1 Leto XIII. | Štev. 9p°/	TELEFON-. UREDNIŠTVA 25-67 UPRAVE 28-67 POSTNI ČEKOVNI RAČUN 11.409	Maribor, torek 2. maja 1939	NAROČNINA NA MESEC: Prejeman v upravi ali po pošti 14 din, dostavljen na dom 16 din, tujina 30 din	Cena din 1 —
Poljska ne bo popustila
Priključitev Gdanska, gradnja ceste in železnice čez Pomor<ansko in izjemno stališče nemške manjšine £e nezdružljivo z interesi in suverenostjo poljske velesile — Popolna solidarnost Anglije in Franci e s poljskim stališčem — Grožnia nemškega tiska
VARŠAVA, 2. maja. Hitlerjev govor pretekli petek in odpoved nemško -poljske pogodbe na nadaljnje stališče Poljske nista vplivala. Poljska ostane slej ko prej nepopustljiva in budno na braniku svojih narodnih in državnih interesov. Na konerencah odločujočih državnikov in zastopnikov vojske, je bilo soglasno sklenjeno, da Poljska ne bo stavila Nemčiji s svoje strani nobenih pobud za kakšna pogajanja o ureditvi medsebojnih odnošajev aH sklenitev nove pogodbe. Poljska se zaveda, dane sme nasproti Nemčiji popustiti niti za las, kajti vsaka žrtev, ki bi jo dopu- stila v korist Nemčije, bi dala Berlinu pobudo za nadaljnje nove zahteve. To je dokazala dovolj jasno usoda Češkoslovaške, po katere poti pa Poljska nikoli ne bo šla. Vse drugačne vesti, ki se širijo v delu tujega tiska, so zlagane in tendenčne.
STALIŠČE V ZADEVI GDANSKA.
Predvsem so se pojavile take vesti glede Gdanska. Zatrjevalo se je, da je Poljska pod določenimi pogoji pripravljena pristati na priključitev Gdanska Nem čiji in da se je 'v smislu takega nasveta zavzela pri varšavski vladi tudi vlada
bi bili obenem podrejeni Poljski in Nemčiji, Muscickemu in Hitlerju, pač pa jim bo še nadalje nudila vse manjšinske pravice, ki so v skladu z republiko.
VSE JE ODVISNO OD NEMČIJE.
To je uradno in nespremenljivo stališče Poljske v vseh glavnih vprašanjih. O
Velike Britanije. Uradna agencija PAT je j tem stališču so poučene tako vlade Nem-
to odločno demantirala. Priključitev Gdan ska Nemčiji bi povzročila takojšnjo vojaško utrditev mesta in ozemlja. Gdansk bi postal, kakor postaja sedaj že Klaj-peda, nemško pomorsko, letalsko in su-hozemeljako oporišče in izhodišče za napad na poljsko Pomorjansko (koridor).
Ker Poljska še ne razpolaga z zadostno bojno mornarico, v tem primeru uspešna obramba koridorja sploh ne bi bila mogoča. Zaradi tega Poljska na spremembo položaja Gdanska nikakor ne more pristati in bi smatrala vsak nemški poizkus nasilno zasesti Gdansk za akt enakega pomena, kakor direktni napad na Poljsko samo. O tem stališču sta dobro informirani tudi vladi Velike Britanije in Francije, ki se s poljskim tolmačenjem vprašanja popolnoma strinjati.
STALISCE V ZADEVI KORIDORJA.
Prav tako ne more Poljska pristati na nemško zahtevo po zgraditvi nemške eks-terltorialne ceste in- železnice čes Pomorjansko (koridor). Taka eksteritorialna prometna pota čez to ozemlje bi pomenila kršitev principa suverenosti poljske republike in bi Mia nevzdržljlva s položajem Poljske kot velesile. Razen tega bi vojaško in narodno ogrožala Poljsko.
Nemčija bi mogla na ta način čez samo poljsko državno ozemlje vsak čas in brez kontrole premikati svoje čete. Mogla bi vsak trenutek zasesti ta pota s svojo vojsko in odrezati Poljsko od morja. Razen tega bi služila ta cesta in železnica, uprav Ijani po nemških uradnikih in nameščencih, širjenju destruktivne propagande med poljskimi državljani, zlasti onimi nemške narodnosti. Takega trna v poljskem telesu Poljska ne bo mogla trpeti.
STALIŠČE V ZADEVI MANJŠIN.
Isto velja končno tudi glede nemških zahtev za ureditev posebnega privilegiranega stališča nemške narodne manjšine gleško pomoč, na Poljskem. Poljski Nemci so kolonisti «?vo. pogodbo^ in potomci kolonistov na kompaktnem poljskem narodnem ozemlju in poljski državljani. Zanje veljajo zato isti zakoni, kakor za vse ostale nemške državljane.
Njihova država je izključno Poljska, njihova vlada je samo varšavska vlada in njihov vrhovni vodja je prezident republike. Izven Poljske nimajo poljski Nemci nobenih vlad in vodij, ki bi j^_m®Sli
čl je in Italije, kakor Velike Britanije in Francije. Poljska nima nasproti Nemčiji nobenih sovražnih namenov, najmanj pa kake napadalne. Ako pa seže Nemčija po kakršnih koli ukrepih, katerih namen bi bil, s silo uresničiti načrte, ki so za Poljsko nesprejemljivi, bo Poljska odgovorila z orožjem in dokazala, da ni češkoslovaška. Odločitev o nadaljnjem mirnem in prijateljskem sožitju med Poljaki in Nemci, ali o vojni, je zato sedaj izključno le v rokah Berlina.
SOLIDARNOST DEMOKRACIJ.
LONDON, 2. maja. Angleški tisk soglasno naglaša odločnost Velike Britanije, da v vsakem primeru in takoj priskoči na pomoč Poljski, čim bi jo zahtevala. »Times« pišejo, da je minilo komaj leto dni,
ko je Goring izjavil, da se ČSR ni treba ničesar bati s strani Nemčije. Nekaj mesecev nato je Hitler naglasil, da Čehov v svojo državo ne želi. Kaj je sledilo nato, je znano. Tega naj se Poljska dobro zaveda in vztraja neomajno pri svojem odločnem stališču. Ve naj, da ji bosta stavili tako Anglija kakor Francija takoj na razpolago vso bojno silo, čim jo bo ona sama po lastnem preudarku zahtevala, kakor je določeno tudi v garancijski izjavi.
SKLICANJE POLJSKEGA SEJMA IN SENATA.
VARŠAVA, 2. maja. Sejm in senat se sestaneta 5. maja, ko bo zunanji minister Beck odgovoril Hitlerju. Ves poljski tisk odklanja, da bi Gdansk prišel pod popolnoma nemški vpliv, ker zavzema to mesto, ki leži ob ustju največje poljske reke, izredno važno mesto za Poljsko.
POSVETOVANJA V VARŠAVI.
VARŠAVA, 2. maja. Poljski poslanik v Berlinu, Lipski, je včeraj odpotoval iz Berlina in prispel v Varšavo. Sodeloval bo z zunanjim ministrom Beckom pri dokončni stilizaciji poljskega odgovora Hitlerju. Danes je pa prispel, prvič po ustanovitvi Litve, sem vrhovni poveljnik litvanske vojske. Tudi ta obisk je v zvezi s poljsko steljo za ustanovitev skupne obrambne fronte z baltiškimi državami.
KAMPANJA NEMŠKEGA TISKA.
BERLIN, 2. maja.Nemški tisk vedno bolj stopnjuje kampanjo proti Poljski in se bliža že metodam, kakršnih se je lani posluževal nasproti bivši ČSR. Listi groze že odkrito z zasedbo Gdanska in koridorja. -
Zapiski
Trenutni evropski položaj
ODMEVI POLOŽAJA, AKCIJ IN, PROTI AKCIJ V DANAŠNJEM PARIŠKEM TISKU. ZAUPANJE V ODLOČNOST MIROVNE FRONTE.
