Glas zaveznikov Leto I • St. 146 informacijski dnevnik A. /. S. Cena 2 liri TRST, petek 7. decembra 1945 UREDNIŠTVO: Via a FeUtco 8 - Telefon »t »38« in 94443 OGLASI: Cena za milimeter višine (širina ena kolona): trgovski L 7, mrtvaški L. 18 (osmrtnice L. 86), objave L. 9, finančni ln pravni 'glasi L. 12. V vsebini Usta 'tekstni oglasi) L. 12. Davek ni vštet. Plačljivo vnaprej. Oglase sprejema izključno: S. P. I., Societh per ia PubbllcUa in Italla, Trst, vla Silvio Pellico št 4, tel. 94044. Cena posamezne številke I* 2 (zaostale L. 4). Rokopisov ne vračamo. KOTJRAME POLITIČNA DEBATA Churchill in Attlee pred zbornico Opozicijsko In vladno stališče do nekaterih aktualnih britanskih vprašanj - Glasovanje o graji Izpadlo v korist laburistične vlade London, 7 decembra "oeroj zvn'ar sta v teku debate v britanski poslanski zbornici govorila ministrski predsednik Attlee in bivši ministrski predsednik Churchill. Bivši ministrski predsednik Churchill je obtoiil vlado, dia namenoma podpihuje nesoglasje, v kolikor so novi ministri začetniki, ki delajo zmedo v dnevnem ritmu javnega življenje. Churchill je razen tega dejal, da se novi ministri predvsem trudijo, da bi si stekli slavo svoje dolitrine. Bivši ministrski predsednik' je izjavil, da je globoko uverjen, da bi poizkus, da spremenijo Veliko Britanijo v socialistično državo, povsod povzročil politične nerede, siromaštvo in ruševine. Kljub temu je dollnost vsakogar, bodisi delavca ali delodajalca, da se posveti koristim drlave. Govornik je kritiziral ministrstva, ki imajo skrb za demobilizacijo, stanovanjsko vprašanje, trgovino in finance. Izjavil je, da so politični prejudici omenjenih ministrov povzročili, da je postal upraiml ustroj vlade bolj počasen. Churchill. Ameriško posojilo Britaniji Washington, 7. decembra Včeraj so v zunanjem ministrstvu James Bymes in finančni minister Pred Vlnson kot zastopnika Združenih držav ter britanski poslanik lord Halifax, ki Je zastopal VeUko Britanijo, podpisali sporazum o ameriškem posojilu Veliki Britaniji v znesku 4,400.000.000 dolarjev. Pogoje posojila bodo najbrže objavili skupno z neko drugo izjavo kesneje. Novi neredi v Perziji Teheran, 7. decembra Javljajo, da so včeraj v drugih predelih severne Perzije izbruhnili novi nemiri. Dva demokratična upornika sta streljala na predstojnika tabriske policije. Razprave pripravljalne komisije je obžaloval, da je pod orožjem vedno štiri milijone vojakov, medtem ko bo Amerika januarja dnevno odpuščala 50.000 vojakov, jih bo Anglija dnevno odpustila samo devet tisoč. Matična industrija je zastoju, ker je preveč vojakov vedno zaposlenih v vojni industriji. Na stanovanjskem področju misli vlada brez usmiljenja konkurirati z že obstoječimi zasebnimi industrijami, s čimer bo spravila podjetnike v položaj, ki je zanje oč.ividno neugoden. Uvoz je padel in zasebna podjetja hirajo. Churchill je končal svoj govor z zahtevo po zmanjšanju davčnega pritiska preračunskih izdatkov. Ministrski predsednik Attlee je odgovoril, da ima vprašanje graje, ki so ga postavili konservativci, za politični korak stranke, ki v težavah. Vlada metodično sledi aktualnemu programu, naj podlagi katerega je bila izvoljena. Ministrski predsednik je dejal, da je prepričan, da uživa podporo velike večine angleškega naroda, in to delavcev enako pa tudi delodajalcev. Attlee je izjavil, da se nanaša prva Churchillova obtožba na težavno vprašanje nacionalizacije osnovnih britanskih industrijskih panog. V pogledu Churchillovega napa da na negotovost je Attlee dejal: «Ni negotovosti. Britanska laburistična stranka se je odločila za nacionalizacijski program že pred štiridesetimi leti in ofšozicija bi morala razumeti, da je naravno, da bo laburizem zdaj, ko je na oblasti, program nacionalizacije tudi izvedel. Konservativci mislijo, da je svobodna pobuda edini nttčin za vodstvo britanskega gospodarstva toda vprašanje je, če so zadovoljni s premogovno industrijo». Attlee je omenil, da je sedanji sistem demobilizacije neprimerno boljši od sistema, kakršnega so se po-služili v prejšnji vojni. Dejal je. da se vlada energično zanima za vprašanje znižanja izdatkov, britanska industrija pa slcrbi, da bi zadostila potrebam množic po nekaterih luksuznih predmetih. Ministrski predsednik Attlee, ki so ga v zbornici z ozirom na-ranlji-vost Velike Britanije pri morebitnih napadih z atomskimi bombami vprašali, ali bo od obrambnega sveta zahteval, da. preuči možnost premestitve tovarn za oboroževanje in odgovarjajočega dela, prebivalstva v različne dominione, je odgovoril: «Ne. Naklonjen sem pozitivnejši rešitvi tega vprašanja». Attlee je kesneje na neki svečanosti dejal, da je na svetu kljub koncu vojne še preveč ačrnih o-blakovs, oblakov nevednosti in predsodkov, ki so stkani iz starih nerazumevanj in sumov o bodočnosti. aHočemo — je izjavil Attlee — da bi skozi okna naših hiš svetila luč razumevanja, da bi možje in žene lahko videli, da so drugi taki kot oni, da imajo enake upe in enake bojazni, enake potrebe in enake človeške simpatljev. Attlee je izjavil, da prijateljstvo, ki ga želi Velika Britanija okrepiti s svojimi prijatelji onstran Atlantika, ni izključujoče in ni' posledica sovraštva prot\ drugim narodom. Poslanska zbornica se je v veliki večini izrekla v korist ministrskega predsednika Attleeja in njegove vlade ter tako odklonila nasprotni predlog, ki ga je predložila konservativna. opozicija, ki ji kačeluje bivši ministrski predsednik Churchill. Za laburistično vlado je glasovalo 381 poslancev, proti pa 197 poslancev. Do glasovanja je prišlo po debati, ki je trajala dva dni. fiodža o albanski politiki Tirana, 7. decembra Albanska brzojavna agencija poroča, da je predsednik albanske vlade Enver Hodža na tiskovni konfereoci s tujimi časnikarji med drugim izjavil, da so odnošaji med Albanijo in sosedno Jugoslavijo zelo prisrčni, kritiziral pa je odgovorne grške kroge, ki zahtevajo takozvani severni Epir. Predsednik je rekel, da za njegovo vlado to vprašanje ne obstaja ter je odklonil predloge za Izmenjavo manjšin med Grčijo in Albanijo. Hodža Je zaključil: «Dobit| moramo reparacije od Nemčije in Italije, Naša zahteva je upravičena, ker smo utrpeli požige in Škodo. Poleg tega zahtevamo udeležbo PH zavezniški komisiji za Italijo, ker nas Je ta država napadla.