Prvi slovenski dnevnik v
Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemsi nedelj in praznikov.

4
Glas Naroda
List slovenskih delavcev v ^Ameriki
T?

&
*&e first Slovenic Daily in
the United States. Issued every day except Sundays and Holidays.


Stev. IS.
Enteeed as Second-Class matter, Sept^beh 21, 1903, at the Post u**tca at New York, n. Y., under the act op Congress of March 3. 1879
NEW YORK, v torek, 1Q. januvarija, lQO-K
Glover t '111 Pern".
Coloradski governerPea body ne ljubi resnice.
Oboroženi skabje.
_
Tajna zveza chicaških delodajalcev.
Cripple Creek, Colo., 18. j an. Bivši Člani kongresa, John M. Glover, za stopnik štrajkujočih rudarjev v Crip pie Creeku, je sedaj v "Bull Pennu".
Kakor smo že poročali, je Glover izdal izjavo, s ktero je trdil, da za-more governer Peabody uboge delav-ee sicer zapirati, ker se bore proti kapitalizmu, toda ako trdi governer. da so delavci navadni zločinci, dokaže governer vsemu ameriškemu ljudstvu da je laznjivec.
Dne 20. dee. se je Glover protivil milici z revolverjem v roki. Na to so ga zaprli toda par dni kasneje so g.: vsled dane častne besede zopet izpustili. On pa nikotel vživati svobod>-. dokler so tudi njegovi varovanci v ječi. Radi tega je pisal polkovniku pismo, s kterim izjavlja, da je odveč dajati častno besedo iz — oslov obstoječem sodišču. Xa to so ga zaprli v county zapore, od kjer so ga prepeljali po noči v buli perm.
Warren, O., 18. jan. Harris Automatic Press Co., ktere družbe tovarna je v Niles, pošilja sedaj svoje ska-be s sanmi v tovarno. Vsi skabje so oboroženi z puškami, dočim so>straž< štrajkarjev naravno neoborožene. — Družba je izposlovala proti uniji ma-šinistov tudi zaporno povelje, in delničar W. H. Smiley, je tamošnjega mayorja W illiam Thomasa jevno pozval, naj čuva skabe z policijo ker inace bode tožil mesto na plačilo odškodnine.
Chicago, HI., 18. jan. Prva točka ustave po tukajšnjih delodajalcih vstanovljene "Citizens Allianze" se glasi:
"Organizacija naj se imenuje The Citizens Alliance of Chicago, toda njeno delovanje, kakor tudi imena članov, naj ostanejo tajna. Včeraj so tukaj zborovali zastopniki vseh obrti v Chieagu. Zborovanje se je vršilo pri zaprtih vratih. Namen "Alliance" je vstanoviti povsodi "proste delavnice". Ko so se razšli, bilo je na zapisniku 75 imen. Tajnik imenovane ■"Alliance" trdi, da organizacija ne bode delovala samo proti unijam, temveč tudi proti — trustom. (!)
Splošni štrajk premogarjev.
Indianapolis, Ind., 18. jan. Danes se je pričelo tukaj zborovanje organizacije United Mine Workers. Semkaj došli delegatje trdijo, da bodo glasovali za splošno povišanje plače za 10 odstotkov. Zajedno pa pričakujejo, da bodo posestniki rovov odgovorili na to . — znižanjem plače, na kar je splošen štrajk neizogiben. V Penn-sylvaniji so bossi že v raznih krajih premogarjem znižali plačo, dočim so se posetsniki rovov v Indiani tudi zmenili, da bodo znižali delavcem plačo.
Wilkesbarre, Pa., 18. jan. Štrajku-joči premogarji Ped Ash Co. so dobili povišanje plače, radi česar so danes z delom pričeli. Štrajkali so brez dovoljenja unije.
O umora radi zavarovalnine.
San Francisco, Ca!., 19. jan. Potom preiskave proti Leonu Soederju, kteri je bil obdolžen, da je bil umoril svojega svaka Blaise, na kar si je prilastil zavarovalnino v znesku $6000, se je dognalo, da je bil morilec član družbe lopovov, ktera se je pečala z umori zavarovanih osob. Razun Soe-derja, so se udeležili še trije drugi lopovi umora, tako, da je pričakovati še nadaljnih aretacij. Blaise je bil posestnik hotela v Nemčiji, toda njegov svak Soeder ga ej pregovoril za izselitev v Ameriko. Dne 10. jan. so našli njegovo truplo na Russian Hill izven mesta. Morilčevi tovariši so policiji dobro znani.
Mehikanska morala.
Mexico Ciudad, Mexico, 18. jan. — Mehikanski konzul v Phoenixu, Ariz., Leon Vayas Navarro, prišel je v tukajšnji kapitol, da se opraviči radi raznih obtožb. Med drugim so njegovi obtožniki semkaj poročali, da i-mn konzul vsako leto drago ž«^
Velik požar v Wheelingu.
Požar je napravil za $250,000 škode.
Wheeling WT. V., 19. jan. Tukajšnji trgovski del mesta bi skoraj popolno ma zgorel. Goreti je pričelo v poslop iu za stroje od lista "Wheeling Daily News", od kjer se je požar čudovito hitro razširjal. VeČ Članov uredništva moralo se je rešiti skozi okna. Od tu se je požar razširil na poslopje tvrdke Schaeffer & Driehorst ter ono Loke Bros. Shoe Co. Skupna škoda znaša $250,000.
Waterbury, Conn., 19. jan. Na Bank St. zgorela je cela vrsta hiš in več hotelov ter gostiln. Goreti je pričelo radi preveč razbeljene peči brivnhci Katz.
Leto XI,
Rov v plamena.
Scranton, Pa., 18. jan. Včeraj po poludne je zgorel rov št. 2 od Delaware & Hudson Co. Tudi pralnica je zgorela. Radi požara je 2000 premo-garjev za nekaj časa zgubilo delo Škoda znaša $170,000.
Spominska bolnica.
Chicago, 111., 19. jan. Ravnatelji tukajšnje mestne bolnice št. 83 Ply mouth Ave., so sklenili bolnico poda riti spominskemu društvu v svrho naprave takozvane spominske bolnice za žrtvami požara v gledišču Iroquis. V" dolenjem mestu namreč ni mogoče dobiti za zgradbo take bolnice primernega zemljišča.
Šestdeset vešal.
Lansing, Kans., 18. jan. Tukaj pričakuje 60 morilcev, kteri so na smrt obsojeni, smrti na vešalih. Nekteri obsojenci so že po 30 let v ječi, ne da bi kedo dosedanjih governerjev potrdil njihovo smrtno obsodbo. Zakoni Iržave Kansas predpisujejo, da mora vsak v smrt obsojeni morilec biti leto Jni v ječi in še le potem se mora njegova smrtna obsodba predložiti go-verneruj v podpis. Od leta 1870 nadalje pa tega ni niti j eden governer storil.
Ločitev radi — ženskih hlač.
Cleveland, O., 18. jan. Gospa Margareta Moodyjeva, tožila je svojega soproga Lucius Milton Moodyja na ločitev zakona, ker ima on preveč čuden "okus". Tožnica je povedala sodniku, da nejn mož nad vse na svetu ljubi žensko perilo, ktero mora biti okrašeno z čipkami in svilenimi trakovi. Tako perilo je tudi on nosil in vrhu tega si je omislil tudi korzete in svilene ženske nogoviee. Njegovi čevlji so bili okrašeni z svilenimi trakovi in drugimi okraski. S kratka, Moody se je od spodaj oblačil tako, kakor ženske in ko je šel zvečer v postelj, oblekel je dragoceno kemizeto.
Sodnik je privolil v ločitev in je možu svetoval, naj si sedaj najde tako osprogo, ktera bode nosila ne le možke gate, temveč tudi hlače.
Kače pri pijančevanju.
Altoona, Pa., 18. jan. Železniški delavci, kteri stanujejo pri Gallitzinu v nekej koči, so našli v zemlji gnezdo polno spečih klopotač, ktere so položili k zakurjeni peči ter pričeli pijan-čevati. Med tem so pa kače oživele in ogrizle štiri delavce. Več ur je trajalo, predno so kače pobili in ranjence povezali.
Tarasi tatovi.
Z nepopisnim naporom so tatovi prišli v blagajniški oddelek banke of Rocky Mountain pri Roanoke, Pa. in so vplenili $3500 v srebru, dočim se omare, v kterej je bilo shranjenih $20,000 v zlatu niso dotaknili. Naj-brže niso vedeli o tem denarju. Bankam radi tega svetujemo, da olajšajo roparjem delo s tem, da nalepijo na blagajne naznanilo z natančnim popisom mesta, kjer je denar, inače se trudapolni rop gotovo ne izplača.
Plačati je treba.
Širom Zejdinjenih držav poznani m največkrat poljubljeni kapitan Richmond P. Hobson, skušal je v Richmondu kandidirati za zastopnika v kongresu. Sedaj se je pa dognalo, da ni plačal potrebnih davkov. Morda pa junak od <<Merrimaca" ne ve, da je dolžnost vsakega državljana mir in plačevanje davkov. Z našimi oblastmi ni tako lahko igrati se, kakor m — Š
Yse za mir.
Iztočnjeazijsko vprašanje se bode uredilo mirnim potom.
CarJe sprejel japonskega posla nika v zasebuej konferenci.^
Položaj v Koreji.
Tokio, 18. jan. Iz Seoula, Koreja, se brzojavlja listu "Jiji Shimpo", da se je v Phong Yangu pričela splošna vstaja in da so se korejski vojaki pri družili vstašem. Vstaja v Phong Yangu je bila tudi vzrok kitajsko-ja-ponske vojske, ker je takrat Japonska poslala tjekaj svoje vojaštvo.
Tukaj se trdi, da bodo obravnave med Rusioj in Japonsko trajale še tiri dni. Ako sedaj ne pride do sporazuma, bede Japonska napovedala vojsko.
Seoul, 18. jan. Japonska železnica med Chemulpo in tukajšnjim mestom pripravila je par oklepnih vlakov, kteri so oboroženi z brzostrelnimi topovi.
Na korejskem dvoru se raznestran-ke medsebojno prepirajo. Neka Ru-inja, svakinja poslanika Pavlova, skuša dobiti korejskega cesarja za sebe, dočim intrigira Angležinja Lady Om za Japonsko.
Korejski generali so cesarju naznanili, da ga bodo odstavili, ako ostane še nadalje v palači.
V Mandžuriji je sedaj 200,000 ruskih vojakov.
Petrograd, 19. jan. Rusija je priznala japonsko prvenstvo v Koreji, dočim je Japonska priznala rusko prvenstvo Mandžuriji. Zborovalci imajo rešiti le še vprašanje glede vstanovit^e neutralne pokrajine ob mandžursko korejskej meji.
Petrograd, 19. jan. Car Nikolaj je Carskojem Selu sprejel v zasebno av-dijenco poslanika Kurino, kar je ve-licega pomena.
Kitajska vojaška organizacija.
San Francisco, Cal., Tukajšnji Kitajci so vstanovili vojaško organizacijo, ktere člani so bodo učili po vojaški hoditi. Razun1 modernega' vojeva-nja, učili se bodo tudi starokit-ajske taktike. Organizacija si je najela v to ivrho v Sacramento posebno dvorano. Organizacija šteje do sedaj 100 mož, kteri so večinoma dijaki in trgovci.
NeTryorške novice.
Nevaren pismonoša.
Naši pismonoše veljajo običajno za dobrosrčne ljudi, kteri se bavijo z raznašanjem pisem svojim sodržavljanom in kteri nikakor niso nevarni. Izjemo pa tvori 271etni Samuel Grier ki stanuje v hiši 1825 Amsterdam Ave. Pismonoša je namreč slučajno streljal na gostilničarja Leo Kahna, kterega je ranil na roki in na prsih. Strelca so stavili pod jamščino v znesku $1000,
Usnjata koža.
Med tem, ko imajo zamorci nepopisno trdo lobanjo, imajo Italijani — usnjato kožo. Italijanskega dečka Gigi Searponi, 230 istočna 26. ulica, dobil je od svoejga rojaka šestkrat nož pod kožo, tako, da ga je moral zdravnik šivati. Ko so ga šivali, deček ni jokal, toda le malo je manjkalo da se ni zdravnikova šivanka zlomila. "Pravi debelokožec", dejal je zdravnik. Napadalca Gabriele Bogirgona so prijeli.
Pes se je zgubil.
