notranjskem, v Beli krajini in drugod proti fašistom ter domačim izdajalcem. Predvsem pa želim, da se spomnimo naših tovarišic in tovarišev, ki so dali svoja mlada življenja za uresniči-
tev velikih idealov naše revo [ lucije. Počastimo njihov spomin   z   enominutnim molkom ...«
Nato je opisal pot, boje, uspehe in napore I. SAB in! končal z besedami:
»Opravičiti pa se moram, da nisem skoraj ničesar govoril o topničarjih, o tovariših, ki so bili pripravljeni v svojih najlepših letih sprejeti vsako nalogo in žrtvovati svoja življenja za ljudstvo in svobodo, ki jo imamo d* nes. Gledati smo morali nO le sovražnika, ki smo ga obstreljevali, temveč hkrati tudi skrbno varovati svoje * ledje. V takšnih pogojih p» je topniška enota lahko obstajala le, če so jo sestavljali predani, disciplinirani in požrtvovalni borci ter sposobni komandirji. Vse te odlike pa so naši topničarji imeli in zaradi teh odlik so tudi zmagovali.«
Zbrane topničarje je pozdravil tudi predsednik občinske skupščine Novo mesto Sergej Thorževskij, komandant ljubljanskega vojnega področja general-podpol-kovnik Rado Pehaček pa se je partizanskim topničarjem zahvalil za pionirsko delo, H so ga opravili med vojno.
S proslave so poslali pozdravne brzojavke tovarili j, Titu, CK ZKS in ZZB NOV Slovenije, zaključili pa so tO člani SNG s kulturnim programom.
Popoldne je bilo v zdravilH škem vrtu v Dolenjskih Toj plicah partizansko rajanj** potem pa so se bivši topničarji spet razšli z željo, d» bi se še večkrat srečali .•• R. 9
Lep izlet članov Zveze slepih
Osnovna organizacija Zveze s'.epih v novomeški občini je v soboto in nedeljo pripravila svojim članom in njihovim spremljevalcem prijeten izlet, ki se ga bodo še dolgo spominjali. V Ljublja-
Stanetu in Lojzetu v slovo
Stane in Lojze, rojena na Kalu pri Prečni v Somrakovi družini med 13 otroki, sta nas zapustila. Stane je bil rojen 1919., Lojze pa 1921. leta. Pet izmed osmih sinov iz družine Somrakovih je sodelovalo v NOV, Stane je bil od 1941 do 1945 v vojnem ujetništvu, en sin je zgorel v krematoriju nacističnega taborišča Maut-hausen in le najmlajši, premlad, da bi nosil puško, je ostal doma. Z očetom, mater-fo in petimi sestrami je tudi on na terenu aktivno sodeloval z narodnoosvobodilnim gibanjem. Oba pokojnika. Stane in Lojze, sta bila komunista.
Pokojni Stane je od 1945., ko se je vrnil iz taborišča, pa do 1949 delal v železniški kurilnici v Novem mestu, Ze takrat mu je odbijač železniškega vagona skoraj pretrgal nit življenja. Od 1919 do 1955 je delal v personalni službi nekdanjega OLO Novo mesto, nato pa vse do zadnjega dne v kmetijstvu. Polnih 9 let dela in življenja (7 let v Okrajni zadružni zvezi, zadnji dve leti pa pri KZ Novo mesto) je posvetil kmetijstvu- Ta njegov osebni prispevek je • vreden toliko več, sai dobro vemo, da je kmetijstvo ena najtežavnejših itanog v našem gospodarstvu. Poleg tega jt bil Stane na našem področju znan družbeni delavec. Sodeloval je v mnogih družbenih organizacijah, bil član Steinl-nih komisij in odborov, povsod pa so cenili njegovo možato in preudarno besedo. V tej mandatni dobi je bil tudi
odbornik občinske skupščine v Novem mestu.
Pokopu Lojze je od leta 1941 aktivno sodeloval v NOB, spomladi 1943 pa je vstopil v partizane. Ko so bile ustanovljene prve partizanske artilerijske enote, je postal artile-rist. Po vojni je ostal v JLA in je kot artilerijski oficir služi' v več garnizonih. Na Dolenjsko, v zavetje domačega kraja, je prišel na proslavo ustanovitve I. SAB. Na povratku k družini v Tolmin je skupaj z bratom Stanetom v ponedeljek zjutraj preminil v tragični nesreči.
V družini Somrakovih sta zazevuli dve veliki rani. Obema družinama in vsem svojcem naj lajša .žalost in naj jim bo v tolažbo zavest, da ob skupnem grobu obeh pokojnikov stoje'enako prizadeti tisoči prebivalcev novomeškega okoliša, njuni bojni tovariši in družbeni' delavci, ki so oba pokojnika cenili in spoštovali. Njun dragoceni prispevek h graditvi naše družbe, ki sta ga darovala kot komuniste in človeka, je za nas vreden toliko več, ker vemo, da preminulih bratov ne bo moč nadomestiti.
ni so si ogledali zavod ** slepo mladino in bili sprejeti na republiškem odboru Zveze sJepdh Slovenije, v skofjl Loki pa so se pomudili X Centru za rehabilitacijo id varstvo slepih. Po kosilu n» Okroglem pri Kranju so se prek Kranjske gore in Vršiča odpeljali po dolini Soc** v Novq Gorico, Koper in Fe-zan pri Portorožu, kjer im» novomeški Rdeči križ svoj dom. V nedeljo dopoldne s° se kopali v morju, popoldo1 pa so se prek Postojne dovoljni vrnili domov. Izle* je vodil učitelj M. Tratar ij> sproti razlagal posebnosti krajev, skozi katere so se ** žili slepi s svojimi spremlj* valci. — Pohvalo zasluži ttf di vodstvo organizacije, V tako prizadevno skrbi za sv0, je člane. Izleta so se udelet li tudi nekateri slepi iz si njih dolenjskih občin.
Naročite DOLENJSKI LIST lorodnikom *
tujini — hvaležni va«1* bodo za pozornost'.
sporočamo Žalostno vest. da sta tragično preminila člana zveze borcev nov
LOJZE SOMRAK
borec nov oi) leta 1941 - podpolkovnik JLA
in
STANE SOMRAK
direktor kz -krka« - novo mesto
dobra tovariša bomo ohranili« v trajnem spominu!
združenje borcev nov občine novo mesto
novo mesto 9. junija 1964
NJIHOV DRUGI DOM PRI GOTNI VASI
Sezonski delavci so živeli doslej preveč prepuščeni sami sebi — . Letos je podjetje začelo za njih resneje skrbeti, zamujeno pa je v enem letu težko nadoknaditi, ker sredstev ni na pretek — 1,800.000 din za 70 ljudi za kolektiv, ki šteje 150 ljudi, kar precejšen znesek.
Ko sem se bližal Oprema-lesu, sem razmišljal, kako zastaviti besedo, kar sicer ni moja navada. Namenil seni se obiskati sezonce Komunal- • nega podjetja, ki imajo tam Pri Opremalesu svoje začasno bivališče, svoj dragi dom. Stane Mrvar iz Gotne vasi nii je pokazal na sosedno dvorišče: »Tam jih boš dobil!«
— Kakšni so?
— I, kakšni? Takšni kot mi! Sami fejst'fantje! Včasih vržejo karte, kadar imajo čas. Nihče ne more reči slabe besede o njih!
Vstopil sem v sobo, kjer so sedeli za mizo in metali briškolo. Marjan Zelič, Marko Atelj, Radko Pavlovič. Andrija Vidić, Jure Sekič, Gajko Gagič, Petar Patača, zivko Selić in Ivan Zrilič. Vsi so iz Benkovca pri. Zadru. Pozdravili smo se in brez najmanjše zadrege je pogovor gladko stekel.
— Kako se počutite v Slo-veniji?
— Dobro je. Nas zanima predvsem zaslužek, drugo" se nato vse uredi in najde. Podjetje lepo skrbi za nas. — Tako je odgovoril Ivan Zrilič, vodja skupine, ki je nato v razgovoru vodil besedo.
— Ste zadovoljni s hrano?
— Hrana je naša stvar. Kolikor kupimo in plačamo, toliko jemo. Za dobro delo je potrebna dobra in tečna hrana, sicer bi prišli brez kože nazaj v Dalmacijo. Kuhamo si sami. Eden iz skupine ima s seboj ženo in ta kuha za vse.
— Čeprav najbrž veliko delate, ste včasih gotovo pro-• sti. Kaj pa takrat?
— Mlada si poiščejo zabavo In gredo tja, kjer jim ugaja. Odrasli vržemo karte, poleži-
smo,' popijemo kozarec vina ali piva in pokramljamo. Od podjetja smo dobili žogo in šah, tudi domino so nam ponujali, pa smo odklonili. Mi
smo prišli delat in zaslužit!
— Ta, ki je tokrat prvič v Sloveitiji, naj pove, kaj je bilo najtežje ko je prišel?
— Najtežje je v začetku z jezikom. Najprej smo se vprašali, kako se bomo sporazumevali. To se je kmalu uredilo. Slovenija je zelo lepa. — Tako je odgovoril eden izmed mlajših, Ivan Zrilič pa je nagajivo dodal: — Skrbelo jih je, kako se bodo sporazumevali z dekleti, ko ne znajo jezika! — Vsi smo se nasmejali.
— Kako gledate na podjetje in kakšen je zaslužek?
— Zaslužek je v redu, lahko ostane takšen, kot je. Mi si   želimo   lepega vremena,
zdravega hrbta in rok in dobrega dela, to vse pomeni dober zaslužek, če pa tega ne bi bilo, bi že davno.odšli. Nekateri smo pri Komunalnem podjetju že tretje leto in še bomo prišli. Doma družine čakajo na nas in na denar, ki ga je treba pošiljati. Devet, deset ali 11-člansko družino je težko preživeti, če je suša, ta je pa pri nas v Dalmaciji stalen gost. Za dva-najsturno težaško delo zaslužimo po 50 tisoč na mesec.
— Ali sodelujete v delavskem samoupravljanju?
— Ta.ko kot drugi se pripravljamo na volitve DS, v katerem bomo imeli 2 predstavnika. Ko smo razpravljali o statutu, so nam oskrbeli
nekoga, da nam je razložil njegova določila v našem jeziku, in tudi o pomembnejših sklepih DS nas obveščajo tako. Sicer živimo z ostalim kolektivom kot eno. Hodimo na izlete, ki jih prireja sindikat, udeležujemo se sestankov in zadovoljni smo.
Razkazali so mi prostore, v katerih živijo. Komunalno podjetje res skrbi zanje in vsi iz skupine so zelo snažni. Marsikaj pa bo treba še urediti. Spalnica je premajhna, obleko imajo po kovčkih in razvešeno po žebljih, zabitih v stene. Stranišče je za vseh 46, kolikor jih je, eno, in še to je na šbrbunk, umivalno korito, ki je na prostem, pa je le poldrugi meter dolgo. Skromni, kot so, so delavci iz skupine Ivana Zriliča zadovoljni, Komunalno podjetje pa jim bo moralo življenje še izboljšati.
MILOŠ JAKOPEC
NEIZPOLNJENE
OBLJUBE
«*i Ko je lani v decembru zaradi zime začelo zmanjkovati dela, so nam pri podjetju rekli, da lahko gremo domov na 2-mesečni zimski dopust. Strinjali smo se s tem, saj si človek po letu dni zaželi videti svojce. Razdelili so nam odločbe in povedali: »S temi papirji pridite v marcu nazaj, pa vam bomo šteli 45 dni kot neplačan dopust, 15 dni dopusta pa vam bomo plačali!« Vrnili smo se, toda 15-dnevnega dopusta nismo dobili plačanega.   " '
Pionirjev predstavnik je prišel v naš kraj. Iskal je zidarje. Obljubljal je 159 din na uro in 500 din bruto terenskega dodatka na dan. S seboj je imel papirje, izvleček iz tarifnega pravilnika in tam je bilo tako napisano. Prebrali smo. Odločili smo se in prišli. Delamo z drugimi zidarji na stavbi. Toliko naredimo kot oni, toda mi imamo 130 din na uro in 7200 din terenskega dodatka. Zakaj tako? »Nimate kvalifikacije kot oni!« Tri leta morate delati pri nas, pa boste dobili kvalifikacijo in boste plačani kot oni!« Tako so nam pojasnili.
Res je: nimam papirjev o kvalifikaciji. Toda delani tako kot zidar, ki takšne papirje ima! Zakaj so ml obljubili nekaj, česar zdaj ne dobivam? To spravlja človeka v slabo voljo!
Takšna je pripoved zidarja s Kosmeta, ki je prišel letos prvič v Slovenijo. -
komunalno podjetje za sezonce:
,Do zdaj smo dajali premalo, letos pa veliko vež'
Razgovor s sezonskimi delavci iz Dalmacije, ki delajo pri Komunalnem podjetju Novem mestu — »Zadovoljni smo! Za natf je najvažnejši zaslužek, ker številne družine doma čakajo na denar!« — Tako so povedali sami, v upravi podjetja pa so jih pohvalili kot zelo dobre delavce — Pogoji, v katerih živijo, niso najboljši, marsikaj pa bo treba še izboljšati.
Tov. Jože Gcsenca, direktor Komunalnega podjetja, ni bil presenečen nad obiskom.
— Sezonci te zanimajo, kajne? — Tako me je kar sarn prehitel z vprašanjem in nadaljeval:
— Povedali so mi, da si že bil pri njih v Gofcni vasi. Priznati moramo, da ni vse tako, kot bi moralo biti in kot bi tudi mi želeli. Skrb za sezonske delavce smo preveč zanemarili v prejšnjih letih, kar na mah, pa zamujenega nd mogoče nadomestiti. Letos smo storili precej. Približno 1,800.000 dinarjev smo dali zanje samo. letos! še vedno je precej stvari, ki jih bo treba urediti, toda denar, denar ...
Naj kar naštejem, kaj vse
smo uredili letos. Postavili smo lesenjačo, tam pri Opremalesu. Ti, kd stanujejo v njej, imajo lepe prostore. Le-senjr.čo smo predelali iz starih in jo primerno preuredili. Ker smo delali sami, nas je vse veljalo približno 1 milijon, sicer bi bilo veliko več. Letos smo za 70 se-zoncev, ki jih imamo, kupili 3 nove štedilnike in vso potrebno posodo. Kupili smo 46 železnih postelj z vzmetnicami in slamnjačami, 200 volnenih odej, 200 rjuh, vzglavnike in še razne druge drob-njarije. V gospodarski stavbi eno spodobno sobo, v spodnji pa bo treba vstaviti večja okna. Tam smo popravili tudi stopnice. Naštetega je za nadaljnjih 800 tisoč dinarjev. Življenjski pogoji naših sezonskih delavcev so se v tem precej izboljšali, ni pa še vse docela urejeno. Stranišča in umivailnike bo treba še urediti. Oboje je vsekakor pomanjkljivo ln tudi inšpekci-
ja nas je že opozorila na to. S fanti pa smo zelo zadovoljni, zelo pridni delavci so, tako da jih moram pohvaliti.
Kuharicam dajemo mi po 12.000 din na mesec, nekaj primaknejo tudi sami. Razen tega kupimo drva, kar jih porabijo za kuho (približno 20 metrov na leto), krijemo stroške za vodo in za elektriko. Za 150-članski kolektiv to ni malo. še zlasti zato, ker vse te izdatke lahko krijemo samo Iz materialnih stroškov.
Ko smo letos sprejemali statut, smo jim priredili posebno razlago, v srbohrvaščini in tudi sestanke prirejamo zanje posebej, kadar gre za kakšne pomembnejše stvari. V organih samoupravljanja doslej niso imeli svojih predstavnikov, z novim statutom pa smo tudi to reč načeli, V DS podjetja bodo imeli med 1-7 člani 2 svoja predstavnika, v svetu gradbene enote pa med 7 člani prav tako 2 predstavnika.
Rade trdi: »Jaz nisem
sezonec!«
Rade Mikanovic je doma iz Prijedora, Franjo Zeko pa iz Gornjega Vakufa. Oba sta torej iz SR Bosne in Hercegovine. Kot železokrivca delata pri SGP Pionir. Našel sem ju v samskem domu.
— Jaz sem v Sloveniji tokrat prvič, Franjo pa je 1959. leta že delal pri Gradisu. Pogoji pri Pionirju niso slabi, zlasti kar se stanovanja in prehrane tiče, čeprav je hrana malce draga. Tako je začel kramljati Rade Mikanovic in nadaljeval:
— štirje obroki na dan (zajLlc, enolončnica, kosilo in večerja) veljajo 510 dinarjev, stanovanje tu v domu pa 2000 din na mesec. Stanovanje je zelo poceni, saj mi ne bi bilo žaf dati zanj tudi 4000 din. Nekoliko težav je s" pranjem perila, ki ga peremo sami, ker pralnica v domu še ne dela. Kot je slišati bo kmalu stekla, pranje i pa bomo nato seveda plačevali
posebej. Hrana je dobra ln tudi na gradbišče nam jo dostavljajo. Ko smo prišli, smo bili prijazno sprejeti in se čutimo popolnoma enakovredne, , ,
— Kako imate urejen prosti čas? Ali je kaj zabave in razvedrila?
Besedo je prevzel Franjo Zeko, ki je očitno mlajšd in ga takšne stvari pač bolj zanimajo: i
— V prostem času študiramo, se pripravljamo na Izpite, na razpolago nam je tudi televizor. Kar nas je mlajših, bi si želeli žogo za nogomet in morda košarko in odbojko. Tega pogrešamo. Orga> nizator nam manjka. Doklei je bil tukaj neki tehnik, na* je vodil na treningih za nm gomet, ko je odšel pa smo prenehali. Tudi sami smo n<j kaj krivi. Kulturno-prosvetaO delo bi prav talko .lahko zaživelo tu v domu, saj dvbraj
,no imamo, mladine pa je T naših vrstah dovolj.
— Zdaj pa še besedo aU dve o težavah, če jih Imate?
— Jaz niseim sezonec, jS spet povzel Rade, nisem prpi šel, da bi delal mesec ali dvjt rad bi ostal stalno tukaj, ul bom vedel, da mi pozimi nI bo treba iskati delo drago*, bom ostal, če pa takšnega zagotovila ne bo, bom ob »iS vi priložnosti odseli Ptrisal sem s skupino, naša pogodM pa glasu samo do 15. decerri? bra letos. (
Tudi zadeva s terenskim dodatkom nam ni všeč. Kolikor vem, pripada delavcu tej renski dodatek na mesec, | katerem je delal po 8 ur na dan. Pri Pionirju ti ga ukinejo, če delaš manj kot 10 u| na dan. Zgodi se, da rnoraf za nelkaj dni na hitro domov in 10 ur na dan v tistem m* secu ne boš več ustvaril, pa si ob dodatek! ,
V takšnem prostoru stanuje skupina sezoncev SGP Pionir v Novem mestu, v stavbi v naselju Nad mlini, ki jo bodo najbrž še letos podrli. Z mal-Jjfc truda in skrbi (morda bi moralo za to poskrbeti uelovišče?) bi se dali prostori dostojno vzdrževati, takšni kot so zdaj, pa so prava sramota! V tem Primeru je skrb za človeka v celoti odpovedala!
KRIVICA—
Sezonski delavec s Kosmeta, ki dela pri SGP Pionir -mKo leto, pripoveduje: 8 7* To stanovanje nI dobro, toda ker smo iz drugega
niarmum0m hiU dobra za nas! Pri tem & 113 Siroko za' , z r°kami, hkrati pa sta se mu na obličju poiskala trpkost in jeza.
te       Snažilko imamo, toda pride, kadar pride, zato So»e niso niti za živino primerne. Lani smo lztovarjuli opeko in siporeks za streho na sradbišču steklarne. Delavcev nI bilo, zato smo iztovarjali P° rednem delovnem času. Vsak drugi ali tretji dan, kot Pač prihajali vagoni, sem delal s skupino 10 delavcev "[J 4. ure popoldne do 10. ali 12. ure ponoči. Dogovorili ~tn° se, da bo to obračunano kot nadurno delo. V nadurah sem naredil več kot v rednem delovnem času. S to-arlšl sem izračunal, da bomo dobili po 100 tisoč tisti j~®sec- Ko so bile plače, smo dobili po 1 tisoč do 2 tisoč a"J kot drugi... Fantje iz skupine so me skoraj odrli. 0 smo se oglasili ln vprašali, kako je z zaslužkom, so "an> rekli; »Nič ne. skrbite, tisto bosle že dobili!« Pa 01 »ilo nič.
,   c« bi nam rekli: »Vi ste naši in ml vaši. podjetje v težuvali, pomagajte!« bi poprijeli ln ne bi zamerili, krivi      do danBS nlsem Pozabil, ker se mi je zgodila
Ko govorimo o sezoncih, ne gre za očitanje, pač pa za opozorilo in odkrito besedo, ki naj bo začetek poštenega razgovora. Proizvodnje ne sestavljajo samo stroji, pač pa predvsem ljudje, Vse, kar delamo, je namenjeno ljudem. Tudi sezonci so ljudje.
Ne štejmo v zlo tega, kar so povedali posamezni sezonci. Prišli so v tuji svet, povsem nov in takšen, kakršnega niso vajeni. V svojem mišljenju in gledanju so prinesli s seboj del tistega sveta, v katerem so živeli doslej. Tega jim ne smemo kratiti. Tudi oni gradijo našo družbo.
Vprašajmo se, ali smo jim pomagali dovolj! In če se nam bosta zdeli njihova ocena ali misel preostri, se vprašajmo še to: ali bi bili mi pripravljeni stanovati v takšnih stanovanjih in živeti v takšnih pogojih kot oni? Odkod nam pravica terjati to od njih? Težav je veliko, sredstev pa malo, toda to nas v človeškem smislu ne opravičuje v celoti. Zato in prav zato pa glejmo naprej in se trudimo izboljšati to, kar doslej ni veljalo!
»Tudi to, da je družina daleč, nekaj pomeni!«
— 50.000 na mesec zaslužim. »Veliko je!« porečete in res nI malo. Ce bi ostal doma, bi zaslužil manj. Mogoče za 10 ali za 20 tisoč manj na mesec. Toola bil bi pri družini, pri svojih: pri ženi in pri otrocih in očeta ln mater \>i videl vsak dan!
Kaj pomeni biti daleč, od svojcev, ve samo tisti, ki Je to okusil. Ce mi je težko, se nimam s kom pogovoriti o tem, saj veste, do so stvari, o katerih se lahko pogovoriš samo z' ženo, z očetom, z mater-
jo. Nekdo od vaših ljudi, neki krojač, me je vprašal, koliko zaslužim. Ko sem mu povedal, je rekel, da on ne bi delal za 100.000 dinarjev na mesec tega, kar delam jaz. Če bi moral biti tako daleč od domačnih. Dal sem mu |»rav. Vem, da za svoje delo toliko ne morem dobiti, rad pa bi opozoril na to, da Je biti daleč od svojega doma za človeka žrtev, ki nekaj velja. Ce čutiš, da to upoštevajo, ti je laže pri srcu!
Tudi to Je sozon&eva izpoved.
Prostori v Pionirjevem samskem domu so ure* ieni kot hotel, Železokrivca Rade Mikanovic iri Franjo Zeko, oba sta iz Bosne, sta menila, da čez stanovanje in hrano ni kaj reci, v sproščenem razgovoru pa sta nadrobila marsikaj zanimivega.
Za sezonce je treba nenehno skrbeti
Razgovor s Tonetom Furlanom, sekretarjem Splošnega gradbenega podjetja PIONIR v Novem mestu
Pri SGP Pionir je med 2239 zaposlenimi 420 sezonskih delavcev — Precejšnjo fluktuacijo se podjetje trudi odpraviti z izboljšanjem življenjskih in delovnih pogojev: za namestitev, prehrano in drugo primaknejo k delovni uri sezonca po 97 dinarjev — Lesenjače in zasilna ležišča zamenjujejo urejeni prostori v samskih domovih in zidanih provizorijih ob gradbiščih — Od skupno 1440 ležišč jih je 530 v samskih domovih in 240 v zidanih provizorijih ob gradbiščih, 670 ležišč pa je zasilnih — Za samski dom v Novem mestu so odšteli 110 milijonov, za ljubljanskega pa 180 milijonov dinarjev — Za vsako /3-lavčevo ležišče da podjetje na leto 156.000 din, za opremo ležišča 22.300 din in za regres k hrani za vsakega delavca po 36.000 din — Dotacije, ki jih dobi sindikalna podružnica za šport, kulturno-prosvetno dejavnost in rekreacijo, tu niso vštete — Zneski res pričajo o tem, da je skrb za sezonce pri Pionirju trajna in načrtna.
— Sezonci so značilnost gradbeništva. Z njimi je v naši stroki največ težav zaradi fluktuacije. Zelo velik odstotek jih zapušča delovna mesta še v poizkusni dobi. O vprašanju sezoncev smo razpravljali na posebnem posvetu kadrovsko-soci-alnih služb 12 večjih gradbenih podjetij iz Slovenije, ki je bil letos v Celju. Iščejo zaposlitev in prihajajo v Slovenijo, vsa podjetja pa jim ne nudijo enakih delovnih in življenjskih pogojev. Na celjskem posvetu je bilo u-gotovljeno, da je v tem glavni
vzrok fluktuacije. Najmanj skrbijo za sezonce v manjših gradbenih podjetjih.
S tem, da sezoncem uredimo dostojna bivališča in jim zagotovimo prehrano, ni vse rešeno. Vsekakor je to dvoje zelo pomembno, toda skrb za sezonca kot človeka, kot člana naše družbe je poglavitnejša. Ko že govorimo o tem, je treba omeniti, da ni vedno krivo vsega gradbeno podjetje, saj imajo tudi sezonci kot ljudje svoje napake.
Pri Pionirju se že nekaj let resno lotevamo urejanja bi-
vališč in prehrane. Sezoncu je treba, ko ga vabimo na delo, našteti pogoje. V prejšnjih letih je bilo veliko težav zato, ker se je hrana podraževala. Letos smo jim zagotovili cene hrane za vse leto. Povedali smo: za tri obroke I. vrste boste plačevali do poteka pogodbe po 400 din na dan, za 3 obroke II. vrste pa po 350 din. V celodnevni izmeni so všteti zajtrk, kosilo in večerja. Če upoštevamo hitro rast cen, kakršne smo vajeni zlasti v prehrani v zadnjih letih, so zagotovljene cene hrane pre-
cejšnja pridobitev za sezonca, čeprav so za podjetje takšne cene breme. Tudi težav v organizaciji prehrane smo se uspešno lotili. Godrnjanje, ki je nastalo zato, ker so imeli zajtrk zjutraj pred odhodom na delo, kosilo ob 17. uri, večerjo pa ob 19. uri, smo odpravili. Delavci so menili, da poteče med kosilom in večerjo premalo časa od zajtrka do kosila pa je na gradbišču težko vzdržati. Zdaj jim vozimo dopoldne na gradbišča enolončnico. Dobijo jo lahko v zameno za večerjo, kosilo pa imajo po povratku z gradbišča. Ker so med sezonci delavci raznih narodnosti, je bilo težko usklajevati želje glede hrane. Ustanovili smo kuhinjski odbor, ki usklajuje želje abonentov z možnostmi. Za 100 Siptarjev kuhamo posebej, v kuhinjskem odboru pa so poleg predstavnikov kuhinje, uprave in gradbišča zastopani delavci po narodnostih.