* Britanska nadzorstvena komisija odgovarja na sovjetske trditve Montgomeryjevo pojasnilo na Žukovijevo poslanico o obstoju možnih nemških vojaških oddelkov na britanskem zasedbenem področju Berlin, 7. decembra Britanska nadzorstvena komisija v Berlinu je v odgovor na sovjetske trditve, da so na britanskem področju še vedno močni nemški oddelki, v sredo zvečer izdala poročilo, ki pravi: «Od dveh milijonov vojakov, ki so pripadali nemški vojski in ki so bili na nemškem po Angležih nadzorovanem področju, jih Je še pol milijona, ker so vse ostale že demobilizirali. Vojake, ki jih še niso demobilizirali, so pridržali in zaposlili pri važnih delih, ali pa jih bodo premestili na področja, ki «o jih zasedli Francozi in Sovjeti. V zadnjih mesecih teh premestitev ni bilo mogoče izvršiti zaradi upravnih težkoč in zaradi močnega znižanja britanskih delovnih sil v Nemčiji; zdaj pa so določili, da bodo demobilizacijo pospešili. Nemce, ki imajo bivališča na področju, ki je pod sovjetskim ali francoskim nadzorstvom, bodo na britanskem področju demobilizirali. Stališče Londona Včeraj ponoči so v Londonu pojasnili stališče britanske vlade z ozirom na sovjetsko poslanico, ki so jo predložili zavezniškemu nadzorstvenemu svetu v Berlinu in v kateri so trdili, da so na nemškem področju,, ki je pod nadzorstvom Velike Britanije, ostale močne nemške cdinice. ' Pripominjajo, da je maršal Montgomerjr 0 stvari že dal pojasnila na zasedanju nadzorstvenega sveta in da so zadevo že »poročili drugim zasedbenim velesilam. Zahtevo maršala 7,ukova, da pošljejo na britansko področje preiskovalno komisijo, je Montgomerjr sprejel pod pogojem, da obišče ta komisija tudi druga področja; sledile bi ji nadaljnje komisije, ki bi imele nalogo, da izvedejo preiskavo o raznih načinih uprave na vseh štirih področjih. Po predhodni prijateljski razpravi so zadevo predali zavezniškemu koordinacijskemu odboru v Berlinu. Montgomerjr je vztrajal na tem, da so omenjeni nemški vojaki razoro-ženi in da jim niso priznali značaja vojnih ujetnikov, ker bi jih angleške oblasti sicer ne mogle uporabljati pri raznih posebnih delih. Žukovlieva obtožba Zukovljeva spomenica, ki so jo poslali zasedbenim oblastem malo pred sestankom zavezniškega nadzorstvenega sveta, ki je bil 20. novembra, je strogo kritizirala vzdrževanje nemških vojaških, pomorskih in zračnih edinlc na britanskem zasedbenem področju, kar jo Zukovljevem mnenju nasprotuje potsdamskim dogovorom. O poslanici so obširno razpravljali na sestanku zavezniškega sveta 30. novembra. Ob tej priliki je Montgo-meijr podal obširno izjavo, v kateri Je omenil predhodno obvestilo, ki so ga o tej zadevi britanske oblasti dostavile drugim zasedbenim velesilam. Pojasnil je razloge, ki so dali povod napadenim odredbam na britanskem področju. Kot so pojasnili v sporočilu, ki so ga britanske oblasti poslale drugim zasedbenim oblastem, je bil razlog dejstvu, da so nemški vojaki potrebni pri upravi ln pri vršenju določenih poslov za britanske zasedbene sile. Odločitev, da nekaterim nemškim četam ne priznajo položaja vojnih ujetnikov, je v skladu z odredbo generala Bisenhowerja Izza časa, ko je še obstajalo vrhovno zavezniško ekspedicijsko poveljstvo. Zaradi znižanja britanskih sil je bilo potrebno, da se nemške edinlce upravljajo same, vendar pa pod britanskim nadzorstvom. To so lahko dosegli z vzdrževanjem raznih nemških edlnle, ki imajo nalogo upravnega značaja. Montgomerjr je tudi omenil, da so o tem razpravljali več mesecev ln o odredbah, ki so jih podvzell na britanskem področju tudi Izmenja- 11 korespondenco med britanskimi zastopniki dn zastopniki drugih’ velesil v Berlinu, še preden je maršal Zukov izdal svojo poslanico, so bile o tem obveščene tudi sovjetske oblasti. Drugi protest sovjetske posland-ce se nanaša na prisotnost tujih vojaških oddelkov na britanskem področju. Montgomerjr je dejal, da je njegova želja, da se reši teh oddelkov, da pa madžarskih čet ki so na britanskem področju, ni bilo mogoče poslati domov; ker so Sovjeti odklonili prehod preko njihovega zasedbenega področja v Avstriji. Britanski opazovalci, ki so se pred kratkim vrnili iz Nemčije, soglašajo, da je uporaba teh edinlc zelo koristna tako v pogledu gospodarskega vprašanja, kakor tudi v pogledu delovnih sil. Delo nima nobenega vojaškega značaja In je enako delu, ki ga opravljajo organiziram! delavski bataljoni. V razpravi o sovjetski poslanici je britanski častnik, ki se je pred kratkim vrnil iz Nemčije, podal sledečo ižpavo: »Ne verjamen, da bi dečo izjavo: »Ne verjamen, da bi pri preiskavi te zadeve odkrili kaj kov. Ne smemo misliti, da hoče britanska vlada obdržati pri življenju nemški militarizem, ali pa vzpodbujati prerod vojaških tradicij*. Attlee in Truman o gospodarskem sporazumu Wa»hlngton, 7. decembra Ob priliki podpiso finančne pogodbe med Veliko Britanijo ln Združenimi državami sta predsednik Truman in ministrski predsednik Attlee dala izjavo, v kateri pravita, da bo posojilo pripomoglo k razvoju mednarodne trgovine. Prenehala bo nevarnost, da bi bil svet gospodarsko razdeljen. Povečale se bodo možnosti za delo na svetu, za izmenjavo blaga ln prvič bo svet dobil pravni