PARIZ, 2. maja. Današuji pariški lisk se bavi v glavnem s poljsko-nemško napetostjo. ,,La Republique“ javlja: „Besedo ima Poljska*1. V Varšavi izjavljajo, da so sicer pripravljeni, skleniti z rajnom nov dogovor, toda dovoljena naj bo pripomba, čemu sklepati pogodbe, ko ‘jih pa Nemčija odpove, kadar se ji zljubi? Nemčija je pač računala z nezanimanjem zahoda glede Poljske, toda londonski merodajni krogi prav sedaj z vso odločnostjo poudarjajo, da bo Anglija stala v vsakem primeru na strani Poljske. „Le Figaro“ rezonira, da bi bila Poljska izročena na milost in nemi-
lost Nemčiji, če bi sprejela njene zahteve. S treh ali štirih strani naenkrat bi Nemčija Poljsko lahko napadla, če bi popustila glede Gdanska in dovolila ekstentorial-nost nemške poti preko koridorja: Nemčija bi tako Poljsko lahko napadla preko Gdanska, koridorja, Litve in vzhodne Prusije. Zlasti pa bi ji zaprla dohod na morje, od koder bi lahko računala na an-* p0ijsi<a ],0 iorej skieniia
; Nemčijo le, če njene zahteve *ne bodo izključno le strateškega
značaja. „Le Populairc" ugotavlja, da prihajajo iz Londona ugodne vesti. Včerajšnja seja kabineta je ugotovila, da je an-gleško-turški dogovor že sklenjen, da bo rusko-turški dogovor sklenjen v kratkem, kar je posebnega pomena, če se upošteva, da je ruski interes na lem enako intenziven kakor turški, da se izvedejo garanv cije. Treba pa je hiteti, kajti Nemčija poslavlja v ospredje vprašanje Gdanska. „Le Petit Parisien“ poziva Anglijo, da ostane enako odločna kakor doslej in naglaša, da bo z ozirom na garancije Poljski vsak napadalec moral računati s takojšnjo reakcijo celokupne mirovne fronte. „L* Ex-celsior“ podčrtuje s tem v zvezi važnost včerajšnjega razgovora med poljskim zunanjim ministrom Beckom in angleškim veleposlanikom sirom Ivennardom. V ostaf-lem pa list opozarja, da se v Rimu med nemško in italijansko generaliteto sklepa tajni vojaški pakt, čeprav bolj na pritisk Nemčije, kar je razvidno tudi iz pisanja italijanskega liska, češ da gre le za obramh bo zveze pred napadom, s Čimer si želi Italija ohranili vsaj deloma svobodo akcije.
Velika parada v Moskvi
DEFILE PRED STALINOM NA RDEČEM TRGU. VEC STO TANKOV IN 700 BOMBNIKOV. IZJAVA MARŠALA VOROŠILOVA.
MOSKVA, 2. maja. Sovjetska Rusija j Istočasno ie brnelo nad Moskvo 700 bom biti podrejeni. Nadonalno-sociallstlčna je slavila včeraj na svečan način praz- j bnikov. Delile so zaključile skupine več organizacija je državna organizacija dr- nlk prvega maja. Ob tej priliki se je raz- sto tankov. Vrhovni poveljnik sovjetske žavlianov Nemčije, njena zastava in kiju- vila na Rdečem trgu v Moskvi pred Sta- vojske, maršal Vorošilov, je po končani
.	*	.	-	-	____XI.~	I	.	■	■	v...	I.VI	)i	I_____J!	J	.	•	■	i	•	 •	1-1	n..nlln	*rSl3«l
kasti križ sta pa tudi emblema nemške hnom ena doslej naivečjili vojaških pa-države in nezdružljiva s poljsko suvete- rad na svetiu V oseniinštiridesetostopih nostjo. Zato Poljska svojim Nemcem ne so deHHrali mimo vojaki, delavci in mla-bo pod nobenim pogojem dovolila, da dina, vsega skupaj poldrug milijon ljudi.
paradi dejal, da je sovjetska Rusija vojaško popolnoma pripravljena na vse; kar lahko pride.
Miči no M<)a Hfrohfto
Japonska vojna proti Kitajcem traja že dve leti, toda od zmage je japonska vojska oddaljena še skoraj prav tako, kakor je bila v začetku. Japonci so res zasedli ogromne kitajske pokrajine, toda v dejanski oblasti imajo le nekatera mesta in prometne žile. Letos pa izgubljajo dan za dnem celo še postojanke, ki so jih bili prej z velikimi napori osvojili. Voditelj Kitajcev, maršal čangkajšek, je organiziral v tem času vojsko dveh milijonov dobro izvežbanih vojakov, z modernim orožjem in streljivom ga pa zalagajo Rusi, Angleži in Francozi. Ob takem položaju se ne moremo čuditi, da se Japonska v zadnjem času vedno bolj odmika od osi Rim - Berlin in se ne bi hotela zaplesti v kako novo svetovno vojno, v kateri bi imela proti sebi poleg Kitajcev še Ruse, Angleže, Američane in Francoze. Zdi se, da zahteva to novo politiko sam japonski cesar Hirohito ter zavrača svoje generale na previdnejša pota. Proti njegovi volji pa na Japonskem ni ugovora, saj je »živo božanstvo*. Sedanji cesar Miči no Mija Hirohito je bil rojen 29. aprila 1901. in je slavil tako preteklo soboto 38-letni-co življenja. L. 1921. leta je postal regent, 1. 1928. pa cesar.
Hitler — Roosevelt — Mussolini
Washingtonski dopisnik dnevnika „New York Times“ je javil listu, da je Roosevelt pred meseci zaprosil Mussolinija, da bi pozval Hitlerja na sestanek. Trojica bi se zbrala nekje na odprtem morju ali nevtralnem otoku, n. pr. na Azorih. Mussolini jo predlog dostavil Hitlerju in ga istočasno obvestil, da bi Roosevelt rad razpravljal o vseh, tudi najmanjših zahtevah obeh diktatorskih držav v interesu rešitve miru. Hitler je odgovoril, da za nobeno ceno ne more zapustiti Evrope, čeprav uvideva potrebo takšnih sestankov. Vest je zbudila v Ameriki veliko senzacijo in polslužbeni krogi iz okolice Roosevelta jo demantirajo.
Moč veSesil na morju
V letošnjem februarju je bilo stanje pomorskih sil štirih evropskih držav naslednje (prve številke pomenijo linijske ladje, druge križarke, tretje rušilce, če-
Anglija	15	39	97	44
Francija	7	58	38	76
Nemčija	5	6	28	43
Italija	4	19	87	97
»Dai*ly	Mail«	opozarja na	taktično	m
V	UCpnui	J lil« l IrtllVl-
ja premoč v križarkah, Italija pa v rušilcih in podmornicah.
K svobodi tiska v Franclji
V francoskem Službenem listu je izšla sprememba zaikona o svobodi tiska iz 1. 1881. Spremembo utemeljuje vlada med drugim s tem: »Vse, kar izziva sovraštvo, je izdaja. Ohranitev javnih svoboščin se mora prilagoditi in skladati z ohranitvijo kolektivnih interesov. Zato ne more biti noben razlog, pa naj bo rasen ali pa religiozen, ovira, državljanski enakosti. Nobeno dejanje ne sme motiti m žaliti čustva bratstva, ki združuje vse člane velike francoske narodne družine. Nacionalni kolektiv je neposredno zainteresiran, da se onemogoči vse, kar bi netijo sovraštvo med Francozi.«
Vofaški ukrepi Italije
OBISK NEMŠKEGA GENERALA BRAUCHITSCHA V RIMU IN LIBIJI. VPOKLIC TREH NADALJNJIH LETNIKOV REZERVISTOV. NOV KREDIT 4 MILIJARDE LIR.
Maribor, 2. maja.
Interesi mirnega in prijateljskega sožitja med nami m našimi nemškimi sodržavljani, kakor tudi severnimi sosedi zahtevajo brezpogojno, da spregovorimo nekoliko jasnih besed in razčistimo pojme, ki so se v zadnjem času morda zamegliti. Predvsem moramo ponovno naglasiti,. da mi svojim nemškim sodržavljanom, v kolikor so resnični Nemci, nikoli nismo odrekali pravice živeti po prepričanju in načinu njihove narodnosti, seveda ob zavesti, da se to prepričanje in ta način vskladita z interesi sožitja z narodom in državo samo. Iz izkušnje tudi vemo, da je ogromna večina naših sodržavljanov nemške narodnosti to v polni meri upoštevala in še upošteva. Prav zato bi želeli, da bi oni sami izločili iz svo.ie srede tisti nečastni privesek, ki hoče na njihov račun zastrupljati ozračje medsebojnega razmerja.