Prosti čas je posebno vprašanje. Na gradbiščih delamo po 10 ur na dan. Nekateri odidejo nato v gostilno na polič, nekateri ha-zardirajo, drugi spet šušma-rijo. Tudi takšni so, ki igrajo šah, berejo, študirajo in gledajo televizijo v klubskih prostorih.
O naši skrbi za sezonce povedo precej zneski, ki jih dajemo letno v te namene. Trudimo se, da bi prenehali z zasilnim reševanjem, vendar se to ne da urediti čez noč. Skrbimo zanje, res je, ponekod bolj, drugod spet manj, z načrtnim delom pa smo doslej veliko uredili. Marsikaj nas seveda še čaka, zato si ne delamo utvar.
Sto let jugoslovanskega gasilstva
ll. junija bo preteklo 100 let, kar je bilo v naši domovini ustanovljeno prvo gasilsko društvo, kar je hkrati začetek jugoslovanskega gasilstva. Gasilstvo je do danes opravilo vrsto pomembnih nalog, ki so brez dvoma neprecenljivega pomena.
V spomin na začetek gasilstva bodo po vsej državi proslave, na katerih se bo še bolj manifestirala gasilska dejavnost, zlasti pa preventiva. Sicer bo potekalo proslavljanje v pospešenem delovnem vzdušju gasilskih enot in ostalega prebivalstva. Vrhunec bo prav gotovo teden požarne varnosti od 14. do 21. junija. Razen povečane preventivne dejavnosti bi morala brezhibno zadihati tudi vzgojno-propagandna dejavnost, ob kateri bi sleherni občan spoznal vlogo in namen gasilstva ter se marsikaj koristnega tudi sam naučil. V tem času bi morali o gasilstvu razpravljati razni organi, tako tudi občinske skupščine, ki naj bi v 7-let-ne programe razvoja vnesle
gasilsko dejavnost z istočasnim zagotovilom za njen nemoteni in pospešeni razvoj.
100-letnica jugoslovanskega gasilstva naj bi pomenila pregled uspehov, ki jih je do-
segla služba požarne varnosti v domovini, prav tako pa vzgib pripravljenosti naše družbe za učinkovito zaščito premoženja, ki ga ustvarijo delovni ljudje.
Preveč o kandidatih in premalo o uspehih podjetij
Na predvolilnih zborih v delovnih kolektivih občine Sevnica su bile razprave premalo poglobljene. Preveč so se povsod omejili na izbiro kandidatov, niso pa načenjali vprašanj, ki so bistvena za uspeh ali neuspeh podjetja. Problemov je dovolj in resno bi se morali ustaviti predvsem ob doseganju plana v 1. četrtletju, ob realnosti planskih predvidevanj, ob delitvi osebnih dohodkov, nadaljnjih investicijah in pod. Priprave na volitve so bile uspešne samo na zunaj in le malo kje so analizirali dosedanje delo samoupravnih organov v zadnjem obdobju. Brez tc analize tudi bodočih nalog ni mogoče jasno določiti, ker površna ugotovitev,'da so delali dobro ali slabo, le malo pove. Gre predvsem zato, da sc napake, ki so jih delali do sedaj, odpravijo, da se delovne metode, ki niso bile uspešne, spremenijo.
Toda kako dolgo bomo še zapirali oči pred resnico? Zakaj potem sestanek, ki ga je občinski sindikalni svet sklical s predsedniki sindikalnih podružnic, predsedniki delavskih svetov in direktorji, če so 1» li sklepi tako malomarno izvršeni? Razen tega so vse gospodarske organizacije dobile pismena priporočila, o čem naj na predvolilnih zborih razpravljajo. Ti si stanki so se po večini sprevrgli v formalnost. Razgovori o vrlinah posameznih kandidatov za novi delavski svet niso bistveni, če hkrati ne analiziramo dobrih in slabih strani v dosedanjem delu samoupravnih organov.
■ Na 31. mednarodnem kmetijskem sejmu v Novem Sadu so sklenili za 47 milijard dinarjev kupčij. Zagrebško podjetje »Poljooskrbn- je kupilo 1.500 traktorjev ln raznovrstno opremo.
■ Lani so v Jugoslaviji pridelali 3.940 ton medu, kar je znatno več kot leto dni prej. Največ medu Je dala Srbija, 1.215 ton. najmanj pa Crna gora — 1«8 ton. V Sloveniji so pridelali 326 ton medu. /
Kočevje: da bi bil promet varnejši!
število prometnih nesreč z naraščajočim prometom stalno narašča. Pri tem ne gre le za veliko materialo škodo, pač pa tudi za zdravje ljudi, često tudi za življenja. Organi, ki skrbe za varnost na cestah, se trudijo, da bi kar najbolj zmanjšati število nesreč, vendar uspeh še vedno ni zadovoljiv. Ne bo zadovoljiv, dokler ne bodo vsi uporabniki cest upoštevali prometnih predpisov, dokler ne bodo vzgojeni v duhu cestnoprometnih predpisov. V nevzgojenosti prednjačijo kolesarji, mopedisti in pešci, se pravi tisti, ki jih je največ. Končno, tudi pešec mora, tako kot motorist ali avtomobilist, upoštevati predpise na cesti...
Temu problemu je bila posvečena zadnja seja sveta za notranje zadeve pri skupščini občine Kočevje. Pred dvema letoma je dobilo v občini šestnajst šoferjev plakete »vzorni voznik«, od tega 11 amaterjev, v prihodnje, so sklenili, naj dobi plakete še več voznikov, ki jih zaslužijo.
Ena glavnih nalog je povečanje varnostne vzgoje v kolektivih, za kar naj poskrbijo komisije za varnost v delovnih organizacijah, povečati pa je treba predvsem skrb za enotno prometno vzgojo v šolah. Ob tem bo treba zagotoviti dovolj učiteljev, ki bodo poučevali ta, lahko rečemo življenjsko važni predmet. Vsi prav dobro vemo, da prav otroci velikokrat povzročijo hude prometne nesreče. V šolah bodo organizirali vrsto predavanj o varnosti v prometu, otroci bodo potem pismeno odgovarjali na postavljena vprašanja in nekaj najboljših bo dobilo praktične nagrade. Najboljši med najboljšimi bodo potem z miličnikom urejali na križiščih promet.
Za varnost v prometu Je bilo lani v Kočevju precej narejenega (prometni znaki, križišča, parkirni prostori), vendar je še veliko pomanjkljivosti. Komisija za vzgojo in "varnost v prometu pri skupščini je predlagala vrsto ukrepov za izboljšanje prometne varnosti, njene predloge pa je svet v celoti odobril. Tako je treba obeležiti cesto v Livoldu, preprečiti vožnjo s kolesi, motorji in avtomobili po sprehajališču v Gaj ter vožnjo po zaprti poti k šoli M. Bračiča, zavarovati izhod iz Šeškove šole, z belimi konckami označiti prehode za pešce po mestu, z ustreznimi znaki opremiti parkirne prostore pred lekarno in pri avtobusni postaji (tovornjaki), misliti na ureditev pločnika na desni strani ceste od Kovinarja do avtobusne postaje, kontrolirati svetlobna telesa na vozilih itd.
Glasbena šola v Novem mestu ob koncu leta
V preteklem šolskem letu je obiskovalo Glasbeno šolo 150 učencev is Novega mesta in bližnje okolice. Učenci so razporejeni v oddelkih, kjer se poučujejo inštrumenti; klavir, violina, violončelo, kontrabas, klarinet, trobila, harmonika, kitara in tolkala. Nekaj učencev obiskuje samo nauk o glasbi, šola pa ima tudi pripravnico, ki jo obiskujejo učenci 1. in 2, razreda osnovne šole.
Kljub obsežnemu učnemu načrtu in zahtevnosti šole lahko ugotovimo, da imamo v Glasbeni šoli v Novem mestu mnogo nadarjenih otrok,
saj ob koncu šolskega leta skoraj ni slabih učencev. Ta ugotovitev je razveseljiva predvsem zato, ker so otroci poleg rednega pouka v Glasbeni šoli razporejeni še v razne manjše in večje ansamble, kot so: mladinski pevski zbor, harmonikarski zbor, zabavni ansambel, manjše komorne skupine, posamezni učenci pa že sodelujejo v godbah na pihala, salonskem orkestru Dušana Jereba in mešanem pevskem zboru. Posebno smo zadovoljni, da imamo v zadnjih dveh let h večji priliv učencev z učiteljišča,   saj se uči raznih in-
strumentov 13 učiteliiščnikov.
Na javnem nastopu gojencev Glasbene šole, ki bo v sredo, 17. junija 1964., ob 20. uri v Domu ljudske prosvele, bodo učenci Glasbene šole pokazali uspehe svojega dela pri osvajanju znanja in tehnike na raznih instrumentih. Nastopali bodo poleg solistov tudi vsi ansambli Glasbene šole. Vse to bo delen prikaz dela glasbene šole, zato vabimo k udeležbi vse Novome-ščane, ki jim glasbena vzgoja mladine pomeni sestavni del vzgojnega procesa, in vse, ki želijo doživeti prijeten glasbeni večer.
»C H E M 0«,
trgovsko podjetje na veliko in malo
LJUBLJANA, Maistrova 10
priporoča za potrebe industrije in široke potrošnje obširen asortiment kemikalij, barv in lakov ter plastike in gume iz domačega in inozemskega trga. Priporočamo sc za obisk v naših poslovalnicah!
Jerneju Pesniku v spomin
12. junija bo poteklo petdeset let, odkar je v Ljubljani umrl človek, ki je desetletja krojil usodo arheološkim izkopaninam na Slovenskem in mimo katerega še danes ne more noben raziskovalec prazgodovine in antike v Sloveniji. Ime Jerneja Pečnjika bo ostalo trajno povezano s slovensko arheološko dediščino obenem z žalostnim slovesom, da je slovenski arheologiji naredil nepopravljivo znanstveno in nacionalno škodo. Se za njegovega življenja so nekateri kritično ocenili njegovo početje, ga imenovali »roparski kopač« in svarili pred njegovimi metodami dela, vendar je to ostal le glas vpijočega v puščavi, ki so ga prevpili navidezni blesteči Pecnikovi uspehi.
Namen teh vrstic Je, da si ob obletnici njegove smrti prikličemo v spomin Jerneja Pečnika, tega nedvomno sposobnega moža, ki pa je spričo ugodnih okoliščin ln raznih spletk postal le brezvesten ižkopavalec in mešetar s starinami. Se danes se ga po-
nekod na Dolenjskem živo spominjajo in dosti je še ljudi, ki so ga osebno poznah.
Ena izmed žar, ki jih je Pečnik   poslal z Dolenjskega  dunajskemu muzeju
Rodil se je leta 1835 v vasi Cesta pri Dobrepoljah v kmečki družini. Zaradi Pečniko-ve zapravljivostl je posestvo prišlo kmalu na boben, na-ka- se je preselil na Mimo. Bil je nekaj časa občinski tajnik v Mokronogu, nato da-car v Krškem. Ker pa Je svojo službo zaradi kopanja starin zanemarjal, Je bil kma-
lu iz službe odpuščen. Odtlej se je oprijel izključno samo izkopavanj starki, ki so mu s prodajo vrgle lepe dohodke. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja so nastajali veliki muzeji, ki so želeli za kakršnokoli ceno napolniti svoje omare z muzejskimi predmeti. Prebrisani Pečnik je v tem zaslutil dober zaslužek in se z vso vnemo posvetil izkopavanju. Postal je prvi slovenski profesionalni kopač arheoloških predmetov in se s tem tudi preživljal. V dobrih dveh desetletjih, od •leta 1884 do 1904, je Pečnik izkopaval skoraj na vseh količkaj pomembnih najdbiščih na področju bivše Kranjske, od Gorenjske do Bele krajine in od Notranjske do Po-savja. Iz njegovih zapiskov in iz ohranjeno korespondence izvemo, da Je prekopal v tem času na tisoče prazgodovinskih ln rimskih grobov.
Arheologija kot znanost so jo razvila šele v devetnajstem stoletju lz prtrodoznanstve-nih ved in v Pečntkovem času je bilo v''Evropi še kaj malo ljudi, ki so bili res pravi arheologi. Tudi spomanl-škovnrsbvena služba takratnega časa Je bcMa predvsem nad umetnostnimi spomeniki,
ni pa zajela v svoje okrilje tudi arheoloških najdišč. Zato so samozvani izkopavaloi Pečnikovega kova lahko neusmiljeno ropali bogata arheološka najdišča. Veliki muzeji, kot v Ljubljani in na Dunaju, pa so bili vedno veseli, če so pridobili spet nove izkopanine, radodarno so plačevali najdbe in še spodbujali kopače. Temu se je pridružilo še usodno tekmovanje med ljubljajiskim in dunajskim muzejem, kateri od njiju bo pridobil več izkopanih predmetov. Jasno je, da je v takih razmerah lahko Pečnik nemoteno ropal naše arheološko bogastvo, saj so ga razmere naravnost silile k temu.
Najprej Je izkopaval za Deželni muzej v Ljubljani, od leta 1889 dalje pa izključno za dunajski muzej, ki je imel seveda dosti več denarnih sredstev na razpolago in je zato tudi bolje plačeval najdbe. S Pečnikovimi izkopavanji in deloma izkopavanji dunajskih strokovnjakov so prišli desettlsoei arheoloških predmetov iz Slovenije v zbirke dunajskega muzeja, ki so jdm danes v ponos, saj so prav ti predmeti odkrili evropskemu znanstvenemu
svetu izredno važnost slovenskih arheoloških najdišč. Kako je lahko prišel do tako velikanskega števila izkopanin, nam pojasni podatek, da je Pečnik v času konjunkture dajal izkopavanja celo v pod-najTn, tudi ženskam in obrokom! Da pri takšnih izkopavanjih ni mogoče govorili o najosnovnejših znanstvenih merilih, temveč samo o ropanju, je jasno. Največjo napako pri izkopavanjih je Pečnik napravil s tem, da ni pobral in ohranil vseh najdenih predmetov, temveč samo ti" ste, ki so Mi še dobro ohranjeni, vse druge je zavrgel. Poleg tega pa je še večkra'
Zara. izkopana v Novero mestu, ki jo je Pečnik kot toliko drugih poslal v muzej na Dunaj
Založba MLADINSKA KNJIGA
SPOROČA VSEM PRIJATELJEM, ZNANCEM, DOSEDANJIM NAROČNIKOM IN KUPCEM, DA OBNOVLJENA POSLOVALNICA
NOVO MESTO - GLAVNI TRG 16
REDNO OBRATUJE OD 6. JUNIJA 1964 DALJE NEPREKINJENO OD 7. DO 19. URE.
VABIMO VAS, DA NAS ČIMPREJ OBIŠČETE!
Prost pristop v knjigarni MK
Ob navzočnosti podpredsednice skupščine srs Dragice Rome in predstavnikov občine ter ostalega občinstva je pisatelj Ivan Potrč 5. junija na novomeškem Glavnem trgu svečano odprl novo poslovalnico Mladinske knjige. Ob tej priložnosti je pisatelj Potrč poudaril velik pomen knjigarne, v kateri bo prost dostop do knjig omogočil slehernemu občanu, da pride do želenega čtiva. Predsednik občinske skupščine Sergej Thorževskij je za tem simbolično izročil ključe šefu poslovne enote Dragu Jakopcu in zaželel delovnemu kolektivu poslovalnice uspešno poslovanje.
Po otvoritvi so si gostje ogledali prostore, zalogo knjig in ostalega potrošnega materiala, kakor tudi razstavo z naslovom »Shakespeare pri Slovencih«.
Po načrtih inž. arh. Danila Lapajneta je prostore za novo poslovalnico Mladinske knjige v Novem mestu uredilo gradbeno podjetje »Pionir«. Skupna površina znaša 285 kvadratnih metrov, samega prodajnega prostora pa je 240 kvadratnih metrov. Okoli 65 odstotkov prodajne površine zavzema knjigarna, ostalo površino pa papirnica.
Knjigarna je ena najso-dobneje opremljenih v državi in posluje po načelu prostega pristopa. Ustrezen način poslovanja je novejšega datuma, omogoča pa kupcu, da si sam, po svojem okusu izbere knjigo. Preden se odloči za nakup, lahko sede v čitalniški kotiček in knjigo prelista. Knjige so razdeljene po strokah od tako imenovane lepe literature do umetnosti in strokovne literature, ki je spet ločena po vejah. Poseben oddelek je namenjen srbohrvaški literaturi. Precej bogata je izbira tujih literatur, ki so trenutno zastopane v petih jezikih: angleščini, italijanščini, francoščini, ruščini in nemščini. Svoj kotiček ima Mladinska knjiga, kjer so izključno izvodi, ki jih tiska ta zložba. Bogata je zaloga šolskih knjig. Razen knjig prodaja nova knjigarna tudi umetniške reprodukcije in gramofonske plošče s klasično in resno glasbo. O bogati
in pestri izbiri v knjigarni pa najbolj govori naslednji podatek: 6000 naslovov z blizu 25.000 knjižnimi izvodi.
Prost pristop pri nakupu je uveden tudi v papirnici, ki je zasedla levo stran poslovalnice. Poleg šolskih potrebščin Je tu možno kupiti tudi razno galanterijsko blago, razglednice, učila, tehnične pripomočke pisalne in računske stroje in ustrezno opremo.
Nova poslovalnica je bila
dobro obiskana že prvi dan po otvoritvi, saj je ustvarila dvakrat . večji promet kot prejšnja poslovalnica ob Cesti komandanta Staneta. To je zgovoren dokaz, da je bil sodoben lokal Novemu mestu potreben. Resda poslovanje zdaj še ni steklo, kot bi moralo, vendar bo čas od-odpravil tudi to pomanjkljivost. Vsekakor je nova poslovalnica lokal, v katerem bo vsakdo kulturno postre-žen.
»Kaj nameravate še dopolniti?« smo vprašali šefa poslovne enote Draga Ja-kopca.
»Predvsem prodajo knjig za tujce z določenim popustom. V papirnica bo kasneje urejen tudi oddelek za prodajo turističnih spominkov z Dolenjske.«
»Ima knjigarna kakšen poseben namen?«
»Glede na poslovanje po prostem   pristopu   bo knji-
garna zbirališče ljubiteljev knjig. V njej bosta dva honorarno zaposlena konzulen-ta, od katerih bo eden svetoval obiskovalcem pri nakupu knjig, drugi pa zbirateljem gramofonskih plošč pri nakupu glasbenih reprodukcij. Razen tega so prostori knjigarne prav primerni Tudi za manjše razstave ter recitativne in druge večere, s čimer bo nekako zmanjšana vrzel v številu in kvaliteti kulturnih prireditev v Novem mestu.«
»Bo papirnica zadovoljevala potrebe osnovnih in drugih šol?«
»Z osnovnimi šolami se bo poslovalnica še pred pričet-kom pouka posvetovala o nabavi zadostnega števila šolskih potrebščin, knjig in drugih učnih pripomočkov.«
»Kaj pa bo v stari poslovalnici ob Cesti komandanta Staneta?«
»Poslovalnični servis, kjer bo možno oddajati večja naročila za najrazličnejše potrebe, za kar bo skrbel tudi trgovski potnik. Vendar gotovinskega prometa tukaj ne bo več, ker bo možno poslovanje le z odprtimi računi.«
Nova     poslovalnica Mla-
dinske knjige je s svojo zunanjo podobo (arkade) lepo vključena v vrsto stavb okoli Rotovža in lepo dopolnjuje arkadni del novomeškega Glavnega trga. Posluje neprekinjeno od 7. do 19. ure. Ze prve dni je pritegnila veliko število ljubiteljev knjig iz bližnje in daljne okolice.
OBJAVE -RAZPISI
Vpis v šole in tečaje
DOPISNA ŠOLA V LJUBLJANI razpisuje vpis v naslednje šole in tečaje:
1. 1. do IV. letnik tehniške šole
strojne, elektrlške, lesnoindustrijske in kemijske smeri;
2. I, do IV. letnik ekonomske šole;
3. dvoletno administrativno šolo;
4. I. in II. stopnjo osnovne šole
za odrasle (višji razredi -osemletke);
5. a) šestmesečni tečaj za izpopolnjevanje slovenskega izražanja, b) tečaj nemščine in italijanščine
(v štirih stopnjah), c) tehniško risanje (osnove), č) šestmesečni začetni tečaj knjigovodstva (temelji dvojnega knjigovodstva), d) trimesečni tečaj analitične evidence, e) šestmesečni tečaj industrijskega knjigovodstva, f) šestmesečni tečaj  trgovinskega knjigovodstva.
Dopisni pouk je deloma kombiniran s slušnim. Prospekt, prijavo in pojasnila dobit« na Dopisni soli, Ljubljana, Parmova 39, telefon 36-043, 32-141.
Prijave sprejemamo do 30. septembra 1964.
ZA USTVARJALNO KULTURO
V soboto, 6. junija, je bil sejni dvorani Zavoda za socialno zavarovanje ustanovni občni zbor kulturno-umetni-ške skupine »Janeza Trdine«. Pod delovnim predsedstvom književnika Severina Salija in ob prisotnosti manjšega števila občanov je občni zbor razpravljal o kulturni situaciji v Novem mestu, o skupini sami in o programu dela. Poročilo Filipa Robarja je prikazalo historiat skupine, ki je nastala na pobudo mlajših kulturnih delavcev, predvsem študentov, in je za-obseglo nadaljnja prizadevanja k poživitvi kulture v Novem mestu. Delo skupine, h kateri se po statutu lahko priključi vsak aktivni ustvarjalec ali reproduktivec in ljubitelj umetnosti, bo zaobsega-lo literarne večere, likovne razstave, vsakomesečne tribune o kulturi, komorni oder
in Revijo za kulturo in družbena vprašanja za Dolenjsko. Ker so nekateri diskutanti izrazili bojazen, da je skupina blizu tendencam, ki so razvidne iz pisanja revije Perspektive, so člani skupine še enkrat jasno dali vedeti, da so v vsakem pogledu samostojna skupina in da kaj takega iz dosedanjega dela skupine (kulturne prireditve v Novem mestu) tudi ni razvidno. Omenjeni očitek je neutemeljen. Zanimivo je, da se občnega zbora večinoma niso udeležili predstavniki novomeškega kulturnega življenja. V razpravi so med drugim govorili še o klubu kulturnih delavcev, kjer bi se novomeški kulturniki lahko redno shajali.
Ce povzamem vodilno misel občnega zbora: »Ne bodimo samo gostje v kulturi!«, je s tem dovolj jasno reče-
no, da skupina ne namerava postati samo »servisna postaja za kulturo«, kot je npr. Zavod za kulturno dejavnost v Novem mestu, ampak resničen pobudnik k ustvarjanju domače kulture.
Peter Breščak
Obvestilo glasbene šole v Novem mestu
Vpisovanje starih in novih učencev v Glasbeno šolo za šolsko leto 1964/65 bo od 26. do 30. junija 1964 od 9. do 12. ure v tajništvu šole.
Vpišejo se lahko učenci za: i
1. godala   (violina, violončelo, kontrabas)
2. klavir
3. solo petje
4. trobila (trobenta, pozavna)
5. pihala   (klarinet, saksofon, flavta)
6. tolkala
7. harmoniko
8. kitaro
Z novim šolskim letom bomo sprejemali večje število otrok do 9. leta v pripravnico (zbor cicibanov). K instrumentom pod 1., 2., 7. in 8. se lahko vpišejo učenci, ki so z uspehom dovršili III. razred osnovne šole. V oddelek za solo petje se lahko vpišejo vsi, ki so dovršili 18. leto, v ostale oddelke pa vsi, U so dovršili 12. leto. Razen pri prijavah za pouk pod točkami 1., 2., 7. ln 8. js treba predložiti zdravniško spričevalo.
Prijave se dobe v tajništvu šole in morajo biti kolkovane s kolkom za 50 din državne takse. Sprejemni Izpiti za novo vpisane učence, ki obsegajo preizkušnjo posluha, ritmičnega čuta ln ugotavljanja fizičnih dispozicij, bodo v sredo. 10. julija, ob 9. url dopoldne v Glasbeni šoli.
Uprava šole
Obvestilo kmetijske srednje šole Grm
Kmetijska srednja šola Grm, Novo mesto, razpisuje za šolsko leto 1964/65 vpis v I. letnik živino-rejskopoljedelske smeri. Pogoj za vpis Je končana osemletka. Prijave, kolkovane s 50 din, pošljite upravi šole do 15. julija. Priložite tudi zadnje šolsko spričevalo, rojstni list in zdravniško potrdilo.
Interesenti za bivanje v internatu moraju ob vpisu predložiti tudi potrdilo staršev ali delovne organizacije, ki bo plačevala vzdrže-valnlno, ki bo vejala okoli 12.000 dinarjev.
Vpis v kočevsko gimnazijo
Ravnateljstvo gimnazije Kočevja razpisuje 100 (sto) mest za vpis v I. razred gimnazije za šolsko leto 1964-65. Pogoj za vpis Je uspešno dovršen 8. razred osnovne šole. Do 22 Junija 1964 morajo kandidati poslati ravnateljstvu gimnazi-Je Kočevje: 1. prijavo za *pls v I. razred; 2. spričevalo o dovršeni osnovni šoli; 3. rojstni list; 4. mnenje šole.
V soboto, 2T. Junija, bo od 8. do 12. ure vpisovanje v prvi razred. K vpisovanju mora vsak učenec prinesti tudi državni kolek za 50 din. Ravnateljstvo
Obvestilo ekonomske šole v Novem mestu
V šolskem letu 1954/65 bomo SDrcieli v I razred 70 učencev in učenk. Pogoj za sprejem je uspešno končana osnovna šola. Proš-n)o, kolkovnno s 50 din. oddajte do 29. Junija in priložite spričevalo ter izpisek iz rojstne matične knllge. I
30. Junija na I se »bero vsi kandidati ob 10. uri v prostorih naše šole, kjer bodo zvedeli za rezul-tat razpisa.
Ravnateljstvo
Obvestilo aimnazijo Novo mesto
Kand'datl. kl s* bodo vp'sali v pedagoško ?lmnazijo. n° potrebu-Inlo zdr»vnt*k»t»a potrdila. Vpisujejo se t istimi dokumenti kot kandidati rn vol« v ostale prva razredi gimnazije.