red, ki je zgrajen na pravičnosti. Dopisniki iz Washlngtona javljajo, da bo Amerika poizkušala skleniti trgovinske pogodbe z velikim številom držav, spomladi pa naj bi se sestala gospodarska konferenca, ki bi uredita, svetovno gospodarsko sodelovanje. Hitlerjeve zadnje ure Izpovedi nemške letal k e - Samomorilni poizkusi, napadi besa ln apatija Načrt za zmanjšanje zasedbenih čet v Avstriji Washtngton, 7. decembra Ameriško zunanje ministrstvo je Javilo, da Združene države, Francija in Velika Britanija razpravljajo o možnosti zmanjšanja zasedbenih čet v Avstriji. Po izjavi govornika zunanjega ministrstva je to vprašanje šele v povojih ln niso dosegli že nobene odločitve. Uradne vesti o tem bo objavil nadzorstveni svet, ki ima sedež na Dunaju. V noti, poslani Združenim državam, Sovjetski zvezi in Franciji, je Velika Britanija v sredo predlagala zmanjšanje zasedbenih čet štirih zavezniških sil, ki so zdaj v Avstriji, Vesti iz Washingtona pravijo, da so Združene države ugodno sprejele ta predlog, o katerem je predhodno razpravljala že ameriška vlada. Sovjeti in Porurje Pariz, 7. decembra Poročajo, da je zunanji minister BIdault Izjavil, da francoska vlada nima nikakega ugovora proti soudeležbi Sovjetske zveze pri upravi Porurja, če bo postalo mednarodno področje. V tem primeru pa bi morali biti zahodni zavezniki soudeleženi pri nadzorstvu nad ozemljem, ki je bilo doslej zasedeno le od Sovjetov, na pr. Gornja Slezija. Na vprašanje, koliko časa misli Francija imeti zasedeno Avstrijo, js BIdault baje odgovoril, da bo francoska zasedba prenehala istočasno z zasedbo drugih velesil. Ethridge v Združenih državah Washlngton, 7. decembra Zunanji minister Byrnes je javil, da se Je posebni odposlanec predsednika Trumana, Mark Ethrldge, ki je obiskal 'Bolgarijo in Romunijo, da bi preučil politične pogoje za zunanje ministrstvo, vrnil v Združene države in pripravlja svoje poročilo. Ko bo gotovo, bodo objavili posebno izjavo. Izmenjava ratifikacijskih listin sovjetsko-kitajske pogodbe Moskva, 7. decembra V sredo sta v Cungkingu Izredni in apolnomočeni sovjetski poslanik na Kitajskem Petkov ter kitajski zunanji minister Cang Č.lh Cieh Izmenjala ratifikacijske listine, ki se nanašajo na prijateljsko in zavezniško pogodbo med Sovjetsko zvezo In Kitajsko republiko ter na sovjet-sko-kltajskl sporazum o kitajski železnici, ki veže Cangung s Port Arthurjem in Port Dalnyjem. Amerika ustanovi UNRRA WasTnington, 7. decembra Ameriški senat je v sredo soglasno odobril nakazilo ostalih 550 milijonov dolarjev ustanovi UNRRA. ZADNJE VESTI Grške levičarske stranke groze, da bodo bojkotirale volitve, če ne amnestirajo 17.000 jetnikov. Začetek pogajanj o izmenjavi slovaških in madžarskih manjšin. General Vamačita, blvil Japonski poveljnik na Malaji In i ilipinih, obsojen na smrt > obešen jem. Ntirnberg, 7. decembra V sredo zjutraj je znova dobil besedo podpredsednik sveta ameriških tožilcev Alderman, ki je predložil večje število britanskih diplomatskih brzojavk, ki osvetljujejo zakulisne nemške spletke na Slovaškem pred marcem 1939, v dobi, ko je bila češkoslovaška republika dokončno razkosana. Med njimi je tudi brzojavka, ki jo je poslal Ba-sll Nevrton, tedanji britanski poslanik v Pragi lordu Halifaxu, ki je bil v tem času britanski zunanji minister. Brzojavka opisuje obisk Jožefa Tise pri Hitlerju, ki je na predvečer pohoda v Češkoslovaško zahteval »neodvisnost Slovaške.* Alderman je nato navajal zapisnike nemškega zunanjega ministra In poudaril, da je bil pri Tisovem obisku navzoč tudi Keitel, ki je bil poleg tudi ob mnogih drugih prilikah, ko je šlo samo za politična vprašanja In ni bilo potrebe po vojaškem tehničnem svetu. Alderman je predložil tudi Izvleček iz francoske »Rumene knjige*, ki obstoji v glavnem Iz diplomatskih brzojavk, ki jih je poslal bivši francoski poslanik v Berlinu Cou- Politlka, sploinl značaj, lisk In Javno mnenja države gostiteljice mora biti v polnem soglasju s duhom listino Združenih narodov London, 6. decembra Odbor pripravljalne komisije Združenih narodov, ki preučuje predlog o stalnem sedežu organizacije Združenih narodov, je v sredo preložil sejo na včerajšnji dan,ne da bi sprejel sklep o kanadskem predlogu, naj bi izbrali za sedež neki otok blizu Niagarskih slapov na obmejnem področju med severovzhodnim delom Združenih držav in jugovzhodno Kanado. Agencja »International Newa Service* poroča; da je odbor odobril priporočilo Izvršnega odbora, da mora kraj, ki ga bodo Izbrali, odgovarjati naslednjim pogojem: da so politika, splošni značaj, tisk in javno mnenje države gostiteljice v skladu z duhom listine Združenih narodov, da bo v neomejenem in neprekinjenem stiku z organizacijami Združenih narodov v ostalem svetu, da bo imel na razpolago radijsko postajo in letališče ln da bo država gostiteljica nudila delegatom potrebne potne olajšave. Ko se je Francija prepričala, da ne bo prodrla s svojim predlogom, naj bi imela organizacija Združenih narodov svoj sedež v Evropi, je pripravila za pripravljalno komisijo predlog, naj ima organizacija sedež deloma v Evropi, deloma pa v Združenih državah. Novica, ki jo je objavil včerajšnji «New York Times*, pravi: »Po francoskem predlogu bi imela glavna skupščina in varnostni svet sedež v Združenih državah, odbora za gospodarska in socialna vprašanja ter specialni uradi pa naj bi bili porazdeljeni na razne evropske države. Nekateri izmed teh posebnih uradov, ki so v sklopu organizacije Združenih narodov, so se že nastanili v Parizu in drugod*. Dopisnik misli, da je malo verjetno, da bi pripravljalna komisija sprejela francoski predlog. Na predvčerajšnjem sestanku izvršnega odbora pripravljalne komisije Združenih narodov so soglasno sprejeli egiptovski predlog, da