Gospodična Cecile Bacotova, 311 Madison Ave., ktera ima toliko denarja, da zamore imeti psa, kteri je vreden $600, je psa zgubila. Kdor ga najde, dobi $100 nagrade. Psu je ime 'Rip", kteri je blizu parka ugledal nekega šetalca a la 'Happi Hooligan', kterim je odšel, ne da bi se več vrnil. Najbrže ga je "Happy" zvabil seboj in ga potem prodal.
Bloemfontein pod vodo.
Glavno mesto bivše repvMTke Oranje.
Bloemfontein, Oranje, River Colony, 19. jan. Glavna cev tukajšnjega vodovoda je počila, na kar je voda preplavila tri hotele in celo vrsto zasebnih hiš. Baje je tudi mnogo ljudi vtonilo, vendar pa šarilo mrtvih še ni znano.
Na stotine ljudi je brez domovja in med njimi je zavladala skrajna beda.
Frank Sakserjeva pisarna ▼ Cleve-landu, O., se nahaja ▼ hiši Ster. 1778 St. Clair St. PoSiljk d«sar T staro domovino, prodajajo se parc-brodni listki in prejema naročnino za dnevnik "Glas Naroda" in to tm na mojo odgovornost.
Vihar na raorjn.
Halifax, N. S., jan. Semkaj je dospel parnik "Renania". kteri je bil na morju radi jakega viharja izdatno poškodovan. Na vsem potu od irskega obrežja do Nove Scot i je, moral se je parnik boriti z divjimi valovi. Dne 22. decembra prišel je parnik v grozen orkan, kteri je trajal celih sedem dni. Velikanski valovi so se valili neprestano preko krova in so od1-nesli del prednjega kastela. Dne 2. jan. prišlo je v notranje prostore par-nika toliko vode, da je pod kotli vgas-nil ogenj.
Predno so zamogli zopet zažgati, minola sta dva dnevain ves ta čas je veliki parnik metalo valovje na vse strani. Končno so je vihar nekoliko polegel, toda par ur kasneje je zopet pričel razsajati z dvojno silo. Valovje je na to odneslo vse rešilne čolne in tudi del poveljniškega mostu.
Washingtonske novosti.
V senatu so mnenja, da bode resolucija o poštnem škandalu kmalo končana s tem. da se vsa stvar izroči odseku za poštne stvari. O poštnem škandalu bodeta govorila najbrže le Hale in Gorman. Potem bode senat posvetil vso svojo poa»nost panamskem vprašanju. Razprave o prekopu se bodo vršile tajno, vendar pa zamore debata trajati ves mesec. ♦ * »
Predsednik Roosevelt zamore po vsej pravici vzklikniti: "Bog me čuvaj mojih prijateljev." Zadnje dni smo namreč dobili najboljše dokaze, da sta predsednikova prijatelja, senatorja Foraker (O.) in Penrose (Pa.) zlorabljala predsednikove koristi, da sta tako sama sebi koijfetila. Kakor znano, se je nedavno poročalo, da senator Hanna intridira proti predsedniku, sedaj e sje pa zvedelo, da to ni resnično, in da sta te vesti raznašala imenovana senatorja. Foraker se bojuje v Ohio proti svojemu kolegu Hanni, da tako pridobi politično nadvlado v državi. Radi tega je opisoval Hanno, kot izdajale«, ktqri hoče biti imenovan predsedniškim tajnikom. • * s
Kandidatura predsednika Roose-velta je pravoprava "machine-made". S pomočjo svojih politikarjev je pripravil vse potrebno, da bode on v vseh republikanskih državah imenovan kandidatom. S tem pa dokazuje, da v svojo stvar niti mn ne zaupa, in čestokrat se tako politično delovanje povsem izjalovi. Tajna Rooseveltova agitacija mu izvestno ne more mnogo hasniti.
Priznati pa moramo, da je mnogo senatorjev za to, da postane prihodnji predsednik senator Btena. Za sedaj pa Hanna to atvari še ne tolmači filozofično.
Dovolj s»prog.
Podpredsednik Pullman Oar Co., v Chieagu, HI., Thomas H. Wickes, se je ravnokar ločil od svoje tretje soproge. Ta mož najtrše ni vreden, da ga je sodišče opro«l®D od obeh prvih soprog.
Mala poročila.
—	V ChioBgu je zgorela tovarna "Consolidated Milling & Malting Co. Škoda znaša $75,000.
—	Pri Sharonn, Pa., so našli na cesti zmrznjenega 55letnega Gerhard Weisenhaupta iz Oil City.
i?
Osodepolna vstaja v nem-škej jugozapadnej Afriki.
Vabilo na naročbo.
"GLAS NARODA" velja kot dnevnik za Z j cd. države in Canado
$3
za vse leto,
za pol leta $1.50 in 75 za četrt leta; za mesto New York (Manhattan) $4, Nemška vlada je poslala pomoč za Evropo $t-50- Naročnino je
svojej posadki v Afriki.
Prepozno ?
[naprej plačevati.
Berolin, 19. ian. Ker prihajajo iz nemške kolon jt v jugozapadnej Afriki vedno bo^ 'nemirljiva poročila, je tukajšnje ljudstvo zelo razburjeno in splošno se že trdi, da so Herreri poklali tamošnje Nemce, ako jih pa še niso, bodo to gotovo storili, predno dobe Nemci pomoč. Vlada skrbi za to, da pošlje tjekaj prej ko mogoče pomoč.
V	Wilhelmshavenu se je vkrcalo 500 vojakov za pot v jugozapadno Afriko. V par dnevih odpotuje drugi del vojakov v Afriko.
Poročila iz jugozapadne Afrike so tako neugodna, da je pričakovati najhujšega. Herreri so uničili vse, kar so Nemci tekom desetih let zgradili Oni so oplenili vse farme in kamor pridejo, more ter požigajo, češ Nemci nimajo tamkaj ničesar iskati.
Berolin, 19. jan. "Ass. Pr." poroča, da so Herreri mnogo naseljni-kov poklali in farme požgali. Nemško vojaštvo ne more proti domačinom ničesar opraviti.
Newyorska kronika.
Poročil se je dvakrat v v jednem dnevu.
V	Jefferson Market policijskem sodišču zagovarjal se je 30ietni John Steffler, po poklicu pomočnik živinskega zdravnika newyorske Transportation Co., ker se je v jednem dnevu dvakrat poročil. Sodnik Crane ga je stavil pod $1500 jamstva-
Kot tožiteljica je nastopila 18letna Estella Difflez Steffenova, s ktero se je Steffler poročil dne 13. avg. m. 1. Zvezal ju je alderman Higgins Estella, ktera je v ostalem že mati, je pripovedovala, da jo je soprog še na dan poroke ostavil. Njej ni dal nikoli nit; jednega centa in še le pred par dnevi je zvedela, da je njen John zopet v New Yorku.
Detektiv Cooney, ktori ga je aretiral, je pa zvedel, da se je Steffler dne 14. avg. m. 1. toraj naslednji dan, po poroki z Estello v Jersey City poročil z Hano Ackermanovo.
Bigamist je bil zelo potrt. "Kje je druga soproga?" vprašal ga je kadi. Na
to so spisali pozivnico za soprogo št. 2, ktera pride pričati drugi teden.
Duhoven v zaporu.
Niti jeden prijateljev v črnih in drugih suknjah, kar jih je bilo v soboto pri policijskem sodišču na Ewen St.,
ni zamogel položiti zahtevano jamščino v znesku $300 — in tako je moral duhoven Henry Dorr vsesti se v "črno Maričko", ktera ga je odvedla z druftimi umrljivimi državljani v ječe na Raymond St. "To je zaista strašno!" vzdihoval je božji namestnik, ko so mu pokazali njegov "maison". Nekako bojazljivo je gledal
po dvorani in tako opazil svojega kolega MacArthura iz Manhattana. in več druzih, kteri vsi so ga hoteli rešiti.
Dorr je bil aretiran, ker je neko Edito
na lice dvakrat — udaril. In kakor govori sv. pismo, morala je dati tudi drugo liee v to svrho na razpolago. Toda kar je bilo pri sodišču pričakovati, to se ni zgodilo, kajti sluga v vinogradu Gospodovem ni hotel biti zaslišan in tako ga bode sodilo posebno sodišče.
"Z Bogom, dragi brat! Bodi trden in zaupaj v Boga; — on ti bode pomagal!" S iemi maziljenimi besedami so se poslovili od njega njegovi prijatelj L
Rudečica jo je rešila.
Ko je sodnik Cornell v Essex Market sodišču Sodil one ženske, ktere so policaji radi pijanosti polovili, je Margareta Bradyeva zelo zarudela. Vse so bile obsojene v prisilno delavnico le Bradyjeva je morala plačati kazen v znesku $3. Sodnik je dejal: "Ta ženska se še sramuje in godila
Vse cenj. gospode naročnike prosimo. da blagovole naročnino kmalu doposlati. drugače bodemo morali do-pošiljanje dnevnika vstaviti in temu se lahko vsakdo ogne s tom, da nam vsaj 75c pošlje za četrt leta. Stroške imamo zelo velike za izdajo dnevnika in zato prosimo za točno plačevanje, a objednem tudi za pridobivanje n o -v i h naročnikov.
"Koledarja" in "Pratik" imamo še precej v zalogi, prvi velja s pošto vred 25e, Pratike pa po 10c.
Upravništvo ..Glas Naroda".
109 Greenwich St., New York
Zaprli b 1 a g a j n i č a r k o.
Včeraj so zaprli blagajniearko tvrdke Hartford Rubber Works Co. na Chambers St., 23letno Klaro Sh.il-lingovo iz Eltifigville, S. L, ker je kradla tvrdkini denar.
Pred vsem je poneverila $130, toda policija je dognala, da je tekom leta vkradla $700.
Ločitve zakonov.
O varanih zakonskih dvojicah ve največ povedati poročilo klerka, kteri vknjižuje vplačane alimente za ločene soproge. Ta klerk je v minolem letu sprejel $100,000 alimentov za ločene in os ta vi j ene soproge. Svota alimentov se je minolem letu povišala za 10 odstotkov.
Razveljavljena poroka.
Sodnik Bishoff je danes razveljavil p roko Herberta P. Ingallsa in njegove Mino in sicer radi tega. ker je gospa sprejela ženitno ponudbo pod pogojem, da z možem ne bode — skupaj živela.
Poročila sta se v aprilu 1902 in takoj po poroki se je ona branila z njim skupaj živeti. Ker jo je radi tega oš tel, mu je odvrnila, da z njim ne* more živeti kot njegova žena. Radi tega ju je sodnik ločil.
Skočil je skozi okno.
Francesco Fragusso, jetnik sodišča Westside, kteri bi moral sedeti 6 mesecev radi zanemarjanja svoje soproge, skočil je včeraj zvečer iz 3. nadstropja na kamenita tla dvorišča-Bil je na mestu usmrten. Samomorilec bi bil že v soboto prost.
Ženin ni prišel.
Devetnajstletna Tillie Kirmanova, 26S Cherry St., je bila minolo nedeljo neljubo varana. Ona je namreč pričakovala svojega sooroga Louis Gold-berga, da bi odšla k sodniku k poroki. Zenitovanje bi se vršilo v Salzmano-vej dvorani na Esses St., toda ženin ni prišel. Radi tega so poslali na vse strani nevestine znance, da bi Louisa iskali, toda slednji je zginil. Ko je Tillie zvedela, da jo je izvoljenec zapustil, se je onesvestila, na kar so jo peljali domov. Is to t ako so bili izne-nadeni tudi gostje, kteri so se zaman veselili na brezplačno večerjo.
Kdo Ima zobe?
Gospa N. M. Gillova, 151 West 66. St., zgubila je denarnico, v kterej je imela $12 denarja in dva ponarejena zoba. "Za denar mi ni mnogo" je dejala, "toda brez zobov ne morem jesti. Ako bode najditelj tako dober in jih prinesel osobno nazaj, mu bodem zelo hvaležna, ker inače moram gladu umreti."
Stanarino je zapil.
Gospa Minnie Hornova je hranila $11, s kterim denarjem je hotela plačati stanarino. Ta denar je pa našel njen oče, Louis Enniser in ga zapil. Očetu sedaj ni treba plačati stanarine, kajti obdržali so ga pri sodišču pod $500 jamšeine.
Zakasneli vlaki.
Vsi vlaki, kteri so dospeli včeraj na centralni kolodvor, so imeli tri do peturno zamudo. Lake Shore vlak je imel tri ure zamude, Southwestern Limited pa le 23 minut. Lokalni vlaki oddelka Hudson Ri-
Narečujle in priporočajte bi Be jej krivica, ako bi z njo pošto- ver vozijo po vzporedu. Vzrok zamu-Naroda". Za wia late iIim U traa Wi tako. kkr > Arnimrf.	a«™ 10 TlIlO* Tka -------------3_
■ ,_
k HM Pttli tako, kakor a 4rugimL
__________________________
dam je vihar na severozapadn.