Jernej Pečnik pri izkopavanju gomile na Magda-lenski gori — 1854. leta
samovoljno sestavljal grobne celote ali pa trgal iz njih posamezne kose, brez najdišč-nih okoliščin. Prav zato je velik del Pečnikovih izkopanin danes sicer lep, toda znanstveno neuporaben material, ker ne vemo zanje vseh najd.:ščnih podatkov. Neugna-nemu pohlepu po izkopaninah in denarju se je pridru-*^ Se njegovo častihlepje, saj se je samovoljno prišteval celo med »znanstvene raz-lakcvalce«   in   je suvereno
opredeljeval posamezne najdbe
Takemu početju pa so bali •"ivi tudi nekateri tedanji muzealci, ki so mu naravnost slepo zaupali, mu dajali po-in so se včasih celo sklicevali na Pečnlkovo mnenj« v znanstvenih presojah. Vsi so pa prav dobro vedeli, kako Pečnik Izkopava, vendar •O skoraj vedno molčali in trpeli njegove metode, samo da Jim je v muzej pošiljal novo predmete. V« to Je opogumilo Pečnika, da »s Je lotla celo pisanja, vendar je možu za to delo manjkalo vseh sposobnosti. V Izrvestjih Muzejskega društva za Kranj-sk-o. v Domu ln svetu in v Posebni broAuri z naslovom: »Vojvodina Kranjska v pred-
zgodovinski dobi« je naštel vrsto arheoloških najdišč, na katerih je kopal ali pa jih je poznal. Z njemu lastno samovšečnostjo se v teh spisih hvali, kaj vse je izkopal, in čisto samovoljno opredeljuje in ocenjuje posamezne najdba, kar pa je v večini primerov popolnoma napačno,
Znani dunajski arheolog dr. Moititz Hoernes Je že leta 1915 o Pečnlku napisal naslednja: »Kako Je ta mož, ki se je samo zaradi denarja ukvarjal z izkopavanjem, zbiral predmete, je na široko znano. Navajam primer, kako je kopal veliko gomilo v Dolenji vasd pri Ribnici. Ker pri izkopavanju ni našel nič posebnega (i). Je opustil na-d.ljnje delo. Podobno je dejal ta kramar pač v vseh primerih Razuzdano roparsko kopanje Je motodično delo močno omejilo in skora-i nd bilo izgledov, da bi njegove orgije lahko omejili. BU1 smo prisiljeni, da smo z njimi paktirali.« S temi besedumi je Hoernes natančno ooerdl stanje arheološkega oda na terenu in Pečnlkovo počet je ob koncu prejšn'ega ln v za-čeSku tega stoletja.
Letos potr-kn tudi sedemdeset let, kar je PeJnik preko-
pal prazgodovinske gomile v Novem mestu. Od 21. avgusta do 10. septembra 1894 je na kapiteljskem travnku na Marofu prekopal dve veliki gomil; in v obeh skupaj našel 80 grobov. Pobudo za kopanje v Novem mestu Je dal Pečnik, stroške izkopavanja pa je poravnal dunajski muzej, ki je prejel seveda tudi vs^ izkopane predmete. Zanimivo je brati Pečnikova pisma iz časa novomeškega izkopavanja, ki Jih piše predstojniku arheološkega oddelka dunajskega muzeja Szom-batviu. Poroča mu o uspehih kopanja, se hvali, kako pridno dela in priganja delavce, pismo pa vedno zaključi z izrazi najgloblje vdanosti m zatrjuje, da bo vedno najpo-nlžnejši sluga, ki bo storil vse, kar mu bodo dunajski gospodje velevali. Mimogrede pa skoraj v vsakem pismu rafinirano potoži, kako slabo Je plačan in kako mu primanjkuje denarja, da bi lahko š> več ln bolj uspešno kopal. Iz njegovih pi*em iz\e-mo tudi. kako nestrpno je kopal te gomile v upanju, da ho našel ka| izrednega (beri: lepe bronaste najdbe), m kako se mu je obenem že mu-d'U> na naslednje l?k ip.tvnnje
na Magdalen sko goro pri smaiju.
V letih, ko Je izkopaval, je Pečnik zaslužil dosti denarja, s katerim pa očitno ni znal dobro gospodariti, taj je umrl kot revež in užival ob koncu življenja majhno podporo kranjskega deželnega odbora. Pečnik bi bil lahko postal izvrsten pomočnik šo-lanemu arheologu pri de'u na terenu, saj Je v teku let dodobra spoznal kraje in ljudi, vendar sta ga dobička-žoljnost in častihlepje speljala na čisto drugo pot. Pod strokovnim vodstvom bi storil lahko veliko koristnega za arheologijo, saj je bil za svojo izobrazbo nadpovpreč-
no inteligenten. Ostal nam bo v spominu visok človek sinke postave, ogmjen skoraj vedno v svojo znamenito pelerino, ki hodi iz kraja v kraj in z veščim očesom išče sledove starosslcev. Mnogi preprosti ljudje so mu pr'p'so-va't nadnaravne meči, ko jim je vnaprej napovedal, kaj bo na določenem kraju našel. Seveda Je to lahko storil na podlagi logičnih sklepov in na osnovi svojih bogatih terenskih izkušenj.
Bil je naš prvi poklicni terenci raziskovalec, ki pa se arheoiogijl žal ni posvetil s srcem, temveč zaradi dobička.
TONE KNEZ
Robert Metle
SMRT
JE MOJ POKLIC
26
V naslednjih dneh se je Georg pričel pritoževati, da sem Se bolj molčeč kakor prejšnje čase. Da, res sem bil sila zaskrbljen, kajti krize, ki so me napadale nekoč, po smrti očeta, so se na lepem spet pojavile.. Napadale so me vedno pogosteje in močneje; in celo takrat, kadar se mi je zdelo, da sem docela normalen, ml je v srcu ležala silna tesnoba. Razen tega sem tudi opazil, da večkrat uporabim drugačno besedo, kakor sem nameraval. Včasih sem jecljal ali pa se mi je na lepem ves stavek zavozlal v grlu. Teh motenj sem se skoraj bolj bal kakor kriz, kajti dotlej jih še nikoli nisem opazil, vsaj v tako močni obliki ne. Bal sem se, da se mi bo vse to še poslabšalo ln da bo moje motnje opazila tudi okolica.
14. marca 1946 sem pravkar kosil z Georgom ln njegovo ženo, ko smo zaslišali, da je na dvorišče posestva pripeljal neki avto. Georg je z nosom sunil v zrak in rekel:
»Stopi no gledat, kdo je!«
Vstal sem, hitro odšel okrog hiše in skoraj trčil v dva ameriška vojaka: eden je bil plavolas, z očali na nosu, drugi pa majhen in temnih las..
Mali temnolasec se je nasmehnil in rekel po nemško:
»Ne tako hitro, mein Herr!«
V roki se mu je prikazal revolver. Pogledal sem enega, pogledal drugega in po oznakah na ramah spoznal, da sta oficirja.
Stopil sem v pozor in rekel: »Kaj želita?«
Blondinec z očali je vso svojo težo malomarno prenesel na eno nogo, potegnil -iz žepa neko fotografijo in jo podal malemu temnolascu. Temnolasec je »ogledal fotografijo, pogledal svojega tovariša in rekel. »Yes.« — Nato je stisnil ustnice, pomahal z revolverjem, kot bi ga potežkal in rekel:
»Rudolf Lang?«
Konec! Prikimal sem in obšlo me je nekakšno čudno olajšanje.
»Aretirani ste,« je rekel mali temnolasec.
Trenutek tišine in nato sem rekel:
»Ali smem oditi po svoje reči?« -'    Mali se je nasmehnil. Imel je obraz Italijana. ;     »Pred nama!«
Ko sem stopil na prag kuhinje, me je eden izmed pficirjev tako nenadno sunil naprej, da sem se opo-tekel in je malo manjkalo, da nisem padel. Ujel sem «e za mizo. Ko sem pogledal okrog sebe, sem opazil, da oficir z očali že stoji za Georgom in ima vanj uperjen revolver. Na hrbtu sem začutil cev orožja ln vedel sem, da mali temnolasec stoji za mano.
Oficir z očali se je oglasil:
»Georg Piitzler?«
»Ja,« je rekel Georg.
»Položite roke na mizo, mein Herr.«
Georg je ploskoma položil dlani na vsako stran krožnika.
»Tudi vi, gospa.«
Georgova žena me je pogledala, potem je pogledala svojega moža in počasi položila roke na mizo.
»Pred mano!« je rekel mali temnolasec.
Povzpel sem se po stopnicah in stopil v svojo ■obo. Mali -temnolasec se je naslonil na okno in tiho požvižgaval predse. Oblekel sem se v uniformo ss.
Ko sem se oblekel, sem kovček postavil ua posteljo in stopil po perilo v omari. Brž ko sem odprl omaro, je mali temnolasec prenehal požvižgavati. Položil sem perilo na posteljo in ga pričel zlagati v kovček. Sele tedaj sem pomislil na revolver. Ležal je pod vzglavnikom, komaj meter od mene, in varnostna zaklopka je bila odprta. Za hip sem postal In obšla me je neizmerna utrujenost.
»Pripravljeni?« se je oglasil temnolasec za mano.
Zaprl sem pokrov kovčka in z obema rokama hkrati pritisnil na ključavnici. Dvakrat je suho škrt-nilo. Tlesk zapiračev je čudno odjeknil v tišini.
šla sva dol in stopil sem v kuhinjo. Georgova žena je pogledala mojo uniformo, si z rokami zakrila usta in vrgla oči proti možu. Georg se nI zganil.
»Gremo!« se je oglasil mali temnolasec in me nalahno porinil naprej.
Šel sem čez kuhinjo, se spotoma obrnil h Georgu ln njegovi ženi ter rekel:
»Pa na svidenje.«
Georg je odgovoril s tihim glasom in ne da bi obrnil glavo:
»Na svidenje.«
Mali temnolasec se je porogljivo nasmehnil:
»Bi me pa res začudilo!«
Georgova žena ni odprla ust.
Američana sta me odpeljala v Bredstedt. Ustavili smo se pred nekdanjo bolnišnico in šli čez dvorišče, polno vojakov. Kadili so in se sprehajali v majhnih Mtii|'i*itab. Nihče izmed njih ni pozdravil oficirja, ki sta me spremljala.
Povzpeli smo se v prvo nadstropje in oficirja sta me potisnila v neko majhno sobo. V sobi je bila postelja, dva stola, miza, peč in vedro za premog. Mali temnolasec mi je rekel, naj sedem.
čez nekaj časa je v sobo stopil neki vojak. Bil je visok skoraj dva metra in sorazmerno s svojo višino je bil tudi plečat. Oficirja je pozdravil neverjetno ohlapno. Moja spremljevalca sta mu rekla »Joe« in vsi trije so se dolgo pogovarjali v angleščini. Potem sta oficirja krenila proti vratom. Vstal sem in »topil v pozor, a odšla sta, ne da bi me pogledala.
Brusniške češnje nas vabijo v goste!
Brusnice, mikavna vasica pod Gorjanci, so bile v maju odete v belo češnje-vo cvetje. Vse kaže, da tu letos češenj ne bo malo; krajevna organizaciji SZDL je dala zato pobudo, da bodo vaščani priredili razstavo češenj, kjer bodo gostje lahko sladki sadež tudi kupovali. — Za razstavo je že zdaj v Novem mestu in okolici precej zanimanja. Prav gotovo jih bo mnogo, ki bodo sredi junija radi obiskali Brusnice in njihovo »češnjevo prireditev«, če bo razstava že pred prihodnjim četrtkom, bodo na njo opozorili letaki v Novem mestu! — Na sliki: pogled na Brusnice   (Foto: Jelko Hudoklin)
Zelena Krka, premog in kraški pojavi
Dolenjski turizem, ki je tesno povezan z zelenilom Krke, ene izmed redkih še neoskrunjenih rek v Sloveniji, je v nevarnosti — Vzroki izplake, ki se že nekaj let pojavlja v manjši meri, od 21. lebruarja letos pa vse močneje, še niso znani — Nekaj več o obsežnih raziskavah, ki so v teku — Potrebni so hitri in učinkoviti ukrepi, ki bodo zahtevali precej sredstev
Mar poznate Dolenjca, ki ne bi.bil ponosen na Krko in njeno čisto vodo,- ki je v plitvinah prozorna, nad tolmuni in tam, kjer je struga globoka, pa sveže zelena? Krka je v nevarnosti. Potemnela je od izplake, ki se je začela izlivati vanjo. Svojo lepo barvo izgublja, Dolenjska pa išče odgovor na vprašanje: kaj grozi Krki in kako odpraviti nevarnost? Kraški svet, iz katerega Krka izvira, je skrivnosten, poln čudnih pojavov in pri nas precej neraziskan, strokovnjaki pa se še qbotavljajo z odgovorom. Posredujemo to, kar so nam povedali:
S Karel Koželj, direktor i vodne skupnosti Dolenj-| ske:
— Na vprašanje, odkod its-plaka, je težko odgovoriti. Po Krkinem pritoku Radešca je je prihajala po večjih nalivih v Krko in jo onesnaževala vse od izliva Radešce pa do Save. To je zaskrbljujoča ugotovitev, o vzrokih pa je težko reči kaj dokončriega. Prav gotovo je posredi kraški svet z množico pojavov. O vzrokih izplake v Radesci je več domnev.
V raziskavah, ki so precej drage in dolgotrajne, sodelujejo tudi znanstveni zavodi in republiške institucije. Obstaja domneva, da se je premogov prah že vsa leta, odkar je začel -obratovati kočevski premogovnik, usedal v kraškem podzemeljskem svetu. Počasi se ga je nabralo toliko, da ga podzemna voda zdaj izplakuje. Drugi spet dopuščajo možnost, da je voda prišla do naravne premogovne plasti. V kočevskem premogovniku pripravljajo načrte za povečanje čistilnih naprav, ml se pa ukvarjamo a vodovodom za Dol. Toplice. Novi vodovod bo zajel vodo Iz Obrha in Gabrja. Projekt; bodo končani do 20. junija, če bodo sredstva na razpolago, pa bo vodovod v 3 mesecih zgrajen.
Inž. Jože Teršar, šef živilskega  laboratorija pri Medobčinskem zavodu za zdravstveno varstvo v Novem mestu: — Dokončnih analiz o izpla-ki, ki se je pojavila v Krki, se ni, čeprav se s tem pridno ukvarjamo. Zato je težko
reči kaj več. Izplaka je največ prizadela prebivalce v okolici Dol. Toplic in zdravilišče, ker se tamkajšnji krajevni vodovod oskrbuje z vo do iz zajetja potoka Radešca. Nečistoče, ki se pojavlja, žal ni moč odpraviti z razpoložljivimi čistilnimi napravami, ker se zelo počasi useda. Da je to res, dokazuje dejstvo, da je Krka umazana v vsem doljnjem toku, od izliva Radešce pa do sotočja s Savo.
V želji, da bi ugotovili natančen izvor izplake, smo mislili tudi na poizkuse z barvanjem voda. žal je to za' na--še razmere predrago, ker bi • veljalo nekaj milijonov. Sicer pa se pridno ukvarjamo z začetimi analizami tako mi kot tudi Centralni rudarski laboratorij v Trbovljah, kateremu je poveril raziskavo kočevski . premogovnik.
Stojan Jakovljevič. tajnik Zveze ribiških družin v Novem mestu: — Krko je umazanija, ki jo sestavlja premogov prah, najbolj prizadela v februarju letos. Od takrat se pojavlja vso pomlad po večjih nalivih. Povzročene škode na rastlinju ln živalih v Krka še nismo ocenili, lahko pa rečemo, da je precejšnja. Oba predstavnika Rudnika Kočevje, inž. Ko-relc in inž. Kuranič, sta pokazala veliko razumevanja, v rudniku pa se prizadevno ukvarjajo z načrti za povečanje čistilnih naprav.
Izplaka je priplavala na srečo po Radešci, ki se izliva v Krko pri Meniški vasi, tako da naša gnojišča in rezervati v zgornjem toku Krke niso bili prizadeti. Vsi, kar nas živi na Dolenjskem, pa moramo . vedeti:
U hitro reševanje tega prob-H Irina, ki nas je tako izne-ff n.iil.l. je najpomembnejše! HJ To velja tako za prebival-B ce na področju Dol. To-gg pile, ki ostajajo brez vode,
■ kot tudi za naš. turizem v
■ dolini Krke, ki si ga ne g| moremo zamišljati z one-
■ snaieno Krko!
M. J.
Hlače kot tiskovina
Neki Skot je prinesel na pošto par hlač in jih hotel mlposluti svojemu prijatelju kot tiskovino. Seveda jih na pošti niso hoteli »prejeti. Očitno pa je Skot preštudiral vue predpise In je poštnega uslužbenca opozoril na tale predpis: »Stvari, ki so odprte na obeh straneh je mogoče poslali kot tiskovine«. In tako mu Je uspelo.
»Letos bo dobra letina«, je dejala pretekli teden Terezija Klobučar, 68-letna gospodinja z Uršnih sel, ki je na njivi ogrebala krompir. »Ze od štirih zjutraj delam in tako vsak dan. Od vida do vida! Vse življenje sem morala tako delati, zadnje čase na postajam slabotna. Ni več prave moči v rokah. Kni hočem, imamo 8 hektarov zemlje, za delo pa smo samo trije. Da le ne bi bilo toče... «
DEČEK DUB V VESOLJI
67. Posledica je bda, da se je zavrtela tudi vesoljska postaja, zpgna v sredini jeklene vrvi In ko se je že zavrtela, je**"« več moč ustaviti. Zaradi vrtenja je na njej prevladal zal« težnosti in ljudje so lahko hodili po njej kot na Zemlji -1 n°gami navzdol. — Tako je dobila Zemlja še en umetni U**0- Kmalu so se na njem naselili znanstveniki Proučevali Ukako vpliva vesolje na ljudi, rastline in živali. V medicinski* institutu so zdravili bolnike z Zemlje.
68. »Kaj če bi zadel v nas meteor?« je vprašal nekega dne dežurni uslužbenec, Italijan Osvaldini. Dub je. sodil, da bi bil to konec vesoljske postaje, dodal pa je, da je "možnost takšne nesreče kaj majhna. — Ni še dobro končal, ko je odjeknil alarmni zvonec. Avtomatično je opozarjal posadko, da je postajo zadel — meteor! Takoj so vedeli, kje je treščil ob postajo, ker so bili v vsakem prostoru posebni aparati, ki so označevali, kam je padel meteor.
69. Tokrat je treščil v zadnji sklepni člen obroča, ki še ni bil zaščiten s kovinskimi ploščami. V njem so imeli spravljene vesoljske obleke. Pravila so določala, da lahko gredo na kraj nesreče le kapitan, dežurni uslužbenec in dva člana posadke. »Pojdiva!« je vzkliknil dežurni in z Dubom sta stekla v označeni prostor. »Izgubili smo le nekaj litrov zraka,« ju je pomiril kapitan, ki je prišel pred njima. »Sedaj bomo imeli najmanj deset let mir. Plačali smo vstopnino za vesolje.«
Kje je Napoleonov zaklad?
Sovjetski znanstveniki iščejo vozove z Napoleonovo prtljago, ki se ob umiku iz Rusije leta 1812 nikoli niso vrnili v Pariz. V vozovih je bila baje večja količina zlata, srebra in drugih dragocenosti. Sovjetske oblasti domnevajo, da je Napoleon dal potopiti te vozove v neko je-eero pri Smolensku. Z radarji so ugotovili, da ležijo na dnu jezera večji predmeti. Posebna odprava potapljačev bo v kratkem pričela z raziskovalnimi deli.
i>iMWMIIMIMil|i||llitfi MWMmm\tta&
kompas
vabi na svoje izlete
NEW YORK — enajstdnevno potovanj«- * ^posebnim letalom. Odhod iz LJubljane 24. avgusta. Prijave do 30. junija. Izredna priložnost za ogled zanimivosti največjega velemesta na svetu in svetovne razstave!
RIM—SAN MARINO — šestdnevni avtobusni izlet v oktobru. Med potjo ogled Fi-renz, Pise, Pesare in Raven-n«. Prijave do 1. septembra.
BKRLIN — šestdnevni avtobusni izlet na' mednarodni industrijski sejem v septembra. Med potjo ogled MUn-, chna, Nurnberga in Salzbur-ga. Prijave do 1, avgusta.
CARIGRAD — devetdnevni avtobusni izlet v avgustu. Istočasno ogled zanimivosti Soli-
-Je. Prijave do 23. junija.
AŽURNA OBALA - iestdnevn! avtobusni Izlet v septembru. Istočasno ogled Mti&na, Torina in Genove. Prijave do 12. julija.
benetke — stalni dvodnevni avtobusni izleti za delovne kolektive in organizacije. PO želji tudi ogled Padove 10 Gorice.
• Prijave za izlete sprejem*-
• Jo vse poslovalnice KOMPA-
• SA, kjer so na razpolago W-
• dl programi posameznih iz-
• letov ln ostale Informacije!
• Po *el]I dostavimo program«
• izletov tudi po posti. Sporo-
• čite vaše zelje in naslov TU-
• RISTICNEMU POD.IKTJU
• KOMPAS, Ljubljana, alt po-
• dovalnld v novem ME-
• STU.
Jančarjeva mama je praznovala stoletnico
0 stoletoikih Slovenci le f®&o slišimo, zato ni čud-t> da se je vest o. sto let #1 ženici v Pijavicah tako liro razširila. Ta visoki j^tej je 25. maja dočakala JMa Stancarjeva še dokaj ffc ta zdrava. Za rojstni dan t p obiskali predstavniki {Jonske skupščine Sevnica in j« obdarili.
Rojstna letnica prababice l*ne Stancarjeve je baje i011*, ker ni pravih doku-(entov. Po nekih listinah naj K b'la ženica stara šele 93 K- vendar njen vnuk, pri ka-/em živ^ tr(jij ^ je zago-f0 izpolnila stoto leto. Prati ola se je o teni prepričal * lastne oči in da je v ma-tN knjigi v rojstni fari vili1 letnico 1864. .iS'a.vljenko sem obiskala ne-dni po njenem prazniku. M na lepi domačiji, ki jo je ^Pustila vnuku, in nemalo P1 bila presenečena, ko sem. t našla pri delu. Odšla sem >nJej na. zamočvirjeni trav-
nik blizu hiše, jo pozdravila in vprašala:
»Kaj delate, mati?«
»Spahinjek nabiram za prašiče,« je odgovorila.
»Pa ste vedno tako pridni?«
»Delati je vedno treba, vendar dolgo ne zdrždm. Noge me bolijo in križ tudi. Ko se odpočijem, je za nekaj časa spet dobro.«
»Koliko pa ste stari?«
»Ko bi vedela. Precej nad 90 jih imam, če že ne 100. Saj veste, človek je star, pa že sam sebe ne pozna. Vse me zapušča. Slišim slabo, vidim slabo, spomin mi peša, ob vse veselje sem.«
»No, slišite in vidite pa še kar dobro,« sem ji ugovarjala. »Ce bi imeli očala, bd prav gotovo še kaj prebrali.«
»Brati nikoli nisem znala. V šolo nisem hodila. Pustili so me kar tako, kot telička, šele moja hčerka je obiskovala šolo, zato zna brati in pisati. Rekli ste, da dobro sli-
šim. Za silo še gre, vsega pa le ne razumem več, če se okoli njene ne pogovarjajo dovolj glasno.«
»Ali vam hrana tekne?«
»Jedi, ki mi prijajo, rada jem. Večerjam pa vsak dan kamilični čaj in kos kruha. Kamilic ne bi mogla pogrešiti.« Od vnuka sem zvedela, da kamilični čaj pije za večerjo že 20 let.
»Koliko otrok ste imeli?«
»Samo hčerko. V tištale hiši živi,« je pokazala na kmetijo blizu doma.
»Stara je 72 let, pa sem jaz skorajda bolj zdrava kot ona.«
»Kako ste preživeli vojno?«
»Ni nam bilo dobro. Nemci in Italijani, vsi so šli tukaj čez. Veliko so nam pobrali, tako da smo bili večkrat lačni.«
»Za rojstni dan so vas obiskali z občine. Ste bili veseli, ker so se spomnili na vas?«
»Seveda sem bila. Dobri ljudje so. Povejte jim, da se
jdm lepo zahvalim za vse, kar so mi prinesli.«
Poslovila sem se od nje. Nadaljevala je z delom. Ne more mirovati in brez dela se ji zdi starost preveč dolgočasna. . Dobro se . drži za ta
leta, pa četudi jih ima komaj 93.
Njen vnuk je star 46 let in ima štiri otroke. Najstarejša hčerka je zaposlena v Litostroju. Ostali brije so še doma. Z ženo sta povedala, da je dom, kjer živijo, podedovala babica od tujih ljudi. Hodila jim je pomagat in po smrti so ga zapisali njej. Hčerka živi na njenem prejšnjem domu. Zvedela sem tudi, da je prababica Ivana Stancarjeva vdova že 20 let, njena hčerka pa 15 let. Pri zdravniku nd bila Še nikoli. Recept za dolgo življenje si predpisuje sama — z delom ln skromnostjo ...
Jožica Teppey
Bil ie deževen dan, zato tudi slika 100 let stare Stancarjeve mame ni boljša — a da se še vedno rada nasmeji, tudi tu ni mogla zatajiti...
Prekooceanski poleti A A
<*'<* bodo letala » A A « v smeri Jugoslavija-ZDA-Kanada in nazaj prepeljala okoli 1400 potnikov
Osmega junija so letala pijanskega letalskega jfdjetja »Adria aviopro-<*et« zadela z letalskimi prekooceanskim! leti. Po Jtedhodno sklenjenih tfaožmajdh je prvo štiri-»»torno letalo, ki bo poleno z beograjskega aero-dfoma, prepeljalo do New tforka na svetovno razstavo nad 70 potnikov. Let do največjega mesta ZDA je tf^al 18 ur. Letalo z 82 se-d'žl je pristalo samo dva-P&t. Jugoslovanski obisko-vJJci svetovne razstave v J*-* Yorku bodo ostali v približno mesec dni. T^as bo štirimotorno le-
talo podjetja »Adria avio-promeit« odletelo do Toronta ln sprejelo skupino naših izseljencev, v glavnem člane društva »Simon Gregorčič« ter njihove sorodnike, in jih prepeljalo v staro domovino, kjer bodo preživeli počitnice.
Drugo letalo bo prepeljalo od Beograda do New-Yorka naslednjo skupino jugoslovanskih obiskovalcev svetovne razstave v začetku julija, tretjo skupino pa konec julija oz. v začetku avgusta.
V letošnji sezoni bodo štirimotorna letala ljubljanskega letalskega pod-
Zelenefc« Jurij« v<,di°       »edeljskega folklornega »lavja v Črnomlju)
jetja preletela Atlantik dvajsetkrat v obe smeri. Vozila bodo večinoma jugoslovanske izseljence, ki žive v Kanadi, in to člane društev »Simon Gregorčič«, »Hrvatske bratske zajednice« in »Združenja bivših vojnih ujetnikov« iz Toronta. Naši izseljenci bodo ostali v stari domovini približno 4 do 6 tednov, nato se bodo z letali podjetja »Adria Aviopro-met« vrnili v Kanado. V predvidenih dvanajstih letih preko Atlantika bodo letala prepeljala 1400 potnikov.
Letala podjetja »Adria Aviopromet« so na liniji do ZDA že večkrat preletela Atlantik, njihovi piloti pa z velikim uspehom in ugledom opravljajo vse prekooceanske polete.
Podjetje »Adria aviopromet« je za letošnje leto večji del sklenil aranžmaje s turističnimi agencijami zahodne Evrope. V sezoni 1964 bo prepeljalo v najbolj znana Jugoslovanska letovišča skupno 28.500 turistov, za naslednje leto pa predvidevajo 35.000 inozemskih gostov.