bodo objavili vsem članom glavne skupščine zapisnike neuradnih sej predlaganega sveta za fiduciarno upravo Združenih narodov. Sklepe odbora bodo morali predložiti plenarnemu zasedanju pripravljalne komisije, da jih bodo dokončno odobrili. Istočasno bo neki drugi odbor preučil kubanski predlog, ki ga podpirajo tudi druge manjše države. Ta predlog daje vsem 51 članom glavne skupščine pravico, da izvolijo predstavnika v važnem vodilnem odboru skupščine. Kubanski predlog, ki ga je predložil delegat Perez, nasprotuje prvotnemu predlogu, ki je hotel omejiti udeležbo pri vodilnem odboru glavne skupščine na 14 do 16 članov. V svojem predlogu poudarja Perez, da bi omejitev udeležbe pri odboru povzročila nevarnost omejitve svobode besede in delovanje malih držav pri skupščini. Ničesar niso še sklenili o predlogu, ki so ga stavile v ponedeljek male d ra ve, da bi javili vsem Združenim narodom, ki so zastopani v skupščini, zapisnike varnostnega sveta, ki ga sestavlja samo 11 članov. Kubanska republika je Izjavila, da bo zahtevala pregled listine iz San Francisca, da bi tako odpravili volivno pravico petih velesil. Voditelj kubanskega odposlanstva pri pripravljalni komisiji Združenih narodov, kubanski poslanik v Washingtonu, dr. Guiller-mo Belt, je izjavil, da bo ob priliki zahteval ta pregled. Belt je izrazil upanje, da bodo njegov predlog podprli narodi ki , so se v San Franciscu vzdržali Wiesbaden, 7. decembra Nemška letalka kapetan Reitsch, kt Je zdaj v zaporu v Oberurselu blizu Wiesbadena, je izjavila, da je legenda, da je Hitler pobegnil z letalom in da je še vedno živ, popolnoma izmišljena. Nemška letalka je v svoji Izpovedi dejala, da je Hitler pod vplivom živčnega napada začel zmerjati Goeringa In Himmlerja. Bivši Filh-rer je poleg tega v prisotnosti izbranih miličnikov SS oddelkov, ki so imeli nalog uničevati mrliče, večkrat poskusil izvršiti samomor. Do zadnjega je Hitler polagal svoje upanje v rešitev v armade pod poveljstvom generala Wencka, ki je po njegovem mnenju prodiral z Juga. Pozneje j« Reitsch izvedela, da so to armado uničili Sovjeti. Hitlerjeva jeza je dosegla vrhunec, ko je govoril o Goeringovem izdajstvu. Glavo je nagnil na stran, obličje mu Je postalo mrtvaško bledo in roke so se mu tresle, ko je kričal: «Z ničemer mi niso prizanesli, nihče mi ni ostal zvest, ni bilo razočaranja, ki bi ga ne bi bil izkusil, nobenega izdajstva ni bilo, ki bi ga ne bil doživel ln zdaj moram doživeti še to. Ničesar mi več ne preostane, pretrpeti sem moral vsa nasprot-stva». Po izjavi letalkc je Hitler, ukazal, naj ona prepelje z letalom v Berlin generala Rittela von Greina, ki je bil določen, da bo Goeringov naslednik pri poveljstvu nemških zračnih sil. Čimbolj so se Sovjeti bližali Berlinu, t»m češči so bili Hitlerjevi samo- morilni poizkusi. Izdajal je samo-za armado generala Wencka. Reitsch je Izjavila preiskovalnim oblastem, da je Hitler izglodal kot otrok, ki se igra vojno. Tekal je po zaklonišču od ene stene do druge, vihtel papirje, ali pa ves sključen sedel za mizo ter preučeval zemljevide, na katerih je vodil premikanje že neobstoječih armad. Prav tako dramatično jo bilo si držanje Hitlerjevih tovarišev v bunkerju. Propagandni minister Goeb-bels, obkrožen od žene in šestih otrok, se je prepuščal teatralnim govorniškim nastopom. Hitlerjeva ljubimka Eva Braun je tratila čas znegovanjem nuhtov ter je večkrat pomilovala «ubogega Adolfa«, katerega so vsi izdali. Izfcledalo je, da se Goebbelsovi otroci, stari od treh do 12 let, v bunkerju kar dobro zabavajo. Bormann, ki ga zdaj sodijo v odsotnosti v Niirnbergu, je sedel pri svoji mizi ter si beležil najbolj važne dogodke Vest o predlogu za premirje, ki ga je Himmler predložil zaveznikom 29. aprila, Je bila za Hitlerja, smrtni udarec. Ko je to izvedel, je Fiihrer po izbruhu Jeze, ki Je bila podobna že norosti, padel v globoko apatijo. Oblasti, ki so zaslišale letalko pripominjajo, da je treba imeti njeno izpoved za važno, ker meče novo luč na trenotek Hitlerjevega samomora. Dodajajo, da je Reitsch podala izpoved z iskrenostjo. Najbrže si je nadela nalogo, da sprosti svojo domovino legende Hitlerjevega genija. Keitel je bil vedno poleg Britanske diplomatske brzojavke osvetljujejo nacistične zakulisne spletke - Psihiatri o Hessovi duševni nestalnosti londre in ki osvetljujejo nemške vojaške priprave. Potem so čitali zapisnik konference, ki ji je 14. oktobra 1938 predsedoval Goering in v teku katere je bivši vodja Luftzraffe baje rekel: »Sudetsko ozemlje je treba za vsako ceno izrabiti. Računam na popolno asimilacijo slovaške industrije. Češka, Moravska ln Slovaška bodo postale vazali rajha.* Alderman je dejal, da je bil Keitel navzoč tudi takrat, ko je Hitler 15. marca 1939 razžalil starega češkoslovaškega predsednika Ha-cho, ki se Je mogel držati pokonci do koqpa razgovora samo s pomočjo Injekcij ter Chalkovskega, ki je bil pozneje Imenovan za češkoslovaškega zunanjega ministra. Hssaovo duševno stanje Trlje odlični psihiatri, ki so na račun sodišča pregledali Hessa, so v poročilu, ki »o ga izročili sodišču, izjavili, da je Hessovo stanje vse prej kot normalno ln da se bodo med razpravo verjetno pokazali še drugi dokazi njegove duševne nestalnosti. »Bistveno važno je podčrtati njegovo veliko duševno ne- Zavezniškl begunci na nemških univerzah Washington, 7. decembra Po vesteh, ki so prišle na gtavni sedež ustanove UNRRA v Wa-shingtonu, se bodo po intervenciji Zavezniške vojaške uprave v ameriškem zasedbenem področju v Nemčiji begunci — državljani Združenih narodov — lahko vpisali na univerze In na trgovske šole v številu, ki odgovarja 10% števila vpisanih oseb. Pobudo sta spožili UNRRA ln vojaška vlada, da bi tako dali možnost tistim beguncem, ki