"Glas Haroda".
List »lovenakih delavcev t Ameriki. (Tzednik:	Editor:
2MAQOSLAV VA.LJ.AVEC. Lastnik:	PubKahar:
FKAXK SAKSER. 10» Greerv p t.. Xew York City.
JS& leto velja list za Ameriko . .|8—, „ poi l»ta............1.50,
Za Evropo za v?e leto . . . $4.50 " " pol leta . . . 2.50 " četrt leta . . 1.76 V Evropo pošiljamo list Bkupno dve številki.
Ned Ogrsko iu Avstrijo.
Srbska in bolgarska vlada pa macedonsko
vprašanje.
V tem srditem boju imamo n»ro zanimivo fazo: prokao med avstrijsko Rospodskc in ogrsko poslansko
zbornico, ki se nam pa konečno pred- !	-
Btavlja kakor dvoboj med Koerberjem i Minister za vnanje stvari And. 2si-in Tiszo. Dne 12. dec. je člen *ospo- koiič je podal v razgovoru z nekim ske zbornice knez WindischgTaetz —| novinarjem važnib pojasnil o stališču že to ime samo vzbuja zgodovinske [ srbske vlade nasproti raznim vpraša-reminiscence, ki delajo, da vsakemu J njem, ki so na dnevnem redu. Iz teb
'Glas Naroda" izhaja vsaki dan vzemši nedelj in praznikov.
J L,AS NAHODA"
(..Voice of ihe People")
Issued every day, except Sunday aad
Holidays. Subscription yearly S3.
Adverti« -mentg on agreement.
do 10 vrstic se plača podpisa in osobn*eti
Za oglase 80 c« a tov.
Dopisi brez •e ne natisnejo.
Denar naj se blagovoli poslati p« Money Order.
Pri spremembi kraja naročnike* prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje na i d caiiovnika.
Dopisom in pošiljatvam naredite *aaiov:
"6LAS MAR03A",
199 Greenwich St., New York, Of*y.
— Te)"ion 3795 Cortlandt- —
Nasprotniki naseljevanja
Ze večkrat smo na tem mestu jav Ijali, <H je edina želja senatorja Lodge, ora. jiti naseljevanje na naših tleh. Lodge živi le staremu nativi-atienemu <s Jiu, ne da bi imel zmož nost to ali ono vprašanje razmotri vati -azTimno. Njegov duševni \id je skrajno omejen — bas tako, kakor njegovi govori in spisi. Njegovi poskusi naseljevanje kolikor mogoče oviraii. bi bili vsekakor brezpomemb ni, ako b; ne bil on najintimnejši prijatelj pred-ednika itoosevelta. Njemu se je sed;: i pridružil še senator Fairbanks iz Indinne. kteri je tudi iskren prijatelj na-"ega predsednika, kteriga je določil — svojim naslednikom za volitve v letu 190S. In tretji v nati-vističnej zvtzi je John Mitchell; predsedn;k organizacije "United Mine Workers . ktercrau je predsednik Roosevelt tudi zelo naklonjen.
Vsi trije opetovano ponavljajo že znane trditve o škodljivem vpljivu naseljevanja. L prav smešno je. ako govori v tem smislu tudi Mitchell čegar organizacija obstoji skoraj izključno 1- iz samih naseljencev, kteri odvzemajo i .ikaj rojenim delavcem kruh in zaslužek. Toda dela, ktera opravljajo naseljenci, Američani ne-čejo opravljati. Vsakomur je še znano, da je početkom gradnje newyor-ske po lull "ne- železnice vse ogitiralo, da se delo izvrši z domačimi delavci Ko je pa potem z delom pričelo, morali so podjetniki kljub temu najeti Italijane in zamorce, kajti ameriških domačih delavcev ni bilo mogoče dobiti. Istodobno smo pa tudi zvedeli, da so podjetniki sprejemali v službo mnog-o raje one ljudi, kterim skušajo Mitchell, Lodge in Fairbanks preprečiti prihod v republiko. Američan jednostavno neče delati z krampom in lop i to, radi česar potrebujemo naseljencev, ako nečemo, da vsa dela počivajo.
Vendar je pa važno zvedeti, da so baš najbolj: prijatelji predsednika, največji sovražniki naseljevanja. Iz tega povsem lahko uvidimo, da se predsednik Roosevelt povsem strinja z njihovimi nazori. On seveda o tem ne bode javno govoril, pač pa je to spoznati iz njegovega poslovanja. Kadar imenuje nove uradnike za nasel-niške urad , zavzema vedno ono stališče, po kterem je treba z naseljenci postopati tako, kakor z sovražniki dežele. In ko je bil končno prisiljen imenovati komisijo za preiskovanje razmer na Ellis Islandu, je preprečil objavo poročila komisije.
Predsednik je povsem orodje ljudi, kteri hočejo iz sebičnih namenov ali pa radi nerazuma naseljevanje omejiti. Republikanska stranka je bila sicer vedno sovražna naseljencem in celo njihovim potomcem, toda to dej etvo nam še ni nijeden predsednik tako očitno dokazal, kakor baš Teddy RooaeveL.
Velik o g e n j je bil 30. dec. m 1. v Škocjanu. Bil je močan veter, ki je prizadejal gasilcem mnogo truda. Plamen je požrl okolu 150 kvintalov sena, kmečkega orodja itd. Škodo cenijo na 18,000 K. Prizadstib j« reč ivarovalnic.
Ogenj je bil v Gorici dne 30. doc. m. 1. v Tosovi pekarni (Tom-jov trg.) Iz peči se je ogenj razni po hiši. Družini Batidtičevi je slo precej hišne oprave in obleke. ;asili so domači, predan ja prišla rna hramba.
pravemu ICadjaru vzkipeva kri po ži lah — stavil interpelacijo glede voja ških koncesij, dovoljenih Madjarom. To priliko jo porabil, ali bržkone naročil dr. Koerber, da je znova nasto--pil proti svojemu ogrskemu kolegu se vojimi filozofiško-državnopravnimi razlaganji a pravicah obeh polovic cesarstva v skupnih stvaroh. Povdar-jal je posebno, da nagodberd zakoni od leta 1867 »e morejo spremeniti le sporazumljenju obeh polovic in le ustavnim potom. Izlasti pa je razburil na Ogrskem se svojo izjavo, da glede vodstva in organizacije vojske ima odločati le vladar in da koncesije, ki se imajo dovoliti Ogrom, niti niso difinitivno določene. Ze misel na kako delitev vojske je označal dr. Koerber kakor zločin na skupni monarhiji.
Te izjave so imele na Ogrskem učinek. kskor da je kdo vlil velik škaf olja v že goreči plamen. Silno je za-plapolalo; in kakor so čitatelji do-znali že ie včerajšnje brzojavke, se je v poslanski zbornici oglasilo nad tu-cat govornikov vseh strank v srdit protest proti dru. Koerberju. Eden je bil huji od druzega v akcentuiranju madjarskega stališča glede vojske in vse se je zbralo okolo Tisze, čim je nastopil kakor nasprotnik dr. Koerberju. Nam ne dopušča prostor, da bi analizirali vsa ta izvajanja. Povdariti hočemo le par momentov iz govorov ministerskega predsednika in pa vodje opozicije. Košuta. V nastopu avstrijske gospodske zbornice vidi grof Tisza reminiscenco tistega centralističnega duha, ki po vsej sili išče neko jednotnost monarhije, ki pa je prinesel nad monarhijo le neizmerno gorja!
(Vse res, popolnoma res. Ali kdo je pomagal vzdrževati ta nemški cen tralistiški ia po nasilnem uniformi ranju države stremeč duh? Niso-li bili Madajri vsikdar zavezniki nemškega centralizma v Avstriji, ga niso li ravno oni pomagali vzdrževati na življenju, ker so menili, da bode ta d iih vedno dušil le slovanske narode ?! Op. ured.) Xa j značilneje na grofu Tiszi je bilo prizadevanje, da bi z voljo krone pokrival težnje Madjarov in da bi monarha samega potisnil v boj proti Koerberju. Tako je v odgovor na izjavo Koerberjevo — češ, da še ni deli niti vno določeno, koliko se ima privoliti Madjarom v vojski — povdar-jal grof Tisza, da ne bi bilo združ ljivo z lojalnostjo in spoštovanjem do krone, ako bi dvomili na tem, da hoče ona pošteno in lojalno izvesti obljubljene reforme. V zaključku svoji ga govora je bil grof Tisza tako malici j ozen, da je menil, da Košut, Barabas in vsa ta družba nimajo nikjer boljega zaveznika, nego — v dr Koerberju in vseh onih, ki bi hoteli pogodbo od leta 1867 tolmačiti v centralističnem smislu.
Košut je govoril seveda same meče proti "dunajski kamarili" in je menil, da je Ogrska v svojo največjo nesrečo spojena z Avstrijo. S tem, da dr. Koerber v jednomer provocira govorniške dvoboje s svojim ogrskim tovarišem, s tem postaaj razmerje med obema državama le smešno. Izlasti je postal Košut vehementen, ko je zavračal očitanje Koerberjevo o zločinu na skupni monarhiji! Kaj tacega da si upa Koerber, ki ne zastopa nobene stranke, nobenega naroda, nikogar, razun svoje — neverno sti. —
V tem tonu so bila koncipirana izvajanja vseh govornikov. Ali po našem mnenju j« najvažneji moment v vsej tej kanonadi proti dru. Koerberju v tem, da vidimo tudi na tem slučaj, kako j edine in enodušne so vse stranke na Ogrskem, ko gre proti avstrijski polovici. Od skrajnega vladnega do skrajnega krila Košutovcev, so vsi ena misel, ena falanga. Tej epizodi v veliki borbi med Avstrijo in Ogrsko pripisujejo v Budimpešti tolik pomen, da so uverjena, da sedaj mora jeden pasti: ali Tisza ali Koerber. Bržkone, da pride do odločitve že povodom tega zasedanja delegacij. Sodijo pa, da. oni ki pade, bo — Koerber. Pa je res čudno, čemu je začel dr. Koerber se svojimi modro-anji o pravicah sbeh polovic zvoniti potem, ko ves svet vidi, da mu je toča že pobila pozicijo! Madjari os dosegli kar so hoteli doseči! In kar so dosegli. je definitivno doseženo ter se bode dalje razvijalo tako rekoč avtomatično! Zato ni bila od strani Košutove stranke nikaka žrtev, ko je privolila v pakt s grofom Tiazo; saj to je velika etapa do njs popolne smage.
"Ed."
SLOVENEC
poduoevati petje, godbo in dramatiko ter voditi dramatične igre, priporoča m slovanskim in hrvatskim druStvam pod aslo ugodnimi pogoji. Ponudbe saj m Hagovolijs poslati aa urodniStro	Narvia" "Slo-
izjav posnemamo po "Samoupravi":
Vlada si je iskreno in popolnoma osvojila program sporazumljenih vla-sti za reševanje macedonskega vprašanja, ko gre za to, da se vstvarijo pogoji za človeški obstanek Macedon-cev vseh plemen in ver in brez škode za integriteto Turčije, Srbski vlada je a hvaležnostjo pozdravila sporazumi jenje v Muerzstegu in meni, da je to sporazumljenje za sedaj zadostno v to, da postopno privede v delo reforme rprave v treh macedonskih vilajetih in da yavaruje življenje in imetje, kakor tudi svobodno napredovanje vseh sultanovih podanikov. Zato je vlada odločila, do bo po svojih silah pomagala odklanjati vse, kar bi moglo ovirati akcijo sporazumljenih sil in da z vsemi močmi sleherni morebitni poskus — ki pa ni veroje-ten —, da be se s srbske zemlje podpirala ustaja, ki ima zopet počiti na spomlad. Ali ravno zato se mora vlada polnim zaupanjem pridružiti obči zahtevi, da se čim prej ustvari upravni aparat, primerno sporazumljenju v Muerzstegu. Čim prej se to zgodi, tem prej bode Macedonija zavarovana pred minolimi in letnimi skušnja mi. Nikdo ne more s pravico dvomiti na resnosti namer dunajskega in pe-trograjskega kabineta, da se znatno izboljša usoda Macedoncev brez nevarnosti za evropski mir. Minister je zagotovil, da med Srbijo in Bolgarsko ne obstoje nikaki dogovori za kako skupno postopanje ou macedonskem vprašanju. Ali to ne izključuje, da ne bi razumni Srbi in Bolgari s pre vidno politiko delali za srbsko bolgarsko sporazumljenje. Ta misel mu je simpatična, ali o tem ni smeti mi sliti, da je to poskus za emancipacijo od evropskih vlasti, nekako kontra-sporazumljenje. On dobro ve, da ti dve mali državi, ki mejiti na Macedo-nijo, nimata moči za izvedenje takih v.-likih načrtov. Minister je pa uver-jen, da bi srbsko bolgarsko sporazum ljenje, kteremu bi bil cilj poboljsanje odnošajev v Macedoniji, moglo izdatno podpreti prizadevanje evropskih vlasti, ki imajo isti cilj. Tako bi Srbija in Bolgarska zaslužili priznanje Evrope, a Macedoncem bi pomogli mnogo. Za sedaj je pred očmi nese bično sporazumi jenje med javnim mnenjem v Srbiji in Bolgarski, ki bi pomenjalo prvo stopinjo za sporazumljenje med obema vladama za skupno postopanje. Te pa ne bi imele vzroka za nasprotovanje takemu sporazumljenju balkanskih držav. Za tako sporazumljenje dela sedaj inteligentne ja družba obeh dežel in pričakovati se mora trenotka, ko se bo moglo temu, kar je ugotovilo javno mnenje, dati običajna forma protokola v dveh primerkih.
iSvropejske in druge vesti.