Ta privesek se rekrutira razen nekaj izjem iz vrst renega-tov, ki jih je ustvarila bivša Avstrija na podlagi raznarodovanja Slovencev. To raznarodovanje je šlo celo tako daleč, da je prepajalo s tujo politično miselnostjo tudi slovensko podeželsko, kmetsko ljudstvo m ustvar-jaikv znane »šbajercijance« in »vindišar-je«, čeprav niti niso obvladali nemščine. Da je bilo to raznarodovanje protinaravno in sramotno bastardiranje, potrjuje sam vodja in kancelar Nemčije Adolf Hitler v svoji knji/gi »Mein Kampf« z naslednjimi, pač dovolj jasnimi besedami: »Moti se, kdor misli, da se da n. pr. iz zamorca ali Kitajca napraviti Nemca, ker se nauči nemščine in je v bodoče pripravljen nemško govoriti. Če se kateremu koli ljudstvu vsili tuja govorica in z njo zabriše najočitnejša razlika med narodi, potem je to kvečjemu ustvarjanje bastardov.« A prav ustvarjanje takih bastardov je bil glavni cilj vse avstrijske predvojne politike na bivšem Sp. Štajerskem, še prav posebno v Mariboru, Celju in Ptuju. S tem torej, da smo po ustvaritvi Jugoslavije to fabTicrnanje bastardov ustavili in bastardom nismo priznali pravice do prištevanja k narodni manjšini, smo storili v smislu navedene teorije resnični nemški manjšini na tem ozemlju samo uslugo, ker smo tudi njo obvarovali bastardiranja.
Sedaj, po 20 letih prekinitve teh metod, se pa pojavlja znova skupina, sesto-ječa večinoma prav iz teh bastardov, ki hoče to bastardiranje obnoviti in nadaljevati. To je stapina, ki se je zbrala okoli lističa »Deutsche Naohrichten«. V lističu sicer trdi, da hoče biti zbirališče in glasnica nemške manjšine v Sloveniji, toda vse njeno delo izpričuje prav nasprotno. Skupina širi svojo agitacijo predvsem med bastardi in celo med slovenskimi delavci in kmeti; širi v javnosti alarmantne govorice in skuša vplivati z vsemi dovoljenimi in nedovoljenimi sredstvi na javno mnenje; najema navadne zločince za dejanja, ki so v popolnem nasprotju z željami in interesi resničnih nemških sodržavljanov m sestavlja oek) sezname oseb, ki ji niso po godu.
Vse to ni le protiza/konito, ampak je tudi v popolnem navzikrižju z nalogami in interesi nemške manjšine, katero hoče po svojih besedah zastopati. S tem pa nedvomno kompromitira to resnično nemško manjšino, ker ustvarja posebno pri Slovencih videz, kakor da je ta manjšina s tem njenim početjem solidarna. Tak videz pa prav gotovo ne more vplivati pomirjevalno in prijateljsiko, ampak budi nasprotno razdor in sovraštvo. Zato smo trdno prepričani, da bodo naši nemški sodržavljani sami poskrbeli za to, da se tako zlorabljanje manjšinskega gibanja po neodgovornih bastardslkih elementih pri nas enkrat za vselej onemogoči ter ustvari med državnim ljudstvom in tuje-rodoi zopet ozračje zaupanja, medsebojnega spoštovanja in sodelovanja.
Ta obojestransko prepotrebni dokaz bomo videli v tem, da se glasilo te skupine »Deutsche Naohrichten« ustavi , ali pa ga prevzame v svoje roke neoporečni in resni predstavniki resnične nemške narodne manjšine ter napravijo iz njega organ svojih narodnih, kulturnih, gospodarskih in socialnih teženj. Drugi dokaz pa bo v tem da se organiziranje manjšinskega gibanja omeji na samo manjšino in se opusti vsaika nadaljna asritacija med Nemci, kaJkor tudi, da se zavržejo me-
RIM, 2. maja. Načelnik nemškega generalnega štaba, general Brauchitsch, je prišel, kakor se izve, v Italijo na Mussolinijevo povabilo. Brauchitsch je bil sprejet v avdienco pri kralju, :n Mussoliniju, konferiral je s Cianom in generalom Parianijem, včeraj je pa v spremstvu generala Parianija odletel z letalom v Libijo. V zvezi z vozaškimi konferencami v Berlinu in Rimu se opažajo v Italiji veliki novi napori, za dovršitev organizacije italijanske bojne sile. Sprejet
tode, ki smo jih gori navedli. S tem ne bo napravljena samo velika usluga resnični nemški manjšini sami, ki obstaja itak večinoma iz podjetnikov, katerih življenjska eksistenca je navezana na
je bil sklep za vpoklic nadaljnjih treh letnikov rezervistov in odobren nov oboroževalni kredit 4 milijarde lir. Nova finančna sredstva se bodo preskrbela iz likvidnih zalog kontroliranih fašističnih financ in bodo vnešena v redni proračun v obliki 10 anuitet. Italijanski listi pišejo, da se je Italija lotila sedaj izvršitve velikega vojaškega načrta za dopolnitev su-hozemeljske obrambe in gradnjo utrdb. Vs| ti ukrepi so odgovor na obkroževalno politiko zahodnih demokracij.
večinsko narodnost, ampak tudi prijateljstvu in sodelovanju med kraljevino Jugoslavijo in Nemčijo. Kajti naloga resnične manjšine je združevati in biti posredovalec ne ločevaiec!	-r.
Peroaas saa.sk.
Or. Stanovnik .n sporazum
Izvršni odbor bivše Slovenske ljudske stranke, skupina dr. Ivana Stanov ' i, je po poročilu »Mrvatskega dnevnika« poslala dr. Mačku naslednjo izjavo: »Izvršni odbor SLS je z največjim zadovoljstvom sprejel poročilo o doseženem sporazumu. Slovenski narod se veseli lepega uspeha bratskega naroda. Slovenski narod se iskreno zahvaljuje dr. Mačku, da je z dosledno vztrajnostjo, požrtvovalnim junaštvom in neomajno vero v moč demokratičnih načel častno izvršil poverjeno mu nalogo in tako omogočil tudi rešenje stare pravde slovenskega naroda.«
r3eograd pamofnefši od Prage*
Pogajanja jugoslovanske vlade z dr. Mačkom so dovedli do sporazuma, ki bo Hrvatom odprl življenjski in delovni prostor v okviru Jugoslavije. Narod, ki je v svoji dolgi preteklosti stvori! neko posebnost, se ne more izpremeniti v drug narod. Poizkus, ki ga je v tem pogledu napravila Češko-Slovaška Masaryka in Beneša, ni privedel do zlitja Slovakov v Čehe ali čehoslovake, nego do razpada države. V Beogradu so bili pametnejši nego v Pragi. Spoznali so, da je doba pretiranega nacionalizma minila. Hrvati bodo v bodoče pod domačo streho in uživali bodo svobodo, dostojno starega kulturnega naroda. Veselimo se, da nastopa vprav v dneh pojačanega in na-glašenega prijateljstva z Jugoslavijo zanjo zora novega življenja (graška »Ta-gespost«).
Osnovni temelji Jugos!avije
Avstro-Nemci so hoteli udušiti jugo-slovansko vprašanje s tem, da so osvojili Srbijo. Niso uspeli, nasprotno, vprašanje so s tem še boli razširili in ga postavili v tak položaj, da ga je bilo treba nuino rešiti. Časovno izginotje Srbije je pokazalo. kako velika nevarnost bi lahko pretila Angliji, Franciji, in Rusiif. če bi ne biJo na Balkanu Jugoslovanov, ki bi se uprla tevtonskemu prodiranju. Za takšno nevarnost ni bito drugega načina, kakor da se ie ustanovila med nemškimi državami jn vzhodom velika slovanska država: Jugoslavija (dr. Ante Trumbič).
Kult Zrinjskega in Frankopana
Peter Zrinjski in Krsto Frankopan sta delovala za odcepitev Hrvatske od Dunaja. Ker v tem nista uspela, sta bila obsojena. Ideja hrvatske državnosti je bila tedaj povezana z imenom Zrinjskih, zato je bilo treba uničiti njihov rod Sto let po Gubčevem uporu,-180 let pred Jelačičem sta sooznala dva hrvatska velika-ša, da je kmetstvo težko breme za poljedelce in da pričakuje kmet od političnega tudi socialno osvoboienie. Danes, ko drži hrvatski kmet usodo svoje domovine v rokah, se ni treba ničesar več bati: Hrvatska je bila in še bo, zaključuje »Hrvatski dnevnik« svoj uvodnih.