imajo zadostno predlzobrazbo, da lahko obnove v pričakovanju, da se bodo vrnili v domovino, svoje študije. Vlsokošolci bodo dobili stanovanje in hrano v posebnih stanovališčih, ki jih bosta dali na razpolago vojaška uprava In uprava, ustanove. UNRRA. Zdaj organizirajo takšne domov« v Heidelbergu Neuspeli atentat na Nahas pašo Kairo, 7. decembra Včeraj popoldne Je bil na bivšega ministrskega predsednika Nahas Paso, voditelja wafdistlčne stranke, poizkusen atentat. Ko je odhajal z nekega strankinega sestanka, so neznani ljudje vrgli na pot bombo, ki pa ni povzročila škode. Bivši ministrski predsednik je ostal nepoškodovan. Aretacija princa Konoja Tokio, 7. decembra General MacArthur je odredil aretacijo princa Konoja, bivšega japonskega ministrskega predsednika In osem drugih japonskih osebnosti, med katerimi sta tudi markiz Kolči Kldo, vojni pomočnik, cesarja Htrohita ln Japonski poslanik v Berlinu od 1. 1936 do oknoe. vojne, general Ožimo, stalnost*, pravi poročilo. »Abnormalnosti njegovega obnašanja so se pojavljale ln izginjale v sorazmerju z večjimi ali manjšimi vtisi, ki so nanj vplivali. Hess je dolgo časa hlinil duševno zmedenost, nehal pa se je pretvarjati prav v trenotku, ko bi lahko upal, da bi mu hlinjenje rešilo življenje. Nobene določne razlage ni mogoče dati, zakaj se je prenehal pretvarjati, saj je to zanj predstavljalo skrbno pripravljeno obrambno sredstvo. Vendar pa so možne nekatere pametne domneve. Med temi Je na primer dejstvo, da so Hessa postavili v družbo ostalih obtožencev po dolgi dobi, ki jo lahko dejansko označimo z izolacijo. Razen tega j« možno, da se je Hess odločil prenehati s hlinjenjem iz strahu, da ne bi bil upravičen braniti se in da ne bi bil več med glavnimi osebnostmi razprave. Hess trpi na selektivni histerični duševni oslabelosti značaja, ki občuti vtise emocionalne nevrotične narave. Ne zaveda se popolnoma pomena svojih simptomov in čeprav bi bila njegova sposobnost za mišljenje nedotaknjena, je vendar pri zasliševanjih ne uporablja in je mogoče ne bi uporabljal v različnih obdobjih razprave. V tej točki soglašajo vsi psihiatri, ki so ga pregledali. Ko so Hessa poklicali pred sodišče na gaslišanje, se je pripetil dogodek, ki je kljub temu, da je izzval nemalo začudenja, vendarle naravni odraz obtoženčevega duševnega stanja. Hess je Sporočil, da je njegov spomin znova v redu in da je do tega trenotka iz taktičnih razlogov simuliral Izgubo svojih duševnih sposobnosti. Trdil je, da je njegova sposobnost osredotočenja misli še vedno nekoliko oslabela, dodal pa je, da lahko razume vse, o čemer govorijo ter da prevzema nase vso odgovornost za dejanja, zaradi katerih stoji pred sodiščem. Odklanjal je le pristojnost sodišča. Oči vidno je, da sta teatraličnost In dramatičnost Hessove izjave ln njegovega zadržanja samo jasen dokaz njegovega nenaravnega duševnega stanja. v glasovanja in sl s tem pridržali svobodo bodočega delovanja. Upa tudi, da ga bodo podprle nekatere izmed najvažnejših dežel. Izjavil je, da je Kitajska pripravljena odpovedati se pravici glasovanja pod pogojem, da se odločijo za to tudi Franclja, Velika Britanija, Sovjetska zveza in Združene države. Češkoslovaški zunanji minister Jan Masaryk je izjavil, da je proteinu predlogu in da se je treba izogniti nepotrebnim »porom o listini. Pripravljalna komisija Združenih narodov je dosegla splošen sporazum, ne, čigar osnovi bo gospodarska in socialna komisija nove organizacije nadaljevala delo odseka za zdravstvo in opij, poleg tega pa tudi še naprej vodila statistiko zveze narodov. Komisija bo prevzela tudi knjižnico, arhive in zbirke mednarodnih pogodb Zveze narodov. Odložili pa so vprašanje, ki se nanaša na različna posojila, ki so Jih dali pod pokroviteljstvom Zveze narodov med obema svetovnima vojnama. Sovjetski delegat je pripomnil, da so imela ta posojila politični značaj; zaradi tega Je odklonil misel, da bi se jim Združeni narodi pridružili. Ameriški senat In Združeni narodi Ameriški senat je odklonil tri popravke, ki so predlagali omejitev udeležbe Združenih držav v organizaciji Združenih narodov. Predlog, ki ga je stavil senator Forrest C. Donnell, naj bi oblast predsednika Združenih, držav, da določi prispevek v četah varnostnemu svetu organizacije Združenih narodov, pravno imeli za besedilo pogodbe ln bi Mii zanjo potrebni dve tretjini glasov, js senat odklonil s 57 proti 14 glasovom. Drugi predlog, Id zahteva, «£ ZAPISKI li n ali Harold Laski Prof. Harold Laski je eden izmed najbolj znanih političnih publicistov sodobne Anglije, Po poklicu, je profesor na londonski visoki šoli za politične nauke, Obenem je tudi predsednik izvršnega odbora laburistične sti^mke. Kot tak ima ' velik ugled, vendar je laburistična stranka morala le večkrat izjaviti, da so posamezni pogledi na politična vprašanja zasebni pogledi prof. Laskija in ne stranke kot celote. To zaradi tega, ker se profesorjeve izjave včasi ne ujemajo s splošno politiko stranke. Vsem mora biti danes že jasno, da se svetovni ln tudi evropski politični položaj z vsakim dnevom slabša. Polovični upor v francoski Indo-ktnl, težka vprašanja v Nizo?