Petrograd, 19. jan. Car in carinja bodeta tekom tega tedna odpotovala iz Carskojega Sela v Petrograd. Carinja je sedaj popolnoma zdrava.
Moskva, 19. jan. Zakon, kteri določa, da morajo delavci, kteri pone-rečijo v tovarnah in rovih, dobiti odškodnino, postal je včeraj pravomo-čen. V slučaju, da tak delavec umrje, dobe odškodnino ne le samo vdova in legitimni otroci, temveč tudi nelegitimni otroci in njihove matere, kakor tudi adoptirani otroci. Toliko še v Ameriki nismo napredovali.
Berolin, 19. jan. Iz Darmstadta se poroča, da je 'princ' Fran Josip Bat-tenberški na smrt zbolel. Te dni so operirali njegov želodec, na kar je postal še slabši, nego je bil popreje. Princ Fran Josip je poročen z prin-cezinjo Ano Črnogorsko.
Rim, 19. jan. Kongregacija propagande je sklenila naprositi papeža, da ustanovi iz New Foundlanda novo cerkveno pokrajino in da osnuje v Canadi novo škofijo c sedežem v Jo-liette.
London, 19. jan. Tukajšnje sedišče je dovolilo majorju Walter de Sauma-rez Maudu ločitev od njegove sopro-ere. ker je slednja poročena tudi z Daniel R. Hanno iz Clevelanda. O. Major se je poročil dne 19. aprila 18S7 v New Yorku.
London, 19. jan. Znano Lebaudy-jevo "Saharsko cesarstvo" se bode povsem spremenilo in stvar postaja tudi za Zjed. države zanimiva. Mr. Le baudy, "saharski cesar", kakor samega sebe nazivlja, namerava najeti častnike in podčastnike za dva bataljona svoje telesne straže v Angliji in Zjed. državah. Radi tega je sklenil vprašati Roosevelta, da mu naznani imena častnikov, bivših Roosevelto-vih divjih jezdecev. Lebaudyjevo vojaštvo organizira polkovnik George Gouraud. Vojake bode dobil pri saharskih beduinskih rodovih. Policijsko službo bodo vršili ameriški zamorci. Ko bodo vojaki odslužili, bodo dobili velika zemljišča za naselitev.
Las Palmas, Canares, 19. jan. Ameriška križarka "Buffalo" in torpedo-lovke trDecatur", "Bainbridge","Bar-
Kranjsko slovensko katoliško
pip. tet?o
svete Barbare
v Forest City, Penna.
Inkorporirano dntf 31. januarja 1902 ▼ Pennsylvanljl.
ODBORNIKI:
Predsednik: Josip Zalab, P. O. Box 547, Forest City, Pa. Podpredsednik: Josip Židan, P. O. Box 47S, Forest City, Pa L tajnik: Iva* Telbaw7 P. O. Box 607, Forest City, Pa. II. tajnik: Iv aw Žigan, P, O. Box 575, Forest City, Pa. Blagajnik: Martin Muhič, P. O. Box 537, Forest City, Pa.
GOSP^i#AKSKI IN RAČUNSKI ODBOR:
Josip BucrrrELi star., P. O. Box 591, Forest City, Pa. Alf TOW O VB!*, P O. Box 537, Forest City, Pa. Ivan Osalin, P. O. Box 492, Forest City, Pa. Josip Goebnc, P. O. Box 569, Forest City, Pa.
POROTNI ODBOR:
Josip Bucotkli ml., P. O. Box 591, Forest City, Pa. Karol Zalab, P. O. Box 28, Forest City, Pa. Ivan Opeka, P. O. Box 626, Forest Citv, Pa. Primož Matos, P. O. Box 652, Forest City, Pa.
Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: Foraat City, Pa.
John Telban, P. O. Box 607,
Društveno glasilo je "Glas Naroda".
ry", 'Tale" in "Chauncey", ktere so odpljule dne 6. januarja iz San Juan de Puerto Rico, so dospele semkaj. Vreme ni bilo ugodno.
Lepi
V Evropo odpljujejo:
postal parnik "Red Star" črte
KR00NLAND
odpljuj* dne 23. jan. ob 10. uri dop. ie N«w Torka v Antwerpen.
Dopisi.
Htitimfftom, Ark., 15. jan.
Rojakom iirom Amerike naznanjam, da smo tukaj rstanovili odsek podpornega društra it. Barbare t Forest City, Pa. Društvo smo ustanovili dne 1. dec. 1903. Takoj pri pr-vej seji se je zglasilo reč norih članov tako, da je upati, da bode društvo dobro napredovalo.
Tukajšnjim rojakom svetujem, da prej ko mogoče pristopijo. Pozdrav!
Matija Ogradi.
NAZNANILO.
Novi odbor društva P r • s v • t *ga Srca Jeansovegav Clevalaadu
Ohio, za leto 1»04 je: Predsednik; Joha Saj«, 35 DienuerSt. Podpredsednik: Anton Ogrin«, 1791 St. Clair St.
I.	tajnik: John Aus«c, 104 C«*e Ave.
II.	tajnik: Aloja Rraaovac, 16 Snil-ker St.
Blagajnik: Lowreac Petkovsak, 185%
E. Madison Ave. Odborniki: Joaip Černič, Frank Žni-daršič, Anton Smola, Josip Boiič. Maršal: Andrej Ilersie. Pisatelj pohotnih knjižic: J ohm Jalovec.
Vratar: Matovi Dobeve. Zastavonoša: Jermoj Krašovec.
Spremljevalca: Josip Godič in John Pekolj.
Naslov za pisma in dopis« je napraviti: J oka Ausoe, L tajnik. 104 as« Are.. 01«v«iamd. O.
(lf-8-9-1)
Naj*«v«jii akspresni parnik KAISER WILHELM II.
d»« ti. januarja ob 10. uri dopoludne i« Hew Torka v Bremen.
©sobni parnik
AURANIA
odpljuj■ dne 86. jan. ob 11. uri dop. ia N«w Yorka v Trst.
Eksprecni parnik "francoske družbe'
LA T0URAI5E
odpljaj« dne 38. jan. ob 10. uri dop. k Jf«w Torka ▼ Havre.
Tečaj« listke aa te parnike prodaja Fr. S a k s • r. 109 Greenwich St.. N • w York. Za ekspresne parnike si j« preje potreba zagotoviti prostor, ker so po navadi prenapolnjeni im obilo potnikov zaostane. Naznanite nam odhod potem brzojava ali pa nas pokličite \k> telefonu 3795 Certlandt. ako ste na kaki postaji \ y ,« Yorku. Dobro si to zapomnite
Slovoneaas is Hrvat«« t Beck Spria«s, Wye., im okoli« pripore
čam v obilen obisk
kterem vedno tettaa sveže Sehlitz. Milwaukee pive, dobra kalifornijska vina in izvrstni whiskey, ter prodajam dobre stnodke. S spoštovanjem
J OS. DEkfSHAS, ' 3^-'.- fr** Springs, Wye.
Telephone 24S6—79 St.
Dr. Josip Yilimek,
2S1 K. 73d St.,
N«w York.
O rd i nira: •d S. do 9. ure dop.; od 1. do 2. ure pop.; ed 7. do 8. ure zvečer.
Govori slovanski!
Dr. L. H. HERBEKT,
dmnsjski id ravni k in ranocelnik, 120 East Ohio St.,
Indianapolis, Ind..
New P bone: 4449.
Tega zdravnika priporočamo sim rojakom; vsak Slorenee v Indianapolis , Ind., maj se zaupljivo nanj obrne. Dr. Herbert razume tudi slovenski in poljski. (Slane)
ILNJIGE,
ktere imamo v naši zalogi in jib odpošljemo poštnine prosto, ako se nam znesek naprej pošlje:
Molitvene knjige:
Fine vezane z imitacijo solno ve kosti, ali ▼ finem usnju z zlate eb-
rezo.'
Filoteja, zlata ebreza, $1.20. Srca Jezusovo, zlata obreza, $1.20. Zlata šola. zlat« obreaa. $1.20. Jezus na križu, zlata obreza $1.00. Sveta nebesa, zlata obreza, $1.00. Zvonček nebeški, zlata obreza, 80c. Duhovni studenec, zlata obreza 60c. Nebeške iskrice, zlata obreza, 60c. KljuČ nebeškik vrat, zlata obr., $0c. Vrtec nebeški, zlata obreza, 60c. Spomin na Jezusa, zlata ebreza, 60c. Jezus dobri pastir, alata obreza, S0c. Sveta noč 15 ct. Ave Marija 10 et. Mati Božja 10 ct-Razne sv. podobice, po 5 ct.
Dru^re knjige:
Abecednik za slov. mladež. 20 ot.
Druga nemška slovnica 80 ct.
Hitri računar 40 ct.
Mali katekizem 10 ct.
Veliki katekizem 30 ct.
Četrto berilo za ljudske šole SO et.
Prešernove poezije, veeame Ti eentov,
broiirane 60 ct. Bleiwies slovenska lrobarica $1.80. Pravljice 20 et. Pregovori 30 ct. Cvetke 20 ct.
Zbirka ljubimakih pisem SO ct. Marjetica 50 ct.
Dimnik, avstrij. junaki vezane 90 ct Narodne pripovedke L in H. zvezek no 20 ct.
Domači zdravnik po Eneippovem nauku. 60c.
j Velike sanjske bukve 30 et. I Sanje v podobah 15 ct. Slovenski šaljivec 30 ct. Šaljivi Slovenec 90 ct. Šaljivi Jaka 2l et.
Naš cesar Fran Josip I., 15 in 20 et. i Andreas Ilof er 20 ct. ; Radecky 20 ct. ! Admiral Tegetthof 30 cL i Princ Evgenij 20 ct. Knez Črni Jurij 20 ct. Vojska na Turškem 40 ct. Naseljenci 20 ct. Naselnikova hči 20 ct. Na Preriji 20 ct. Poslednji M^kikanec 20 ct. Hiralda 20 ct.
Jama nad Dobrušo 20 ct.	,
Nezgoda na Palavanu 20 ct. Ciganova osveta 20 ct.	2
S prestola na morišče 20 ct. Mrtvi gostač 20 ct.	-
Cvetina borogr. 30 ct. Srečolovec 20
Najdenček 20 ct.	. j
Tiun Cing 20 ct.
May Erie 20 ct.	>
Stezosledec 20 ct.	;
Pri Vrbovčevem Grogi 20 ct.	Č
Hildegarda 20 ct. Sv Genovefa 20 et. Sv. Notburga 18 ct. Mirko Poštenjakovič 20 ct. Kako je zginol gozd 20 ct. Repoštev 20 ct. Izidor pobožni kmet 25 ct. Beneška vedeževalka 20 ot. Burska vojska 30 ct. Mlinarje* Janez 40 ct. Gočevski kaketizem 15 ct. Stoletna pratika 60 ct. Materina žrtev 40 ct. Rodbinska sreča 40 ct. Tisoč in ena noč, 51 zvezkov, $6.50. Zemljevid celega sveta 25 ct. Prva nemška slovnica 35 ct. Spominski listi iz avstrijske zgodovine 25 ct. Zemljevid Zjed. držav 25 ct.
8 ve ji k svojim 1
Josip Gorišok.
6136 Rubbj St., Pittsburg; Pa.,
zastopnik "Glas Naroda".