Kako se je razvija! Zagreb
Na kraju 1880. je imel Zagreb Se 30.000 prebivalcev. Deset let kasneje jih je bilo 40.286, 1. 1900. že 61.002. Med vojno, 1. 1915. je poraslo število Zagrebčanov na 79.038, neprimerno hitreje se je razvijala hrvatska prestolnica po vojni. L. 1921. je bilo v Zagrebu 108.674 ljudi, 1. 1931. že 185.581. Največji prirastek prebivalstva pred vojno je znašal 1. 1900. 51.49%, po vojni pa 1. 1931. celo 70.77%! V letih 1880 do 1931. se je doselita v mesto 142.959 ljudi! Prirastek Zagreba je bil torej na področju samem sila majhen, šel je le na račun ogromnega priseljevanja iz okolice. Po rojstnem kraju je bito namreč 1. 1931. le 46.998 Zagrebčanov, ostali so bili rojeni 3.897 v zagrebškem okraju, 4777 v LiJci, 3370 v Hrv. Primorju, 27.292 v Hrv. Zagorju, 6231 v Medmurju, v ostali savski banovini 38.650, skupaj izven Zagreba 131.210 ljudi. Na področju dravske baovine je bilo rojenih 17.541 Zagrebčanov. Od 153.703 prebivalcev Zagreba je znalo 1. 1931 nemščino 43.656, italijanščino 7.854, francoščino 7718, madžarščino 5573, angleščino 2389, češčino 1966. Zagrebški Slovenci, po številu 17.267, so govorili: nemški 7411, italijanski 1320, madžarski 337, franooski 323, angleški 126, češki 102, ruski 58.
Andija ne obnovi pogafanj
ANGLEŠKA VLADA JE VZELA ODPOVED NEMŠKO-ANGLEŠKEGA POMOR SKEGA SPORAZUMA NA ZNANJE, NOVEGA PA NE BO VEČ SKLENILA.
LONDON, 2. maja. Zunanjepolitični referent Press Association poroča o včerajšnji izredni seji angleškega kabineta sledeče: Na seji so razpravljali o rezultatu rusko-turških pogajanj, ki so bila pravkar zaključena in je mogoče pričakovati že ta teden zadevno uradno objavo. Dalje so razpravljali o pogajanjih ruske vlade z vladami balkanskih držav, ki se tudi ugodno razvijajo. Sklenjeno je bilo nadalje še bolj podčrtati angleško stališče glede takojšnje pomoči Poljski, čim bi za njo zaprosila. Ugotovilo se je tudi, da so po Hitlerjevem govoru razpršeni v
Barantanje za Slovaško?
BERLIN, 2. maja. Obisku madžarskega ministrskega predsednika Telekija in zunanjega ministra Csakyja se pripisuje tu velik pomen. Grof Teleki je včeraj javno izjavil, da stoji Madžarska neomajno na strani Italije in Nemčije. Pojavile so se tudi govorice, da bo Madžarska dobila Slovaško, zato da se bo pridružila Nemčiji proti Poljski. Ta govorica se pa uradno ne potrjuje.
Romunija ne odstopi Dobrudie
BUKAREŠTA, 2. maja. Na prvomajski delavski proslavi je izjavil romunski ministrski predsednik, da ni doslej še nobena tuja sila Romuniji nasvetovala odstop Dobrudže Bolgariji. Romunija je sicer pripravljena, pogajati se z Bolgarijo o gospodarskih in kulturnih problemih, o kakem odstopu ozemlja pa ne more biti govora.
Gafenku pride v Beograd
RIM, 2. maja. Romunski zunanji minister Gafencu je bil včeraj dopoldne sprejet pri kralju Viktorju Emanuelu III., popoldne pa pri Mussoliniju in Cianu. Ob vrnitvi iz Rima se bo ustavil za 24 ur v Beogradu, kjer bo z jugoslovanskim zunanjim ministrom pretresal končni rezultat svojega in njegovega nedavnega potovanja po Evropi.
USA in Hitlerjev govor
WASHINGTON, 2. maja. Zunanji minister Cordell Hull je včeraj izjavil, da Amerika ne more smatrati enostavno izročitev prepisa Hitlerjevega govora ameriškemu odpravniku poslov ob istočasnem telefonskem sporočilu nemškega zunanjega ministra, češ da je to odgovor Rooseveltu, za oficielen odgovor Nemčije na njegovo poslanico.
Otvoritev svetovne razstave
NEW YORK, 2. maja. Ob navzočnosti članov kongresa, senata, diplomatskega zbora in 600.000 ljudi je predsednik Roosevelt včeraj v smotrnem govoru, posvečenem znanstvenemu napredku, otvoril ameriško svetovno razstavo.
POTRES NA JAPONSKEM
TOKIO, 2 .maja. Sinoči je zahteval potres na severovzhodnem Japonskem 50 žrtev.
veliki meri poljski pomisleki proti ruski pomoči. Pogajanja med Rusijo, Anglijo in Francijo napredujejo zelo ugodno. Kar se tiče nemške odpovedi angleško nemške pomorske pogodbe, se je vlada postavila na stališče, da Anglija odpoved sicer vzame na znanje, da pa v nobenem primeru ne bo več obnovila kakih pogajanj z Nemčijo. Po seji je lord Halifax sprejel francoskega veleposlanika Corbina. nemškega poslaniškega zastopnika ter grškega, portugalskega in švedskega poslanika.
moč angleške vojske
LONDON, 2. maja. Minister za koordinacijo narodne obrambe, lord Chatfield, je včeraj izjavil, da bo Anglija takoj po uveljavljenju novega zakona v vojaški obveznosti razpolagala z mnogo več kakor enim milijonom vojakov, ne upoštevajoč rezervne in pomožne čete.
VSE ODVISNO OD ENEGA SAMEGA MONTREAL, 2. maja. Ob odhodu iz Kanade v Evropo je lord Baldwin izjavil, da he misli, da bi bila vojna neizbežna, da je pa vse odvisno od enega samega moža.
GENERAL WEYGAND V ANKARI ANKARA, 2. maja. Francoski general \Veygand je prispel včeraj na povratku iz Teherana v Ankaro. Udeležil se bo razgovorov med turškim zunanjim ministrom 'n sovjetskim zastopnikom zunanjega mi-nista. Temu dejstvu pripisujejo velik pomen.
PISMO ITALIJANSKEGA EGIPTSKEMU KRALJU
RIM, 2. maja. Italijanski kralj je poslal egiptskemu kralju Faruku pismo z zagotovili prisrčnega prijateljstva Italije na-pram Egiptu.
FRANCIJA SE NE POGAJA Z ITALIJO
PARIZ, 2. maja. Z najavtoritativnej-šega mesta zanikajo vest nekega angleškega lista o pogajanjih med Francijo in Italijo.
NEMŠKE VAJE V KLAJPEDI KAUNAS, 2. maja. Danes se bodo začeli veliki manevri nemškega vojnega bro dovja in suhozemne vojske ob obali Me-mela. Istočasno prispe v Kaunas nemški poveljujoči general na tridnevni obisk.
POVIŠANJE AMERIŠKIH CARIN WASHINGTON, 2. maja. Finančno ministrstvo bo v kratkem povišalo uvozno tarifo za italijansko in japonsko blago za 25 odstotkov.
DVE NOVI OGROMNI AMERIŠKI LADJI
WASHINGTON, 2. maja. Vlada USA je dala ladjedelnicam nalog za izgradnjo dveh 40.000 tonskih vojnih ladij, ki bosta največji te vrste,na svetu.
Borza. Curih, 2. maja. Devize: Beograd 10, Pariz 11.80, London 20.85V*, Newyork 445, Milan 23.43, Berlin 178,60, Budimpešta 87, Bukarešta 3.25 Sofija 5.40 Vremenska napoved. Včeraj je bila najnižja temperatura v Mariboru 4,6® C in najvišja 18,7° C; opoldne je bila temperatura 16,9° C. Danes je bila najnižja tempe ratura 4,2°, opoldne pa je znašala 14,9 C.
fMomee
Velika razstava slovenskih obrtnikov
Na pobudo zastopnikov slovenskega obrtništva bd letos v Ljubljani velika slovenska jubilejna obrtniška razstava. Namen razstave je, pokazati kvaliteto izdelkov slovenskega obrtništva, obenem pa tudi razvoj slovenskega obrtništva v prvih 20 letih svobode v narodni državi. Obrtništvo hoče s to svojo razstavo opozoriti tudi javnost na svoje delo, trud in napor in jo privabiti, da spozna njegovo kvalitetno delo in da se zato s svojimi naročili naveže nanj kot izdelovalca domačega blaga in domačih predmetov, ki ga morejo nuditi domače roke v prvovrstni izdelavi in obliki.