-- --‘-i Vzhodni Indiji, previdnost Velike Britanije pri obnovi v Burmi, malajskih državah In celo na Ceylonu — vse to Je dokaz izvestne napetosti. Na Bližnjem Vzhodu je položaj še težji, posebno v Palestini, Nemčija predstavlja nevarno »praznino* ln nieni bodočnosti ti glad, bolezni in mraz. Na Balkanu opažamo vrenje, medtem ko je bodočnost Grčije in Italije zagonetka, ki je danes še nihče ne zna rešiti. Na Poljskem so se znova pojavili »pogromi* proti Zidom, na Češkoslovaškem izganjajo Nemce: vse to Ima podobnosti v vedno večjem razpadu v Španiji, kakor tudi v skoraj histeričnem splbšnem razočaranju v Franclji, ki se je pokazalo v Franclji ob Lavalovem procesu. Zelo malo ljudi je lahko zadovoljnih s politiko genesala Mac Arthurja na Japonskem, kakor tudi z njegovo pretnjo, da bo odstopil, če bi njegovi »avtokratski* vladi pridelili komisijo Združenih narodov, kateri so zainteresirani pri upravljanju Japonske. V zad- * njem času sem srečal veliko ljudi, pri katerih sp je navdušenje, ki so ga kazali ob priliki obeh dnevov zmage nad Nemčijo In Japonsko, spremenilo v nestrpno mrzlico, ker mir tako počasi prihaja. Tudi znana ameriška »vitalnost* je videti precej zmanjšana v tej duševni megli, v kateri živimo. . Nihče izmed nas ne bi smel v tem nesrečnem trenotku zagrešiti kritike, ki bi oteževala ureditev sveta. V zadnjih šestih letih smo videli toliko trpljenja ln toliko barbarskih ruševin, m se nam zdi najvažnejše iskati pot za čim prejšnjo obnovo in čim globlje razumevanje. Kaj nam stoji na poti? Odgovor je po mojem mnenju dvojen. Deloma je vojna utrujenost povzročila, da so ljudje dali prednost čustvenosti pred treznim razmišljanjem, s katerim bi morali reševati- sporna vprašanja. Zaradi tega je postalo reševanje tudi manj pomembnih vprašanj precej težavno. To delo otežujejo tudi posebni interesi, ki jih ljudje branijo ln jih nočejo opustiti: branijo preteklost, ker se bojijo bodočnosti. Vsaka propaganda je usmerjena tako, da nam nekatere stvari predstavlja v slabi luči. Kadar se mora utrujena pamet odločiti za težaven posel »premišljevanja*, namesto za mnogo lažje »čustvovanje*, se pogostoma odloči za drugo, prepričana, da je izbrala prvo. Potem ko vidi, da lz čustvovanja ne pride nujno do prepričanja, ne poizkuša doumeti napake, temveč takoj obupa nad tem. da bi bilo potrebno Iskati vzroke, ki so prepričanju v prid. Po mojem mišljenju je jasno, kaj je* bilo vzrok, da je propadla londonska konferenca zunanjih ministrov. Vzrok je bil strah. Le-ta je bil v Londonu,, Moskvi in VVashingtonu. Nihče ni hotel tega priznati Nihče ni hotel o tem govoriti in sprožiti razprave o posledicah, ki so nujne. In vendar pridemo lahko do sporazuma samo, če bodo odgovorni predstavniki vlad in narodov o tem raz-pravljali. V nasprotnem primeru ne bo večina njihovih sestankov imela pomena, kajti nihče ne bo hotel povedati svojih pravih' namenov. Vsakdo uporablja Iste besede v popolnoma različnem smislu in pomenu. (Nadaljevanje prihodnjič) bi ameriški delegat in njegov namestnik v varnostnem svetu ne Imela diplomatskega položaja poslanika ln ministra, je bil odklonjen s 46 proti 15 glasovom. Predlog, ki je zahteval odobritev senata za Imenovanje predstavnika Združenih držav pri glavni skupščini Združenih narodov, je senat odklonil z 31 proti 27 glasovom. Ameriški senat pa je s 65 glasovi proti 7 odobril zakonski osnutek, ki bo podredil skupino ameriške oborožene sile varnostnemu svetu organizacije Združenih narodov za zaščito miru ln varnosti. V osnutku, ki ga bodo predložili reprezentančni zbornici, so predvideli, da se bo moral predsednik sporazumeti z varnostnim svetom o številu In vrsti potrebnih edinlc. Ameriški odposlanec pri varnostnem svetu bo Imel naslov »izredni opolnomočenl poslanik*, dobo njegovega službovanja pa bo določil predsednik, \ Sehvanski nosači čaja Cesarska pot iz Kitajshe v Osrednjo Azijo - Gorski rod, ki nikdar ne pride v nižine izpod 3.000 metrov nad morjem Zahodno od Cungkinga le ki čud o-vita pokrajina, ki je Japonci v dolgi vojni e Kitajci nikoli niio zasedli. Ta kotiček ločijo od ostalega tvetu visoke gore in kilometre globoki prepadi. Zaradi tega se velikega dela Osrednje .Atije novi tat in civili-aaoija niso dotaknili, Marljivi prebivalci to ob pobočjih gora issekuli terate, kjer sadijo ril. Potoke to »peljali ob teratah, da namakajo nasade in naplavljajo blato, ki ga mlade tadikt potrebujejo ga ut petno rast. Najmočnejši molj« im svetu Behvanskl nosati taja to nujmot-nejli molje »a svetu, čeprav je mb lijonom teh mol in tena ril skoraj edina hrana, Notati tovorijo čaj tu Tibetance, ki ga porabijo velike ko-litine, Behvanska pot je bila nekot — sa tata oeiarttva — volna tvega med Pekingom in Lahtta. Četudi ni Uroka niti 2 metra (n jt igraje* n n 4« neenakomernih »kul, jt bila »kotli stoletja. glavna prometna lila v velikem oetartivu, V teh časih »o ossarskl »ti u »J čineli prepotovali t, 100 kilometrov dolgo pot od Pekinga do Lahsse. Teden dni potovanja »ahodno od Cungkinga »e dviga Tibetanska vieoka planota, k* »t razteza vet kot 1,100 kilometrov proti severu in jugu ob sahodni kitajski meji. Pot vodi po globoki in »HkaiHti dolini. Na obeh straneh m dvigajo k neb« skalnati vrhovi in oesta ga. vgpinja vedno vile v gore, Prva tibetansko mestsoe in nilj kitajskih nagote v taja je Tetsien-lu. Kitajci namreč »e hodijo dalje proti zahodu, s kosn divje gorovje Tibeta. V TaUlenluju pretovorijo ta j na mule in ponije, Domačini, Bohvanoi, ga tovorijo preko gora na trlilča v notranjo*h detel*. Gorsko mestec* Taliienhi je živahne mestece in po njegovi h ulioah hite obrasli, krepko rolčeni molje, ki »o vedno dobre volje. Vsi so nad meter so visoki, njihova od sonoa in vetra ogorela lica so vedno nasmejana, dolgi lasje pokrivajo ramena ali pa jih nosijo »vite okoli glave, 3*hvanoi so pravi gorski narod in večino I* nikoli v tivljonju pot ni prinesla v nitine pod 1.009 me* trav, Za obiska nimajo velikih skrbi, ker so leto in simo odet* v kogje kole, Polet{ #i kolo ogrnejo prtko enega ramena, v mreli gorski zimi se pa dobro zavijejo v toplo koluhovino, do selo utrjeni J n dobrega zdravja. Trdno »dravje pripisujejo temu, ker pijejo velike količine rmasle-nega čaja*, ki bi »a nul okus Ml vse prej kot jirijeten. Ko tovorijo Čaj prtko hribov, se med potjo večkrat ustavijo in si na sledeči