Pošiljam DENAR v Evropo po ditTita k n r z u, ki tre; prakr-bvjeas preveza« karte za vse pero-krodne irta. T sveži sem s s. Fr. Sakserjem t New York*.
International Munufacturing Company
Box 348« New York City, N. Y-
Priporoča slavnim slovenskim, hrvatskim in ostalim slovanskim družtvam svojo bogalo zalogo
cerkvenih in društvenih zastav, društvenih makov (Badges in regalije). gumbe, čepice in uniforme za slovanska društva. — Raznih društvenih pečatov iz gumija, vlitega železa (Seal Press), iepnih pečatov (Pocket Seat Press), gumastih črk za samostojni tisk v Škrinjicah; igralnih |kri-njic, lajn, kitar, goselj, mandolin, harmonik, orgeljc, ur (zlate, srebrne in nikelna-ste), uhanov, prstanov, kravatnih igel), ženskih zapestnic, verižie in verižnih na-kitov, nožev, britev, škarij, itd., itd Velika zaloga najnovejših
NEW GEM SAFETY RAZORS
(varnostnih britev)
ktere najtopleje priporočamo vsem premogarj-m, rudarjem, tovarniškim delavcem in vsem onim, kteri se nc znajo briti in ne ljubijo svoj denar dajati brivcem; v elegantnih šatuliah
od $2.00 dalje.
Grafofom, fonograh arnr teur-fo:ografični aparati, camere itd, — Bogata zaloga godbenih inštrumentov, ktere tudi na zahtev popravljamo. Dopisuje se v vseh modern h jezikih. Za odgovore priposlati je znamko za 2 centa.
INTERNATIONAL MANUFACTURING COMPANY,
P. 0. Box 948, NEW YORK CITY, N. Y.
Math. Grahek,
201—1203 Oor. Mcssa in Santa Foe Ave.,
PUEBLO, COLORADO, eriporoča slovenskemu in hrvatskemu občinstvu svojo veliko zalogo moških oblek in obuval vsake vr ne, kakor tudi svojo bogato zalog«
pcerijsta blaga
n železnine; v zalogi ima tudi Tri ^erjevo grenko vino.
__Požiljam denarje v stan
domovino najceneje in najhitrej* ter sem v zvezi z gosp. Fr. Sakser< jem v New Yorku.
Za obilen obisk se priporoča
MATH. GRAHEK, testnik.
Naravna kalifornijska
vina na prodaj.
Dobro črno vino po 50 do 60 ct.
galon s poeodo vred. Dobro belo vino od 60 do 70 ct.
{ralon s posodo vred. Izvrstna tropavica od $2.50 do i3 galop s posodo vred. Manj nego 10 galon naj nihče ne naroča, ker manje količine ne »norem razpošiljati. Zajedno z na-ročilom naj ggr. naročniki dopoSljejo ienar, oziroma Money Order. Spoštovanjem
Radovich.
594 Vermont St., SAN FRANCISCO. CAI*
_________

___
■-■p-.-,.'
1
►
Jugoslovanska
Katol. Jeflnota.
Inkorporirana dnc 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA.
URADNIKI:
Pmdsednik: JOHN HABJAN, P. O. Box 303, Ely, Minn. Podpredsednik' JOHN KERŽIŠNIK, P. O. Box 138, Federal, Pa.
I.	tajnik: JURIJ L. BROZICH, Ely, Minn.
II.	tajnik: ANTON GERZIN, 2137 Log St., Calumet. Mick Blagajnik: I VAX GOVŽE, P. O. Box 105. Ely. Minn.
NADZORNIKI:
JOSIP PERKO, 1795 St. CUir St., Cleveland, Ohio. IVAN GERM, 1103 Cherrv Alley, Braddock, Pa. IVAN PRIMOŽIČ, P. O. Iiox 114, Eveleth, Minn.
POROTNI ODBOR:
MIHAEL KLOBUČAR, 115 7th St., Calumet, Mich. JAKOB ZABUKOVEC, 5102 Buttler St., Pittsburg. Pa.
JOSIP SKALA, P. O. Box 1056, Ely, Minn.
D i i- naj se blagovolijo pošiljati na I., tajnika: Geo. L. Brozich, Ely. Mini!., po svojem zastopniku in nobenem drugem.
])< n rne po:iljatve naj se pošljejo blagajniku: Ivan Govže, P. O.
Box 105. Ely,.Minn., in po svojem zastopniku.
Društveno glasilo je: 'GLAS NARODA".
Drobnosti.
V Ameriko se je odpeljalo dn«
4. jan. ponoči z južnega kolodvora v Ljubljani 6 o*ob.
Umrl je 2. jan. v Podkloštru Janez Eng lhnrt. s;ar 96 let, rojen 1. jan. l^i v najstarejši mož v tukajšnji okolici. Zdravnika nikdar ni potreboval. opojnih pijač ni zaužival, kar se dandanes r-dko zgodi, radi tega je starček t ko dolgo živel. Do lanskega leta je d< lal ves čas na polju, bil je krojač, šiv 1 brez očal, kakor tudi nit v šivanko vdeval brez njih.
>b
<" a. Iz Št. Jurja ob Ta-
ajo: Na novega leta dan se P.-tek. mati 3 malih otro-ala iz Smiklavža, kjer je -ku, na svoj družinski dom a po trdem snežnem plazu nn strmem pašniku. Ker ni ondi bivališča blizu in je bilo že zvečer, je onemogla in zmrznila. Našli so jo drugi dan opoludne.
Nes boru po je Mari čičev. v bila na ter zdrs
Z V id m a ob Savi: Stepla sta se na novega leta dan v gostilni gospe Podjet-ove dva gospoda, Alb. N. in mojster Sk. Nekoliko preveč sta menia pogledala v kozarce dobrega letošnjega dolenjca, ki je njima kri tako razvnel, da. se je pričel prepir in končno pretep. — Smrtna kosa. Na novega leta dan so ležali trije mrliči na mrtvaškem odru. Žalostno novo leto! — Med šolsko mladino se je pojavila davica.
"W indisehes G e s i n d e 1!" v Ljubljani! "Windi=ches Gesindel!" Saj bi človek sploh re mogel verjeti, ako bi ne čital v ljubljanskih listih črno na b.-!em — da ne bi mogel, da je v Ljubljani možno tako sramotenje slovenskega življa. Povodom tistega grdega izgreda, ki so ga — kakor smo že poročali— izzvali vojaki Belgijci v gostilni 4'pri bavarskem dvoru" v Ljubljani, je gostilničar Petsche pso-val svoje lastno služabništvo z "win-disehes Gesindel!" Naj se nam ne govori, da je ta gostilničar nuliteta in da ne Št. j< i iti pa pravimo, da šteje, ker tO je tip nemške objestnosti, ker je mož iz šole. v kiero sploh zahaja sedanje nemštvo in nemškutarstvo V Ljubljani: iz šole sovraštva, mržnje, izzivanja, žaljenja, objestnosti in vse-nemške pijanosti.
< rne koze na Jesenicah. Z Jesenic se poroča, da bodo vse barake, v kterih so bili okuženi delavci, se>£rali. Mnogo okuženih delavcev je od-lo na Goriško. Vse hiše ob poti, po kteri so šli. so sedaj okužene. V Pod-gradu na Goriškem je okrajni glavar do>le macedonske delavce zaprl v — mrtvašnico, kjer so bili potem razkuženi.
\ červinjanski zapor so prepeljali Štefana Pozzetta, ki je umoril občinskega policaja v Gra-dežu, Zubertija.
Volkova je zasledil na lovu pri
l rotenicah na Kočevskem trgovec Lo-■cer iz Trsta. Ustrelil je 46 kilogramov težkega volka.
Nesramna trgovina. Neka Elizabeta Weitzler je v Pulju zavela lfletno Štefanijo R-, ktera se je tam ličila šivati. Obljubila jej je, da jo bo mučila dramatične umetnosti ter jej preskrbela lepo in brezskrbno življe-ije. Štefanija se je dala spregovoriti er je sledila nesramnici v Trst. za-iuistivši v Pulju sorodnike, ne da bi iim kaj povedala o svoji nakani. Ko ste došle v Trst, ste se nastanile v dici Campanile št. 11, in cele 4 dni .11 Weitzler pustila Štefaniji zapustiti stanovanja. Ko sta pa brat in sestra Štefanije pogrešila to poslednjo, .ta takoj prišla v Trst ter jo tu po-vrodi iskala. Nedavno sta pa bila ;ako srečna, da sta srečala v ulici d<-lie Poste svojo sestro in njeno zapeljivko. Poklicala sta redarja ter dala obe aretirati. Redar je Štefanijo R. in Elizabeto Weitzler odvel na policijo, kjer so prvo izročili sorodnikom, a drugo pridržali v zaporu.
.V e s r e č a pri odvezovanju parni ka. Nedavno sta v Trstu dva moža v čolnu odvezovala od pomola lloydov narnik "Afrika", kteri je imel namreč v kratkem odpotovati v vzhodno Afriko. Parnik se je namreč — ker je bil že nakrcan — moral umakniti Irugemu in se usidrati v luki na prostem. Ko sta omenjena moža, kakor rečeno, odvezovala debele vrvi, je ena teh počila ter enega njiju vrgla v morje, a druzega vdarila s tako silo po pršil, da se je brez zavesti zgrudil v čoln. Prvega so mornarji potegnili iz morja, a druzega so morali prenesti v bolnišnico.
Poskus samomora. Dne 20.
I	lecembra m. 1. ob 6. uri zvečer je neki finančni nadpaznik zaslišal v drevoredu pri Sv. Andreju v Trstu strel iz revolverja. Šel je brzo na ono mesto, od kjer je bil slišal strel ter tu našel na nekej klopici sedečega mladeniča, ;i je tiščal v desnici revolver, iz či-jega cevi se je še kadilo. Finančni nadpaznik se je približal mladeniču ter videl, da si je bil isti iztsrelil kro-•rlo v levo stran prsi. Nadpaznik je
II	a to šel na kolodvor državne železnice pri Sv. Andreju ter tam obvestil redarje, kteri so telefoničnim potom pozvali zdravnika se zdravniške postaje. Ko ej zdravnik, dr. Lutrari, orišel na lice mesta, je nesrečnežu obvezal rano, ki je me ječtrtim in petim rebrom, torej prav blizu srca, ter na potem dal odpeljati v bolnišnico. Mladenič je 20-letni mehanik Božo Maver iz Pulja, Dristojen v Cres na Lošinju; njegov oče je podčastnik vojne mornarice. Glede vzrokov, ki so reveča pripravili do tega nesrečnega koraka, ni nič znano. — V bolnici so zdravniki izjavili, da je rana jako nevarna ter da revež težko da bi okreval.
Prevročo ljubezen do vojaka je imela dekla Marija Breculj v hotelu Meridionale v Gorici. Da bi mogel k njej, si je dala narediti ključ or vrtnih vrat. Ko je gospodar to zapazil, jo je naznanil, in dobila je oe-dem dni zapora.
Kaznjenci iz Dalmacije. Te dni je dospelo v Trst iz Dalmacije z L,loydovim parnikom "Almissa" 21 obsojencev, ki imajo nastopiti svojo kazen. Možkih obsojencev je 15, med njimi je jeden obsojen na dosmrtno ječo, dočim znašajo kazni ostalih 14 obsojencev nič manje nego 78 let. — Ženskih je 6, ter znašajo njihove kazni 25 let.
V O p a t i j i je bilo od 1. septembra 1903 pa do vštevši 22. decembra 5873 osob. Od 17. dec. je prirastlo 192 osob. Dne 22. d®e. j« bilo navzočih 717 osob.
— Slovenščina Koerberjevih uradnikov. "Slovenski Gospodar" pri-občuje: "Pravični" minister Ivoerber je nedavno v državnem zboru široko-ustno trdil, da se po Spodnjem Štajerskem in Kranjskem slovenščina brez ovire rabi na sodiščih. Naj torej tukaj podamo nekaj resničnih vzgle-; dov slovenščine, kakoršnjo rabijo 1 naši nemškutarski uradniki. J 1. "Vi ste Savo ribali". Kmet je bil poklican pred sodnika, ki je osorno ogovoril." "Vi ste tožei. =te da Savo ribali". Kmet je debe. pogledal in ni vedel, ali je sam nt Tec, ali se je sodniku zmešalo. "Vi ste Savo ribali!" se je zadri še utirat sodnik. Po dolgem pričkanju stu vendar dognala, da ej kmet v Savi ribe lovil, pa ga je nekdo tožil, ker ni imel ribištva.