Razstava bo v začetku oktobra v vseh prostorih ljubljanskega velesejma in bo razdeljena po glavnih obrtnih panogah tako, da bo obsegala gradbene obrte, oblačilne obrte in tapetništvo, lesne obrte, kovinske obrte in elektrotehniko, umetne obrti in aranžerstvo, keramiko, služnostne obrte, galanterijo, živilske obrte s kulinarično razstavo ter grafične
obrte in fotografijo.
Razstavni odbor, ki mu predseduje predsednik g. Ivan O g r i n, tvori uprava Zavoda za pospeševanje obrta, poleg tega pa so v njem zastopana oblastva in razne ustanove.
Razstavni odbor bo skušal nuditi možnost vsakemu slovenskemu obrtniku, da se razstave udeleži. Seveda bo omogočeno razstaviti samo kvalitetne izdelke, po zamisli in načrtu tehničnega odbora. Vse slovensko obrtništvo je bilo po svojih strokovnih združenjih že pozvano, da se razstave v častnem številu udeleži in tako dokumentira voljo slovenskega obrtništva do obstanka, kakor tudi svojo voljo za napredek in boljšo bodočnost slovenskega gospodarstva.
Vse podrobne informacije morejo interesenti dobiti pri razstavnem odboru Zavoda za pospeševanje obrta pri Zbornici za TOI v Ljubljani, Beethovnova ul. 10.
Otvoritev Kulturnega tedna v Celju
V soboto se je pričel v mali dvorani Celjskega doma II. celjski kulturni teden. O tvoril ga je g. vi. sv. E. Lilek. Pozdravil je vse navzoče, posebno zastopnika vojske poveljnika 39 .pp. polkovnika g. Defarja. predsednika'Umetniškega kluba v Mariboru g. Žnuderla kot častnega člana odbora CKT. Za njim je govoril pisatelj učitelj g. Fran Roš, ki je v svojem govoru orisal pomen celjskega kulturnega tedna. Sledil je sijajno uspeli koncert Slovenskega vokalnega kvinteta. V nedeljo 30. aprila ob 10.15 je umetnostni zgodovinar g. prof. dr. Fran Ž i-j a 11 e c v mali dvorani Celjskega doma ob navzočnosti številnega občinstva in predstavnikov z zanimivim predavanjem o slikarju Sirku otvoril kolektivno razstavo del akad. slikarja prof. Alberta Sirka, ki razstavlja 45 svojih del iz zadnjih dveh let in sicer olja, akvarele in risbe. Razstava je zelo bogata, umetnostno vi-\rokovredna in zanimiva. Otvorjena bo ves teden. — V sredo 3. maja 'bo ob 20. v
mali dvorani Celjskega doma literarni večer. Celje bo tu sprejelo v svoji sredini mojstre slovenske besede z našega severnega ozemlja iz Maribora, Ptuja in Prekmurja, ki bodo čitaili iz svojih literarnih del. Nastopili bodo dr. Makso Žnuderl, Miško Kranjec, Ivan Potrč, Radi-voj Rehar, dr. Stanko Cajnkar, Anton Ingolič, Branko Rudolf, Božo Vodušek in dr. Ivan Dornik. V zvezi s tem večerom so v izložbi tvrdke Stermecki razstavljene knjige in fotografije sodelujočih. Na večeru bo godalni kvartet celjske Glasbene Matice izvajal nova dela I. K. Sancina in dr. F. Delaka. Prireditev bo pomenila velik kulturni dogodek, zato vlada zanjo izredno zanimanje. — V soboto 6. maja ob 20. pa bo istotam koncertni večer mladinske pesmi. Sodelovali bodo mladinski zbor Glasbene Matice v Celju pod vodstvom g. Cirila Preglja ter sopranistka ga. Marjanca Kalanova in koncertna pianistka ga. Mirca Saocinova.
Grozna najdba na Pohorju
Koncem prejšnjega tedna so našli na Pohorju med črnim vrhom in Seniorjevim domom truplo zmrznjene ženske, ki se je prikazalo na dan šele zdaj, ko je sneg skopnel. Po prvih ugotovitvah je gotovo, da ife gre za kako smučarko. Za
zdaj domnevajo, da je ponesr čonka neka kuharica, ki je iskala sh "bo pri Seniorjevem domu, kamor se je napotila. Prišla pa je samo do Pisnika. Orožniki so uvedli preiskavo, vendar še ni jasno, ali gre za zločin ali le za nesrečo.
SMRTNA NESREČA NA CESTI
V nedeljo- zjutraj se je s kolesom peljal 26-letni Knez Stanko iz Botrišnice pri Sv. Juriju ob j. ž. iz Gornjega trga proti gostilni Leskovšek v spodnjem trgu Sv. Jurija. Nasproti mu je prišel 63-letni upokojeni železničar in posestnik Janez Vrabič iz Grobelnega. Knez se je s kolesom zaletel v starčka in ga podrl na tla. Vrabič je dobil težke notranje poškodbe. Prepeljali so ga v celjsko bolnišnico, kjer je včeraj podlegel poškodbam.
Zborovanje Nemcev v Celju
V nedeljo popoldne je bilo v gostilni 'Zeleni travnik« v Celju zborovanje celjskih Nemcev. Dostop so imeli samo pravi nemški državljani s potnimi listi, do-čim je bila udeležba nemčurjev zavrnjena. Zborovanja se je udeležil nemški konzul iz Ljubljane. Navzoč je bil tudi neki višji nemški državni uradnik iz Celovca.
DAVČNA UPRAVA ZA DRAVOGRAJSKI OKRAJ SE PRESELI V DRAVOGRAD
Na osnovi čl. 32 zakona o organizaciji finančne uprave je izdal finančni minister odlok, da se sedež davčne uprave za dravograjski okraj preseli 1. julija iz Prevalj v Dravograd.
KONEC NASTAREJŠEGA CEHA
Varaždinski čevljarski ceh je te dni svečano preda! mestnemu muzeju svoje starinske predmete: cehovsko skrinjo, medeninasto pozivnico, vrč in društveno zastavo. Ceh je deloval 260 let.
50 LETNICA FILIPA URATNIKA.
20. t. m. je minulo 50 let, ko se je narodu v Podlogu pri Sv. Petru v Savinjski dolini danes znani javni m socialni delavec g. Filip U r a tn iik. Uratnik je po dovršenih študijah stopil v sodno službo, bil ptujski magistratni ravnatelj, pozneje pa je sodeloval v delavskem strokovnem gibanju, 15 let pa je’ že tajnik delavske zbornice. Jubilant je znan po svojem izčrpnem obdelovanju našega delavskega in vaškega problema. O zadnjem njegovem delu priča množica člankov po raznih strokovnih revijah in več knjig.
NAŽ IZVOZ.
Po službenih podatkih je znašal naš izvoz v preteklem mesecu 269.761 ton v vrednosti 422,990.833 din, uvoz pa 98.163 tone v vrednosti 476,228.907 din. Prve tri mesece se je izvozilo iz držav 672.757 ton v vrednosti 1.081,557.964 din, uvozilo pa se je v tem času 294.790 ton v vrednosti 1.256,640.683 din. Na splošno je bil uvoz in izvoz slabši kakor v lanskem prvem tromesečju.
OGENJ V SLOVENSKIH GORICAH
Zvečer okoli 9. ure je izbruhnil požar pri posestniku Antonu Menherdu v Brezovcih pri Polenščaku v Slovenskih goricah. Poklicani gasilci iz PolenSčaka so prišli prepozno, tako da je pogorela hiša z vsem gospodarskim poslopjem do tal. Poleg tegu je pogorelo vee voz sena in slame ter poljsko orodje in živina. Kako je požar nastal, še ni ugotovljeno.
ZVEZA MEST BALKANSKIH DRŽAV
Pred dnevi je bila v Petrovgradu v dunavski banovini seja uprave Zveze jugoslovanskih mest, ki so se je udeležili
župani vseh večjih mest Jugoslavije, med njimi tudi ljubljanski župan dr. Adlešič. Med drugim je bilo določeno tudi, da bo kongres Zveze jugoslovanskih mest od 16. do 18. junija v Beogradu. Ljubljanski župan je predlagal, naj stopi zveza v stik z vsemi mesti balkanskih držav, zlasti pa z bolgarskimi, da bi se osnovala Zveza mest balkanskih držav.