način pripravijo svojo najljubSo pijačo: vreli čaj precedijo skozi lesena sila v visoke in tiske posode, dodajo prit »ali in kos lurkega masla. To rudno zmts krepke stepajo g lesenim baltom, dokler ne postane kot gosta Juha. Pijejo jo it majhnih lesenih skodelic, Ko pije drugo ali tretjo skodelico, Behvaneo nadrobi vanjo pest stsambe» to je neka riieva jed, ah pa s prsti smrčka v kepo praženega ovsa in celo stlači v uslu, ter tako izpopolni svoje nenavadno kosilo. ZraCnl napadi na Nemčijo Vojno ministrstvo v Washlngto-nn jo Isdalo celotni seznam Izgub, ki sta jih RAF in USAAF imela v aračnlh napadih na- Nemčijo. Izgubo RAFa zn atu Jo 79.281 mol in 22.000 letal. USAAF je izgubil 79,365 mo* in 18.000 letal. Ko »o napadi bili najmočnejši, js sodelovalo 28.000 letal in 1.300.000 mo*. Najhujši napad na Nemčijo je bil tisti, ki ga je izvršil RAF avgust« 1B43 na Hamburg, Po nemških cenitvah Je bilo 80,000 do 100,000 oseb ubitih ter porušenih 1/9 Mi■ . TRŽAŠKA KRONIKA I Angleška obala TRŽAŠKO MESTO NOVO UPRAVNO PODROČJE Agencija VZN poroča, da bo občina Trat postala ločeno upravno področje, ki se bo Imenovalo «Po

. uro. Kadnja vožnja bo ob 29 ur' Vozni ped za praznike bori objavili pozneje. Vlomi Istih neznancev Predvčerajšnjim »večer med 19. In 31, uro, so vdrli neznani vlo milcl V skladišča z zelenjavo Ir sadjem Carla Danteltsa, v ulic' Trento 13. Odnesli so raallČnega blaga za 20 tisoč lir- GORICA SEDEMNAJST OBSODB proti motilcem demonstracij ZakljuGsk procesa, ki Je trajal vEsra] do polnoči Včeraj- »o ob pozni uri ponoči zaključili proces proti demonstrantom 4. novembra. Dopoldne ln popoldne so govrlll odvetniki Birsa, Blessi in Luzzatto. Javni tožilec je predlagal, da obtožence obsodijo, ker so prekršili razglas ZVU, godiš:« je po posvetovanju Izreklo naslednjo sodbo: Za nekrive so spoznani naslelnji obtoženci, ki so jih takoj spustili na svobodo: Avgusta Marušča, Štefanijo Siličevo, Foaoholina Mar ohettija, Ivana Pallfla, Iro Parislja, Pavlo Dornlkovo, Kristjana Bizjaka, Metoda Bizjaka ln Danico Vertovfievo, Marcel Pintar je bil obsojen na mesec dni zapora, 'od tega na 9 dni pogojno; tri dni, mora še odsedeti; Inlgio Comuzal, na mesec dni zapora, od katerih je 36 dni že odsedel tn 4 dni pogojno ter na 3000 lir globe; Franc Petejan na mesec dni zapora, od tega 18 dni pogojno, 3 dni mora še odsedeti; Fellcita Venlca na 46 dni zapora, od tega meseo dni pogojno, tri dni mora še odsedeti; Danioa Juriče-va na 48 dni zapora, od tega me- Omalitav uporab« •iGktricnaga loka Vse prebivalstvo, ki uporablja električni tok, tako v gospodinjstvih ali v obrtne namene, opozarjamo, da mora »krajno varčevati In smotrno urediti potrošnjo elek.rione energije. Zato: strogo je prepovedano uporabljati električne peči in grevce; prepovedane so vse elekrične svetlobne reklame; prepovedano je uporabljati industrijski tok med lfl.30 ln 10,30 uro. fle ne bodo potrošniki strogo izvrševali navedenih predpisov, bo električno podjetje prisiljeno proti njim nastopiti z največjo ostrostjo. Zaradi boljšega razumevanja položaja, opozarjajo, da Je takšna omejitev potrebna, ker ao gorička električna podjetja preobremenjena, posebno v večernih urah, zaradi česar bi lahko prišlo do velikih poškodb, ki bi potem povzročile popolno prekinitev oddaje električnega toka, Občinska podjetja v Goriol dostavljajo, da »s omejitve in urnik oddaje toka (od 13 do 16 ure ob delavnikih), ki »topa danes v veljavo, tikajo samo goričkega okrožja, ki jim dodaja podjetje elektriko. V področju Lučenika bo električni tok omejen samo v ponedeljek, sredo in petek od 7.30 do 11 in od 12.30 do lfl.30 ur«. C«n« nekaterim vrstam blaga 3 B. decembrom so stopile v veljavo naslednje osne »a sledeče blago: maslo 320 lir, rt* navaden 83.60 lir, rti polfln 88,80 lir, riž f|n 42,40 ilr In namizni str sColomht 190 Ur. Trgovin« v soboto Trgovska »vesa javlja, da je »' bata 8. decembra določena kot pol praznik. Trgovin« naj bodo ih poldne »aprte. V nedeljo bodo trgo vlne zaprte ves dan. MALI OGLASI izbrana zimska JABOLKA s sončne Tirolske, najlepei okre« za mizo, lepo darilo sa »v. Miklavža, božič, novo leto, godove, itd. dobite v skladišču: Androna 8. Eufemta 3 (podaljšek Via Unl-versttš). Odprto od 8,30 do 12-14,30-18. ure. U899 RADIO Sobot«, 8. decembra 7 glasba za dobro jutro! 7.15 »lov- vesti; 7.30 ital. vesti; 7,65 pestra jutranja glasba; 10 prenos Iz Vidma; 13 orkester Nlcelli; 12.28 nločoe; 13.36 predavanje v slovenščini; 13.45 slov. vesti; 13 ital. vesti; 18.18 reproduciran« glasb«; 13.30 operna glasba,; H pregled vesti; 16 prenos la Vidma- 18 komorna glasba; 1818 orkester pod vodstvom dirigenta Mojetta; 19 orkester (slov,); 30 slov. vesti; 20,18 ital, vesti; 30.80 lahka glasba: 21 mladi umetniki; 31 30 komedija; 22 za koneo tedne (slov.); 22.30 plesna glasba; 83 Ital. vesti; 3340 slov. vesti; 23.20 nočno zabavišče. Glavni urednik: PRIMOŽ B. BRDNIK Izdaja A. I. ». SINE 4. UMORJENI MORILEC (U«t©UtlT»U;a zgodba) »Vodim buffet pri garaži gospoda Granta.* »Ali ste dr. Thompsona, zaradi katerega smo vas posvall sem poznali?* »Seveda »em ga, saj je večkrat j ustil pri nas oprati »voj avtomobil In je medtem čakal v buffetu.* »To je pa res čudno. Gospod Grant je Izjavil, da sploh ni prestopil praga njegove garaže*, je dejal B!lly, čeprav je lastnik garaže povedal Isto kot Kmma. »Se Je gospod Grant pač zmotU*, je nekoliko zmedeno nadaljevala Kmma. »Jaz dobro vem, da »ta se veokrat po celo uro razgovarjals ir. naš šef je odšel večkrat tudi na obisk v zobozdravnikovo vilo,* »Zelo zanimivo*, j« dejal BtlJy ih kimal z glavo, »Kaj morda poznate nekega Clarka? Dognali smo, da Je vrrjetnn v zvezi z umorom dr. Thompsona.* Emma je tronotek počakala, nato pa odločno odgovorila: »Ne! Nobenega!