2.	"Napravite trg!" Pred sodno dvorano je bilo natlačeno ljudstva Prišel je nemškutarski uradnik in se zadri: "Xapravite trg!" Vse ga je gledalo in se mu smejalo. On pa je -agrozil, da jih da zapreti. Hctel je reči: Napravite prostor! pa mislil je na nemško: Machen's Platz — in nekje v slovnici je našel, da Platz v slovenskem pomenja tudi trg. — in vre-zal se je s "svojo lepo" slovenščino.
3.	"Vi ste bili z žandarjem debeli!' Na sodnijo je bila poklicana poštena županaj. Sodnik jo je ostro prijel rekši: "Vi ste bili z žandarjem debeli !" Županja se je prestrašila in je vsa obledela. "Kaj pravite, g. soduik, tega pač ne! Kaj. če bi to slišal moj mož!" Sodnik je še enkrat ponovil: "Vi ste bili z žand irjem debeli!" Zena je začela jokati in rotiti. In kaj je bilo? Enkrat je bila slabe volje in je žandarja nekaj okregala, 011 pa jo je zatožil po nemško, da je bila ž njim grob — robata. Sodnik je šel gledat v slovar, kaj se pravi po slovenski "grob" in je našel, da pomenja tudi "debel", slišal je celo. da pravijo ljudje po nemško "grobe Leinwand". debelo platno, torej je tudi županja bila z žandarjem debela.
4.	"Žrebca bomo vlekli". V neki občini so imeli volitev, ktero je vodil nemškutarski komisar. Ker so se pa o glasovanju glaosvi razcepili, je modri komisar rekel: "Štime so se raz-spricale, bomo žrebca vlekli". [Mislil ie na nemško "Loz ziehen" — - žrebati, srečkati; nekje v slovarju jc enkrat našel, da "Los" pomenja v slovenskem žreb. in tako je iz žreba napravil žrebca.
Bodi za sedaj dovolj, našteti bi se dalo takih vzgledov še več. Tako se zgodi, da nemškutarski uradnik ne razume Slovenca. Slovenec pa ne njega! In take ljudi moramo drago plačevati in ti odločujejo o naših najvažnejših stvareh!!
KJE SO?
Peter Cul k, Matija Omerzu in Anton Strmec; leta 1893 smo skupaj potovali v Ameriko. Zi njih naslov bi rad zvedel: Alois Katzian, Box 62, Henry, W. Va^ (15-20-1)
Za javno nasilstvoje dobil Anton Pavšin iz RobedišČa 4 mesece ječe, ker se je ustavil orožniku, ki mu je gnal nekaj koz iz prepovedane paše.
Kurz.
Za 100 kron avstr. veljave treba e dati $20.45 in k temu še 15 centov za poštnino, ker mora biti denarna pošiljatev registrirana.
— Bolgarija. Iz Sabora jt izstopilo 39 opozicijonalnih poslancev in izdalo proglas na narod, da se sedanjega zasedanja ne bodo več udeleževali. V proglasu povdarjajo: da sedanji razvoj dogodkov more deželo pritirati v veliko politično nevarnost. Vlada žali in gazi ustavo in dela zoper zakone. V sobranju se vrše nasilja in napadi na opozicijo, v prora-čunso vtihotapljeni veliki izvanredni krediti, a pripravljajo se novi davki. Važne zakonske osnove leže nerešene. Sporočajoč narodu vse to, dela opozicija za vse, kar ima priti odgovorne one, ki doDuščaio, da se gode take nezakonitosti.
Hrvatske male novice.—
Umor v Karlovcu. V Karlovcu sta odstavljeni podčastnik, Simon Bodlo-vič in izpuačeni vojaški kaznjenec, Karlič, umorila branjevca Imbro I jubiča v njegovi prodajaluici in ga oropala.. — Knjige "Matice Hrvatske" člani v kratkem dobe v roke. — Hrvatska drama v Petrogradu. V kratkem bodo v največjem petrograj-skeln gledališču predstavljali dramo "Katarina Zrinjska", katero je spisal dr. Tresič-Pavičič. — Umrl je v Go-spiču Izidor Holjac, podžupan ličko-krbavske županije. — Tujcev je doslo v Zagreb v preteklem letu 27,877. — Radi nemirov pri Sv. Petru Orehov-cu je obtoženik 263 osob, med njimi štiri žene. V preiskavi je bilo nad tisoč osob. — Umrl je v Zagrebu bivši gostilničar "pri Jelenu" v Hici, Ivan Zimmerman. — Koncerte za ljudsko knjižnice prirejajo po Hrvatskem. Doslej je na Hrvatskem ustanovljenih 100 ljudskih knjižnic. — Aretiranih je bilo v Zagrebu v preteklem letm «708
Iz rumunskega parlamenta. Senat je z 58 proti 6 glasom sprejel adreso. — Ministerski predsednik Sturdca je zavračal konserva-tivnokritiko politike liberalne stranke in je na podlagi številk dokazal, da so liberalne vlade v zadnjih 16 letih izkazale 7 prebitkov v znesku 83M> milijona K in le jeden primankljaj 6 in pol milijona K, med tem, ko so konservativne vlade dosegle 5 prebitkov v znesku 45 milijonov kron in 4 primankljaje v znesku 89 in pol mili jona kron.
Kar se tiče Rumunov v Macedoniji izjavil je ministerski predsednik, da se je njih položaj vsled prijateljske akcije turške vlade zboljšal. Z ozirom na sleparstva o srečkanju romunske rente je izjavil govornik, da je vlada storila svojo dolžnost in krivce izročila sodišču.
NAZNANILO*
Slovensko podporno društvo sv. Alojzija št. 31. J. S. K. J. v Brad-docku. Pa., ima svoje redne mesečne seje vsako četrto nedeljo v mesecu, v dvorami Mr. Kečmajerja, Rankin Pennsylvania.
Za tekoče lete bili so izvoljeni sledeči uradniki:
Ivan Germ, predsednikom, 1103 Cherry Alley, Braddock, Pa.; Matevž Kikil, podpredsednikom, 854 Cherry Alley, Braddock, Pa.; Jakob Knez, I tajnikom, 1104 Cherry Alley, Braddock, Pa.; Anton Sotler, Box 142, II tajnikom. Linhard, Pa.; Alojzij Horvat, blagajnikom, Box 154, Linhard Pa.; Ivan Germ, zastopnikom.
Odborniki: Jos. Pere, Ivan Zgonc Frank Šetina, Jakob Maček. Zastavonoša : Josip Troha. Maršali Ivan Troha, Ivan Martinič in Jos. Žefran.
Opombo. Tem potom se društveni-ki društva sv. Alojzija opominjajo, da v najkrajšem času poravnajo svoj dolg, ali pa da se pismeno obrnejo do L tajnika, da se jim podaljša obrok ker inače jih mora društvo suspendirati.
Društveniki Mri tirajte ▼ prid dru
Itval	ODBOR
4 avr 04
iF. Gr. Tassotti,
108 Meserole St., Brooklyn Borough.
New York, N. Y. dopisnik g. F. Sakserja v New Yorku Pošilja denarje v — :STARO DOMOVINO:—
hitro, zanesljivo, po dnevnem kurzu; zamenjuje avstrijski denar, preskrbi potnikom v staro domovino ali od tam sem ugodno vožnjo (šifkarte), kakor tudi železniške listke po Zjed. državah. Sprejema naročnike in na ročnino za "Glas Naroda".
Priporoča se Brooklynskim Slovencem in jamči hitro in solidno postrežbo.
Z odličnim spoštovanjem F. G. T a 8 s o 11 i, 108 Meserole BU Brooklyn. N Y.
Kretanje parnikov.
V New York so dospeli:
La Bretagne. 18. jan. iz Havre z 467 pot.
Dospeti imajo:
Cevic iz Liverpoola. Germanic iz Liverpoola. Kaiser Wilhelm II. iz Bremena. Arabia iz Hamburga. Aurania iz Trsta. Princess Irene iz Genove. Kroonland iz Antwerpena. Rthiopia iz Glasgowa.
eckar iz Bremena. Graf Waldersee iz Hamburga. Cedrie iz Liverpoola. Amsterdam iz Rotterdama. La Touraine iz Havre. Philadelphia iz Southamptona. Auguste Victoria iz Hamburga. Zeeland iz Antwerpena. Saxonia iz Liverpoola.
Odpljuli so:
Cassel 19. jan. v Bremen. Deutschland 19. jan. v Genovo. Statendam 19. jan. v Rotterdam
Odpljuli kodo:
Teutonic 20. jan. v Liverpool. La Bretagne 21. jan. v Havre. Siberian 21. jan. v Glasgow. Princess Irene, 23. jan. v Genovo. Pretoria 23. jan. v Hamburg. Lucania 23. jan. v Liverpool. St. Paul 23. v Southampton. Kroonland 23. jan. v Antwerpen Amsterdam 26. jan. v Rotterdam. Kaiser Wilhelm II.. 26. jan v Bremen.
Vurania, 26. jan. v Trst. Cedric 27. jan. v Liverpool. La Tourraine 28. jan. v Havre. Zeeland 30. jan. v Antwerpen. Philadelphia 30. jan. v Southampton. Neekar 30. jan. v Genovo. Graf Waldersee 30. jan. v Hamburg. Ethiopia 30. jan v Glasgow.
Kje je resnica?
Samo jeden zdravnik ne more nikdar jamčiti, da bode ozdravil vsako bolezen, kajti ni jeden zdravnik ne more biti stro-1	kovnjak za vse bolezni.
O tem dejstvu je vsak rnzr.men človek prepri'an. Več bolezni je, ktere mora zdravnik od blizo pregledati, k. r jih je nemogoče drugače ozdraviti.
Vsak zdravnik je sposoben za j -h.o rsto bolezni, p.ko pa kdo trdi, da zamore ozdraviti VSAKO BOLEZi.ls. je to 11.- -pametnost. ; ^ Po vseh veljcih mestih ustanov";.j . :1V de z.: raznotere bolezni in na čelu vsakega oddelka je zdravnik--irt	; '.:.
Tako je nastal naš NEW YORK . NI VERSAL MEDICAL INSTITUTE, samo da se izpolni ona med s! , :isk:. ; l.: ids vom v Ameriki opazujoča se praznota, kajti siroma i . - -	• <: \ od v. likih središč, običajno nepošteni zdravniki osleparijo. Oi i ne vedo, k m bi se obrnili, da bi se rešili bolezni, ktera jih tlači.
Universal Medical IosUmte JK^aSaJ^JSE^?^
Ako ste bolni. — Ako ste v New Yorku ali daleč proč. --Ako so drugi zdravniki proglasili vašo bolezen za neozdravljivo. — Ako so vam nevešči zdravnii
:i od'
larjev in vam kljub temu niso povrnili dragocenega zdravja.
Pišite Universal Medical Institute v New York. Pojasnite nam Vašo bolezen odkritosrčno brez sramovanja, t: ko n ran 110, kakor da pišete svojemu prijatelju. Vaš slučaj bolezni bode zdr /niška konferenca preiskala, in ako bode strokovnjak one vr- e bolezni, z 1 ktero Vi bolujte. uvi-del, da Vas zamore ozdraviti, poslali Vam l odemo z ekspresom zdravila v kterokoli mesto Zjed. držav, Canade ali X ;xike.
V slučaju pa. da je Vaša bolezen n ozdravljiva, ali da je treba, da se Vas osobno preišče, odgovorili Vam b. n mo v slovenskem jeziku ter Vam pojasnili Vašo bolezen.
Vedeti morate, da je več bol zrn, k" re ni mogoče ozdraviti le potom vživanja zdravil in tudi v. • tacih. i. ni mo.-. . iz Vašega pisma takoj spoznati. Universal Medica i Insuu	:	-ktričnih s t roj? v, s po-
močjo kterih se oslabele osobe ki . . - n:;::::u ivotnej sestavi) podel; se nova moč, suhi se odebele. deb-li	nr. -krbi se nova moč izmu-
čenim in oslabljenim, ker stroji 7. uo i , in k-."ine.
Rentgenevi ali X žarki omop i i vpo_": 1 v notranjost človeka. Na ta način je videti vse notranje j. • . ;-.terih s prostim očesom ni mogoče opaziti. Radi tega pa Vas lahko ozdravimo, ako imate:
REVMATIZEM — SRC E BOLEZNI —CTEKL0KCŽ0 — BOLEZNI NA OČEH UŠESIH. H^S■:. Vf.ATU, ALI NA PRSIH. — AKO ZGUB.TE LASE — AKO STE BClLrJ! NA ŽELODCU. NA MATERNICI — AKO IMATE HE 'ERO DE — Si OLSKE 60LEZM — ONEMOGLOST PRI SPOLSKEM 081 EVA JU — AKO STEN R-VOZNI — AKO NEPRAVILNO PREBAvLJATE — IMATE ASTMO, KAŠLJATE. — NE CUT;T«u. - AKO STE BOLNI NA MEHURJU LEDVICAH, JETRIH, itd . itd.