VOLI IN PLUG SO SE POGREZNILI.
Kmet Ibro Tiro iz Budimčiča pri Sarajevu je začutil znenada pri oranju sredi njive, kako lezejo v zemljo tla pod njegovimi nogami. V zadnjem hipu se je pognal od pluga ter še videl, kako je izginila v zemljo živina s plugom vred. Na kraj nenavadne nesreče so pritekli iz vasi kmetje. Ali nihče ni videl več ne volov in ne pluga. Zemlja jih je dobesedno požrla. Najbrže je pod njivo ponikalnica, kajti kmetje so dobro slišali pretakanje vode.
KRVAVA BORBA ZA ZEMLJO.
Statistično je izračunano, da je vsako leto ubito v Bosni okoli 100 ljudi v prepirih zaradi zemlje. Če bi v Sloveniji napravili statistiko vseh več ali manj krvavih obračunavanj zaradi zemlje, bi dobili prav tako porazno sliko. Najbolj tragično pri teh prepirih pa je, da jih nastane največ med najožjimi sorodniki kakor med brati in sestrami ter med starši in otroci. Seveda je ob takih statistikah vsako moraliziranje odveč.
SREČA V NESREČI
Ko so minulo soboto uslužbenci mehanika Ivana Kozarja v Gornji Radgoni delavnico pospravili ter se odpravljali domov, je nenadoma eksplodiral karbidni kotel, kar je povzročilo silno detonacijo. Pred delavnico se je nenadoma zbralo precej ljudi, ki so si ogledovali poškodbe, ki jih je povzročila eksplozija. Poškodovano je zidovje, vse šipe na oknih pa so zlomljene ter upognjeni železni križi. Sreča v nesreči, da se ni ob času eksplozije nahajal v delavnici noben delavec.
o V Framu je umrl 65 letni posestnik g. Janez Prelog.
o Slovenca dobila prvo nagrado v Ameriki. Na mednarodni tekmi fotografije v N ewyorku, ki se je je udeležilo 16 držav s 500 tekmovalci, sta dobila prvo in drugo nagrado Slovenca Ante Komič in Ivo Gogol iz Ljubljane za fotografijo »Mladost v hiši«, o S kolesom je nekdo zapeljal v motorno kolo, s katerega je padla z zadnjega sedeža pos. hči Vera Ketiš iz Sv. Jakoba v Slov. goricah in se močno potolkla po glavi in levem boku.
o Po glavi je ranil neznanec z nožem Kampla Viljema čev. pomočnika v Zgor. Polsikavi.
o Z nožem je sunil v zapestje v neki gostilni P. J. hlapca Roka Š os tar j a v Podovi pri Račah.
o Motor v avtobus. Na ovinku pri Polskavi je zadel motorist Anton Filipič v mestni avtobus, ki je vozil v nasprotni smeri iz Celja proti Mariboru. Brivec Filipič iz Črne pri Prevaljah je dobil poškodbe po obrazu, glavi in ima zlomljeno levo nogo.
o Z revolverjem je pretil neki fant svojemu dekletu. Samokres pa se je sprožil jn je strel zadel v ramo natakarico Ano Žižek v gostilni Hauptman v Svečini, ki je stala blizu obeh prepirljivcev.
o Elektrarna Fala je oddala lani 173,5 milijonov kilovatnih ur električnega toka, dooim je predlansko leto oddala 175,5 miliaonov kilovatnih ur električnega toka.
o Lep življenjski jubilej v Laškem je
te dni slavil upokojeni davčni inšpektor gosp. Emil Pleskovič. S svojo soprogo obhaja 40-lctnico poroke in bivanja v Laškem.
o Nova pravnika. Na pravni fakulteti univerze v Ljubljani sta diplomirala gg Zdenko Lah iz Ljubljane in Stefan Lebar iz Nedelice.
o.	Osem ukradenih koles najdenih. Poročali smo že, da je žandarmerija aretirala na Pragerskem dva tatova koles. Na stanovanju enega od tatov so našli pravo kovačnico za prena reje vanje koles ter osem koles, ki se nahajajo sedaj pri sodišču v Slov. Bistrici.
o Z voza je padel in se težko poškodoval pred gostilno Falež v Račah posestnik Franc Ogrizek iz Zlatoličja na
Ptujskem polju. Ogrizek se je hotel povzpeti na voz. Dobil je tako hude poškodbe, da ga je moral zapeljati rački trgovec Magdalene v mariborsko bolnišnico.
Celje
c Tabor Kmečke zveze v Celju. V nedeljo je bdi v Celju pri Sv. Jožefu tabor Kmečke zveze. Udeležila se je tabora velika množica kmetskega ljudstva iz raznih krajev Slovenije. Na taboru so govorili minister Snoj in razni drugi govorniki. Popoldne so na prostem pred cerkvijo sv. Jožefa uprizorili Petančičevo igro »Slovenskega kmeta povest«. Tabora so se udeležili tudi predstavniki vojaških in civilnih oblasti.
c Olepševalno in tujsko prometno društvo ima 10. maja ob 20. občni zbor v restavraciji hotela »Beli vol«.
c Razpis dobave pri mestni občini. Za preložitev glavne vodovodne cevi v Škofji vasi razpisuje mestna občina dobavo raznega materijala. Pojasnila se dobe na mestnem poglavarstvu v sobi št. 39 in pri vodovodnem mojstru.
c Ne puščajte psov na tržni prostor. Mestna občina je izdala umesten razglas glede psov, ki se klatijo med tržnim časom po Glavnem trgu. Ugrabljajo raz stojnic meso ali pa strankam iz ročnih košaric ter ponesnažijo živila, razstavljena na trgu. Stranke, ki jemljejo med tržnimi urami pse na trg, jih morajo voditi na vrvici. Konjaču je naročeno, da vse proste pse na tržnem prostoru polovi. Kršitelji te odredbe pa bodo vrh tega še kaznovani.
c Tujski promet. V aprilu je obiskalo Celje 1088 tujcev (914 Jugoslovanov in 174 iuozemcev). Letos v marcu pa 1061 in lani v aprila 1153.
c Pri borzi dela je bilo 1. maja v evidenci 687 brezposelnih (621 moških, 66 žensk). 20. aprila 1136 (1011 moških. 125 žensk). Vzrok padca brezposelnosti je zaposlitev, ostali pa se niso več prijavili. Delo dobijo: 4 hlapci, 1 kovač, 1 mizar, 1 krovec, 4 tesarji, 2 natakarska vajenca za raznašanje pri vlakih, 6 kuharic, 7 služkinj, 4 kmečke dekle, 1 natakarica.
c Statistika umrlih. V mesecu aprilu je umrlo v Celju 41 oseb, 14 v mestu, 27 v javni bolnici.
c Umrla sta 85 letni dninar Cvikl Janez iz Gotovelj in 50 letna Narat Elizabeta. zasebnica, Cesta na grad.
c Nesreča s smrtnim »zidom. 24. aprila je brcnil konj 35 letnega posest. Lesjaka Martina v Jezercah pri Planini in mu prizadejal težke notranje poškodbe. Prepeljali so ga v celjsko bolnišnico, kjer je
1.	maja poškodbam podlegel.
c Nova državna pogodbena pošta na Frankolovem pri Celju je bila včeraj otvorjena. Slavnosti se je poleg drugih zastopnikov oblasti udeležil tudi direktor pošte in telegrafa g. dr. Štukelj.
Ptuj
p Danes je predstava »Desetega brata« v Mestnem gledališču.
p Čudno barvanje. V noči od petka na soboto se je nenadoma pojavilo na nekaterih vidnejših ptujskih oglih in zidovih precej rdeče barve intera. Tak način zavednega narodnega izražanja so drugi dan prebelili z apnom.
p. Na štor je priletel posestnik Franc Vidovič iz Dravcev. Dobil je težke notranje poškodbe.
n. Šolski pouk o hoji po mestnih ulicah
zahtevajo beograjski šoferji, ker se večina ljudi na cestah sploh ne zna obnašati in skoro na vsakem koraku kršijo prometne predpise.
»Zdi se vam, da izgledate v tem klobuku bedasto? Le počakajte, da preizkusite naslednja!«
Manb@r
Studenške občinske zadeve
ŽIVAHNA GRADBENA SEZONA. — TEŽKOČE S TRGOM. — AVTOBUS ME STNE OBČINE IN ŠKROPLJENJE — REGULACIJA POTOKA.
