Slovenski glasnik.
323
a poleg njega še petero drugih knjig. In vse to za 3 gld.! Stanko Vraz prodaje se sedaj tudi v knjigarnah po 3 gld. zvezek.
„Pobratimstvo, mesečni žurnal za književnost i nauku" imenuje se nov srbski list, katerega v obliki „ Ljubljanskega Zvona" od novega leta izdavajo dijaki velike šole v Belemgradu. Letna naročnina mu je 4 gld.
Češko slovstvo. Največ pozornosti vzbudila je zadnji čas knjiga pod naslovom „0 živate a pusabeni Josefa Kajetana Tyla" spisal J. L. Turnovsky. Saj je pa tudi res izvrstna slika življenja in delovanja jednega nabolj navdušenih domorodcev, kar jih je Češka imela, pa tudi jednega najnesrečnejših. Citati se da kakor roman, kajti opisuje nam Tyla človeka, rodoljuba, burno življenje pesnikovo in igralčevo. Sladek končuje kritiko o njej v „Lumiru" želeč: ,,Takovych knih meli bychom miti vice".
Koncem minulega leta izdala je prva češka pisateljica zdanje dobe E. Krasnohorska zbirko pesnij podnaslovom „K slovanskemu j ihu". Pesni te so uže same na sebi krasne, da, poleg Svatopluk Cechovih baje najlepše; Krasnohorska je pa tudi poleg tega še pokazala kraj, kamor naj bi se češki pesniki bolj pogostem obračali. Razen J. Holečka se izmej čeških pisateljev nihče ne briga za južne Slovane. Nihče bi ne mislil, da te krepke, junaške besede, globoki čut in zdravi nazori o življenji prihajajo iz srca ženskega. Ne more se povedati, katere pesni so lepše, ali junaške, bojne ali lirične . . . Pozna, se, da je Krasnohorska s pridom prebirala srbsko narodno pesništvo ter se iz tega neusahljivega vira prave poezije veliko naučila.
Izšel je ravnokar francoski prevod „Babičke" od Božene Kapove. Knjižica, tiskana jako okusno, stane 1 gld. 50 kr. Morebiti ustrezamo slovenskim gospodičnam, jezika francoskega zmožnim, če jim oznanjamo to knjigo.
Mladi nadarjeni pisatelj Eduard Jelinek opisal je   svoje potovanje iz Poljske z mrtvim prijateljem Jablonskim.    „Vzpominka na Boleslava J a- , blonskeho" odlikuje se posebno po lepem zlogu in navdušenih mislih.    Cisti dobiček je namenjen „ustanovi Jablonskega".
Jako zanimiva je nadalje knjiga: „Fr. Lad. Rieger, vodja češkega naroda," spisal Jak. Maly. Kar je storil Rieger svojemu narodu, ne da se kmalu in lehko ocenjevati, zategadelj morajo biti Cehi hvaležni g. Malemu za to, kar jim je dal. S političnega stališča je dobro opisal Riegerjevo delovanje; a zasluge njegove v literaturi, ki niso nikakor male in zasluge o g'edališči češkem jako so površno naznačene. Riegerjevega biografa čaka teško delo.
jjBibUografickf Všstnik", katerega v Pragi po jeden pot na mesec izdaje Urbanek, potreben je vsakemu, kdor se hoče seznaniti s češko in slovansko literaturo ter se vestno briga za nje razvoj; kajt; ta „Bibl. Vestnik točno prinaša naznanila o vseh novih knjigah i i novinah, objavlja vire životopisom pisateljskim ter zaznamenuje vsako kritiko o tem ali onem spisu.
PscCKiu KPyiKOK'l). Uže v prvej številki »Ljubljanskega Zvona" opozarjali smo svoje čitatelje, kako nepričakovano hitro napreduje na slovanskem jugu znanje in učenje ruskega jezika. Po Bolgarskej, Srbskej in Crnej gori uveden je ruski jezik obligaten predmet v vse srednje šole. Tudi v Hrvatskej se osobito