Ne tarnajte, da Iz vaše občine nI dovolj člankov v komunskem glasilu! Raje se odločite lit napišite primeren prispevek, ki bo koristil vsem
Novi bazen v čateških Toplicah vabi kopalce
V soboto, 13- junija, bo v Čateških Toplicah sve-čana otvoritev zunanjega športnega bazena. Za brežiško občino je to pomembna turistična pridobitev. Novi bazen je zelo lepo urejen. Poskusno so ga napolnili že prejšnjo soboto. Vanj je napeljana termalna voda, ki jo po želji ohladijo na primer, no temperaturo. V Čateških Toplicah se • bo z otvoritvijo zunanjega bazena povečalo zlasti število prehodnih gostov. Bazen s toplo vodo bo vso sezono privabljal kopalce od blizu in daleč.
Investitor te gradnje je zdravilišče Cateške Topli, ce, izvajalec pa SGP Pionir iz Novega mesta.
Jurjevanje v Črnomlju:
Za prvič — odlično!
Sončna Bela krajina je bila v nedeljo še posebno sončna. Prava poletna vročina. Bila pa je to nedeljo Bela krajina še posebno razkošna: na jurjevanje v Črnomelj, prvo povojno folklorno revijo, je .poslala svoje bogate starodavne ljudske običaje in narodne noše in pokazala okoli štiri tisoč gledalcem bogastvo folklore, ki se je tu ohranilo iz davnine. .
V soboto zvečer so kresnice po Črnomlju vabile na kres. Nastop folklorne skupine iz Dragatuša na osvetljenem prostoru v kotlići pod železniško postajo je navdušil več tdsoč ljudi, ki so prisostvovali izvedbi. Prav na ta prostor je prva prišla v nedeljo dopoldne črnomaljska skupina v narodnih nošah in pripeljala s seboj zelenega Jurija in tako pričela prvi povojni festival narodnih noš in običajev Bele krajine.
Nastopu črnomaljske folklorne skupine z zelenim Jurijem so sledile druge: metliška (žal samo mladina), ki je prikorakala na prostor s svojim »turnom«. Najbolj pa je navdušil petelinji boj. Tema dvema so sledili nastopi skupin iz Dragatuša, Adlešičev, Bojancev. Težko je reči, katera od teh treh skupin je bila bolj gibčna in razigrana.pri,nastopu. Vse tri so žele navdušeno priznanje, tako da so gledalci često med izvajanjem pozdravili posamezne točke s ploskanjem. '
• Za mnoge udeležence sta .bila nastopa folklornih skupin iz Starega trga in Predgrađa veliko presenečenje. Narodne noše so bile še pestrejše kot ostale. V nastopih sodelujejo mladi in stari, kmetje, delavci, rru^adina, uslužbenci. Obe skupini sta pokazala starodavne svatovske običaje, svatovska kola z ženinom in nevesto ter še nekaj obrednih kol. živo rdeči deli narodne noše dajejo poseben čar nastopom teh skupin, razen tega so se izvajalci portudili, da so pri-
Tudi »metliški turen« ie požel veliko priznanje večtisoč-glave množice
kazali stare običaje Poljanske doline izredno dobro. Tamburaši in zastavonoše so sestavni del teh folklornih skupin in prijetno dopolnilo celoti.
Semičani s svojo ohcetjo so nastopili zadnji. Semiški svatbeni običaj je prav tako posebnost, tako po izvajanju kot po narečju. Oboje je izvirno in prav zato vredno, da se ohrani.
Skratka — prva povojna folklorna prireditev Bele krajine je vsekakor uspela. Tudi prostor za nastope je posrečeno izbran in bi težko našli boljšega, zlasti ker je v centru novega dela Črnomlja, tik železniške postaje in hotela La-hinja. Z manjšimi deli se bo dal prostor še izboljšati in povečati. Poslej bodo namreč vsako leto take prireditve, in sicer prvo nedeljo v juniju.
Razen nastopajočih in organizatorjev, ki so v prireditev vložili obilo truda, je treba pohvaliti tudi godbo na pihala iz Zagorja, ki je pri prireditvi sodelovala brezplačno.
Odborniki občinske skupščine kolektivom
Premišljeno, korak za korakom, naj dosegajo podjetja svoje načrte, pri tem pa je treba dosledno spoštovati zakonodajo — Več skrbi bo treba posvetiti kooperaciji — Se bo Opekarna izvlekla iz težav? — Finančne kadre bo
treba še izobraževati
Ob pregledu gospodarskih, uspehov v prvem četrtletju tega leta je občinska skupščina Brežice sprejela priporočilo delovnim organizacijam, ki vsebuje napotke za nadaljnje gospodarjenje.
Podjetjem, ki plana v tem obdobju niso mogla uresničiti, predlagata oba zbora, naj ta izpad nadoknadijo s pravilnejšim določanjem norm in z doslednejšim izkoriščanjem svojih zmogljivosti. To velja predvsem za Opekarno in gostišče Mokrice. Za Opekarno vse kaže, da se bo izvlekla iz težav, iyer ji je uspelo zaposliti sezonske delavce iz Srbije. Težave imajo še s strojno opremo, ven-
BREŽIŠKE VESTI
dar predvidevajo, da bo v kratkem rešeno tudi to. Kolektivu Tovarne pohištva skupščina priporoča, naj z nenehnim odstranjevanjem vseh napak in stalnim spremljanjem gospodarsbva preprečuje neugodne finančne rezultate, dokler ne bodo rešeni problemi v zvezi z izvozom izdelkov lesne stroke.
Kmetijske organizacije naj hi se bolj usmerile v kooperacijo z zasebnimi kmetijskimi posestniki in v kooperacijo med posameznimi kmetijskim: organizacijami. To obliko sodelovanja so doslej zanemarjale, če pa so jo gojile, ni imela pravih osnov. Za pogodbeno sodelovanje morata biti vedno zainteresirana dva. Deliti si morata delo ln njegove rezultate.
V priporočilu skupščina nadalje opozarja vse gospodarske organizacije in zavode, naj se ne odločajo za nove investicije brez temeljitih ekonomskih in tehničnih analiz, zlasti če niso zagotovlje-
šentjanž pred volitvami v zadružni svet
7. junija je bil v Šentjanžu predvolilni sestanek, na katerem so izbrali kandidate za volitve v zadružni svet KZ Tržišče-Sentjanž, ki bodo prihodnjo nedeljo.
Sestanek je bil prav dobro obiskan. Živahna razprava se je razvila predvsem o gospodarstvu te zadruge. Lastniki zemljišč, ki jih je zadel aron dacijski postopek, so skušali prikazati, da zemlja v teh krajih ni primerna za obdelavo z modernimi stroji, vodstvo zadruge pa je dokazalo, da tu prav dobro uspevajo hmelj, ribez in druge kultu, re. Zadruga namerava po novih načrtih vpeljati moderno ln obsežno živinorejo, o čemer je bilo precej govora.
A. P.
Matični urad Kapele
Maja le doma rodila Božena Kovnčlč lz Kapel — Borisa. — Porok ln smrti ni bilo.
ni viri financiranja. Vsepovsod, kjer so z investicijami pričeli in bi se ob prenehanju gradnje delala škoda, naj deio čimprej dokončajo.
Delovni kolektivi naj posvetijo vso skrb ustreznejši delitvi čistega dohodka, ki naj postane realen odraz povečane produktivnosti dela. Še zlasti naj bodo pozorni pri določanju najnižjih osebnih dohodkov.
Podjetja naj bi bolj kot doslej spoštovala razne predpise, ker le urejeno poslova-
nje lahko zagotovi uspeh. Težko je dobiti'predvsem računovodski kader v "manjših podjetjih, kjer si pomagajo s honorarnimi močmi. To je rešitev v sili in zato naj bi vsa podjetja, ki imajo letno nad 20 milijonov dinarjev prometa, zaposlila stalne računovodje. Samostojnih moči je malo. Se bo torej treba izobraževati finančne kadre v tečajih in seminarjih in nadaljevati pot, ki jo je začelo lani društvo knjigovodij.
Nabrano v Pišecah
5. julija bo v Pišecah odkritje spomenika 10 talcem, ki jih je okupator ustrelil 1. maja 1943. leta. Vaščani so pri nestrokovnih delih opravili precej prostovoljnih ur, spomenik pa je v delu pri podjetju Pionir v Novem mestu.
Pred kratkim je imelo občni zbor Turistično društvo, ki je v preteklem letu uspešno delovalo. Pri vaščanih je uspelo dobiti nekaj tujskih sob, razen tega so na pobudo društva prepJeskali 5 stavb, uredili vrtove, nasade in žive meje. Na občnem zboru pa so kritizirali gostišče, ker ne nudi gostom tople hrane. Sklenjeno je bilo, da bodo avgusta organizirali piknik. Izvoljen je bil nov upravni odbor, za predsednika pa je bil izvo-
ljen Ivan Cizel.
Pišečki lovci pripravljajo vse potrebno za gradnjo lovskega doma. Načrti so že urejeni, vložene so prošnje za posojilo, kletne prostore pa še urejajo. Sprejet je bil sklep, da bo tudi letos vsak prispeval do 40 prostovolinih delovnih ur. Ce booo sreastva še letos na razpolago, bodo prihodnje pomladi lovski dom nared za sprejem gostov.
Obrat kmetijske zadruge v
Pišecah dobro dela. Zdaj so se lotili del pri napeljavi vodovoda od izvira Gabernice do kmetijskega posestva in zadružnih hlevov. Napravljen je že zbiralni rezervoar za vodo. Dela gredo h kraju in upamo, da bo vodovod kmalu končan.
A. M.
BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ
Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoči v brežiški bolnišnici: Jožefa Beline, žena posestnika u Stranja, je padla po stopnica n in si poškodovala hrbet; Antona Posela, šoferja iz Ključa, je nekdc povozil z motorjem in mu zlomil desno roko; Franc Vegelj, zidar iz Bušeče vasi, je padel s stavbisča in si poškodoval hrbtenico in glavo; Ana Kunej, žena posestnika iz Gorjan, je padla in si poškodovala levo nogo; Ljudmila Regvard, žena posestnika iz Pla-viča, je padla s kolesom in si poškodovala glavo in desno roko; Anton Škrbina, sin posestnika iz Vel. Mraševega, je padel v vinogradu in si zlomil desno roko; Feliks Vegelj, električar iz Leskovca, je pade, in dobil pretres možganov ter poškodbo levega ušesa; Ivan Avžin. klepar iz Mihalovca, je padel z lestve in si poškodoval hrbtenico; Alojz Kunej, posestnik iz Osredka, je padel pod voz ln si poškodoval hrbtenico; Alojz 21-bert, rudar iz Dol. Leskovca, je padel v rudniku in si poškodoval obraz in kolke; Antonija Levstik, hči posestnika iz Mrtvic, je padla s kolesom in si poškodovala čelo; Ivan Sekoranja, upokojenec iz Pir-šenbrega, je padel s strehe in si poškodoval glavo.
Občinska Zveza prijateljev mladine Brežice vabi učence in dijake na letovanje v Rovinju. Letovanje bo trajalo 14 dni: od 13. do 27. avgusta. Prostora je za 110 otrok. Spremljalo jih bo sedem vzgojiteljev in pedagoški vodja. Stroški za bivanje v pionirskem letovišču bodo znašali za posameznika 10.000 dinarjev. V to vsoto je vštet tudi izlet z ladjo v okolico Rovinja. Prijave za letovanje sprejema občinska Zveza prijateljev mladine do 15. junija. — Na sliki: lansko veselje brežiških malčkov ob morju.
V »POSAVJU« nekaj ni v redu
Napake, ki se pojavljajo v majhnih podjetjih in jih povzročajo neurejeni medsebojni odnosi, je najteže odpravljati. Ce razen tega še samoupravni organi ne opravljajo svoje vloge tako, kot bi bilo treba, in niso sposobni objektivno presojati, potem mora priti sodnik od zunaj.
Tako se je pred nedavnim zgodilo obrtnemu servisnemu podjetju Posavje v Brežicah. O njegovem poslovanju je pred   nedavnim razpravljala
občinska skupščina. V podjetju so se vrsto let dogajale organizacijske in finančne nepravilnosti. Stranke so se neštetokrat pritoževale nad nesolidno opravičenimi uslugami.
Finančna inšpekcija družbenega knjigovodstva Narodne banke v Oelju je aprila pregledala poslovanje in ugotovila, da izhaja iz neurejene notranje organizacije. Po predpisih je za tovrstne prekrške   odgovoren predvsem
TUDI SEVNISKA OBČINA ZAOSTAJA V PRIPRAV AH NA 42-URNI TEDNIK
Odpraviti nadure in začeti delo v več izmenah!
Vprašanja v zvezi z 42-uir-nim delavnikom so le redke kolektive privedla k razmišljanju in dejanjem. Zanimivo je, da se podjetjem prav nič ne mudi ukrepati. Marsikje razumejo to kot geslo prihodnosti in tolažijo se z mislijo, da se bo z leti vse samo po sebi uredilo.
Komisije za uvajanje skrajšanega delovnega časa niti v podjetjih niti pri občinah niso resnično zaživele. To je logična posledica napačnega pojmovanja vloge, ki naj bi jo odigrale. Trditve o tem ne gre posploševati, čeprav velja za mnoge primere. Za ilustracijo primer iz občine Sevnica. Občinski komisiji za usklajevanje dela pri uvajanju 42-urnega delovnega tedna je uspelo, da so te komisije imenovali v vseh podjetjih. Večina podjetij se Je z imenovanjem že zadovoljila in nič več ni bilo glasu o delu teh komisij.
Za večino komisij v podjetjih velja ugotovitev, da sestava ni bita najbolj posrečena. Med člani je preveč aktivistov, premalo pa tehnologov, ekonomistov in drugih strokovnjakov. Občinski sinđikal-
Kaj bo jutri na dnevnem redu seje občinske skupščine v Sevnici?
Občinska skupščina Sevnica bo na jutrišnji seji obravnavala poročilo o delu komisije za prošnje in pritožbe, poročilo zdravstvenega centra Sevnica ter poročili sveta za zdravstvo In sveta za socialno varstvo. Sprejela bo odlok o urejevanju, vzdrževanju In varstvu zelenja in javnih površinah, odlok o fluorogra-Nrun.ju prebivalstva ter odlok
Matični uradArtiče
Maj« n| bilo rojstev l/ven bolnišnice. Tudi porok ni bilo. Umrli sta: Ana K..s. pose« t -nlea Iz Golobov««« broda M let. ln Frančiška Pere, užitka-rlca iz Krit, 79 let.
o spremembi in dopolnitvi organizacije osnovnega šolstva v občini. Na dnevnem redu je tudi poročilo službe družbenega knjigovodstva o zaključnih računih gospodar, ••kili organizacij za leto 1963 ter potrditev zaključnega računa davčnega knjigovodstva za preteklo leto. Z:i poroštvene Izjave pri najetju posojil prosijo Mizarska produktivni zadruga Sevnica ter Kmetijski Milnici Krmrlj in Sevnica. Mizarska zadruga ho najela 51) milijonov dinarjev posojila za stalna obratna sredstva. Kmetijska zadruga Kr-melj 12 milijonov za gradnjo itiristanovanjskrgu bloka, p« 10 milijonov za kritje- minimalnega sklada obratnih sredstev.
ni svet je to u videl ln predlagal spremembo oz. dopolnitev sedanje sestave. Tudi izbor za občinsko komisijo ni bil najbolj ustrezen. Komisija šteje 7 članov. Njen predsednik Jože Erman je de. jal, da bi jo prav tako kazalo dopolniti, saj je med člani le en inženir, ostali pa so večinoma sekretarji podjetij. Nekatere občine imajo po 15 do 17 članov v teh komisijah in med njim: prevladujejo strokovnjaki. To prav gotovo zagotavlja uspešnejše delo.
Dokumentacijo s predlogom za prehod na 42-urni delavnik je predložila najprej Konfekcija Lisca. Občinska komisija je njen predlog obravnavala na dveh sejah in po daljših razpravah priporočila občinski skupščini, naj ugodi njihovi zahtevi. Njeno mnenje sta upoštevala oba zbora.
Drugo podjetje, ki je v občini Sevnica zaprosilo za odobritev skrajšanega delovnega časa, je Konfekcija Jutranj-ka. Predlag ni oil dovolj proučen, zato Je komisija zahtevala us'.rezno dokumentacijo, ki jo zdaj pripravljajo. V tem podjetju računajo na postopen prehod. Delovni čas bodo najprej skrajšali na 45 ur in nato šele na 42 ur. V načrtu imajo izgraditev nove delovne hale, kjer bodo tehnološki postopek takoj prilagodili krajšemu delavniku.
V Kopitarni zaradi zastarelosti osnovnih sredstev o 42-ur-nem tedniku še ne razmišljajo. To vprašnje bo aktualno šele po rekonstsrukclji. Podobno je stanje v Jugotaninu. Tudi tam računajo na rekonstrukcijo. Obrat Metalne v Krmelju čaka na izid preizkusnega steraršanja delovnega časa v matičnem podjetju. Menijo, da v njihovem obratu to ne bo problematično, saj imajo obrat kar primerno oprem'len. Težave nastajajo pri njih v glavnem zaradi pomanjkljive dobave surovin.
V Mizarski produktivni zadrugi je stanje bolj problematično,  čeprav  Je rekon-
strukcija zaključena. Se pred nedavnim so imeli tam ogromno nadur, ki so jih zdaj na priporočilo občinskega sindikalnega sveta ukinili. Začeli so z večizmenskim delom v strojni delavnici, v ostalih oddelkih pa je še vse po starem. Dokler ne bodo izkoristili razpoložljivih zmogljivosti z delom v izmenah, toliko časa o skrajšanem delovnem času pri njih ne bo moč govoriti.
Tudi v trgovini in kmetijstvu to ne bo šlo zlahka. Tam je včasih še o osemurnem delavniku težko govoriti. V kmetijstvu to ovira značaj sezonskega dela, v trgovinah
pa stalni delovni čas. Odprte so od S: do 16. ure, to je osem ur, h katerim lahko prištejemo vsak dan še po eno uro dela za zaprtimi vrati. Najlaže je tam, kjer imajo odprto neprekinjeno in kjer teče delo v dveh izmenah.
Trd oreh je v pogledu delovnega časa predstavljalo tudi gostinstvo. V tej stroki jih je bilo treba prepričati, da so uvedli osemurni delavnik. Prej so delali po 16 ur in dveh izmen so se gostinci branili zaradi predaje poslov, češ da potem ne bo pravega reda. Treba pa je bilo samo začeti, in že so se privadili.
J. T.
direktor. Leta je po ugotovitvah inšpekcije opustil vrsto organizacijsko - tehničnih prijemov ter s tem dovolil neurejenost poslovanja. V obračunskih enotah in v skladišču je bila omogočena nepravilna manipulacija z materialom. Tudi ni razumljivo, zakaj v podjetju niso razpisali mesta tehničnega vodje. Podjetju niso rav nič prihranili, če so to funkcijo naprtili direktorju. Nastajala je samo škoda.
Razprava na zadnji seji občinske skupščine je bila ob tem problemu precej glasna in ostra in nekateri odbornki so celo predlagali takojšnjo uvedbo prisilne uprave. Končni sklep je bil drugačen. Zbora sta predlagala, naj stanje prouči posebna komisija, ugotovi krivdo direktorja za nepravilno poslovanje in da predlog delavskemu svetu podjetja za njegovo razrešitev. Delavski svet je bil t« dni že na novo izvoljen.
V Brežicah skoraj vse prodano
Na brežiški sejem za prašičke so v soboto, 6. junija, pripeljali kmetovalci 437 prišičkov, od katerih so jih 385 prodali. Manjši so bili po največ 500 din kilogram, nad 3 mesece stari pa so šli v promet po največ 330 din kg.
Med Loko in Bregom smo zvedeli
H Dva mlada Ločana sta diplomirala na ljubljanski univerzi letos v maju: Milan Kolman za inženirja gozdarstva, Joža Lipovšek pa je di-
Matični urad Sevnica
Maja sta doma rodili Karoli-na Konajzler lz Zarvatca — Zinko ln Ljudmila Jazbinšek lz Orl — Antonu. — Poročili so se: Franc Zveglič. železničar iz Trnovca. In Marija Zveglič, delavka lz Stržlšča; Martin Lisec, delavec iz Lukove«, ln Ivana Ra'*, poljedelka 1/ Laz; Ciril Kodrič. ključavničar l'i Križišča ln Olga Plazar, šivilja v Vrha; Janez Svajger. posestnik Iz Bučke ln AnKlea Jalova«-, posestnim lz Vrbovca; Marijan Pavlovlč, ključavničar lz S*vnlce .ln Marila F.rja-vec šivilja Iz Log«; Anton Umek. varilec iz Sp. Mlnd-ilč, ln Angola Groznlk šivilja lz Gabrijel; Stanislav Zveglič, mizar Iz Lukovca. ln An« Nov-Sak, polltlrka lz Konlskegn; Emil Rupnlk. prometni'« lz Smarjete. ln Lludinlla Lisec, šivilja I/. Lukovca.
Matični urad BoStanj
Mala Je bila doma rolena ena oV*kllea. — Porok nI bilo. — Unwl le Albin Sivine, uoo-kolenoc lz Log«. 80 let.
Matični urad Tržišče
Mala nI bilo rojutev Izvrn bolnišnice In ne porifr. Uinrll sta: Marila Hočevar, kmetoval-ka Iz Skronvlkn, 72 let: Anto-nlln Merčnllc, upokojenka U Skovc«, 70 let.
plomiralB na ekonomski fakulteti. Oba mlada diplomanta štejeta med prve dijake iz vrst nekdanje nižje gimnazije v Radečah, ki so v povojnem času diplomirali na raznih visokih šolah. Oba sta bila aktivna člana mladinske organizacije. Vsi Ločani jima iz srca čestitamo in jima želimo obilo uspehov pri delu!
H Osnovna organizacija RK v Loki je od 1. marca letos, ko Je bil občni zbor, še vedno brez tajnika, ker ga na zboru niso mogli izvoliti. Organizacija Je v zdravstvenem pro-svetljevanju. v krvodajalskih akcijah in v drugem dosegla veliko uspehov, lani pa so število članov RK povečali od 243 na 252 Vprašujemo se: kako to, da v Loki in njeni okolici nd mogoče najti nikogar, ki bi prevzel dolžnost tajnika? Kaj m»nl k temu osnovna organizacija SZDL, saj Je očitno, da en človek ne more opravljati poslov tajnika in predsednika hkrati?!
przlčnica za prevoz ljudi čez Savo, ki so Jo zgradili pri
SEVNIŠKI VESTNIK
železniški postaji Breg, že obratuje. Opremljena je s sodobno kabino za 4 osebe, zaenkrat pa deluje na ročni pogon, dok'er Je ne bodo opremili z elektromotorjem. Prebivalcem Vrhovega in Ssntur-ja ter železničarjem, ki delajo na Bregu in v Sevnici, je olajšala težave na poti. Čoln, ki je prevažal ljudi doslej z levega na desna breg, je bil preveč odvisen od stanja vode. Prebivalci so sodelovali pri gradnji žičnice z prostovoljnim delom, del sredstev pa sta prispevala krajevni urad iz Radeč in občina Laško.
B   Srn t jurcani   so začV'1
graditi vodovod. 12 Interesentov Je že ustanovilo gradtv-nl odbor. Dovolj močan Izvir, oddaljen od naselja približno 400 metrov, so našli, voda pa Je higiensko že pregledana. Dovoljenje za napeljavo cevi pod progo so že dobili, ta dela Jim bodo opravili železničarji. Pozne te bo vodo iz n|i-hovetra zajetja uoorabljala železniška postala Breg. Osnovna organizacija RK bo organizirala prostovoljno de.o mlsdnskegn aktiva RR Pn gradnji vodovoda. Upalo . «* bedo pri prostovol'nem delu sc^delovali tudi ostali P™52r ci. s-SK"
Skrb za preživnine je stvar vse občine
Skrb za stare kmete, ki niso več sposobni sami obdelovati zemljo, je bila glavna tema zadnje seje sveta za kmetijstvo in gozdarstvo občinske skupščine Kočevje. Predvsem so ugotovili, da to ni le stvar Icmetijskih organizacij, pač pa vse občine in celo vseh gospodarskih organizacij v občini, se pravi vse družbe. Z odlokom o preživninah, o katerem so na seji tudi govorili, bi bile rešene socialne razmere starih ljudi po vaseh, občina pa bi imela težave z zemljo, ki bi jo dobila od kmetov, posebno s tisto, ki ni primerna za družbeno proizvodnjo.
Občina je že pred leti pričela reševati problem starih, onemoglih kmetov, ki se ne morejo več preživljati z obdelovanjem zemlje, niti ne morejo v redu plačevati davč nih obveznosti. Ker je bilo vedno več primerov, ko je bil kmet pripravljen oddata zemljo proti primerni mesečni preživnini, je ObLO že pred
štirimi leti izdelal poseben poslovnik za določanje preživnin. Kmalu so opazili, da je poslovnik pomanjkljiv, predvsem je Diio nejasno, od kod dobiti sredstva za preživnine. Občina namerava že letos sprejeti poseben odlok o preživninah. Preživnino naj bi prejemali le tisti kmetje, ki izročajo vsa zemljišča v družbeno last (najmanj tri nek ta-
KOČEVSKE NOVICE
re) posestvoma KGP Kočevje ali Snežnik-Kočevska Reka, in to v nižinskih kakor tudi v hribovitih predelih, kjer družbena proizvodnja ni mogoča. Do preživnine bo upravičen le tisti, komur je zemlja edini ali pretežni vir dohodka, star pa mora biti najmanj 65 let (moški) oz. 60 let (ženska). Prosilec preživnine lahko izroči družbi vso zemljo (naj-
manj 3 ha), razen stanovanjske hiše z gospc^rskimi poslopji oz. oihišnico do največ enega hektara. Do preživnine bodo upravičeni tisti, ki nimajo nikogar, ki bi jih lahko preživljal, oz. ga imajo, pa mu ta ne more nuditi preživnine.
Višina preživnine, ki se določi posameznemu prosilcu, je v sorazmerju z vrednostjo zemlje, ki jo je prenesel v družbeno lastnino. Najmanjša je 8.000 dinarjev (vrednost zemlje 300 do 400.000 din), najvišja pa 15.000 din (vrednost zemlje nad milijon din). Tudi če znaša preživnina po vrednosti zemlje manj kot 8.000 din, pripada nosilcu preživnine, če nima drugih virov preživljanja, mesečna preživnina 8 tisoč dinarjev. 50 % preživninskega zneska pripada tudi za vse druge osebe, ki jih je nosilec preživnine dolžan preživljati.
Člani sveta so poudarili nujnost in pomembnost odloka o preživninskem varstvu
Gasilske proslave v ribniški občini
Gasilci v ribniški občini se vestno pripravljajo na požarnovarnostni teden, ki bo trajal od 14. do 21. junija. V tem času bodo razstave gasilske opreme in orodja v Ribnici, Sodražici, Loškem potoku in Dolenji vasi. Ribnica in Sodražica pa bosta v tem času primerno okrašeni. Izvedli bodo sektorske vaje in prvi del ocenjevanja gasilskih društev Prikazovali bodo poučne filme po vseh večjih krajih, po šolah pa bodo predavanja o gasilstvu.