Pred dnevi je studenški obč. svet na
svoji seji premotril zadeve svojega področja. Tržnemu prostoru se stavijo nepredvidene ovire in tudi z regulacijo cerkvenega prostora pri cerkvi so se pojavile .težkoče. Občina je izvršila vse potrebno, vendar denarna sredstva za take velike naprave ne zadoščajo. Morda se bo našel kompromis, ki bo obe strani zadovoljil, pa tudi občane pomiril. — Gradbena sezona je v polnem razmahu. Sedaj je v gradnji 12 hiš, večinoma v smeri proti Radvanju, kjer se naselje širi že do radvanjske meje. — Občina vsako leto mnogo žrtvuje za poletno škropljenje vsaj glavnih dveh prometnih cest. Polagoma bodo prišle na vrsto tudi druge ceste. Želeti bi ‘bilo, da bi tudi Mari-
bor kaj prispeval, zlasti ker največ prahu povzroča mestni avtobus, ki 32-krat dnevno pasira ceste, ki so banovinske, vendar doslej škropi občina na lastne stroške. — Potok med Studenci in Radvanjem bo reguliran in opremljen z mostički, vendar bodo v to svrho morali potrebno prispevati posestniki parcel ob potoku. — Javno stranišče pri cerkvi se ne bo gradilo, ker so pogoji za najemnino sveta pretežki. — Prošnje za sprejem v domovinsko zvezo se od seje do seje kopičijo tor je bilo več prosilcev sprejetih proti plačilu določene takse. — Proračuna še banska uprava ni vrnila, dasi je rok že potekel. — Prijave stanovalcev se rapidno dvigajo taiko, da občina z neverjetno naglico raste.
Stanovske težave urarjev, zlatarjev in pasarjev
UČITELJIŠČNIKI IZ ŠABCA V STUDENCIH IN NA TEZNEM.
Učiteljišče iz Šabca je s 39 gojenci in gojenkami pod vodstvom prof. Momčila Mihajloviča in dveh profesoric obiskalo tudi mariborsko okolico. Poleg pokrajinskih biserov severne Slovenije so se živo zanimali tudi za pedagoški po-kret, ki je vzklil iz mariborske »Pedag. centrale« ter beleži že lepe uspehe. Mnogi učitelji so prežeti že s sodobnimi pedagoškimi težnjama. Deška šola v Studencih jim je v petek pripravila hospita-cijo, nato pa zakusko s koncertom mladih tamburašev in pevcev. Pozdravne besede so jim spregovorili šol. uprav. K o n-11 e r, šol nadz. Senica in učit. Vrane. Gostje so bili vzhičeni nad gostoljubnostjo delavske občine. V soboto jih je sprejela šola na Teznem, kjer so prav tako prisostvovali modernemu pouku. Pozdravil jih je učit. Ledinek in preds. kraj. šol.odbora Kovačič. Vs* govorniki so povdarjaili važnost takih obiskov za spoznanje in medsebojno sporazumevanje. Tudi Maribor jim je nudil skozi 4 dni prijetno in zanimivo bivanje.
Redne letne skupšč. Združenja urarjev, zlatarjev, pasarjev in sorodnih strok se je udeležil zastopnik občine obrtni referent g. dr. Senkovič in za zbornico TOI g. F. Bureš. Predsednik združenja je poudaril nadlogo šušmarstva, ki narašča, in davčno preobremenjenost. Kako se ravna z obrtniki, kaže kričeč primer:	nekemu
urarju, ki se peča večinoma le s predelavo in popravljanjem predmetov, je bil naložen prometni in pridobnin-ski davek na vso vrednost predmetov, ki jih je le popravljal! — Tajnik je poročal, da šteje združenje 67
urarjev, 12 zlatarjev, 5 pasarjev, 3 graverje, 2 optika in eno afinerijo. Opisal je potek intervencij proti neki knjigami, ki je prodajala v njih stroko spadajoče predmete in se pri tem sklicevala na obrtno dovoljenje iz leta 1898, da sme prodajati vse brez omejitve. — Izvoljeni so bili za predsednika združenja g. Josip Vidovič, za podpredsednika g. Karol Tratnik, v odbor razen mariborskih obrtnikov g. Anton Lečnik iz Celja in g. Karol Pen-teker iz Ptuja, v nadzorni odbor iz Celja še g. Ant. Dimeč.
Zborovanje slov. sadnih izvoznikov
Pretekli teden so zborovali v beli dvorani (kolodvorske restavracije v Mariboru sadni izvozniki iz Slovenije. Zborovanje je vodil predsednik Združenja sadnih izvoznikov g. Srečko Kranjc iz Pesnice, zborovanja pa se je udeležil tajnik Zbornice za TOI g. dr. Pless.
Iz poročil, ki so bila podana na zborovanju je bilo razvidno, da je lanskoletni izvoz sadja zelo trpel zaradi nestalnega političnega položaja. Združenje je ponovno in ponovno interveniralo pri Narodni banki zaradi motenj in zastoja pri nakazilih našega kliringa z Nemčijo.
Lansko leto se je izvozilo iz Slovenije 211.736 metersikrh stotov jabolk, iz ostalih južnih krajev v naši državi pa vsega le 143.436 meterskih stotov jabolk. Zato bi 'bilo potrebno, da Narodna banka in odgovorne ustanove posvečajo vse večjo pažnjo izvozu sadja iz Slovenije. Združenje je itzdalo v lanski sadni sezoni 1396 kontingentnih listov; te liste so dobivali tudi nečlani. Ostala poročila so podali g.
BLakovič za tajništvo in g. Kostanjšek iz Sv. Martina za nadzorni odbor. V debato pa je posegel med drugimi g. Kerenčič iz Pesnice, ki je grajal zelo strogo postopanje »Prizada« glede izrekanja kazni.
Kdo je mrtvec iz Svečine?
Pred dnevi smo poročali o mrtvecu, ki je bil najden zleknjen pod drevesom v gozdu blizu Svečine. Posestnik Stefan Kingerman iz Untergralla v Nemčiji je sporočil našim oblastem, da pogreša tasta Franca Mustra, ki je bil^ pri njem preužitkar in star 61 let. Ker se osebni popis in obleka mrtveca in pogrešanca po zatrdilu Kingermana skladata, je s tem verjetno identičnost mrtveca ugotovljena. Muster je šel na obisk k sestri, zašel bi naj na mejo, se izgubil in umrl. Sorodnik pravi, da so se doma razumeli in ni tast imel vzroka za samomor.
Nagrade Jadranske straže
Oblastni odbor Jadranske straže v Mariboru razpisuje za čas Jadranskega tedna, ki bo od 30. aprila do 7. maja, tri nagrade za tri najlepše izložbe naših trgovcev, ki si jih bodo zamislili in uredili v smislu pomorskega miljeja in ideologije JS. O tem je JS že obvestila Združenje trgovcev v Mariboru, ki bo odločalo o dodelitvi nagrad najlepšemu izložbenemu oknu. Prva nagrada znaša 500 din, druga 300 dm in tretja 200 din. Oblastni odbor JS prosi vse naše trgovce, naj bi dali svojim prirediteljem izložbenih oken možnost, da se udeleže tega lepega nagradnega tekmovanja.
Oblastni odbor JS razpisuje Še druge tri nagrade za naše fotoamaterje, in sicer ža najlepše posnetke razvitja društvenih zastav dne 7. maja t. 1. na Glavnem trgu v Mariboru. Tekmovanja se lahko udeležijo vsi tisti, ki se bavijo s to panogo svetlobne umetnosti. Prva nagrada je 14-dnevno brezplačno bivanje v domu JS,
predvideno za mladino, druga znaša 200 din, tretja pa 100 din. Odbor si pridržuje pravico, odkupiti nenagrajene posnetke po režijski ceni, in se nadeja, da se bo tega tekmovanja v prvi vrsti poshižila naša mladina.
Predprodaja avtobusnih kart
S 1. V. pa bo avtobusna uprava mestnih podjetij uvedla v Osrednji pisarni za avtobusni promet mestnih občin predprodajo kart ter bo s tem močno razbremenila tako šoferje kakor potnike, posebno v slučaju navala ob priliki slabega vremena, poletnih voženj na Mariborski otok itd. Karte se bodo prodajale in žigosale na enak način, kakor se izdajajo na kolodvorih. V predprodaji se bodo nadalje dobile povratne karte, ki bodo veljale tri dni. Karte se bodo izdajale za vse podeželske in mestne proge, na kateri vozijo avtobusi mestnih podjetij.
poudarjali potrebo skupnega delovanja v teh kritičnih časih.