* Gairry *e je Jezil na Btllyja, ker je prehitro omenil Ime, na katero je »tavll vse nade; kot pa Je pozneje videl, tudi B!lly ni bil neumen, »Na žalost vas moram pridržati v zaporu gospodična Emma*, je dejal Bllly ln jo prebadal z očmi. »Zakaj?* je planilo iz nje med prvimi solzami. »Ker niste govorili rssnioa*, je dejal mirno In nadaljeval: »Mar mislite, da »mo mi tačas spali? Mar mislite, da ne vemo, da »te predvčerajšnjim ob devetih ponoči de-lili v garaži zlato, da st« zato poklicali Clarka, da vam je dr. Thompson dobavljal arzen, s katerim ste zastrupljali svoje žrtve, katere »te potem Izropali, Te nočete povedati rrrpioe, bruno tudi brez vas našli zločince, s katerimi boste sedali na zatožni klopi, Ce pa poveste ndaj vse, ksr veste, se bosta s tem režlll zapora!* je že pristavil. Emma Je poslušala brez diha ln nato planila v Jok, Garry je uvidel, da njegova navzočnost ne bo odveč ln J« stopil v zasllševalno sobo. Dekla ga Je »posnalo in s« Je popolnoma zmedlo. »Ne bojte se! Ne bomo vas pojedli. Samo povejte nam, kar veste, pa boat« spet svobodni In boste smeli oditi domov*. »To vem, a gospodar ml Je dejal, da me bo ubil prav tako kot Thompsona, če bom kaj Izdala*, »No potem boste pa pri nas ostali, če ae bojite. A bodite brez skrbi, nihče ne bo zvedel, kar boste povedali, dokler ne bomo aretirali zločincev, Torej povejte, kar veste!* Je ukazal s alužbentm glasom. Kmma je obrisala oči ln začela: »Kmalu ko »em prišla v službo k Grantu, ml je nekoč prinesel tri praške ln dejal, naj Jih shranim, Nekaj dni pozneje pa »e je pripeljal v ganžo a krasnim Packardom neki baron, Sodri je v buffetu in tožil, da str boli glave Grant ml ir nvn»ai, nnj ir... s .im rTjf.n od praškov, ki ml jih je prinesel ne- kaj dni preje, Dala sem mu ga, in popil ga je z limonado, Ko mu ja čez četrt ura postalo še bolj slabo, ga je Grant odvedel v sosednjo sobo, kjer Je uojrl. Bil je zastrupljen. Njegov avtomobil so še isti dan prebarvali in ga odpeljali na sever prodat, barona pa ao razsekali na kose in jih zmetali v kanal,* Je izpovedala-«Kdo je pri tem pomaga)?* je vprašal Garry z vidnim zanimanjem. »Takrat sta bila zraven samo mehanik Jaok ln zobozdravnik Petterson*. »In zakaj tega niste Javili policiji?*- »Clark ml je dejal, da me bodo zaprli, ker sem takorekoč Ja« zastrupila barona, ki so ga potem oropali. Bala sem se. da bi se to res zgodilo, pa »em molčala*. »In kdo Je Clark?* »Granta so zločinci tako klicali*. »Koliko pa je bilo zločincev?* J« nadaljeval Oarry. »Začeli go že omenjeni trije, potem pa sta prtžla Se neki šofer in neki poštni uslužbene^*, »In kje je zdaj Jack?* »Jack Je mrtev, Nekoč, ko »n delili p'"M, sn ar april m ga je naslednji dan Clark zastrupil*. »In zato je uporabil amen, ki ga Je presrbei Petterson. N*?* »Dal* je odgovorila začudena, sin koliko oaeb je ta zločinska tolpa umorila?* »Jaz ae spominjam vsega skupaj pet, a Jih Je gotovo več, ker ao večkrat delili plen med seboj*, »In kdo ubil Pettersona?* »Ne verni* »In kje so ze sestajali tl zlo- člnol?* »Navadno v kanalu pod garažo*, »gamo še eno vprašanje, Kje menite, da bi zločince najlažje ujeli vse skupaj? Ali se v kanalu sestajajo vsi trije?* «Navadno! In tam jih boste lahko uj«l|», »In kje je vhod v kanal?* »Jaz nisem bila še nikdar v njem. Vem le toliko, da je ključ od garaže vsak dan, kadar so se sestali, vzel Clark e seboj*. »Hvala. Za zdaj vemo dovolj. Zagotavljam vam, ds o vaših izpovedih ne bo »vedel nihče in se zato lahko brez skrbi vrnete na Jackson Road. Ce bom kaj rabil, m bom pripeljal tja sam In vas bora oa skrivaj povprašal*. »Prav, toda zaprli me ne boste, ko-bosi e. Clarka in ostal« dv«?» «Ne» je zagotavljal Garry, čeprav sec dni pogojno, 3 dni mora še odsedeti; Franc Perko n« mesec dni zapora, od tega 18 dni pogojno in 2000 lir globe; Mloheie Zoro na mesec dni zapota pogojno; Marija Blažlčeva na mesec dni zapora, od tega 10 dni pogojno; Darinka Boškinova na meseo dni zapora, od katerih je 21 dni pogojno, 9 dni mora še odsedet«; Alma Nemčev« na mesec dni zapora pogojno; Alojz Nerdln na 2 meseca zapora, od tega 18 dni pogojno, 16 dni mora še odsedeti; Jerika Reščičev« na mesec dni zapora, od katerih mora še odsedeti 9 dni; Josip Saksida na mesec dni zapora pogojno; Alojz Žižmond na dva meaeoa zapora, od tega 1 mesec pogojno, 13 dni mora še odsedeti, tSanislav Žižmond na dva meseca zapora, od tega 1 mesec pogojno, 19 dni mora še odsedeti in SOM lir kazni; Ciril Furlan na dva meseca zapora pogojno ln na 4500 lir globe. Razpravo so zaključili 38 minut po poiijočt, predsednik sodišča Je1 bil poročnik John J. gcanlan; Javni tožilec je bil Teodora N. Bonbe-ker; tolmač Josip Tavčar. Je vedel, da bo morala tudi ona sesti na zatožno klop. »Hvala lepa!* Je dejala, ko je odhajala. Garry Je odgovorili »Na svidenje*, Zvečer sta z Bil!yj®m s ponarejenim ključem vdrla v garažo, kmalu ko ae Je stemnilo in so odšli zadnji uzlužbenoi. Z malimi svetilkami »t« našla vhod v kanal. Billy je ostal na straži, Garry pa Je zlezel po vzidani lestvi v globino, Kmalu pa »ta uvidela, da sta napravila veliko napako. Nobeden se namreč ni prepričal, če zlo činel niso bili morda domenjeni *» sestanek, Bili so. Garry j* preiskoval kanal. Z> skrivališče Je bli zelo pripraven. Kanal J» segal namreč nekoliko dalje od garaže, ki pa ga mao uporabljali, ker parcela nad njim še ni bila sezidana. Eločinot so si tam uredili pravo sobico, Gprry je hotel vstopiti, ko se je »godilo nekaj strašnega, Kljub temu, da Qarry ni bil strahopetec, mu je poetalo teeno pri srcu in ni vedel, kam neJ »e obrne. Bližal ja namreč, da se je na dvorllču uetavil avtomobil, v ključavnici garažnih vrat je »aškrtal ključ, Bll!y se je hitro snsžel, (Nadaljevanje prihodnjič)