Letos je stoletnica jugoslovanskega gasilstva. Ta jubilej bodo lepo proslavili tudi gasilci v ribniški občini. Kot uvod v proslavljanje je bila
pred kratkim uspela proslava 55-letnice obstoja gasilskega drušbva v Zlebiču. 14. junija je predvidena otvoritev novega gasilskega doma industrijske gasilske enote na obratu Inles v Ribnici. Ob tej priliki bodo razvili prapor in proslavili 25-letnico društva. Nadaljnje proslave bodo še: v Dolenji vasi, kjer bodo proslavili 90-letnioo društva, razvili prapor in izročili svojemu namenu novo motorno brizgalno; v Grčaricah bodo letos proslavljali 60-letnico drušbva m razvili svoj prapor; v Danah bodo imeli otvoritev gasilske shrambe, na Velikih Poljanah pa bodo izročili svojemu namenu no-
RAZPRAVA 0 EKONOMIKI
Svet za industrijo fn obrt pri ObS Kočevje je prejšnji teden razpravljal o mestu kočevskih Podjetij v primerjavi z istovrstnimi podjetji v Sloveniji in Jugoslaviji. Dobro pripravljena analiza o ekonomiki in rentabilnosti je temeljila na pnkazovalcih zadnjih treh let. Splošna ugotovitev bi bl-da so naša podjetja navadno "ad jugoslovanskim povprečjem in
* nekaterimi pokazovalci pod slovenskim. Iz analize, iz primerjave
• »orodnimi   podjetji v Sloveniji
IlESETO
ln Jugoslaviji pa Se bolj, se vidijo slabosti v produktivnosti, rentabilnosti. Tem slabim točkam, so poudarili člani sveta, bo treba pri analiziranju posameznih podjetij posvetili največjo skrb. Cilj samoupravnih organov gospodarskih organizacij pa mora biti, da se vsaj jzenačijo, če že ne celo dvignejo nad slovenska povprečja.
V razpravi so se člani sveta pogovorili o številnih napakah ter objektivnih in subjektivnih slabo-*Uh. Menili so, da številne akcije tvolitve, povečanje OD, skrajšan delovni čas itd.) angažirajo vse »uhjcktivnc sile in strokovni ter operativni kader v gospodarskih organizacijah, tako da čestokrat le utegnejo ali pa nima kdo po-"krhiti za ekonomiko. Opozorili to tudi na modo raznih akcij 'npr. Integracija), M večkrat* po-
Predrzni medvedje pri Loškem potoku
»Že sedaj imamo sitno-z divjadjo, predvsem z medvedi,« pravijo v Loškem potoku. Pred krat. klm ao v Travniku nedaleč od hiš videli kar štiri. V Retjah, kjer so ne-koč sadili veliko koruze, so Jo skoraj povsem opustili, ker s tem napravijo divjadi veliko veselje. Kosmatinci so tako predrzni, da včasih pridejo prav do hiš (kot bi ne bilo ns vsem svetu nobenega lov-cal). Kaj bo šele Jeseni, ko bodo pridelki dozoreli!
kažejo slabe rezultate, izvajali pa smo jih, ker so bile moderne.
Vsi so se zavedali resnosti problema, ki posredno ali neposredno vpliva na druga področja, kot so standard, rentabilnost, izvoz, ter sklenili podobne razgovore o teb problemih razširiti na posamezne gospodarske organizacije. Zavzeli so se, da bi vsaj vsak mesec ali mesec in pol imeli sejo sveta, na kateri bi obravnavali eno od kočevskih podjetij in skušali skupno z zastopniki organizacije prodreti v bistvo problema pri njih, skušali najti najboljšo in najprimernejšo pot. Prvo tako sejo bodo posvetili problemom Opreme, ki med vsemi s svojimi težavami prednjači.
šolarji na izletih
Spomladanski dnevi pred koncem šolskega leta so najprimernejši, da se otroci kot lastovke jeseni odpravijo na šolske izlete na vse strani naše domovine. Potujejo z vlaki, zadnje čase pogosteje z avtobusi. Tako leto za letom in vedno spoznajo nov konček nase lepe dežele. Letos so se učenci 2., 3. in 4. razreda osnovne šole v Dolenji vasi odpravili z avtobusom proti Gorenjski. Z velikim zanimanjem so si ogledali Jesenice, Prešernov dom v Vrbi, Bled ln muzej v starem gradu, Prešernov gaj v Kranju, v Ljubljani pa živalski vrt, ki Je bil za malčke najbolj zanimiv.
vo motorko. Začeli so tudi že s pripravami za gradnjo novega gasilskega doma in v ta namen zbrali 115 lmbičnih metrov lesa.
Gasilci se bodo v lepem številu udeležili letošnje osrednje partizanske proslave 5. julija v Makošah pri Dolenji vasi, 22. julija pa bodo obiskali najstarejše in najzaslužnejše gasilce.
—r.
Nesreča na cesti
Pred kratkim so pokopali tragično umrlega Staneta Zobca iz Prigorice pri Ribnici, starega 33 let. Pokojni Zobec je 7. maja vozil hlode na Inlesov obrat v Ribnico. Med potjo — bilo je med Nemško vasjo in Goričjo vasjo — je Zobec skočil z voza, medtem pa je pripeljal osebni avtomobil in ga zbil na tla- Bil je težje poškodovan in po treh tednih je umrl.
Zobec je bil delaven fant in priljubljen pri ljudeh. Bil je zelo delaven gasilec, posebno pa se je izkazal pri gradnji novega gasilskega doma. Za starše je nenadna izguba sina zelo hud udarec. Naj mu bo lahka domača gruda!
Naročite domači tednik bratu ali sinu, . ki je pri vojakih!
onemoglih kmetov in tudi to, da je problem, ki ga načenjajo, predvsem sociaSno-politi-čen in šele potem ekonomski in da je temu primerna tudi družbena odgovornost. Največje vprašanje je, kje dobiti dovolj sredstev za preživnine. Sredstva sklada bodo odškodnine, ki jih vplačajo gozdno kmetijske organizacije za uporabo prevzetih zemljišč in gozdov, občinska sredstva iz proračuna, kupnine in zakupnine od zemljišč v družbeni lasti, obresti od naloženih sredstev sklada,' prispevki, volila in darila ter drugi dohodki ter prispevki drugih gospodarskh organizacij, ki zaposlujejo delavce iz razse-ljevanja.
Predstavniki kmetijskih organizacij so poudarili, da je njihova velika družbena odgovornost predvsem v tem, ker bodo morale prevzemati tudi površine, ki za družbeno proizvodnjo niso primerne, da bodo morale z njimi gospodariti in vlagati vanje. Menili so, da naj kmetijske organizacije plačujejo prispevek v sklad za preživnine le za tista zemljišča, ki jih bodo prevzelo (interesantno), medtem ko za površine, na katerih družbena proizvodnja ni možna, ne hi plačevale prispevka. Taka zemljišča bi po možnosti le prevzemale in gospodarile z njimi.
Preden bo o tem dokončno odločala občinska skupščina, bo svet na podlagi podrobnejših finančnih analiz ponovno razpravljal o ustanovitvi sklada za preživninsko varstvo kmetov.
Svet za kmetijstvo in gozdarstvo je na tej seji razprav-jal tudi o karti zemljišč, primernih za družbeno proizvodnjo, ki je bila pred kratkim napravljena.
FRANCE GRIVEC
ZABELEŽENO
Huliganstvo ali kaj ?
O odnosu do družbene lastnine o problemu »moje — naše« je bilo že veliko povedanega, tako da je človeku že kar nerodno govoriti o tem. Pa vendar je potrebno vsaj opozorita na nekatere pojave, saj zaleglo verjetno ne bo veliko...
Ribniška občina je za ureditev starega gradu sredi Ribnice žrtvovala veliko denarja, ki bi ga s pridom uporabili kje drugje. Vendar so prebivalci na preurejeni grad lahko ponosni, vsakomur ga s posebnim veseljem pokažejo. Da bi grad resnično služil le turizmu in gostinstvu ter kulturi, so iz njega umaknili celo otroško igrišče. Zdaj pa lahko iz dneva v dan opazujemo, kako se mladi fantje (ne več otroci!) podijo po njem, skačejo z balkona in na balkon, plezajo po arkadah, se lovijo po stopniščih, gledališkem odru ter parku itd.
Težko bi rekli fantom v obledelih kavbojkah in s tarzanskimi frizurami huligani, njihovim dejanjem pa huliganstvo, prej pobalinstvo posebne vrste. Pobalinstvo, ki na tujca naredi precej mučen vtis, ne nazadnje tudi zaradi številnih »furmanskih« psovk, ki jih jemljejo iz kosmatega gostilniškega besednjaka. To nas v turistično atraktivnem am-bientu še posebno žali, ker žali naš ponos, človeško dostojanstvo.
Toda če vse to pustimo ob strani, ostane vprašanje povsem materialnega značaja, z drugimi besedami škoda, ki jo povzročajo. Preneumno bi bilo, da bi lepoto preurejenega gradu, priborjeno s tolikimi težavami, uničili na tak pobalinski način. In to tisti, ki bi se v največji meri morali zavedati pomembnosti in lepote gradu.
Prostor pred kavarno v gradu verjetno tudi ni parkirni prostor, kljub temu marsikdo zapelje s fičkom ali motornim kolesom čez most, da si za nekaj metrov skrajša hojo! Nerazumljivo je tudi to, da vrtni stoli pred grajsko kavarno tako radi »dobijo noge«, menjajo lastnika, ki si misli: če je družbeno, je tudi moje ...
In še nekaj: v parku so posadili okrasno drevje, ki na moč prijetno vpliva na človeka. Tako se je zgodilo verjetno tudi tistemu, ki je pred kratkim, ko je pokosil travo v parku, odšel, posekal in oklestil mlado drevesce in ga uporabil na vozu kot oporo za travo. In se pri tem niti ni kaj prida razburjal. Dobro bi bilo vedeti, če bi s prav tako brezčutnostjo posekal mlado jablano na domačem vrtu?!
Kako radi pozabljamo, da moramo z družbenim premoženjem ravnati enako kakor s svojim!
Skrajšan delovni čas: Rudnik Kočevje, . Melamin, INK0P
Ustavno določilo o 42-urnem delovnem tednu postaja vedno bolj stvarnost, pri tem pa se vsi prav dobro zavedamo, da prehod ni lahak in enostaven. Potrebne so skrbne priprave in temeljite analize, če hočemo doseči vse tisto, kar se za pojmom 42 ur skriva, namreč dvig proizvodnosti, zmanjševanje proizvodnih stroškov, skrabka iskanje notranjih rezerv.
V kočevski občini je komi-
V minulem tednu na kočevskih športnih igriščih
Nogomet: kočevski nogometaši so na domačem igrišču izgubili obe odigrani tekmi z NK Domžale. Člani s 3:2 (2:1), mladinci pa z 2:1 (1:1). Tudi tokrat smo bili priča prepirov ln pogajanj s sodniki, nekateri Igralci pa so bili izključeni iz igre. Nismo nasprotniki nogometa, toda ob tem, ko moramo na vseh tekmah slediti disciplinskim prestopkom, kregu in prepiru, se resno vprašujemo kam to vodi? Kdo Ima prav: ali ti, ki trdijo, da Je vsakdo, ki takšno pojave kritizira, nasprotnik nogometa, ali ti, ki si tele lope ln plemenite Igre? Nogometaši, kaj pravite k temu?
Partizanovi atleti ln Igralci so bili v gosteh v Ljubljani ln so se to nedeljo držali kar dobro.
V ribniški samopostrežni t-i (Foto: Mohar)
Odbojka II. republiške lige se Je v predzanjem kolu končala z zmago moštva TVD Partizan Iz Kočevja nad OK Elementi iz Ljub. ljane s 3:2 (13:15, 15:10, 2:15, 15:11, 16:14).
Košarkarji so zmagali nad Ljubljano z 32:29. Mladi košarkarji Kočevja se dobro prebijajo proti vrhu lestvice. Uspešne so bile tudi Itosarkarice, ki so Igralo II. turnir ln so premagale oba nasprotnika: Slovana lz LJubljane z 20:17 ln Ljubljano z 32:9. V prvem turnirju so Izgubile vse tekme z Istimi nasprotnicami, zato Je ta zmaga toliko več vredna. Čestitamo Jim k vidnemu uspehu v II. turnirju!
Atletinje (mlajše mladinke) so tekmovalo v finalu za republiško ekipno prvenstvo. Skupno so nabrale 6610 točk In zasedle 6. mesto. Res smo pričakovali od njih več, toda dan Je bil vroč, bile so utrujene, zato Je tudi ta uspeh spodbuden. A. A.
Brodarsko tekmovanje
Ob zaključku Jugoslovanskih pionirskih iger Je bilo v Kočevju brodarsko tekmovanje šol iz Kočevja, Fare in Oneka. Pionirji so na Rinži tekmovali z motornimi čolni ln jadrnicami. Prvo nagrado Je đobil Fara, drugo si delita šoli Jožeta Seska in iz Fare, tretjo pa so dobili pionirji iz Oneka.
sija za skrajšani delovni čas doslej obravnavala prošnje treh gospodarskih oi^anizacij: Rudnika, kemične tovarne Melamin in Inkopa, v kratkem pa bodo na vrsti še nekatere druge (Avto). Vse tri organizacije so pripravile temeljite analize, in ko jih je komisija pogledala, je ugotovila, da Imajo povsod realne možnosti za prehod na 42-urni delovni teden. Značilno za vse je, da uvajajo po dve oziroma tri proste sobote v mesecu, medtem ko Je delovni dan še naprej osem ur.
Najboljšo analizo so napravili v rudniku. Tu bodo uvedli v jami tako odkopno dolžino čel, pri kateri bodo dosegli maksimalno storitev z najnižjimi stroški in najhitrejšim napredovanjem čel. V obdelovalnicl v elektrostroj-nem obratu bodo uvedli tri
izmene, v ostalih delavnicah pa dve. Po analizi sodeč so poiskali vse notranje rezerve (organizacija dela, tehnološki postopek, poostrena delovna disciplina, spremenjen način nagrajevanja).
Tudi v kemični tovarni Melamin bodo uvedli tri proste sobote. Hkrati s skrajšanjem delovnega tedna bodo poskrbeli za zmanjšanje zastojev, boljšo delovno disciplino ter za povečanje kapacitet z manjšimi investicijami. V In-kopu pa bodo v začetku imeli dve prosti soboti. Da bodo dosegli čim boljši ekonomski uspeh, bodo ukinilj vse seje samoupravnih organov med delovnim časom, prepovedali med delovnim časom izhod, z zaščitnimi sredstvi zmanjšali število nesreč, poostrili kontrolo nad bolniškim staležem in poskrbeli za boljšo organizacijo dela. Skrajšali bodo tudi proizvodne poti in reorganizirali pripravo dela. (FG)
Ob bridki izgubi drage žene
TEREZIJE MRVAR
se iskreno zahvaljujem vsem, ki so jo spremili na zadnji poti in ji darovali toliko lepega cvetja in mi izrekli sožalje. Zahvaljujem se zdravstvenemu in strežnemu osebju pljučnega oddelka novomeške bolnišnice, posebno pa dr. Zakrajščkovi in prima-riju dr. Smrečniku za požrtvovalno skrb in nego v času njene bolezni. Lepo se zahvaljujem tudi upravi in kolektivu podjetja »Trgopromet« v Kočevju za pomoč ln podarjene vence ter sostanovalcem in sosedom za vso pomoč. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Mož TONE
Strokovnjaki so ključ do uspehov in razvoja
Da v Beli krajini občutno manjka nekaterih strokovnjakov z visokošolsko izobrazbo, je znana reč, zaskrbljujoč pa je podatek, da v vsej črnomaljski občini ni niti enega ekonomista, da nobeno podjetje nima pravnika, da so v občini tri kovinska podjetja, v vseh treh pa imajo le enega inženirja, in da obe livarni ne premoreta niti enega inženirja metalurga.
Občinski komite Zveze komunistov je o kadrovski problematiki razpravljal in jo sklenil vključiti v svojo predkongresno dejavnost. Določena je bila posebna skupina komunistov, ki bo vzrokom za tako stanje v podjetjih skušala priti do dna, hkrati pa bo proučila politiko štipendiranja, da bi v občini enkrat za vselej razčistili s temi stvarmi.
Komunisti občine Črnomelj bodo razen tega v času do jesenskega kongresa posvetili vso skrb krepitvi samouprav-
ljanja v delovnih kolektivih ter spet s pomočjo določenih skupin ljudi iz svojih vrst proučili nagrajevanje po učinku, ki še vedno ni zadovoljivo. Druga skupina komunistov bo v tem času proučila, kaj je Zveza komunistov storila za uvedbo skrajšanega de-ovnika in odpravo minimalnih osebnih dohodkov.
Na posvetu, ki ga je občinski komite sklical s komunisti iz industrije, rudarstva in gradbeništva, pa so obravnavali nadaljnjo rast industrije ter se odločili za izgradnjo štirih industrijskih podjetij. Belta, Iskre, rudnika Kanižarice in Zore, ki naj bi predstavljali gospodarsko osnovo občine, vsa ostala podjetja pa naj se razvijajo skladno z možnostmi.
Najtežje investicijske probleme so rešili z združevanjem sredstev, pri čemer je treba posebej pohvaliti nekatera manjša podjetja, ki so to z vsem razumevanjem sprejela.
Kaj je s semiško krajevno skupnostjo ?
ivot je slišati, si mnogi Se-mičani in tudi prebivalci sosednjih vaši še zmeraj niso povsem na jasnem, kaj je pravzaprav krajevna skupnost. Ugibajo, ali bo to nov občinski urad namesto sedanjega krajevnega urada, še manj pa vedo o nalogah krajevne skupnosti.
Iniciativni odbor je bil že dvakrat sklican, vendar do sestanika ni prišlo, tretjič pa se bodo zbrali te dni. Kmalu za tem bodo po vaseh zbori občanov, kjer se bodo ljudje izrekli za krajevno skupnost,
Matični urad Črnomelj
Maj« je bila doma rojena ena deklica. Poročili eo se: Anton Simec. strojni ključavničar iz Gribelj. In Zvonimira Novak, šivilja'iz Stranske vasi; Alojz Sterk. kmetijski tehnik lz Butoraja, in Ana Pez-dirc, gospodinjska pomočnica lz Cerkvlšč; Ivan Hurstek\ ■uslužbenec iz Črnomlja, in Jožefa Hožič, uslužbenka iz Nakla; VladlsJav Lozar, krelnlk iz Petrove vasi, in Marija Muc, poljedelka iz Čudnega s?la; Stanislav Grabrijan, livar, in Marija Klobučar, pletilja, oba iz Knežine; Marijan Dejak, ko-vlnostruRar. in Gabrijela Kotar, natakarica, oba iz Cimom-lja; Stanslav Dražumerič. livar z Boljčevega vrha. In Štefanija MedveSček. uslužbenka lz Blatnika; Jožef Konda. trgovski jspmočnik iz Loke, in Fran-čKlw Gregorčič, uslužbenka lz Rodin; Vinko Butala, rudar, in Jožef« Grdešič, poljedelka, oba iz Dobtič; Jože Strmec, us-lužbonec. in Alenka Perz, študentk«, oba iz Črnomlja.
Umrli so: Ana Rom, užitka-rlca z Griča, 82 let; Marija Dragoš, kmetovalka iz Čudnega sela. 74 let: Janez. Ilenič, kmet iz Butoraja, 63 let: Franc Vrščaj, upokojenec iz Črnomlja. 61 let; Anton Kuz.ma, kmet iz Butoraja. 56 let ln Marija Piškurič, otrok lz Velike Lahinje, stara 9 mesecev.
hkrati pa bodo razpravljali o osnutku statuta KS, ki je menda že pripravljen.
Tovariši, ki dobro poznajo ta problem, so nekoliko črnogledi in pravijo, da kaj posebnega od Krajpvne skupno-ti v Semiču ni pričakovati, če bo navezana predvsem na sredstva iz krajevnega samoprispevka, in so mnenja, da bi morali kaj več dobiti tudi od občine ln domačih podjetij.
Vse kaže, da se bodo pri prave za ustanovitev te važne institucije le premaknile korak naprej, zato lahko upamo, da bo še letos tudi semi škn krajevna "».upnost zaživela.
Matični urad Vinica
Maja so bili doma ^rojeni 2 deklici in 1 deček. — Poročili so se: Peter Juršak^ kmetovalec iz Dragatuia. in Barbara Muhič; kmetovalca iz Preloke; Jože Gangl, trgovski pomočnik iz Ogulina, in Fračiška Brozo-cič. kmetovalka iz Učakovcev; Janez Skušek, kovač iz Doblič, in Kristina Spahič, kmetovalka lz Podklanca: Janez Sne-ljer, kmetovalec iz Gorice, in Marija Medved, kmetovalka s Sinjega vrha. — Umrla sta: Lovro Krušec. kmet iz. Dre4-nika. kmetovalka s Sinjega vr-nika, 69 let, in Ljuba Novak, kmetovalka z Vinice, 66 let.
■ Nedavno Je dobila Ljubljana novo medkrajevno avtomatsko tranzitno telefonsko centralo, ki je prva te vrste v državi Da bi centrala kar najbolj služila svojemu namenu, so povečali število telefonskih 7.vez z vsemi večjimi kraji v Sloveniji. Ze letos bo dobilo avtomatsko povezavo z Ljubljano tudi Novo mesto, ln sicer po 24 linijah.
O Aprila Je priplulo v sloven-tega v koprsko pristauišče-aeo ska pristanišča 131.867 nrt ladij, od tega v koprsko pristanišče 90.138 nrt ali 3 od-rt. več kot pred letom.
Takole sta se dva telička znašla pred kratkim na križpotju pri »Štirih rokah« pod Semičcm. Nista vedela, v katero smer bi jo ubrala, bila pa sta tudi obtolčcna in krvava ... Zvedeli smo, da sta t)ila last podjetja »PREHRANA« iz Ljubljane in da sta padla iz kamiona, ki ie vozil živino. Čemu to mučenje živali? Lc zakaj ne poskrbijo nakupovala za pravilno nakladanje klavne živine? Tako - in podobno malomarnost — bi bilo treba ostro kaznovati!
Posebno pomemben je bil v okviru predkongresne dejavnosti komunistov tudi nedavni posvet iz kmetijstva, na katerem so govorili predvsem o racionalnejšem usmerjanju zasebne proizvodnje, kako in komu priključevati opuščena zemljišča, o naoinih, ki bi kmetovalcem . ob zmanjšanju
delovne sile omogočili večje donese, ter o davčni politiki, ki bi morala bolj spodbudno vplivati na kmetijske proizvajalce. Posvet je zelo uspel, o sklepih, ki so jih tu sprejeli, pa so že razpravljali, deloma pa še bodo razpravljali tudi na kmetijskih zborovanjih po posameznih področjih.
SZDL pred novimi nalogami
Nedavno tega je Občinski odbor SZDL v Črnomlju sklical posvet s predsedniki krajevnih organizacij, na katerem so obravnavali priprave na bližnje volitve v delavske svete in zadružni svet, naloge SZDL v predkongresni aktivnosti ZK, razen tega pa so razpravljali o pridobivanju in vključevanju zemljišč v družbeni sektor.
Predsednik občinskega odbora SZDL Franc Štaj-dohar je obrazložil naloge zadružnih svetov, o nalogah SZDL v predkongresni dejavnosti ZK pa je poročala Vera Jukič
Na posvetovanju so sklenili da bodo organizacije. SZDL kar največ pozornosti posvečale kadrovski problematiki ter volitvam v delavske svete in zadružni svet. V razpravi so tovariši s terena govorili o krajevnih  skupnostih  o us-
NOVICE
ČRNOMALJSKE
KOMUNE
cala politične aktive, kjer .so vse to ponovno pretresali, hkrati pa si zastavili naloge, prilagojene njihovim razmeram.
Poletna vročina je v Črnomlju spet sprožila govorice o kopališču. Lahinja in Dobličica sta sicer lepi rečici, vendar mrzli, razen tega ni nikjer urejenega dostopa v vodo. Kdor ima avto, se lahko hodi kopat v toplo Kolpo, večina občanov pa je še vedno brez prevoznega sredstva in si želi kopališča v domačem kraju.
Poslej smeti tja, kamor spadajo!
merjanju mladine v poklice in prihodnosti občanov, ki žive na področju za družbeno lastnino interesantne zemlje, ali pa tistih, ki žive v odročnih vaseh, kjer zemlja za družbeno proizvodnjo ne pride v po-štev.
SZDL je po vaseh skli-
Do sedaj so Crnomaljčanl odlagali smeti več ali manj na mesta, ki so jih določili po lastna presoji. Glede tega ni bilo preveč natančno, zato smo lahko videli smeti pred hišami ali za njimi, ob lepih stanovanjskih blokih itd. Domačini so bili tega vajeni, turistom pa se je vse to kaj čudno zdelo.
Da bi takemu početju, ki je kvarilo podobo mesta, hkrati pa predstavljalo leglo umazanije, napravili konec, so odborniki črnomeljske občine sprejeli odlok o obveznem odva.žanju smeti na območju mesta.
Po novem odloku morajo stanovalci hiš odlagati smeti samo v posebne smetarske posode, spravljene v hiši na primernem mestu, dva ali trikrat v tednu pa jih bodo morali zvečer postaviti pred vrata, da jih bo ponoči lahko Komunalno podjetje odpeljalo tja, kamor sodijo. Ce bodo še naprej kupi smeti izven ■smetarskih posod ležali na tleh, jih bodo smetarji odpeljali, vendar bo za to delo prejel hišni svet poseben račun. V interesu prebivalcev je, da bodo vzpostavili red tudi pri smeteh, Komunalnemu podjetju pa je bilo na občinski seji naloženo, da bo v redu opravljalo odvoz smeti.
Seveda pa bo treba tudi
reden odvoz smeti plačati. Izračunali so. da bo moral vsak najemnik stanovanja plačati na mesec poleg stanarine tudi 150 dinarjev za odvoz smeti. Ce kdo ne bo upošteval novega odloka, računajoč na navade iz prejšnjih let, naj ne bo presenečen nad dokaj visoko kaznijo.
Ker doslej tudi v mestu ni bilo košev za odpadke in je bilo posebno pred samopostrežnimi trgovinami vedno dovolj srnetd, bo Komunalno podjetje v kratkem namestilo posebne koše. Namesto na tla naj prebivalci vanje mečejo odpadke, kar bo čistoči mesta samo v prid!
Seminar za občinska in okrajna vodstva SZDL
Pred kratkim je bil v Ljubljani seminar za občinska in okrajna vodstva SZDL, na katerem so obravnavali novo vlogo te najbolj množične organizacije. Ta vloga naj se kaže pri utrjevanju samouprave in usposabljanju občanov za vključitev v vse organe samoupravljanja. Socialistična zveza mora postati tista tribuna, ki bo reševala vsa vprašanja, s katerimi imajo občani vsakodnevne težave.
Na vrsto vprašanj, ki so jih v preteklosti postavljali občani odbornikom, si lahko danes že sami odgovore, kajti njihovo poznavanja vse problematike Je s pomočjo dobrega obveščanja večje, kot je bilo kdajkoli.