Ali ako imate kterokoli drugo on. .•'»mite se na Universal Medical Institute, kjer so zdravnik i-str. ;; ,vnj. ki, k:<*ri Vam bodo pojasnili Vašo bolezen. Ako ste ozdravljivi. njih .-ivar brezpogojna gotovost, kajti v Universal Medical 1: - '.v\ .- ■ v-ako -i-n-jeto zdravljenje jamči; ako je pa bolezen neozdravljiva, - 1 n to naravnost brez ovinkov naznani, da ne trosite zaman drazega k r 1.
Ako ste v kteremkolt kraji:, pi : ■ na.u in zvedeli bodete, t čem obstoji Vaša bolezen.
Tu vam je naš naslov:
PIVE^S;LIE 10
30 WEST 29th ST., blizu B'wziy,
Uradne ure: Vsaki dan od 1 . do " '. < p. in o 2. do Ob nedeljah od 10. do 1. ure popoludne.
zeh stotine in stotine do-
INSTITUTE
NEW YORK.
ure zvečer.
SLOVENCI POZOR!
LE KRATEK JE CAS UPORABITI PRILIKO!
Naložite denar e in kupite
^^^ tleBsnlce
FEDERAL £310 & COPPER COMPANY
novi rudnik t bogatem Braver Comitj u, v Utah. Na delnice m več doj lačiia (noi. -s;k k . Vsaka delnica velja
______ — • 7 centov."	-
Denar je dobro naloi n in v krati. 111 času bode donašal 1000 od- „ stotkov obresti. Za »jamila pišite sio n-ko. Drzojavite po delnice ako jih hočete še douiti. Predsed; i k družbe je II. B. Wells, governer države Utah. K.udiiiki v oko i it : t _a s,, vredni milijone. Ruda iz našega rudnika je sedaj vredno >30—S200 tona.
PRAI^K GRAM
5G4 South Central Ave. Chicago, 111. ISP Mogoče ne dobite več take prilike,
Rojakom v Clevelandu, O., in okolici priporočam moj
saloon,
1776 St. Clair St., Cleveland, Ohio,
tik bančne podružnice g. Fr. Sakserja.
Vedno bodem točil sveže pivo, izvrstna domača ir importirana vina, fini whiskey in likere; prodajam dobre smodke, ter na razpolago sveži prijfrizek.
Slovenci v Clevelandu, O., se radi jajo v moji gostilni in vedno je najti zabavo. V obilen poset Be priporoča GAŠPER KORČE. 1776 St. Clair St., Cleveland. O. (10-12-04-vd)
Math. Grill,
1548 St Clair St, Cleveland, Ohio.
Priporoča rojakom svoja
IZVRSTNA VINA.
Rudeče vino po 50 ct. {.;al., belo po 70 ct. galon. Najboljši domači drožnik štiri galone za $11. Za Ohio, Pennsylvanijo in Illinois plačam prevožne stroške in dam posodo zastonj. Vino je najboljše vrste in ga imam skupaj v sodih po 1200 do 1500 galon. Pošljem ga ne manj kot 48 do 50 galon.
Naročilom je priložiti denar.
- a
SIoveiisko-Amerikanski
...K O L. E D A R...
za leto 1904
prodajajo sledeči rojaki:
-1. Zobec, Eox 65, Aldridge, Mont.
Math. Grahek, 1203 So. Sta Fee Ave.. Fueblo, Colo.
Toe Pezdirc, 1214 So. 13th Street, Omaha, Xeb.
Marko Sodia, Crested Butte, Colo.
Math. Ivumo, 1001 Alain Street, La Salle, El.
Fr. Kcrži.-nik, Rock Springs. Wyo.
Math. Grahek, 430 7th St., Can.met, Mich.
Fr. Gabrtnja. 519 Power St., Johnstown, Pa.
John Govže. Ely, Minn.
Josip Gorišek, 5136 Rubby St., Pitta-burg, Pa.
M. J. Kraker, Anaconda, Mont
Leopold Ivrushitz, Frontenac, Kans.
Mihael Klobučar. 115 7th St., Cain-met, Mich.
POZOR ROJAKI 1
Bratom Slovencem in Hrvatom naznanim, da sem otvoril na
285 Wilson Ave., Cleveland, Ohio,
tretja hiša od vogla St. Clair St., pri Germania Garden, svoj lepo urejen SALOON, pod imenom
"GOSTMAPMKOTRANJC«",!8 ?;^,1^"- 920 N- Chi<:'^ s'-
John Russ, 432 So. Sta Fee Ave„ Pueblo, Colo.
I. Sustaršič, 1208 N. Center St.. Je-Vwt. Tli.
kjer imam rar.un raznovrstnih izbor-nih pijač ter gorkih in mrzlih jedil ob vsakem času tudi na razpolago
prostorno prenočišče
za rojake potujoče po Ameriki novodošle iz Evrope.
Postrežba vsestransko solidn.i točna.
Za obilen obisk &e priporoča John Meden, 385 Willaon Ave! Cleveland.
ali
in
ne veš po kom bi zanesljivo in brzo denarje domu poslal, ali kupil parobrodni tiket zase ali za koga druzega, obrni se na Frank Sakserja, 109 Greenwich Street ▼ Ne* Yorku.
iiA

Brez volje...
(Dalje.)
"Malka, hebrejska beseda, pomeni kraljica!"...
"A nikdar nje, nikdar!"...
Ta gospodična prinese o svojih po-setih neštete vzorce bluze in krila. Ko preneha govoriti o modi, začne o fflazbi. Prisede včasih tudi h glaso-virju, udarja na tipke ter deklamuje: "Be—a—ce—ha!	ce—ha!"
Hoče iprrati Bachovo fuffo. A pri tretjem taktu preneha in začne od spredaj svojo narobespretnost. S Pavlom govori lekaj malega, a tembolj f?a gleda, gleda kakor bazilisk z mokrotni-mi jčmi, ki medlijo zdaj svetlo modro zdaj morsko-temno. Najrajši jo vidi, ko se poslavlja, a še takrat Šine njemu zoprn duh od nje.
"Brr... brr.. . Amalije nikdar 1"
Njegova duša cveti pri Juliji. Ko mora videti še danes. Ta misel ga vrže z blazin.
Čez petnajst minut se že izprehaja proti Travežu. Ponoči je bilo; zatorej trak diši po ozonu. Cesta je prepre-žena z svežimi mlakami. Po nebu letijo cvetoči oblaki. A reka sredi doline se grbanči v drobnih valčkih in mlačen vetrič, poljub dveh najčistejših elementov, vode in zraka, valovito skače po žitu in travi.
Od Kurje vasi priropot-aio naloženi hunti Čez most ter se gibljejo kakor stonoge na ozkotirnici tik vozne eeste. V tem hipu pridrdra t\idi kole-selj iz Traveža.
"Jezus, Marija!"
Pavel priskoči, obdrži konja, da se hlapec pobere s tal. Iz iarka se vzdigneta dve gospodični, bledi kakor stena. A tretja leži nesvestna.
" Julija!"...
Pod obokanimi obrvmi so se vdrle oči; iz ust puhtijo mehurčki; iz rane na glavi leze kri; gibljive nosnice so oplaknile.
"Julija!"...
Pa»el jo rahlo prime za roke in jo privzdiguje, da omogoči umetno dihanje. Spremljevavki odpirata korset.
"O, sveta Porodnica, ta nesreča.."
Pavel jima izroči svoj posel in hiti s klobukom po studenčnice ter izpira ponesrečenki rano. Xekdaj krvi je že poteklo po razvitih kitah, ki se vidijo kakor posejane s rubini. Svetla kapljica vode pa se potoči v uho, da je videti kakor školjka z biserjern.
Julija zdihne globoko, belo pogleda, a takoj zapre trepalnice.
"Rahlo na voz !___ Držita jo ve-
dve!"...
Pavel je prisedel k hlapcu in mu vzel vajeti. —
"Moj Bog, moj Bog!" tarna mati Sussrka, ko nesejo Julijo v hišo. "Zamerili smo se Bogu in ljudem...**
"Hitro po zdravnika!" zapoveduje Pavel hlapcu.
"Kazen božja... kazen božja! Prosila sem ga, naj ne da tem brezver cem prostora. Ni me slušal in že je nesreča tu..
Mati zakrije lice, zadrhti, da ji sol-ee kakor vinske jagode polzijo med prati.
"O. zakaj je hotela naju dve sprem ljati!" zdihujeta gospodični. ,cNajbrž je zletela na kilometrski kamen, ki je prav tam kazal številko 13..
Pavel molče odriva Juliji zmočene kodre s senc. Gospodični ožemata ob-kladke bolnici za na srlavo.
čeraj sem prišla na veselico, danes pojdem moerbiti od mrtvaškega odra..."
"A pri nas smo imeli tombolo gasilnega društva. Na njeno vabilo sem pa sla sem. Zakaj nisem ostala doma. ..."
"Vedela sem, da bo nesreča", reče mati ter se vzravna s postelje, na katero se je bila sklonila.
"Kaj mislite, mati i" vpraša Pavel sočutno.
"Oh, moj mož je obljubil socialnim demokratom prostor. Nikjer ga niso dobili. Odslej bodo pod našim kozel-cem sklicevali shode vsako nedeljo-MoŽ se je hotel maščevati nad premo-gokopi. Pred petnajstimi leti mu je na šihti zdrobilo nogo. Za to dobiva pokojnine letnih dvanajest goldinarjev..."
"Prepričlo!"
"Če že delati ne n ore, oh, da bi ▼saj ne pil! Po palici krevlja v krčmo in ga ves ljubi dan ni domov. Tako je ena nesreča pripeljala drugo.."
Pavel si pomaga s pregovorom:
"Kadar žalost do vrha prikipi, se veselje že glasi!"___
"Oh, moje veselje so vzeli tiči-seli-či, pa se niso več vrnili nazaj. Maja žalost pa leži tam —"
Pokazala je na stransko č umna to, od koder se je slišalo smrčanje. Mož je prespaval svojo pijanost.
"Prinesla sem lepo doto k hiši, a edaj nas hočejo rubiti... Bil je pri nas angel sreče, ko je mož služil pri rudniku, a jaz sem oskrbovala poses-tvece. Neko nedeljo pa je možu ploh stisnil in zlomil nogo. Od tedaj je bežal blagoslov od nas___"
Koleselj se ustavi pred hišo. Pavel nrno stisne Kušarki svojo denarnico v roko. V tem hipu se prikaže med ▼rati dr. Rosentein.
"Kaj bova dva zdravnika tukaj V1
"Nesegam v Vaš posel, gospod doktor. Le to bolni o o priporočam___"
"Že vem, že vem!"	_
Zdravnik preiskuje Julijo.
"Ali je kaj bljuvala?"
"Ne I"
<£No, možganov si ni pretresla, da-si je rana precejšnja."
Pavel spremlja doktorja. Veselje in ' žalost mu trepetala v duši. Nesreča mu je omogočila naglo svidenje.
"Gospod doktor, ali res ni nič nevarnega 2" vpraša Pavel na videz mehanično, da prikrije prava čuvstva.
"Resnično ne!___Ali me spremlja-'
te v Kurjo vas? Tod greva po bliž-' njici,"
"Prosim!"
Šla sta čez griček po bukovju kakor po gotskem domu. Veje so se vzpenjale in v zenitu sklepale kakor vitki stebri. Veter je razgrinjal zelenje, da so po tleh semetrtja skakali razsve-.ljeni prostorčki.
Zakaj so pač stari narodi obhajali; svoja bogoslužja ponajveč v gozdo-: vih ? Razumeš to, če poslušaš, kako • šušti svetovna duša v lisnatem morju___Če velikan pomaje s svojo glavo, ali se ti ne zdi, da se hoče razodeti
v prirodi skrito božanstvo!"___
Zatekaj se v gozd! V tem javnem preročišču boš bolje umel, kje je tvoja zveza z drugimi bitji...
Pavel in dr. Rosenstein molče odrivata tu grmičje, tam skačeta čez kaluže, v katerih plava zemljino olje kot tanka siva mrena. Tu sopihata po koreninah navzgor, tam se spuščata po stopnicah v jarek, kar se Pavel iz-podtakne, poklekne in se zaleti v bližnje deblo. "No, no! Ne telovadite!" "Toliko suliljadi leži tod kakor v pragozdih, ker se nihče ne pobrine za to kurjavo."
"Imajo pač premoga dovolj."