Na seminarju so precej razpravljali o novih organizacijskih oblikah, k1 se ie pojavljajo v praksi. Največ govera pa je bilo o tem, kakšni naj bodo plenumi in izvršni odbori te organizacije. Slišali smo več predlogov, ki jih bo verjetno moral novi statut SJDL upoštevati. Ugotovili so, da se je v dosedanji praksi uveljavilo več oblik sodelovanja članov z organi
SZDL, kijih kaže upoštevati tudi v bodoče. -s
UMRL JE JOŽE ČRNIČ
Pretekli teden so v Pribin-cih pokopali 61-letnega Jožeta Črniča, ki ga je smrt nepričakovano iztrgala iz srede njegovih domačih in znancev. K preranemu grobu ga je spremila množica ljudi, ki so ga poznali še kot aktivista NOB od leta 1942, borca 15. brigade in neumornega delavca v vseh množičnih organizacijah v povojnih letih.
Lepo organiziran civilni pogreb, na katerem so se od pokojnika poslovili tudi govorniki v imenu političnih organizacij, je pričakal, da je Jože črmč uiival ugled in priljubljenost med prebivalstvom. Vsi, ki so ga poznali, ga bodo ohranili v lepem spomanu!
Bela krajina skozi stoletja
2
Iz bronaste dobe (1800—1000) imamo v Beli krajini depojske najdbe v Pustem gradcu in Črnomlju, na prehodu iz bronaste v železno dobo (1000—800) pa v Metliki (Borštek) in na Kučarju.
Bronasto dobo zaključuje prihod novega ljudstva, ki je nosilec kulture žarnih grobov. To ljudstvo je mrtve sprva sežigalo, kasneje pa pokopavalo (v gomilah so bili najdeni skeleti). Iz te dobe so se ohranile številne ilirske nekropole (gomile), v katerih so našli žare s pepelom pokojnika, razne posode, okrasje, orodje in orožje. Iliri so prišli k nam s severa, okoli 1.800 pa je bila njihova naselitev na naših tleh zaključena.
Iliri so na našem ozemlju razvili visoko kulturo, svoje vojaško, upravno, trgovsko in tudi industrijsko središče pa so imeli na Kačarju nad Podzemljem. Tu so bile odkrite tudi njihove topilnice železa. Iliri so bili takrat v pridobivanju železa med prvimi na svetu.
Svoj najvišji vzpon dosežejo Iliri v halštatski dobi (800—400), in sicer stavimo razcvet kučarske naselbine v leta 650—450 pred našim štetjem. Takrat je bila vsa Bela krajina posejana s številnimi ilirskimi naselbinami.
V latenskem času (400—0) so prišli v Belo krajino Kelti oziroma Japodi, ki so se pričeli spajati z Iliri. Najvažnejše najdišče iz tega časa je Vinica. Tu je v letih 1906—1907 vojvodinja Meklenburška prekopala 322 grobov, vse njihovo bogastvo (zaponke, zapestnice, okraski, orožje itd.) pa odpeljala v tujino.
Japodi pa so že v 2. stoletju pred našim štetjem prišli v neljubi stik z novimi osvajalci naših krajev — Rimljani. Zato so proti njim začeli graditi utrdbe. Toda leta 35 je rimski vojskovodja Oktavijan premagal Japode v Metulu in z ostalim ozemljem tudi Belo krajino vključil v sklop rimske države. Tudi iz dobe rimske vladavine imamo v naših krajih precej ostankov; med najznamenitejše spada oltar boga Mitre na Rožancu pri Črnomlju (2. oz. 3. stol. po n. št >.
V 4. stoletju po našem štetju se prične prese-
ljevanje narodov. Huni, Goti, Langobardi prodirajo čez slovensko ozemlje, vendar je Bela krajina preveč na robu, da bi doživela močnejše selitvene pretrese.
Proti koncu 6. stoletja posedejo našo zemljo in tudi Belo krajino Slovani. Iz nekoliko kasnejše dobe (9.—11. stol.) je bila v Črnomlju leta 1951 odkrita vrsta grobov starih Slovencev z značilnimi obsenčni-mi obročki.
Stari Slovenci so morali priznavati nadoblast Obrov in nato Bavarcev oziroma Frankov. Pod nemško nadvlado so bile ob meji Karantanije ustanovljene vojaško urejene mejne grofije ali marke, med njimi tudi Slovenska ali Metliška marka s sedežem v Metliki, ki je med drugim zajemala tudi vso današnjo Belo krajino. Ta marka je do srede 12. stoletja spadala pod Hrvatsko. V zadnjih desetletjih tega stoletja pa je Albert Višnjegorski, ki je imel velika posestva na Dolenjskem, udaril Čez Gorjance v današnjo Belo krajino in jo zasedel. Poskušal je svojo srečo tudi onkraj Kolpe, pa Je bil pri tem odbit in je tako Kolpa okoli leta 1200 postala mejna reka med Slovenijo in Hrvatsko.
Tej politični priključitvi je sledila tudi cerkvena, ko je leta 1228 prišel v Metliško marko oglejski patriarh Bertold in je z ustanovitvijo župnije v Črnomlju in štirih podružnic, v Metliki, Podzemlju, Semiču in na Vinici, vključil to ozemlje v cerkveno območje oglejskega patriarhata.
V srednjem veku je Bela krajina pripadala najprej Hrvatski, nato Ogrski, potem pa so se z ženit vami in dednimi pogodbami njeni lastniki pogosto menjali. Tako jo v 11. stoletju v njej gospodoval kranjski in istrski mejni grof Ulrik L, za njim grofje Andechs-Meranci, Spanheimi in goriški grofje, dokler ni leta 1374 prišla pod nadoblast Habsburžanov. Metlika je bila ves ta čas sedež Slovenske ali Metliške marke in je tudi imela svojega deželnega glavarja, ki je bil podložen edinole deželnemu knezu. To svoje glavarje je Beln krajina ohranila do 1556, ko je dobila skupne deželno glavarje s Kranjsko.
Metliki primanjkuje vode
V Metliki so zadnje čase dostikrat posamezni predeli mesta za nekaj ur brez vode. Uprava mestnega vodovoda je bila primorana, da se je zatekla k ukrepom, kajti stare črpalne naprave v Obrhu ne načrpajo dovolj vode. Metliška industrija, zlasti barvarna V tovarni Beti, pa tudi Novo-teks, Mestni log, novi hotel in drugi porabijo zmerom več vode. Tudi poraba vode po hišah se' je ponekod znatno povečala. Na žalost pa temu ni vzrok zmerom večja osebna potrošnja, temveč malomarnost posameznih hišnih lastnikov in stanovalcev, ki puste, da po pipah, zlasti še v kopalnicah in na straniščih brez koristi odtekajo velike množine vode
Zato Je bila Komunalna uprava v Metliki prisiljena, da je pričela po hišah montirati vodovodne števce. Marsikateri lastnik hiše, ki je doslej plačeval dokaj nizko odmerjeno pavšafno vodarino,
METLIŠKI TEDNIK
je bil neprijetno presenečen, ko se je po montiranju števca vodarina naenkrat močno dvignila. Je pa tudi vrsta takih, ki plačujejo manj, kot so plačevali pred montiranjem števca. Taki so pač že prej znali varčevati z vodo. Pa tudi oni drugi so bili prisiljeni, da so zdaj pregledali in popravili napake pri pipah in pričeli gospodariti z vodo.
Doslej je v Metliki po podjetjih, ustanovah in zasebnikih montiranih 82 vodovodnih števcev. Komunalna uprava pa bo z montiranjem števcev nadaljevala, ziasti v hišah, ki imajo angleška stranišča in kopalnice. Marsikdo bo s tem morda denarno nekoliko prizatet, toda edino prav je, da vsak svojo resnično potrošnjo tudi pošteno plača.
Tako bo treba v Metliki tudi z vodo prav gospodariti, zlasti v mrzlih zimskih dneh, ko so nekateri lastniki pustili pipe odprte iz strahu, da jim ne bi zmrznila voda v ceveh in straniščnih školjkah, pa tudi v sušnih dneh, ko ljudje porabijo veliko vode
za zalivanje vrtov in za pranje. Crpalne in čistilne naprave metliškega vodovoda, ki je bil zgrajen v letih 1934 in 1935, so namreč prešibke, da bi mog'.e zadostiti vsem potrebam razvijajočega se mesta. Tako ne bo Komunalna uprava v sušnih mesecih niti mogla spirati cest z vodo. Upamo pa lahko, da se bo stanje izboljšalo prihodnje leto, ko bo Metlika pri-
ključena na vodovod iz Jam-nikov. Ta bo poleg Bojane vasi, Slamne vasi, Svržakov, Curil in še nekaterih naselij napajal tudi Meliko. Tako bo sedanji mestni vodovod v Obrhu delal le v tako imenovanih sušnih konicah, če bo slučajno vode iz Jamnikov za ves sektor premalo. Kljub temu pa bo takrat problem vode za Metliko zadovoljivo rešen.
10 mesecev zapora za poizkus uboja svoje žene
Franc Nemanič iz Božako-vega se je leta 1953 poročil. Z ženo sta se dobro razumela, vse dokler ni zbolel za TBC, potem pa so v družini nastala nesoglasja. Ostali člani Nemaničeve družine so mislili, da bodo z morebitno Francetovo smrtjo prikrajšani zaradi njegove žene na dediščini. Zaradi prepirov v družini je začel Franc Nemanič prekomerno piti, postal je prepirljiv in ljubosumen.
Ko je letos 2. februarja njegova žena prišla iz službe okoli devetih namesto ob sedmih, se je začel prepir. 2ena je bila po službi pri maši,- možu pa tega ni hotela povedati, zato ni dobil pravega odgovora, kje se je zadržala. Naslednji dan je Franc Nemanič ves dan popival, zvečer pa pripeljal na dom še goste. Okoli enih ponoči je prišla domov žena, ki je bila v Metliki. Kmalu zatem, ko je stopila v hišo, je njen mož prijel za velik nož, ki je le-
žal na kuhinjski mizi, in jo zabodel v levo stran hrbta. Komaj se mu je iztrgala, zbežala k sosedom, od tam pa jo je rešilni avtomobil odpeljal v bolnišnico.
Okrožno sodišče v Novem mestu je pred kratkim zadevo obravnavalo in prisodilo Francu Nemaniču 10 mesecev zapora, razen tega pa mora plačati Komunalnemu zavodu za socialno zavarovanje 30.260 din, tovarni »Novoteks« pa 22.722 din, za kolikor sta bili delovni organizaciji oškodovani. Sodišče se je odločilo tudi za varnostni ukrep, po katerem se bo moral Franc Nemanič zdraviti proti alkoholi- |-u v zavodu zaprtega tipa.
tiiiiimiiiniiminumi
MALI OGLASI V NAŠEM LISTU  VAM PRINESEJO ZANESLJIV USPEHI
Metliška srečanja nekdanjih borcev NOV
23. maja ie bila v Metliki širša seja Združenja borcev občine Metlika, na kateri pa so bili prisotni tudi člani metliške skupščine in komisije iniciativnega odbora 15. SNOUB in PO. Sprejeli so predlog, naj bi vsako jesen prvo nedeljo v septembru organizirali partizansko srečanje preživelih borcev iz vse Slovenije v Metliki.
Ze dolgo je slišati želje, na i bi vsako leto organizirali srečanje preživelih borcev, ker se nam zdi, da so srečanja ob desetletnici preredka in marsikateri naš tovariš medtem umre. Naša življenjska doba se je skrajšala zaradi prestanih naporov, zato so nujna pogostejša snidenja, ki so zelo koristna. Tu imajo borci možnost pogovoriti se ne samo o preteklih bojih, temveč tudi o uspehih v povojni dobi.
Vsako tako srečanje pa naj bi bilo dobro pripravljeno s političnimi govori predstavnikov oblasti, hkrati pa manifestacija naših uspehov med vojno in v letih po osvoboditvi. To bi zelo ugodno vplivalo na naše borce, hkrati pa dvigalo zavest naše mladine.
Predstavniki metliške občine so rade volje pristali na to, da bodo poslej taka srečanja prav v Metliki. Ob tej priložnosti bodo tudi kulturni nastopi raznih folklornih skupin iz Bele krajine, vinska trgatev na Vinomeru in jesenski sejem ozimnic, kjer si bodo gospodinje lahko nabavile sadje za vkuhavanje.
Ta srečanja pa niso obvezna in so organizirana na prostovoljni podlagi, zato za udeležence niso zajamčena nobena sredstva in morajo vse stroške nositi sami. Prosimo pa vse tovariše in tovarišice. ki se nameravajo udeležiti tega srečanja, naj to pismeno sporoče do 15. avgusta 1964 Občinskemu odboru ZZB Metlika, da iim preskrbimo prenočišča.
Za iniciativni odbor: Rudi Pušenjak-Uragan
Odločiti se morajo še kmetovalci
Občinski odbor Socialistične zveze v Trebnjem je na nedavni seji podprl predlog o razširjenem zdravstvenem zavarovanju kmečke mladine. Pred tem so o predlogu razpravljale tudi krajevne organizacije SZDL. V kratkem ali najkasneje v nekaj tednih bo znano, ali se s tem strinjajo tudi kmetje kot neposredni interesenti in delni plačniki razširjenega zavarovanja.
Odiočitev kmetov bo padla na zborih zadružnikov, ki jih
bo na pobudo Socialistične zveze sklicala kmetijska zadruga. Kmetje se bodo morali predvsem odločiti, ali so kot interesenti pripravljeni prispevati del sredstev (3,2 odstotka od katastrskega dohodka) za zdravstveno zavarovanje svoje mladine do 15. leta starosti oziroma do 25. leta, če se fantje in dekleta šolajo. Spričo predvidenih ugodnosti ustreznega zavarovanja, ki naj bi začelo veljati 1. januarja prihodnjega leta dalje, proti odločitvi ni pričakovati pomislekov, ampak soglasno odobritev predloga.
O ugodnostih kmečkega zavarovanja govori tudi nekaj podatkov. Za ilustracijo in dokaz uspešnosti razširjenega zdravstvenega zavarovanja navajamo le nekatere.
V trebanjski občini Je 8.052 kmečkih zavarovancev, kar govori o obširni zdravstveni
preventivi občanov. Temu primerno je tudi število ambulantnih pregledov in storitev, ki so se od 12.950 primerov v letu 1960 povečali do konca preteklega leta že na 18.853. Povečalo se je tucH število dni brezplačnega zavarovanja v bolnišnicah, in sicer od 6.642 leta 1960 na 14.140 ob koncu leta 1963. Izdatki splošnega kmečkega zavarovanja pa 'so se od leta 1960 skoraj trikrat povečali, oziroma so porasli od 28,2 milijona dinarjev na 66,6 milijona dinarjev. Vse to pa ne govori le o velikih izdatkih za ohranitev zdravja občanov, ampak precej bolj o zdravstveni preventivi kot prvi nalogi družbene skupnosti.
Kdor bo imel pred očmi te podatke, ne bi smel imeti pomislekov ob težnji družbe, da zdravstveno preventivo še uredi in razširi. Način takega urejevanja Je tudi predvideno zavarovanje kmečke mladine. To za sedanje obdobje. V prihodnjih letih namerava trebanjska občina uvesti tako zavarovanje še za ljudi, stare nad 50 let, ln še kasneje za občane od 25. do 50. leta.
Kmečkih mladincev do 15.
leta in tisti, ki se šolajo do 25. leta je v trebanjj:l občini 2.350, stroški zavarovanja zanje pa bodo znašali 12 milijonov dinarjev.
Izpostavljenost ob meji in vojaškoobrambni razlogi pred bližajočo se turško nevarnostjo so terjali, da obe glavni naselji v Beli krajini dobita mestne pravice. Tako zasledimo, da je Metlika dobila te pravice že leta 1407.
Velika nevarnost je Beli krajini pretila od Turkov, ki so 1408 prvič pridrli pred Metliko, jo zavzeli in izropali. V 170 letih so nato turške čete še neštetokrat požigale, morile in plenile po Beli krajini. Metliko so še večkrat zavzeli, požgali in porušili, medtem ko je utrjeni Črnomelj zmerom uspešno kljuboval njihovim napadom.
Turški pritisk se je povečal, ko je v Carigradu leta 1520 zavladal sultan Sulejman in so poleg rednih vojsk pričele čez Kolpo vdirati manjše iregularne turške čete. Napadi so bili sicer manj siloviti in tudi ne tako obsežni, zato pa bolj pogosti.
Z denarnimi sredstvi notranjeavstrijskih dežel se je v 16. stoletju in še kasneje počasi ob meji zgradil obrambni sistem, imenovan Vojna krajina. To so posedli i predvsem Uskoki, to je Hrvatje in Srbi, ki so semkaj pribežali pred Turki. Vojna granica, ki so jo v Beli krajini varovali gradovi v Metliki, Po-brežju in na Vinici, je končno zavrla vpade na slovenska tla. Z veliko zmago pri Sisku leta 1593 je v glavnem prenehala turška nevarnost za Belo krajino in s tem tudi za ostalo Slovenijo.
V 2. polovici 16. stoletja je našlo v Beli krajini ugodna tla protestantsko gibanje in sta obe mesti, zlasti Metlika, postali vezni pri posredovanju protestantske literature med Slovenci in Hrvati. v»*£?č°, Ponehali turški vpadi, so se ob Kolpi pri-finH! v nJuUki- Vse 17. in 18. stoletje so strahovali I„J ff" kreJini. Navadno so večje ali manjše roparske čete prihajale iz Vojne krajine oziroma Hrvatske granice mnogokrat pa so se jim pridružili ali celo organizira,! jg sk sk ine domačini. Takrat so bili časi, ko Bt mešean ni upal brez orožja na pot, in če je kmet delal v lozi ali na njivi, je imel zmerom pri sebi pripravljen meč ali sekiro. Hajdu-Stvo so s svojim prihodom zatrli šele Francozi, ki so^smrtno kaznijo ostro nastopili proti ropanju in
Za Napoleona so v letih 1809—1813 v Beli krajini gospodarili Francozi. Novim gospodarjem so se domačini ponekod uprli ln so zato Francozi izdali Btroge odredbe za civilno prebivalstvo.
Mirna v prazničnem razpoloženju
V soboto, 6. junija, so na Mirni praznovali krajevni praznik. V počastitev tega dne se je skozi Mirno pomikal dolg sprevod, v katerem so bila zastopana društva in organizacije, šolska mladina, delovni kolektivi ter ostali občani in gostje, med katerimi je bil tudi ljudski poslanec Ludvik Golob.
Ob lepem vremenu je sprevod krenil k spomeniku na Rojah, kjer. je bila lepa slo-vestnost. Ob grobu padlih borcev je govoril Franjo Bule, šolska mladina pa je zapela nekaj pesmi. Po proslavi na Rojah je bil v Domu TVD Partizan nastop šolske mladine, nato pa prosta zabava s plesom. Tako so Miren-čani tudi letos lepo proslavili svoj praznik. M. J.
0 USPELEM KRVODAJALSTVU
S krvodajalstvom gre v trebanjski občini vsako leto na bolje. V primerjavi s prejšnjimi leti je bil z letošnjo nedavno akcijo, v kateri se je javilo za odvzem krvi 689 občanov, dosežen svojevrsten rekord. Toliko prijavljencev je bilo, kljub temu da je bila taka akcija v občini že lanskega novembra. Razveseljivo je, da se je tokrat javilo zlasti precejšnje število mladih ljudi, večinoma iz gospodarskih organizacij. V posameznih občinskih središčih pa je darovalo kri naslednje število ljudi: v Trebnjem 201, Mokronogu 135, Slovenski vasi 237 in na Mirni 116. Predvsem v Trebnjem in Slovenski vasi je bil odvzem številnejši kot v lanskem novembru.
Matični urad šentrupert
Maja je rodila Štefanija Ar-sič iz Slovenske vasi — Lidijo. — Poročila sta se Rudolf Tome. delavec iz Ravni, ln Ana Roškar, delavka iz Novega mesta. — Umrl je Ivan Bevc, upokojenec lz flentruper-ta.
Kaj delajo občinski sveti v Trebnjem?
0 Svet za socia'no varstvo 0 in varstvo družine je ne-£ davno obravnaval šolske % mlečne kuhinje po novem 0 načinu financiranja, vpra-9 sanje kategorizacije otrok
# (šolskih in predšolskih), 0 njihovo letovanje in po-
# dobno. Za letovanje otrok
# v trebanjski občini je Rde-0 či križ namenil 100.000 din
• Na skupni seji so člani
# sveta za zdravstvo in sve-
# ta za družbeni plan in fi-
# nanoe razpravIjaTi o akciji
# za   uvedbo razširjenega
# zdravstvenega zavarovanja
# kmečke mladine.
• Ob koncu maja je svet
# za blagovni promet, go-
# stinstvo in turizem med
# drugim razpravljal o obrti
# in analiziral pavšalne ob
# veznosti obrtnih podjetij.
• Svet za družbeni plan
# in finance je pretekle dni
Komunisti so obtožili pomanjkljivosti
Predkongresna dejavnost je med komunisti trebanjske občine precej razgibana in plodna, k čemur so največ prispevali tisti člani ZK, ki so poleg lastnih vprašanj načenjali probleme okolja, v katerem živijo.
Ko Je dosedanjo dejavnost pred osmim kongresom razčlenjeval občinski komite ZK, je ugotovil, da so začeli komunisti v trebanjski občini resneje razmišljati o vlogi, ki bi jo morala Imeti organizacija, pa tudi o svojem lastnem nastopanju sredi dogajanj. NI novo, da so komunisti ponekod še vedno premalo odločni, samo registratonjl do
godkov in pojavov. To so med drugim povedala tudi nekatera poročila osnovnih organizacij. Tako združenje vsekakor zmanjšuje možnosti, da bi komunisti lahko odločneje izrazili svoje prepričanje. Spričo navedenega Je budj; možno sklepati, da imajo nekateri verjetno premalo poguma. V danih primerih iz gospodarskih  organizacij je
očitno, da mnogi komunisti še niso našli svojega mesta pri soupravljanju, čeprav so se prav tu dogajale nepravilnosti, kot na primer, da je sistem delitve dohodkov prišel čisto pod vpliv predpisov. Tudi vprašanje kadrovanja se je komunistom izmuznilo iz obravnave. Kljub temu so marsikje uspeli poloviti in spraviti na »zatožno klop« vsaj tiste probleme, ki so najbolj bodli. Ce se povrnemo spet v delovne organizacije, najdemo primere, ko so komunisti korajžno obravnavali proizvodne zadeve, delitvene sisteme, vprašanje obve-
• proučeval analizo zaključ-
• nih računov gospodarskih
• organizacij za leto 1963.
% Minuli ponedeljek pa je
• bil sklican svet za urbani-
• zem, gradbene in komunal
• ne zadeve, da bi obravna-
• val osnutek odlokov o pri-0 ključitvi vseh vrst zgradb 0 na vodovodno, kanalizacij-
• sko in električno omrežje
• v gradbenih okoliših.
ščanja proizvajalcev, delovno disciplino in podobno.
Člani občinskega komiteja ZK so podrobneje analizirali predkongresne priprave komunistov v trebanjski kmetijski zadrugi. Večina podatkov in ugotovitev govori o tem, da komunisti socialističnega kmetijstva niso vselej napredno reševali problemov s ^3ofy. nega kmetijskega raz.oj$. Predvsem je nezadovoljiva kooperaoija z zasebnimi pridelovalci. Občinski komite je ugotovil, da je za to vzrok administrativno reševanje kmetijskih zadev. Kmetijski tehniki žal niso prišli do spoznanja, da je kooperacija 6e-
TREBANJSKE NOVICE
dalje manj uspešna prav zavoljo tega, ker imajo premalo stikov s kmeti.
Predkongresne razprave nadaljuje občinska konferenci ZK v Trebnjem, ki se je pričela danes dopoldne.
Brez primernih štipendij ne bo kadrov   Ob tednu
Delovne organizacije v novomeški občini lani niso izkoristile 25 milijonov dinarjev za izobraževanje kadrov, od tega samo industrija, kjer je kadrovsko vprašanje najbolj pereče, kar 17 milijonov dinarjev.
V Novem mestu je bilo v sredo, 3. junija, predkongresno posvetovanje komunistov s področja kadrovskih služb v občini. V razpravi so se predvsem zadržali pri štipendiranju in opozorili na vrsto nepravilnosti v sedanjem sistemu štipendiranja.
Pomanjkljivosti so zlasti v kriterijih, po katerih podeljujejo štipendije. Pogosto dobivajo otroci dobro situiranh staršev enake ali celo večje štipendije kot otroci socialno šibkejših družin. Prav tako
dobivajo dijaki srednjih šol v domačem kraju enake štipendije kot študentje na višjih šolah v Ljubljani, kjer so življenjski stroški gotovo večji. Na Dolenjskem so štipendije med 5 in 14 tisoč dinarji, medtem ko je oskrba v internatu okoli 12.000 dinarjev. Vse to vpliva na prehrano dijakov, ker zaradi drugih izdatkov štedijo pri hrani. Razlike med štipendijami pogosto povzročajo nezadovoljstvo pri mladini. Komunisti so menili, da je treba štipendije
Kratke iz Šmarjete
% Poravnalni svet iz šmarjete je na nedavnem zasedanju dosegel 75 odst. poravnav v sporih, ki jih je obravnaval. Člani sveta so se med zasedanjem in po njem pomenkovali o tem, da bi kazalo vse stranke, ki se obračajo na sodišče, napotiti najprej na poravnalne svete. Sodišča naj bi sprejemala le tožbe od strank, ki bi s potrdilom dokazale, da pred poravnalnim svetom niso mogle doseči poravnave. Zapravljanje denarja zaradi tožb za žalitve in obrekovanja ter manjše prestopke, ki je pri naših ljudeh še vedno močno zakoreninjeno, bi se lahko s tem zelo omejilo.
0 Socialno-zdravstvena komisija za območje Šmarjete in Bele cerkve se je sestala 31. maja. Najprej so se pogovorili o vlogi in nalogah komisije, nato pa so se lotili problematike. Izdelali so seznam 15 socialno in zdravstveno ogroženih otrok, ki bodo odšli v šolske počitniške kolonije, ter 11 otrok, ki bodo odšli v kolonije RK. Člani komisije so menili, da bi
bilo treba dajati socialne podpore predvsem tistim, ki so čisto brez sredstev za preživljanje in so pridobitno nesposobni. Se pred zimo bo treba oskrbeti drva starim, onemoglim ljudem, ki nimajo denarja, da bi jih kupili. To naj bi bila ena izmed nalog centra za socialno delo. Govorili so tudi o alkoholizmu in obsojali gostilničarje, ki točijo vinjenim gostom in dajejo pijačo celo na kredit kroničnim pijancem. Zgodilo se je celo to, da je neki gostilničar kroničnemu pijancu, ki mu je zdravnik alkohol prepovedal, točil pijačo, čeprav je njegova žena gostilničarju pokazala zdravnikovo pismeno prepoved. Člani komisije so menili, naj bi v taksni primerih posredoval center za socialno delo, pa tudi organi LM in inšpekcijski organi.
Matični urad Mirna peč
Maja ni bilo rojstev izven porodnišnice. Tudi porok ni bilo. Umrli sta: Jožefa Hrastar, upokojenka iz Poljan. 62 let, in Marija Cesar, kmetovalka lz Sred. Globodola, 76 let.
Nova trgovina v Soteski
4. junija je bila v Soteski otvoritev nove trgovine, ki jo je zgradilo trgovsko podjetje »Mercator« iz Ljubljane. Pred številnimi potrošniki je lokal odprl predsednik upravnega odbora »Mercatorja« in se zahvalil krajevni organizaciji SZDL, ki je dala pobudo za ustanovitev nove trgovine.
Lokal je sodobno urejen in lepo založen. Vsekakor je treba pohvaliti poslovno enoto »Mercatorja« v Straži, ki si je zelo prizadevala, da je bil lokal hitro dograjen.
Občani iz teh krajev pa si žele razen trgovine še gostišča, saj v bližnji okolici ni nobenega. Predlagajo, naj bi adaptirali »Hudičev stolp«, ki zdaj razpada, v njem pa bi lahko uredili prav prijeten gostinski lokal, privlačen tudi za turiste zaradi svojih zgodovinskih vrednot. Manjše gostišče pa bi se dalo urediti tudi poleg nove trgovine, kjer Je še nekaj praznih prostorov. Krajevne organizacije naj o teh predlogih razmislijo! V. A.
Novomeška Icronika
M NOVOMESCANI, ki se za hip ali dva ustavijo pred izložbo Varteksove poslovalnice na Ulici komandanta Staneta, so na moč presenečeni, zakaj v zadnjih dneh. ko sonce že močno pr'peka. so v izložbi se vedno zimski plašči, cene pa so že tako obledele, da Jih nI mogoče več razbrati. Ali v poslovalnici nimajo kaj prida Izbire ali pa se ne zavedajo, da človek često sodi trgovino po Izložbi in da Je prav Izložba tista, ki kupca prltefme.
M TK DNI je novomeški Glavni trg dobil nove arkade, ki so jih odkrili na bivši KonciliJevl hiši polog rotovza, kjer preurejajo mesnico. Lokal ima že povsem novo podobo ln bo eden najlepših v našem mestu, vendar dela Se niso povsem končana.
m VSTOPNICE za pnsanurrne predstavi- VII. revije dramsk'h skupin Slovenije, ki se je začela včeraj zvečer v Novem mestu, lahko *« dobit«. Vprašajte v pisarni Zavoda za kulturno dejavnost. Prešernov trg 5 (prosvetni donO — telefon 213-101 Ne zamudite izredne priložnosti in obiščite gosto\ ii.:.i najboljših slovenskih dramskih skupin!
Wl TRŽNICA je bila v ponedeljek kur dobro založena, vsak pa se je ustavil pri prodajalcu okraskov, ki je vabil kupce, češ da prodaja po polovični reklamni ceni. Ko pa smo primerjali te cene s prodajalcem, ki Je Imel blago razstavljeno malce dalje, smo ugotovili, da Je bila to le vaba. cene pa n!č kaj drugačne. Prodajali so še šplnačo po 40 din merico, solato v glavah po 15 din. Jagodo, vrtne in gozdne, po 150 d'n Utor. kokoši po okoli 2000 dinarjev, lajca po 35 din. kilogram solate je veljal 100 din, starega krompirja 40 din, slivuvka je bila po 600 dtn, mleko po 70 din.
•J GIBANJE PREBIVALSTVA: rodile MK Nežka Slana iz Ulice Majde Sile 14 — Tomaža In Marka, Pepca Setlna iz Paderšičeve ulice — Anico, Helena Vavpič iz Kaatelčeve 1 — deklico, Jožefa Kastelic z Mestnih njiv — Matjaža, Mira Kraševec lz Kostanjevice 12 — Karmen. Katarinn Bratoi lz Ljubi lanske 16 — Aleša ln Funl Franko iz Kettejevega drevoreda 38 — Francija. — Poročila sta se Tomaž Colartč, »troml inženir iz Cankarleve 36. ln Marjeta Kump, Jtudentku lz Trdinove ceste 8. — Umrl Je S'*nko Berne, upokojenec s Trdinove 31, »tor 62 let.
prilagoditi naraščajočim življenjskim stroškom in učnim uspehom štipendistov.
Tudi v kadrovanju je bilo do zdaj premalo smotrnega dela, saj več gospodarskih organizacij nima urejenih kadrovskih služb niti analiz o potrebah kadrov. Taka politika se že marsikje maščuje. V gospodarstvu je zasedenih le 62 odstotkov delovnih mest s kadri, ki imajo visoko, višjo in srednjo izobrazbo. Nič bolje ni v družbenih službah. Število štipendistov pa krije le 74 odstotkov vseh potreb po kadrih, čeprav je lani ostalo neizkoriščenih kar 25 milijonov dinarjev, namenjenih za šolanje kadrov. Samo industrija, kjer so potrebe po strokovnih kadrih največje, ni izkoristila ustreznih 17 milijonov dinarjev.
V novomeški občini je posebno vprašanje selitve kadrov iz podjetja v podjetje. To se dogaja največ zavoljo nizkih osebnih dohodkov, pomanjkanja stanovanj in neurejenih razmer znotraj delovnih organizacij. V minulih dveh letih je menjalo delovna mesta kar 296 ljudi z visoko, višjo in srednjo izobrazbo, medtem ko jih je na novo prišlo le 258.
Komunisti so naglasili, da je trba kadovsko-socialne službe v gospodarskih organizacijah urediti. S temi problemi se zdaj največ ukvarjajo referenti splošnih sektorjev. Tudi izobraževanju na delovnih mestih bo treba posvetiti večjo pozornost.
Podpis je ponaredil
Na 10.000 din denarne kazni je bil pred kratkim na občinskem sodišču v Novem mestu obsojen Janez Požar, cenilec in likvidator škod pri Medobčinski zavarovalni ci. Sodišče ga Je spoznalo za krivega, da je po zaključnih sporazumih o kasko škodi ponaredil na dveh mestih podpis Alojza Henigmana.
Dejanje in krivdo je obtoženec} odločno zanikal, češ da za ponareditev podpisa ni imel nikakega vzroka, sodišče pa se je s pomočjo sodnih izvedencev — grafologov lz Ljubljane in Zagreba prepričalo, da je pisava Požar-Jeva.
Pri odmeri kazni je senat upošteval, da obtoženec podpisa ni ponaredil zaradi lastnega okoriščanja, verjetno pa samo zato, da bi hitreje rešil in likvidiral omenjeni škodni primer. Sodba še ni pravnomočna.
Komisija za spomeniško varstvo imenovana
Svet za kulturo občinske skupščine Novo mesto je pred kratkim imenoval komisijo za spomeniško varstvo. Sestavljajo jo: Janko Jarc, Tone Knez, Ivan Komelj, Janez Sedej in Angel Gabrijel-čič. Komisija bo delala kot posvetovalni organ pri Dolenjskem muzeju v Novem mestu.
požarne varnosti
Gasilstvo prireja tudi letos teden požarne varnosti. Ta bo od 11. do 21. junija. Odkar je gasilstvo uvedlo v program stalno prirejanje tega tedna, ni več toliko požarov zaradi-neprevidnosti. Tudi gasilske vrste se množijo, zlasti z mladino. Šole so opravile pri tem veliko delo, ko otrokom v tednu požarne varnosti govore o pomenu gasilstva, še posebno, ker jih vodijo v gasilske domove. Mladina tako spoznava gasilske naprave, orodje, opremo in posluša predavanja o gasilski preventivi.
V počastitev 100-letnice jugoslovanskega gasilstva bodo mnoga gasilska društva, še prav posebno pa novomeško, pričela v tem tednu z večjo protipožarno akcijo. 17. junija bodo v Novem mestu, najbrž na Loki, vrteli filme o gasilstvu, njegovi preventivi in boju proti požarom, Na to opozarjamo prebivalstvo Dolenjske že danes, da bi si predstavo lahko ogledalo čim več obiskovalcev.
-r-
Most bo gradil »GRADIŠ"
Nedavno so bili izročeni načrti za konzolni most čez Krko na Loki v Novem mestu. Most bo iz prednapetega betona. Ta dela bo opravilo gradbeno podjetje »Gradiš« iz Ljubljane.
Huda nesreča pri Muhaberu
V prometni nesreči, ki se je pripetila 8. junija ob 7.3(1 na nezavarovanem železniškem prehodu pri vasi Muhaber blizu Novega mesta, sta izgubila življenje brata Stane in Alojz Somrak, 15-letna hčerka Staneta Somraka pa je bila hudo ranjena.
Stane Somrak, direktor kmetijske zadruge v Novem mestu se je kot vsak dan odpeljal na pot z doma. Tokrat se Je namenil v LJubljano, da bi vpisa! hčerko v srednjo šolo. V avto Je prisedel tudi njegov brat podpolkovnik JLA Alojz Somrak, ki se Je dan poprej udeležil proslave topniške brigade v Dolenjskih Toplicah.
Fot, na kateri se je zgodila nesreča, prečka železnico Novo mesto—Trebnje nekaj sto metrov od Somrakovega doma na Muhaberu. Križišče nt zavarovano, zato Je bilo na tem mestu ie nekaj nesreč. Stane Somrak, ki se Je vsako jutro vozil po tej poti, je očitno pozabil na vozni red, ki se je s 1. Junijem spremenil, sicer bi pre-vidneje vozil.
Ko se Je približal vlak, Je voznik avto močno zavrl, vendar ga Je potisnilo, na progo. Lokomotiva osebnega vlaka, ki Je tedaj pridrvel, je nataknila na odbijač osebno vozilo ter ga vlekla še kakšnih 312 metrov po pragi. Ko je vlak ustavil, sta bila Stane in Alojz Somrak že mrtva, hčerko pa so prepeljal) v novomeško bolnišnico. Na oliki: prizorišče pretresljive nesreče blizu Muhabera (foto: S. Bušlć)
Prav in narobe v Orehovici
O tem, da si prebivalci Ore-hovice in okoliških vasi gradimo dom družbenih organizacij, ki bo med prvimi te vrste v naši občini, smo že poročali. Prizadevni prebivalci so že darovali 40 kubičnih metrov lesa, doslej opravljena prostovoljna težaška dela, zbrani gradbeni material, obrtniška dela in to, kar so" se prebivalci obvezali narediti, pa že presega vrednost 1,230.000 dinarjev. Obveznice za skopsko posojilo, ki so bile razdeljene pred nekaj dnevi, že poklanjajo krajevni organizaciji SZDL, naj ta sredstva porabi za gradnjo doma družbenih organizacij. Oreho-vičane in okoliške prebivalce velja torej pohvaliti, žal pa tega ne moremo reči o nekaterih drugih stvareh, ki jih domačini niso krivi.
• Dimnikarja pogrešamo že 5 mesecev, ker ga pot nikakor ne zanese v orehovški konec. Gospodinje se zaman ozirajo za njkn, dimniki pa Jim delajo obilo preglavic in tudi za požarno varnost to rri najboljše, saj se je nekaj dimnikov že vnelo. Vozniki bi lahko vozili skozi naselja počasneje. To smo ugotovili, ko je iz Orehovice proti Mokremu polju pridrvel s 60 kilometri hitrosti voznik in podrl telico
posestnika Janeza Pence. Telico je bilo treba takoj zaklati. Zakaj Cestno podjetje ne postavi pred naselji opozorilnih tabel za zmanjšanje hitrosti, če vozniki splošnega določila o hitrosti ne upoštevajo?
Se nekaj bi radi povedali: voznikom, ki v naših naseljih
ponoči parkirajo in čez noč preizkušajo brnim svojih motorjev ter moč avtomobilskih siren, svetujemo, naj s tem prenehajo. Prebero naj občinski odlok o javnem redu in miru, da se jim ne bo treba zgovarjati pred sodnikom za prekrške!
RUDI PUSENJAK
Bratkovič misli, da lahko pretepa ženo
Janez Bratikovič, kmet iz Vrhpolja, je bil pred kratkim pri novomeškem okrožnem sodišču obsojen na dva me-se ca zapora, ker je svojo ženo z vinogradniškim kolom udaril po levi roki in ji zlomil podlaktmco.
Do prepira je prišlo letos 21. marca, ko je na dvorišču domače hiše pripravljal kole za vinograd, žena pa mu je hotela pomagati. Bretkovič je ženo najprej nagnal; ker ga ni hotela ubogati, jo je udaril najprej z majhnim kolom, nato pa še z velikim.
Dejanje je priznal, vendar se je tudi na obravnavi obnašal tako, da ni pričakovati
izboljšanja odnosov med z--koncama, saj je tudi tam izjavil, da bo morala še bežati pred njim, kakor je morala že večkrat. Janez Bratkovič misli, da je upravičen ženo pretepati, zdaj pa bo menda le uvidel, da se to ne sme. Sodišče se je odločilo za nepogojno kazen prav zato, ker je že večkrat grdo ravnal s svojo ženo in tudi ni pokazal pripravljenosti, da bi se poboljšal.
Takih »Bratkovičev« imamo v naših krajih, žal, še veliko; prav je, če sodišče ostro preganja vse, ki pretepajo svojce ln tudi sicer uveljavljajo svojo surovost!
DRGANJA SELA PRI DOLENJSKIH TOPLICAH
VAS VABIJO
v nedeljo, 14. junija, ob 15. uri
k odkritju spomenika padlim borcem, žrtvam in talcem
na pokopališču v Drgaiijlh selih in na prijetno partizansko srečanje.
KRAJEVNI ODBOR ZB S T R A 2 A
Nepošteno poslovanje v poslovalnici Mesarije št. 2
Okrožno sodišče v Novem mestu Je obravnuvnlo 2 primera nepoštenega poslovanja v novomeški poslovalnici Mesarije št. 2. Milan Mrvar je bil poslovodja v tel prodajalni lani od 15. Junija do 1. septcmbia. V tem času Je Jemal zase ln Izdajal drugim uslužbencem te poslovalnice manjše kolo-čine mesa. Izdajal |e uslužbencem ter nekaterim sprevodnikom ln šoferjem brezplačne mesne malice, t.ivn tega pa Jemal manjše vsote dflnarja. Kot odgovorna oseba go-jpodur.iko organizacije ie nevestno ravnal, mnd delovnni liasoni tudi popival, tako le po nlc.tovl krivdi nmtal primanjkljaj 215 775 din. V poilotlu oo mu kmalu prtili na sled Prizna) je. da Je prišlo do primanjkljaja zaru.1l nrvestnrg« poslovanja m Je doslej že povrnil
188.000 din. Na sodišču j« vse to obžaloval. Krr dotlej ie nI bil kaznovan, ae je senat odločil za k.i/rn 10 mrsecev zapora, pogojno za 3 h l.i.
Za nJim pa je postal poslovodja t* poslovalnico Bruno Mervar. Ta pa al Ja v dobrem messcu poslovanja prilastil od izkupička za prodano meso 141.550 din. Tudi on Je hotel biti velikodušen »ief« ln je da|aJ svojim uslužbencem brez-plačne malice, razen tega po ob sobotah še meso. Po nlogovi krivdi Je nastal precejšen primanjkljaj, od katerega pa je 141.550 din že vrnil. V trm primi-ru Je S'" za vrčH» vsoto nrupruvlrrno vzetega denarja, zato mu Je ■oillM* prisodilo 10 mrverv zavora — nepogojno. Sodba ir nI pravnomočni.
Taborniški mnogoboj je za nami
Dolga kolona se je vila s kan-d-ljskega kolodvora proti stadionu preteklo nedeljo zjutraj. Okoli 250 tabornikov ljubljanskega okraja se je zbralo in se pomerilo v treh značilnih taborniških veščinah: v postavljanju šotora, v signalizaciji in orientaciji na terenu z opazovalnimi nalogami.
Na letošnjem okrajnem mnogoboju je sodelovalo 14. enot. To je bila doslej najbolj množična udeležba. Sodniške komisije so imele težko nalogo pri ocenjevanju 40 tekmovalnih skupin, razdeljenih v 4 kategorije — moške in ženske v starostni skupini A do 15 let in B od 15 do 18 let starosti.
Tekmovanje se je razvijalo vzporedno v vseh treh panogah vse od 8. do 14. ure. Tekmovalci in tekmovalke so si lahko privoščim v *asu med nastopi oddih (posebno j:h je privabljala še kar topla Krka), sodniške komisije pa so nepretrgoma delovale.
Moške A skupine, ki jih je bilo 15, so začele tekmovanje v signalizaciji. V znanju Morsovih znakov so se posebno izkazali Doin-ialčani, Savske čete Iz LJubljane in škofjeločani. Pri postavljanju šotorov se je pokazalo, da bo med moškimi B skupinami hud boj za prvo mesto med Skofjo Loko, Jeklarji iz Jesenic, Zmajevim odredom lz Ljubljane in Trebanjčani. Pri šotorih je prevzel vodstvo Zmajev odred, trebanjski taborniki pa so zasedli 3. mesto.
Ženske skupine so začele s tekmovanjem v orientacijskem teku. Proge so bile speljane v gozdu poleg stadiona. Tekmovalke so morale poiskati več kontrol ln pokazat! znanje v ocenjevanju razdalj, višin, površin, v poznavanju dreves in poljskih kulturnih rastlin. B 'skupine so morale izdelati tudi terensko skico in opraviti streljanje z zračno puško.
Med A skupinami so se najbolje odrezale Trebanjčanke in Skof-Jeločanke, pri B skupinah pa Domžalčanke. Sonce je vedno bolj pripekalo; iznajdljivi taborniki, ki so čakali, da pridejo na vrsto pri tekmovanju, so si poiskali zavetje v senci.
Komisija na cilju orientacijskega teka je morala čakati precej časa, da so pritekle prve skupine. Pokazalo se je, da je nekaterim skupinam delala preglavico naloga
iti naravnost v smeri jug in po določeni razdalji poiskati mrtvo kontrolo, to Je znana drevesa.
Rezultati mnogoboja so bili naslednji:
V ženski A kategoriji so prepričljivo zmagale tabornice iz Trebnjega pred Crnim mravom Iz Ljubljane in Skofjo Loko. Za ta uspeh jim čestitamo in jim želimo, da bi uspele tudi na republiškem tekmovanju, ki bo v začetku julija v okolici Celja. V ženski B kategoriji so zmagale Domžale pred Crnim mravom in Zmajevim odredom iz Ljubljane.
V moški A kategoriji so zmagali fantje iz Domžal pred ekipo Škofje Loke in Jesenic. Tekmovalci iz Novega mesta ln Trebnjega se niso uveljavili V moški B kategoriji so zmagale Domžalčanke, drugo mesto pa si je priborila skupina
iz Trebnjega pred Cmim mravom iz Ljubljane. Častno peto mesto med desetimi skupinami je dosegla skupina Porečanov iz Novega mesta, ki je pokazala dobro znanje v reševanju nalog pri orientacijskem teku.
Mnogoboj so pripravili člani Odreda gorjanskih tabornikov, ki so dali tudi glavni kader za sodniške komisije. Prihodnje leto, ko bo okrajni mnogoboj na Planini nad Jesenicami, bodo novomeški taborniki imeli priložnost, da pokažejo svoje znanje tudi kot tekmovalci in ne samo organizatorji tekmovanja.
Na tekmovanju smo pogrešali tabornike lz Črnomlja. Ali preživljajo krizo ali so preobremenjeni z domačimi akcijami in slavnost-mi?
S. J.
Zaporedni zmagi domačih odbojkarjev
V soboto so gostovali v Novem mestu odbojkarji lz Črnuč ln izgubili prvenstveno srečanje z rezultatom 3:2. Tekma je biLa odigrana v zelo vročem sončnem popoldnevu lin se je obema ekipama poznal vpliv sončne pripeke. Na polovici igrišča, ki je bila v senci, so igralci obeh ekip ostali neporaženi, medtem ko so na sončni polovici dosledno izgubljali točke. Tekima Je bila zanimiva. Pri domačih se je poznalo pomanjkaje kondicije ln dokajšnja neuigranost. Preveč napak Je bilo tudi pri serviranju in podajanju žog. Vzroki so Jasni, saj ni rednih treningov. Upamo, da se bo stanje v jeseni temeljito spremenilo.
Drugo tekmo so Novomesča-ni odigrali s Triglavom iz Kranja, prav tako v lepem sončnem vremenu. Zmagali so domačini z rezultatom 3:1. Skoraj v vseh setih so gostje vodili, domačini pa so jih lovili ln, razen v tretjem setu. tudi prehiteli. Tretji set so domačini vodili že s 10:5. a Izgubili s 10:15. Popolno nasprotje je bil
PRVO MESTO MLADINCEV
Novomeški košarkarji imajo dobro zaledje. Mladinci so v nedeljo popoldne pripravili gledalcem prijetno presenečenje na Loki, ko so zmagali na turnirju, ki sta se ga udeležili še ekipi Ilirije in Jezice
Rezultati so naslednji: Novo mesto : Jezica 53:55, Ilirija : Jezica 57:37 in Novo mesto : Ilirija 35: 20.
Novomeščanl so nespretno izgubili prvo tekmo z Jezico. Ob polčasu so vodili, nato pa z zaporednim: napakami dovolili ekipi z Jezice zmago.
V drugI tekmi Je moštvo Ilirije brez posebnih težav premagalo Jezico z visokim rezultatom. Ilirija-ni so bili vseskozi daleč boljši nasprotnik.
V zadnji tekmi so Novomeščanl Igral: z Ilirijo. Igrali so mnogo boljše kot v prvi tekmi in popolnoma zasluženo zmagali s 15 koši razlike. Za Novomeščane so igrali- Jereb, Pire, Splihal II, Pe-trlč III, Gošnik, Počrvina, Stoka-
novid, šimunovič, Medak, Berger, Mihelčič.
Lestvica je naslednja: Novo mesto  1  1 2 88:75  ( + 13) Ilirija 1  1  2  77:72  (+ 5)
Jezica 1  1 2 92:110 (—18)
—al
Poraz v Sežani
četrti set, ko so domačini začeli igrati šele pri rezultatu 0:8. Takrat so s« prebudili ln srečno nadoknadili veliko razlitco ter zmagali. Tekma je bila lepša kot prejšnji dan. opaziti pa je bilo, da so se domačini dan prej malo navadili skupne igre. ker se skoraj vedno zberejo vsi le ob tekmah.
Z obema zmagama so se novomeški odbojkarji utrdili na četrtem mestu prve republiške lige. V spomladanskem delu je preostala samo še tekma z Me-živo prihodnjo nedeljo.
MP
VINICA: športne prireditve
V okviru praznovanja dneva mladosti je bilo na Vinici organizirano športno srečanje med šolskima ekipama z Vinice in Dragatuša". V rokometu je moška ekipa z Vinice premagala Dragatuščane z rezultatom 8:6, v srečanju ženskih ekip so tudi zmagale Viničanke s 4:3. Tekma med moško ekipo iz Dragatuša in žensko ekipo iz Vinice se je končala z rezultatom 7:1 v korist gostov, igralci z Vinice pa so premagali žensko ekipo Dragatuša z visokim rezultatom 10:1.
Na koncu je bila odigrana tudi tekma v malem nogometu. Tekma se je končala z zmago Viničanov z rezultatom 2:0. Gledalci so bili navdušeni nad prireditvijo, Igralci z obeh šol pa si podobnih srečanj še želijo. J. P.
Sežana : Novo mesto 64:42 (26: 17). Igrišče: Sežana, sodnik: Cam-plin iz Ljubljane, gledalcev okoli sto.
Ze pred začetkom tekme ni bilo nobenega upanja na zmago. Gostje so prišli v Sežano šele ob štirih zjutraj in odšli neprespani na igrišče, razbeljeno od sonca. Termometer se je med igro povzpel na 50 stopinj. Tako so Novomeščanl izgubili tudi zadnjo tekmo spomladanskega dela ln se nenadoma maši', na kritičnem položaju. Tokrat so se še malo upirali v prvem delu igre, nato pa popustili, da so domačini brez težav dosegali kos za košem.
V jeseni bo vsekakor treba več prizadevnosti in volje, če se bodo košarkarji hoteli obdržati v ligi. Dobro in koristno bi bilo, če bi vključili v prvo ekipo še nekaj obetajočih mladincev. Do jeseni je sa dovolj časa za odpravo napak
Lestvica po prvem delu tekmovanja:
Moste T  t  1  449:327 12
Jesenice 7  5 2 398:353 10
Tolmin 1  4  3  397:360 8
Medvode 6  4 2 326:326 8
Nanos 5 3 2 278:281 6
Sežana 7  2  5  354:368 4
Novo mesto 7 1 6 368:441 2 Spodnja Šiška 8 1 5 277:391 2
Zatišje na brežiških igriščih
Minulo nedeljo Je na športnih terenih vladalo zatišje. Končano je tekmovanje medobčinskega srečanja mladine »Bratstvo in enotnost« ln odigrano zadnje kolo zasavske Uge. V tej ligi je samo še nekaj zaostalih tekem, za katere so bili vloženi protesti in pritožbe. V rednem tekmovanju so sodelovali samo rokometašl in nogometaši.
ROKOMET Brežice : Radeče — ninski
Zmaga pred domačo publiko nad •tnomirano ekipo iz Radeč z rezultatom 28:14 Je Breiičanom prinesla še dve točM na poti k republiški ligi. V prvem delu Igre so se Radečam odlično upirali doma-Inom in Je bil rezultat 11:9. Po odmoru so Brežicam zaigrali zelo učinkovito in v nekaj minutah dosegli 9 golov. Zmaga domačinov no preseneča, saj so bili za razred taoljsl od nasprotnika.
Postavo: Brežice — Novak, Se-*n°.       Florjani«, Dogan 2. Bo-
rw\ 'pismu h 4t«* »•Kne4e"
t- ^č.0^?** ll Bom**: Kadete. Zahrastnlk. Pwger 3« o^-p^.
rič 5, Sotošek, Simončič 3, Koren, Pleterski, Kranjec, Matko, Kralj 3.
Med najboljšimi igralci Je bil vsekakor Darko Šetinc, ki Je s petnajstimi doseženimi goli vidno popravil svoje mesto na listi strelcev štajerske lige. Sodnik Peter Vipotnik Iz Celja Je srečanje vodil zelo dobro.
Brežice : Piran — ženske Brežičanke so v prvenstveni tek'-ml republiške lige izgubile v Piranu proti tamkajšnim igralkam z rezultatom 7:4. Domačinke so prve Josogle gol, vendar so se Brežičanke dobro upiralo in rezultat pri 3:3 Izenačile. Pri tem rezultatu so zamudile priložnost, da zmagajo. Vso tekmo so bile bolJSc, vendar Jim Jo proti koncu zaradi preostrega tempa in pomanjkanja igralk zmanjkalo moči.
Gole so dosegle za Brežice: Bu-iančič 2, Engel 1, Kolar 1; za Piran: Ovnlk 3, Radin 2 in Kotrle 2. Sodnik Kašmir iz Ljubljane Je bil dober.
NOGOMET Nogometaši   so   v prvenstveni teknu celjske lige   izgubili proti ekipi iz Rogaške Slatine.
Tml.
Učiteljišče Novo mesto: prvak
Končana Je medobčinska ženska rokometna liga. Prvo mesto je povsem zasluženo osvojila ekipa učiteljišča, ki Je vse svoje nasprotnike premagala z visokim rezultatom. Drugo mesto je osvojila ekipa Partizana II. iz Črnomlja, tretje mesto pa osnovna šola Novo mesto.