"Tako je! Oni dan ga je kmet Res-nik, ki je mejaš našega zahodnega revirja, na njivi izoral cele grude."
"A tukaj ga menda ni?"
"Res ga ni, kar kaže tlak, sestavljen iz črnega škriljevca, ki je poznejši geološki format."
V tem pogovoru prideta v Kurjo vas. Novejše delavske hiše so zidane po rebru kakor gredice. Eno poslopje je za dve družini, ki imata povrh vsaka svoj vrtec, kar je zelo primerno. Le to je tam neprilično, da v bližini izsipavajo premogove odpadke, ki se. v takozvanih 'Schutthalden' nakopičeni, sami vžgo in z dimom in smradom dušijo vso okolico.
Dr. Rosenstein preiskuje v sobi vznak ležečega bolnika. Odgrne ode-
o, da pogleda život. Smrt je že nano-sila nanj raznobarvne pege, kakor da bi slikarica napikala svojo paleto. Zdravnik šteje žilične udarce. "125 krat."
(Dalje prihodnjič.)
SLOVENSKO-AMERIKANSKI
1
telefon kadar dospeš na kako postajo v New York in ne veš kako priti k Fn. Saxsebju. Pokliči številko 3795 Cortland in govori slovensko.
ZA LETO 1904
X. LETNIK
IZDALO IN ZALOŽILO UREDNIŠTVO
"G LAS IN A R O D A"
CENA 25 CENTOV
CENA 25 CENTOV
SVETOVNI, PRENOVLJENI
at
SIDRO
»i
Pain Expeller
kot najboljši lek zoper
REUMATIZEM, POEOSTNICO, PODAGUO itd.
in razne r en matične neprilike.
SAnO j 25ct. in S Oct. v vseh lekarnah ali pri
P. Ai Richter & Co.
215 Pearl Street, New York.
PRATIKO
z, a leto 1904
je pri nas dobiti in sicer po 10 centov komad; razprodajalci jo dobe 100 komadov za $6, a morajo sami plačati ekspresne stroške. V zalogi imamo:
Blaznikovo pratiko, Družinsko pratiko, Kleinmayerjevo veliko p atiko.
"GLAS NAHODA" 109 Greenwich St., New York, N. Y.
Pratiko je dobiti tudi v podružnici 1778 St. Clair St., Cleveland, O.
Vsebina s Ob novem letu (Pesen). — Koledar s zgodovinskimi podatki. — Leto 1904. — Na poti v Ameriko, z desetimi slikami. — Leon XIII. s sliko, novi papež s sliko. — Ljubavno pismo (siika). — Prekasno (povest iz Californije). — Popodenj v državi Kansas, z dvema slikama. — Razgovor z milijonarjem. — Mali kavalir. — Podulična železnica v New Yorku, s tremi slikami. — Srečka smrti. — Svetovna razstava v St. Louis, Mo., s tremi slikami. — Uradniki in delegatje Jugoslov. Katol. Jednote na glavnem zborovanju v Omaha, Nebr. — Tintnik (humoreska s podobo). — Revolucija v Srbiji, s tremi slikami. — Poskušnja. — Gospod Dlesk. —Dobri prijatelji (slika). — V Klondike. — ,,All right !" — Vehkomestni berači. — Mojsterska dela. — Svetovna kronika. — Smeš-
nice. — Oznanila.
Koledar je primerno darilo za novo leto v staro domovino prijateljem. Dobiti je:
v New Yorku: 1CK> Greenwich St, v Clevelandu: IT T S St. Clair St.
Ccmpagnie Generale TransatMque.
Francoska parobrodna družba
WPOZOR ROJAKI!
Čast mi je naznaniti slavnemu občinstvu v Chicagi, 111., kakor tudi Slovencem po Zjed. državah, da sem otvoril novo urejeni
saloon pri „Triglavu",
617 So. Center Ave., blizu 19. ulice, kjer točim pristno uležanr „ATLAS" pivo, izvrstni whiskey, &ajbolja vina in dišeče cigare, so pri meni na razpolago. Nadalje je vsakemu v zabavo na razpolago dobro urejeno keglišče in igralna miza (pool table).
Ker si hočem pridobiti naklonjenost rojakov, gledal bodem v prvej vrsti za točno in solidno postrežbo. Vsak potujoči Slovenec dobrodošel. Končno priporočam ožjim rojakom, da me blagovolijo večkrat počastit-« s svojim obiskom !
IVIohor Mlad^č^
SI 7 So. Cente? At., blizo 19. nL» CHICAGO, ILLINOIS.
Telephone ti 17» Moqgmn.
Svira vse vrste glasbe.
1	/ ./■ .	uma v ov. viavL giasu^.

$13, $2»
Columbia Records
Stroj govori razločno.
Pišite po brezplačne cenike 53, t kterih so oznamenjeni'glasbeni in pevski komadi.
VALČKI (CILINDER).
Sedem palcev 50 ct. komad; $5 ducat. — Deset palcev $1 komad; Sio ducat.
BLACK SUPER-HARDENED COLUMBIA MOULDED RECORDS 25 centov komad; $3 ducat.
Povsem novi proces. Mnogo bolj trpežen, nego vsak drug cilinder.
COLUMBIA PHONOGRAPH CO.,
93 Chambers Street, IN'e>v York City.
Matija Pogorele*
prodajalec
UE, VERIŽIC, UHANOV,
murčkov iz reškega zlata in druge zlatnine.
BOGATA ZALOGA RAZNIH KNJIG.
gJtF" Novi cenik knjig in zlatnine pošljem poštnine prosto. Pište ponj
Cene uram so naslednje:
Nikel ure 7 Jewels	$6.—
15 Jewels Waltham	Š9.—
Srebrne ure z enim pokrovom	$12.— Srebrne ure z 2 pokrovoma 81(5.— in višje.
Boss case 20 let garancije: IG Size 7 Jewels	$15.—
>7 » „ $18.—
Boss ease 25 let garancije: 16 Size 7 Jewels	§25.—
,, „ 17 ,,	$30.—
Opomba. Vse zlate nre so z dvojnim pokrovom. Kolesovje pri naštetih urah je Elgin ali Waltham, kakoršnega kdo želi. Blago poši Ijam po Express. Vse moje blago je garantirano. Razprodajalcem knjig dajem rabat (popust) po pismenem dogovoru. M-.uiji zneski naj se poši ijajo v poštnih znamkah. Naslov v naiočbo knjig je napraviti:
M. POGORELC, Box 22Ci, Wakefield, Mich.
Naročila za ure in vse druge stvari pa naj se od sedaj naprej pc šiljajo pod nasLvom:
M to	m	Care of B. Schuette,
. JrOg©3?elCj| 52 State St>> Chicago, 111.
Drnžiuska pratika po 10 ct.^Jttnrčki^iz reškega zlata so mi poši in jih pričakujem.
TSLOO"b StOjCLioIfcL..
*
89 E. Madison Street,
Slika predstavlja srebrno uro za go spode. 18 Sue Screw B navijak.
Cena uram:
Nikel nra........$ 6.00
Srebrna ura......
Screw navijak.....$12.00
Srebrn: ~*ra......
z dvema pokrovima $13.00 Ako želite uro s 15. kamni, potem priložite $2.00 navedenim cenam:
Cena ,,Fahys Cases Gold-field" jamčene 20 let:
16 Size 7 kamnov $15.00 16 " 15 44 $18.00 18 " 7 " $14.00 18 " 15 " $17.00 6 Size ura za da-*n * kamnov........$14.00
Opomba: Vse ure sr najboljše delo Elgin in Waltham ter jamčene glede kakovosti.
Za obile naročbe se oriporočam.
sa^pN^aga
DIREKTNA ČRTA DO HAVRE-PARIS-SVIC9-INNSBRUK LJUBLJANA.
POŠTNI PARNIKI	SO«
Lorraine", na dva vijak*....................................IS.000	ton,	»5.000 kemjikih «oH.
j,La Savoie", ,, ,, „ .............................I3.ooc	,,	35.COO	,,	11
La Touraine'', „ „ „ ..................................io.ocj	„	13.000	,,	,,
L'Aquitaine", ,, ,, ......................................ic.000	,,	16.000	,,	,,
,La Bretagne",................................................................S.000	9.000	,,	n
,La Champagne",............................................8.000	,	9.000	,,	„ •
,La Gascogne",....................................................S.000	,,	9.000	,,	n
Parniki odpljujejo od sedaj naprej vedne ob četrtkih c-h to. ari dopoludne.
Parniki odpljujejo l« priitaniifca 4tv 42 North R^ver, ob Morton 8ttPfit:
21. jan. 1904.	*La Touraine	25. feb. 1904.
28. jan. 1904.	La Champagne	'3. marca 1904.
4. feb. 1904. Lorralna	10. marca 1904.
11. feb. 1904	1 a Bretagne	17. marca 1904.
18. feb. 1904.	-La Si- voie	'24. marca 1904.
La Bretagne *La Touraine La Champagne *La Lorraine
La Bretagne
Jacob Stoxiich
89 E. Madison Street, CHICAG'O, ILL
GAŠPER KORČE
1776 St. Clair St., Cleveland. O.,
Tolmač pri sodiščih. Ako se kdo ponesreči v tovarni izposluje odškodnino. Moje načelo je z rojaki polteno p c s t o o a t i I in varovati brezvestnežev. i .
7 SI tvo^	denar bodeš tudi
I™® postrežen, ako ga pošiljaš v staro domovino, ali pa hočeš kupiti parobrodni tiket, ako se obrneš na Fr. Sakserja, 109 Greenwich Str., New York.
"GLAS NARODA"
prodaja po 1 cent številko:
Anton Bobe k, poslovodja podružnice Frank Sakser, 177& St. Clair St.. Cleveland, Ohio. Chas- Dersranc. 215 N. Con-
{rresa St.. Kenosha, Wis. John Sustaršič. 1208 N. Cen tre St.. Joliet, HI.
Frank Gabrenja. 519 Power St.. Johnstown. Pa.
Ako želi kdo rojakov list prodajati, naj m oglasi pri upravniitrm.
KSy Parniki z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka,
filaras arija: Si BROADWAY. NEW YORK.
Holland - America Line
(H0LLA3 D-AMER IS K A ČUTA) vozi kraPevc nizozemsko in pošto Zj-rclin enih držav
med NEW Y0RK0M in EGTIESDAMOM preko BouSogfie-sur-Mer.
N00RDAM, parnik z dvojnim vija- STAT EN D A M, parnik z dvojnim
1____ 1 o ."na
kom, 12,500 ton RYNDAM parnik z dvojnim vija
kom, 12,500 ton. POTSDAM, parnik z dvojnim vija kom, 12,500 ton.
vijakom, 10,500 too.
ROTTERDAM, parnik z dvojnim vijakom, 8300 ton.
^ Najceneja vožnja do ali od vseh krajev južne Avstrye.
Radi cene glej na posebej objavljenih listinah.
Parobrodna črta ima svoje pisarne v mestih.:
DUNAJ. I. Kolowratring 10. TRST, št. 7 Prosta luka.
INOMOST, 3 Rudolfstrasae. BRNO, 21 Krona.
Parniki o d pljujejo: Iz ROTTERDAM A vsak četrtek in iz NEW TORKA vsako sredo
cb 10. ur? zjutraj. ——----- ■ ■ ^
K 01!. A N D - A f 1E R! C A LINE.
39 Broadway, NEW YORK. 90-2 Dearborn St., CHICAGO, ILL.
IS HlH i£L
> STA m ILINJB.
(Prekoc.orska parobrodna dražba ,,Rufleča zvezda")
posreduje redno vežnjo s poštnimi parniki msd
New Yorkom in Antwerpenosn,	+
****** Philadelphia in Antwerpenom,
Prevaža potnike s sledečimi poštnimi parniki:
VADERLAND dva vijaka 11S99 ton. IEELANB............11905 ton.
KROONLAND..........127G0ton.
FINNLAND............ 12760 ton.
Pri cenah za niedkrovje so vpoštete vse potrebščine, dobra hrana, najboljša postrežba.
Iz NEW TORKA odpljujejo parniki vsako soboto ob 10 uri dopoludne od pomola štev. 14 ob vznožja Fulton Street. — Iz PHILA DELPHIJE vsako drugo sredo od pomola ob vznožja Washington St
Glede vprašanj ali kupovanja vožnjili listkov r« je obrniti na:
Office, Z3 Broadway, New York City.
Cor. Dearborn & Washington Sts., CHICAGO. — Cor. 3rd & Pine St,« ST. LOUIB. —30 Montgomery St., SAN FRANCISCO ali na njene zastopnik«.	'