V sezoni 1964/65 bo v medobčinski ligi sodelovalo 6 ekip: Partizan Novo mesto, učiteljišče, Partizan II. Črnomelj ter ekipi iz Dragatuša ln Šentjerneja.
ki rokomet Je v zadnjih letih zelo napredoval, saj Je vedno več novih rokometnih ekip. '
MK
Vod »Tiger-« je trenutno najbolj delaven med enotami novomeškega odreda gorjanskih tabornikov. Pohoda čez Rog so se udeležili vsi njegovi člani, ki jih
vidite na tejle fotografiji
Brežiški pionirji za šolsko delavnico
Pionirski odred osnovne šole II. v Brežicah je sam prispeval 300.000 dinarjev za opremo šolske delavnice — Denar so zaslužili z zbiranjem papirja, s trganjem koruze in z uspehi na raznih tekmovanjih
Jugoslovanske pionirske igre na temo »Zakaj se življenje v mojem kraju spreminja?« so razgibale vso osnovnošolsko mladino in tudi v brežiški občini so se učenci s prizadevnostjo vključili vvnjihov program. Prvo mesto v občini, je osvojil pionirski odred osnovne šole Brežice II in ob zaključku prejel lepo nagrado v znesku 180.000 dinarjev.
Začetek te akcije sega v 1962. leto. Takrat nihče nI mislil, da bo zavzela tolikšen obseg. Na osnovni šoli Brežice II se je prijavilo k sodelovanju 185 učencev od 5. do 8. razreda. Pester program je vsako leto dopolnjeval obzorje učencev. Pionirji so se srečevali s proizvodnjo na poučnih izletih. Obiskali so Agroservis, obrat Industrije motornih vozil, Tovarno pohištva in Prevoz Brežice, v sosednji občini pa Tovarno celuloze in papirja Videm-Krško ter termoelektrarno Brestanico. Ogledali so si tudi topolove nasade v Vrbini in rastlinjak na Čatežu. Člani fo-tokivba so posneli na teh ogledih vrsto zanimivih motivov.
V tem obdobju so učenci poslušali predavanja, redno gledali televizijske oddaje za šole in si ogledali nad 209 diafilmov. Pri pouku so uporabljali gramofon in magnetofon in tako sprejemali znanje z vsemi razpoložljivimi tehničnimi sredstvi. Pionirski odred je izdajal celo svoje glasilo.
V dejavnost v okviru Jugoslovanskih pionirskih iger je odred vključil tudi tekmovanja. Člani prometnega krožka so sodelovali na okrajnem tekmovanju v spoznavanju prometnih znakov. Dosegli so prvo mesto, naslednje leto na občinskem tekmovanju pa drugo mesto. Obakrat Je krožek prejel lepe nagrade, harmoniko in zbirke orodja za tehnično delavnico. Odred je organiziral tekmovanje v spretnostni vožnji s kolesi, tekmovanje »Pokaži, kaj znaš o premetu!« In tekmovanje mladih matematikov. Učenci so tekmovali med seboj v zbiranju odpadnega papirja, za katerega so prejeli precej denarja. V tem obdobju so uprizorili štiri odrska dela ln priredili štiri samostojne proslave v občinskem merilu.
Za prvomajske praznike, dan mladosti, teden otroka ln zaključek JPI so razstavili svoje izdelke v izložbi urarske delavnice sre-
di mesta. Za to obliko so se odločili, da bi se čim večje število občanov seznanilo z njihovim delom. Ob zaključku lanskega šolskega leta so na samostojni razstavi prikazali celotno dejavnost odreda, konec aprila letos pa so priredili razstavo o delu odreda v letu- tehnične kulture. Prikazali so rezultate tehničnega pouka in likovne vzgoje, delo posameznih krožkov ter pionirski tehnični tisk. Učenci so sodelovali tudi na razstavi ljudskih ročnih izdelkov v Brežicah in poslali šest tehničnih izdelkov ter štiri risbe tehnične vsebine na zvezno razstavo tehničnih Izdelkov. Sodelovali so tudi na okrajni razstavi.
V tem času odred ni zanemaril dejavnosti prejšnjih pionirskih iger. Sem sodijo predvsem šport, kultura in delo mladih zadružnikov. Pionirji so delali v števiU nih krožkih. Pri tem so Jim pomagal! člani učiteljskega kolekti-
va, člani Ljudske tehnike ter strokovnjaki iz gospodarskih organizacij.
Pionirji so si predvsem prizadevali, da bi kar najbolje opremili tehnično delavnico. To jim je uspelo in niso zaman ponosni, na svoj delež pri zbiranju denarja. Precej sredstev so zaslužili z zbiranjem papirja in trganjem koruze v Vrbini. Nagrade na tekmovanjih so jim prinesle z zaključno nagrado JPI 300.000 dinarjev, ki jih bodo s pridom uporabili za tehnično opremo. Drobnega orodja imajo že dovolj, manjkajo samo še stroji.
Zasluge za uspehe pionirskega odredu osnovne šole Brežice II imajo v marsičem učitelji, saj je vsak izmed njih po svojih sposobnostih prispeval pri uresničevanju sprejetega programa. Tudi zunanji sodelavci zaslužijo pohvalo za prizadevno delo z mladino.
JOŽICA TEPPEY
Občni zbor Zveze za telesno kulturo Slovenije
Pred nedavnim je bil v Ljubljani občni zbor Zveze za telesno kulturo Slovenije, ki je nadaljeval s smernicami, zastavljenimi pred dvema letoma na I. kongresu telesne kulture Slovenije.
Na zboru so telesnovzgojni delavci ugotovili, da je bil v dosedanjem delu na področju telesne kulture kljub težavam, ki jih ne gre zanikati, dosežen uspeh. Da bi Lahko s uspešnim delom nadaljevali, se bo treba truditi za množičnost in kvaliteto v telesni vzgoji. Poudarili so, da morajo šole, univerze in delovne organizacije postati najvažnejša žarišča telesno-vzgojne dejavnosti. Tam je zbranih največ mladih ljudi, katerim bo udejstvovanje v telesni vzgoji zagotovilo to, kar želimo: zdravo rast telesa in duha.
Na občnem zboru so menili, da Je potrebno pravilno ocenjevati družbeno udejstvovanje ttlesno-vzgojnlh delavcev, hkrati s tem pa bo treba zagotoviti boljše finansi-ranjc in vzgojo tclesnovzgojnlh strokovnjakov.  Dosedanja praksa
je dokaz, da smo mnoga nasprotja, ki so se še pred nedavnim pojavljala na tem torišču družbenega življenja, že odstranili. Tudi v Zvezi za telesno vzgojo Slovenije so se uveljavila načela rotacije: v odboru so mlajši ljudje in številčno je manjši. V novi upravni odbor zveze je bil izmed predstavnikov Dolenjske izvoljen predsednik Občinske zveze za telesno vzgojo Novo mesto tov. Alojz Se-rini-Zižo. .s
Krmeij : Brežice 11:18 (4:10)
Prvenstvena tekma štajerske rokometne lige je bila odigrana v pravem prvenstvenem duhu. Domačini so igrali zelo dobro v drugem polčasu. Izredno tehniko gostov so skušali odtehtati s požrtvovalnostjo in borbenostjo. Sodnik Žižek je sodil dobro, od domačinov je bil najuspešnejši Ter-glav s 4, od gostov pa Šetinc s 5 zadetki. ' D. B.
RADIO LJUBLJANA
Iz brežiške porodnišnice
Pretekli teden so v brežiški po-
rodnlšnlcl rodile: Elizabeta Hro-vatin iz Vltovlja — Lorodano, Amalija Dcrilč 1« BukovSka — Stanka, Ana Dime Iz Dolonjej;a — Mart. Angela Jager lz Orehovega — MIlana, Alojzija Sribar lz Senu! _ Alojaa. Olga Kozole tf. I-e-■kovca — Damlana, Terezija Dime b SenuS — Anico, Nuareta Rablč lz Vldma-KrSkega — Romea. Marila Dušlč iz Treba** — Bredo, Rozlka Makalmovlč iz Spodnjega Starega grada — Dušico.
Naročite domači ted-lik bratu ali sinu, ki je Pri vojakih!
Nov športni bazen na prostem v Čateških Toplicah, ki ga bodo slovesno odprli v soboto dopoldne
VSAK DAN: poročila ob 15.15, 6.00 , 7.00, 8.00, 12.00, 13.00, 17.00, 19.30, 22.00. Pisan glasbeni spored od 5.00 do 8.00.
PETEK, 12. JUNIJA: 8.55 Pionirski tednik. 10.15 Nekaj odlomkov lz opore »Matija Gubec«. 11.00 Pozor, nimaS prednosti! 12.15 KN — inž. Jožo Sile; Kaj lahko seje-mo in sadimo po ogrščici za seme. 13.30 Domači in tuji glasbeni izvajalci. 14.35 Popevko ln melodije iz Budimpešte. 15.20 Zabavna glasba. 17.05 Iz slovanske simfonične literature. 18.45 Iz naših kolektivov. ».00 Zabavni zbori. 21.15 Oddaja o morju ln pomorščakih.
SOBOTA, 13. JUNIJA: 8.05 Vedre melodije za konec tedna. 9.45 Latmskoamerlški ritmi. 10.35 Zbor Rdeče armade. 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.15 KN — inž. Vuka-dln Sišakovlč: Prognostična služba v sadjarstvu in vinogradništvu. 13.30 Glasbeni sejem. 14.35 Naši poslušalci čestitajo In pozdravlja-jo. 15.40 Amaterski zbori ln soli-■ti, 17.35 Pesmi ln plesi narodov Jugoslavije. 18.10 Recitali mame-nitih pevcev. 20.00 »Gosti v Vele-
nju«. 22.10 Oddaja za naše izseljence.
NEDELJA, 14. JUNIJA: 8 00 Mladinska radijska igra »Skrivnost skrivnostne globeli«. 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 10.00 Se pomnite, tovariši ... 11.30 Nedeljska reportaža. 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 13.30 Za našo vas. 14.10 Koncertna glasba za vsako rabo. 15.05 Danes popoldne. 20.00 Izberite svojo popevko. 22.10 Plesna glasba.
PONEDELJEK. 15. JUNIJA: 8.05 Poje Akademski oktet. 8.55 Za mlade radovedneže. 11.00 Pozor, nimaš prednostll 12.15 KN — inž. Jože Vengust: Novi stroji za poljedelstvo na novosadskem sejmu. 13.30 Glasbeni sejem. 14.35 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo. 17.05 Iz operetnega albuma. 18.45 Družba ln čas. 20.00 Simfonični koncert - Orkestra Slovenske filharmonije.
TOREK, 1«. JUNIJA: 8.35 20 minut narodnih ln domačih melodij. 10.40 Danilo Svara: IV. dejanje opore »Veronik« Desenlška«. lit«) Pozor, nimaš prednosti! 12.15
KN — inž. Valentin Benedičič: Organizacija sadjarske proizvodnje v kmetijski zadrugi Jelovica. 13.30 Iz baletov »Ohridska legenda« in »Lectovo srce«. 14.35 Po-slušajmo harmđnikarski orkester DPD Svoboda Šentvid, 17.05 Koncert po željah poslušalcev. 38.10 Sovjetske popevke. 20.!!0 Radijska igra »Obtoženi Rlccardo«. 22.10 Plesni zvoki.
SREDA, 17. JUNIJA: 8.05 Jutranji divertimento. 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb. 10.15 Narodna glasba iz Mehike. 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.15 KN — inž. Jana Pintar: Problem kvalitete in kontrole vina. 13.30 Koncertna glasba za vsak dan. 14.35 Slovenski pevci zabavno glasbe. 17.05 Chopin — skladatelj. 18.45 Ljudski parlament. 22.10 Zaplešite z nami.
ČETRTEK, 18. JUNIJA: 8.05 Z opernih in koncertnih odrov. 0.25 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe. 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.15 KN — Inž Jože Purlan: Klimatske naprave pri pridelovanju kukmakov. 13.30 Glasbeni sejem. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 17.15 Turistična oddaja. 20.00 četrtkov večer domaČih pesmi in napevov. 21.00 Lirika skozi čas.
V TEM TEDNU VAS ZANIMA
Petek, 12. junija — Cedomir Sobota, 13. junija — Anton Nedelja, 14. junija — Metod Ponedeljek, 15. junija — Vid Torek, 16. Junija — Beno -Sreda, 17. junija — Gorazd Četrtek, 18. junija — Bogdan
ČESTITKA
Tončki in Toniju Ježu v Kanadi pošiljajo iskrene čestitke za praznik — oče, bratje in sestre ter Elo, Dragec ln Ljubica.
PREKLIC
Preklicujem žaljivke, Izrečene v hotelu proti Francu Kočevarju. Hajko Skočir.
mmm
Ob tragični,   prezgodnji smrti našega dragega sina in brata FRANCIJA ŠMALCA iz Zaloga se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami, izrekli so-žalje, počastili njegov spomin ln mu darovali toliko vencev ln cvetja.   Posebno   zahvalo izrekamo upravi, profesorjem  ln sošolcem Kmetijske   šole   Grm, kolektivu trgovskega podjetja »Obrtnik« in kolektivu     kmetijskega obrata Zalo.i
Nadalje se zahvaljujemo gospodu Valentinu Tomanu lz Prečne In dijaku Kmetijske osnovne šole Grm, za ganljive poslovilne besede, vaščanom ter vsem ostalim, ki so nam v hudih trenutkih stali ob strani.
Žalujoči:   mama,  sestra ln
ostalo sorodstvo
Po dolgi in mučni bolezni nas Je zapustila naša draga
MARIJA BREZOV AR z Dol. Kamene Zahvaljujemo se vsem, ki so jo V tako velikem številu spremili na zadnji poti, JI darovali cvetje in n\m Izrazili sožalje. Posebno U nhvaljumo dr. Koscu ln vsemu {treznemu osebju Internega oddelka novomeške bolnišnice, kolektivu Industrije obutve ln Opekarne Zalo?, g. župniku in vsem, ki so nam kakorkoli pomagali.
Mož Jane*, sin Martin ter sinova   Franci   ln   Lojze s družinama,   hčerka  Mirni s družino ter ostalo sorodstvo.
Ob bridkem udarcu, ki nas Je zadel s tragično izgubo naše nepozabne mame
DOROTEJE KLEPEC se   iskreno   zahvaljujemo vsem znancem in sorodnikom, ki so jo spremili na zadnji poti, ji poklonili vence ln nam izrazili sožalje.
Sin Franc z družino v imenu
vseh sorodnikov. Črnomelj, 25. maja 1964
Ob prerani in bridki izgubi dragega moža, očeta, starega očeta JOŽETA CRNICA iz Priblncev pri Črnomlju
se najiskreneje zahvaljujemo vsem darovalcem vencev in cvetja, vsem organizacijam ln PLM tz Črnomlja, osnovni šoli iz Adlešičev, črnomaljski godbi, govornikoma za poslovilne besede in vsem, ki so ga spremili na zadnji poti.
Žalujoči: žena Marija, sin in
hčerke z družinami.
PRODAM motorno kolo DKW 250 ccm. Naslov v upravi lista (378/64).
PRODAM VESPO 125 ccm v dobrem stanju. Damjanović, Kristanova 12 — Novo mesto.
PRODAM KOŠNJO travnikov v Novem mestu. Ponudbe pod »Ugodno« v upravi lista (371/64).
ZARADI PRESELITVE prodam več kosov dobro ohranjenega pohištva in šivalni stroj. Naslov v upravi lista (374/64).
KOŠNJO SENA prodam. Hadl, Novo mesto.
OBRAČALNIK ZA SENO prodam. Dol. Gradišče 4, p. Šentjernej.
PRODAM stabilni motor OKS, Kettejev drevored 11, Novo mesto.
PRODAM enostanovanjsko hišo, takoj vseljivo, z vinogradom in sadovnjakom v Artičah pri Brežicah. Vprašati pri Francu Ječu, krojaču v Gor. Lenartu pri Bre-
HRANO IN STANOVANJE nudim poštenemu dekletu, vajenemu kmečkih del, ki bi po službi v Kranju pomagala na mali kmetiji. Sprejmem tudi dve. Marija Hribar. Tenetiše 13, p. Golnik na Gor.
MLAJŠI UPOKOJENKI nudim hrano in stanovanje za varstvo dveh otrok. Ponudbe na naslov: Tone Zakrajšek. Studenec 41, blok D/H. p. Llubliana-Polje.
ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA: Želodčni katar, čir na želodcu in na dvanajstemiku ter katar debelega črevesa zdravite z uspehom s prirodnim zdravilom »DONAT« vrelec Zahtevajte
ga v svoji trgovini, te pa ga dobe v Novem mestu pri trgovskem podjetju »HMELJNIK« — tel. 21-129 in »STANDARD« — tel. 21-158. ZAMENJAM komfortno dvosobno stanovanje v središču Novega mesta za enako v Ljubljani. Naslov v upravi lista.
Brežice: 12. in 13. VI. japonski film »Sanjuro«. 14. in 15. VI. ita-lijansko-francoski barvni film »Ma-dam Sans-Gene«. 16. in 17. VI. francoski film »Ljubezen pri dvajsetih«.
Črnomelj: 12. in 14. VI. ameriški barvni film »Morganovi gusarji«. 16. in 17. VI. jugoslovanski film »šaša«.
Dol. Toplice: 13. in 14. VI. ameriški film »Gola Maja«. 17. Junija »Ljubezen na razpotju«.
Kočevje — »Jadran«: od 12. do 14. VI. ameriški barvni film »Štirje apokaliptični jezdeci«. 15. in 16. VI. francoski barvni film »Meč maščevanja«. 17. in 18. VI.
ameriški film »Na divji Zahod«.
Metlika: 13. in 14. VI. angleški film »Nujen poziv«. 17 in 18. VI. francoski film »Ob nedeljah ne pokopavajo«.
Novo mesto — »Krka«: od 14. do 16. VI. ameriški barvni film »Ko zvonijo zvonovi«. 17. VI. bolgarski film »Zlati zob«.
Mokronog: 13. in 14. VI. francoski film »Divjad je spuščena«.
Osilnica: 14. VI. ameriški film »Vrtoglavica«.
Predgrad: 14. VI. ameriški barvni film »šerifov sin«.
Ribnica: 12. in 13. VI. francoski barvni film »Sestanek s hudičem«.
Sevnica: 13. ln 14. VI. italijanski film »Rimska sužnja«.
Sodražica: 13. in 14. VI. ameriški film »Toby Tylor«.
Stara cerkev: 13. in 14. VI. argentinski film »Tango ljubezni«.
Straža: 13. in 14. VI. ameriški film »V znamenju Zoroja«.
Trebnje: 13. in 14. VI. ruski barvni film »Deklica išče očeta«.
Videm-Dobrepolje: 13. in 14. VI.
ameriški  barvni film' »Alamo«.
17. VI francoski film »Nepredvideno« .

MATIČNI   URAD  NOVO MESTO V času od 1. do 8. junija je bilo rojenih 11 dečkov in 10 deklic.
Poročili so se: Jože Mežnar, invalidski upokojenec, m Frančiška Pavlin, gospodinja, oba iz Vi-nje vasi; Ivan Erjavec, poljedelec lz Sel, in Pepca Radovičevič, delavka iz Dol. Toplic; Albin Logar, upokojenec lz Jesenic, in Antonija Vampelj, upokojenka s Trške gore; Milan Brajdič, delavec, in Marija Hudorovič, gospodinja, oba iz 2abjeka.
Umrli so: Jože Zore, kmet » Trebelnega, 65 let; Ivan Bregar, šolar s Čateža, 12 let; Marija Bre-zovar, upokojenka z Dol. Kamene, 70 let: Jožefa Dulc, gospodinja iz Dobruške vasi, 70 let; Marija Ber-kopec, delavka z Gor. Težke vode, 68 let: Prane šašek, delavec z Vel. Slatnika, 76 let; Jože Zupančič, kmet tz Regerče vasi, 79 let.
Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Janja Nogra-Sek iz Predoselj — Mojco. Marija Grgovič   iz Dolnje  Stare vasi
NENADOMA NAS JE ZAPUSTIL NAŠ POŽRTVOVALNI DOLGOLETNI SODELAVEC IN ZVESTI TOVARIŠ
STANE SOMRAK
DIREKTOR KMETIJSKE ZADRUGE „KRKA", NOVO MESTO
PRIZADEVNEGA KMETIJSKEGA DELAVCA BOMO OHRANILI V TRAJNEM SPOMINU!
KOTFKTIV IN UPRAVA, ZADRUŽNIKI, SINDIKALNA
IN OSNOVNA ORGANIZACIJA ZK KMETIJSKE ZADRUGE „KRKA\ NOVO MESTO
NOVO MESTO, 9. JUNIJA 1964
— Rajka, Albina Papež z Malkovca
— Vinka, Marija Luzar iz Šentjerneja — Janka, Slavka Simončič iz Mokronoga — Majo, Branka Mlakar iz Krškega — Stojana, Milena Stefanovič iz Žabje vasi — Vladimira, Jožefa Crtalič iz Šentjerneja
— Jožico, Tončka Ambrožič lz Črnomlja — Aleša, Ljudmila Kaste-llc z Volčje jame — Janeza, Ana Potokar iz Račjega sela — Danijela, Marija Smolič iz Dolnje Straže — Tomaža, Frančiška Borse lz Polhovice — Vida. Olga Ponikvar iz Stranja — Jožeta, Marija Ivec iz Malin — Marijo, Marija Andolj-šek iz_ Trnja — Bojana, Jožefa Kalčič iz Rakovnika — Janjo, Ana Strniša iz Vrbovca — Janka, Angela Klobučar z Uršnih sel — Damijana, Danica Logar .z Črnomlja
— Rasta, Jožefa Pirnar iz Dolenje vasi — deklico. Marija 2nidaršič z Jezera — deklico, Jožefa Zoran iz Vibovca — deklico, Gabrijela Gačnik iz Boričevega — dečka, Jožica Grubar iz Bršlina — dečka, Marija Fabjan iz Dolenjskih Toplic — deklico, Rezka Kramarič iz Črnomlja — deklico
Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoči v novomeški bolnišnici: Ernestu Spanu, delavcu lz ščanja, je na delu pri stroju priletel v glavo kos lesa in mu poškodoval ustnice ln nos; Alojzija Bems, gospodinja iz 2dinje vasi, so je z vilami sbodla v levo nogo; Ivan Skcbe, vnuk posestnika lz Hinj, je padel s podstrešja in si poškodoval glavo; Leopold Kebclj. delavec iz Kamnja. Je padel s kolesa In si poškodoval prste na lev: roki.
OBVESTILA
Razpis podjetja DOLENJKA
V delovno razmerje sprejmemo dva nekvalificirana- delavca
Pismene ponudbe oddajte v upravi
podjetja
»DOLENJKA«, trgovsko podjetje na debelo in drobno,
NOVO MESTO,
Citalniška ulica I/I.
Razpis delovnega mesta
Delavski   svet   OSP »POSAVJE«, BREZICE razpisuje prosto delovno mesto SEFA RAČUNOVODSKEGA ODDELKA Pogoji: višja ali srednja strokovna izobrazba s 5 do 10 let strokovne prakse Službo lahko nastopite 1. julija   1964.  Osebni   dohodki po pravilniku podjetja. S stanovanji ne razpolagamo   Ponudbe z opisom dosedanjih zaposlitev pošljite upravi  podjetja. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
I)S OSP »POSAVJE« BREZICE
NESREČE
Avto v drog, sopotnik mrtev
junija popoldne se je Franc /uloltar, voznik osebnega avtomobila IJ .1941. na cesti ntrd Euteav borkom in Dvorom zaletel v tele-Tonski drug. Ko je z veliko hitrostjo vozil proti Dvoru, je avtomobilu spustila zračnica zadnjega drsnega kolesa. Vozilo Je pr čelo '»našatl. zadelo je telefoiiNki drog in sr prevrnilo Potnik Franc <mal<- je hll hudo ranjen In Je med prevo/.om v bolnišnico umrl. Vozilo je utrpela U l.O.I'OO dinar-lev škode.
V vsako hišo: DOLENJSKI LIST!
Komisija za izobraževanje
SPLOŠNEGA GRADBENEGA PODJETJA
»ZIDAR«, KOČEVJE
razpisuje v šolskem letu 1964/65
naslednje Stipendije
za študij na visokih in srednjih šolah: 1 — NA EKONOMSKI FAKULTETI
1 — NA STROJNI FAKULTETI
2 — NA SREDNJI EKONOMSKI SOLI 1 — NA SREDNJI GRADBENI SOLI
1 — NA VIŠJI VARNOSTNI ŠOLI
3 — NA GRADBENI DELOVODSKI SOLI 1 — NA ADMINISTRATIVNI SOLI
Prošnje z življenjepisom in zadnjim šolskim spričevalom pošljite Komisiji za izobraževanje pri splošnem gradbenem podjetju »Zidar«, Kočevje. Pri dodelitvi štipendij imajo prednost slušatelji višjih letnikov.
KOMUNALNI ZAVOD
ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE
NOVO MESTO
OBVEŠČA,  da bo od 15. junija dalje . sprejemal stranke
v Novem mestu:
ob ponedeljkih od 8. do 16. ure neprekinjeno ter vsako sredo in petek od 8. do 12. ure.
v Črnomlju:
v torek in soboto od 8. do 12. ure, v četrtek pa bo urad odprt neprekinjeno od 8. do 16. ure.
»ELEKTR0TEHNA«, trgovsko uvozno in izvozno podjetje z elektrotehničnim materialom, LJUBLJANA, Parmova 33
sprejme  za prodajalno v Novem mestu v uk
dva vajenca
POGOJ: uspešno dokončana osemletka. Zaželeni fantje.
Ponudbe sprejema kadrovska služba podjetja.
Komisija za odpust in sprejem delovne sile gostinskega podjetja Hotel »METROPOL« — Novo mesto razpisuje
2 (dve) delovni mesti
kvalificiranega NATAKARJA
Osebni dohodki po učinku. Interesenti naj se Javijo na upravni odbor gostinskega podjetja Hotel Metropol, Novo mesto.
Sporočam, da sem odprl v Trebnjem na Dolenjskem št. 27
Avtomehanično
delavnico
in Tomos servis
Vsa v stroko spadajoča lela opravim solidno, hitro in po zmernih cenah. Priporočam se za naročila! DRACO STANIŠA. mehanična delavnica in TOMOS lervis — Trebnje na Dol. stev. 27.
Mali oglasi v domačem listu: zanesljiv uspeh!
DOLENJSKI UST
LASTNIKI IN IZDAJATELJI; občinski odbori SZDL Brežice. Črnomelj, Kočevje, Metlika, Novo mesto Ribnici. Sevnica ln Trebnje.
UREJUJE UREDNIŠKI OUBoR rone Gošnlk (glav nI ln odgovorni urednik), lila BuCer France Orlvoc. Miloš Jokopec   Jožica Teppe? tn Ivan Zoran.
IZHAJA vsak četrtek - Poiatnezna ttevtllca 90 din
- Letna naročnina 1200 din polletno 600 din: plači'Iva Je vnaprej Za inozemstvo »00 dtn - rekoči račun pri podr. NO v Novem me-m- BO«-11 «08- • - NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE   Nove mesto. Glavni lrg I
- PoStrt) predal II - Telefon II 117 - Rokopisov In fOtotrrorif ne vračamo - riSKA: Časopisno po.tirt.lc DKI.O v Llubllanl.