NA REMŠNIK IN SV. PANKRACIJ
V nedeljo, 7. maja, priredi Slov. plan. društvo v Mariboru obmejni izlet v večjem obsegu na Remšnik in k Sv. Pankraciju, kjer ima poleg cerkve in razglednega stolpa svoje domače zavetišče. Vabimo planince, športnike, izletnike, društva, pevske zbore, da rezervirajo nedeljo, 7. maja, za obmejni planinski Pankracijev dan. Izleta se udeleži tudi ljudstvo z Remšnika s svojim župnikom, ki bo oskrbel službo božjo v cerkvi našega visokega zavetnika. Program izleta objavimo drugi teden, za enkrat priglašuj-te svoje prijave za udeležbo v pisarni SPD na Aleksandrovi cesti 16.
Bencinsko vprašanje
V nedeljo dopoldne je bil pri »Orlu« ustanovni občni zbor trgovcev s tekočimi gorivi. Govorniki so podčrtavali važnost organizacije teh trgovcev, ki bodo le združeni mogli kljubovati vsem tež-ikočam s strani kartela. Prodajo bencina je treba poenotiti. V odbor so bili izvoljeni: Branko Sučevič, predsednik, Gustinčič, podpredsednik, Hodbot, blagajnik in Voršič, tajnik; odborniki so Lederer, Goli, Cobel in Jerebič iz Maribora, Čeč in Kuhar iz Murske Sobote, Ravnikar iz Celja, Šumer iz Konjic, Wirth iz Ljutomera, Kuharič iz Ormoža in Sup-panz iz Pristave. Sklenili so, da bodo prodajali bencin po enotni ceni 5.70 din liter. Nova pravila so podobna pravilom osrednjega odbora. .
Zborovanje pobreških strelcev
Ta teden je * bil občni zbor Strelske družine na Pobrežju. Otvoril in vodil ga je br. Caf, navzoči na zborovanju so pa bili zastopnik strelskega okrožja br. Lukner, zastopnik Sokola br. Požar, zastop-
nik »Zarje« g. Pšeničnik in delegati Vzajemnosti. Predsednik je poročal o društvenem delovanju, nakar so sledila poročila tajnika, blagajnika in revizorjev. Društvo je darovalo Sokolu za dovršitev sokolskega doma 400 din. Pri slučajnostih so govorili zastopniki društev* ki so vsi
m Sefa mestnega sveta sklicana za četrtek, 4. t. m. se preloži na petek, 5 maja 1939. s pričetkom ob 18. v mestni posvetovalnici.
m Poročili so se v Mariboru: Ribarič Slavan, trgovec in Mikiš Rozina. Seifert Viktor, skupinovodja d. ž., Studenci, in Risman Katarina, gospodinja, Tržaška c. 67; Jurij Ernest, šofer, Jezdarska, in Robnik Viktorija, predilka, Resljeva 3; Rajh Štefan, čevljarski'mojster, in Vrabič Cecilija, navijalka, oba Pobrežje. Dr. Munda Jožef, banovinski zdravnik v Rogaški Slatini, in Vrečko Vladimira, hči šol. upr., Dalmatinova 26; Videčnik Frančišek, tov. delavec, in Slivnik Marija, kmečka hči, iz Kotelj.
m Umrli so v Mariboru in bližnji okolici: Vicman Blaž, kol. mojster, 54 let, Košaki; Vidrih Franc, kaznilniški paznik, 85 let, Ob železnici 14; Abramovič Mirko, popravljalec preprog, 29 let, Koroška 26. N. p. v m.!
m Brez luči je vozil neznan avto inv St. Janžu podrl trsničarja Antona Šuena iz Pobrežja. Močno je poškodovan po glavi in prsih.
m Tri ie obdelal z nožem. Z nožem je zabodel v hrbet in levo roko na Teznehi L. F. Nekrepa Jožefa, Mirka Bratca in Bertalanič Herman, vsi trije iz Sp. Dobrove, ko 90 tekli pred rapadalcem.
m Umrl Je v Mariboru g. Mihael Kan-zler, poduradnik drž. žel., v pok. Pogreb bo danes ob 16. na Pobrežju. N. p. v m.!
m Po glavi je udaril sinoči na Koroški cesti Rudolf Rus brata Ivana, zidarja v Mariboru. Radi poškodb je moral Rus v bolnišnico.
m 10 novih stanovanj bo v dvonadstropni stanovanjski hiši, ki jo gradi S-Alojz Hutter na vogalu Cankarjeve in Aškerčeve ulice.
n Ogenj v gozdu. Otroci, ki so se igrali v gozdu posestnika Ernesta Samobora v • Prepolah, so zanetili požar, ki se je z bliskovito naglico širil. Ogenj je napravil nad 30.000 dinarjev škode.
m Merjasec ga je obgrizel. V tuk. bolnišnico so pripeljali posestnika Simona Kacjana od Sv. Lenarta v Slov. goricah, ki ga je napadel merjasec in ga po nogah nevarno obgrizel.
m Mestna občina je razpisala dve službeni mesti. Na prihodnji seji mestnega sveta bodo razpravljali tudi o razpisanem mestu cestnega mojstra.
Klub absolventov trg. akademije po- ;; živa vse članstvo, da se v čim večjem številu udeleži akademije, ki jo priredijo dijaki drž. trgovske akademije v Mariboru dne 2. maja ob 20. uri v veliki dvorani Narodnega doma.
* Turneja Avtokluba po Nemčiji. Taj- ) mštvo mariborske sekcije je prejelo pro-
fram turneje. Začetek turneje je 18. junija, J onec 28. junija v Linču ali 29. junija na Dunaju. Članstvo se naproša, da pošlje ob- \ vezne prijave za udeležbo čimpreje svo- , jim sekcijam z navedbo znamke avtomobila in oseb. Otroci do 18. leta starosti so izključeni. Pojasnila se dobijo pri tajništvu sekcije, Maribor.
* Vozne olajšave. Odobrena je polovična vozna cena za delegate Ro tari kluba za konferenco, ki se vrši na Bledu od 5. do 7. maja. Delegatom Zveze slovenskih zadrug za Skupščino v Ljubljani dne 8. maja 1939. Pooblaščencem Saveza ratnih do-brovoljaca za letno skupščino v Beogradu dne 21. maja 1939. Vse podrobnejše informacije pri PUTNIKU!
* Okazijski briljanti pri M. Ilgerjev sin, draguljar. Gosposka 15. Prodaja tudi r.a obroke brez povišanja cene.
n. Tri smrtne žrtve je zahtevala avto* mobilska nesreča v Kotoru, četrtemu potniku pa so morali odrezali nogo. Po šoferjevi neprevidnosti je padel na ovinku avtomobil v prepad.
n. Nov jugoslovanski rušilec „Beograd“ je prispel iz Francije v Split, kjer so ga svečano sprejeli. Ze prej zgrajenima rušilcema „Zagreb“ in „Ljubljana“ se zdaj pridružuje se tretji, „Beograd“.
n. Starc rimske žrtvenike so odkrili v vzhodni Bosni na levi strani Drine. Trije ostanejo na mestu, četrtega pa bodo prepeljali v sarajevski muzej. Poleg tega so našli nekaj okrasja, ki pa zanesljivo izvira že iz slovanske dobe.
n. Sekcijo za pobijanje tuberkuloze
je ustanovila Gospodarska Sloga v Karlovcu. Podobne akcije bo izvedla Gospodarska Sloga po vseh hrvatskih krajih. S predavanji, poučnimi brošurami in zdravljenjem v antituberku-loznili dispanzerjih bo skušala pomagati vaškemu prebivalstvu.
n. Devet hiš z gospodarskimi pritiklinami je zgorelo v neki vasi blizu Duge Rese. Brez strehe je okoli 50 ljudi, mnogim pa je zgorela tudi vsa obleka in hrana. Zavarovano ni bilo nič. Vzrok strašnega požara še ni pojasnjen.
n. Zaradi neštevilnih kač pod hišo je celo stavbo porušil neki kmet blizu Banjaluke. Odkril jih je, ko je nekaj popravljajoč dvignil podnico v kuhinji. Kjer koli je dvignil deske, so bile kače. Tudi pod temelji hiše so bila cela legla strupenjač.
Nočna lekarniška služba: lekarna pri Sv. Antonu Frankopanova 18, tel. 27-01; lekarna pri Mariji pomagaj, Aleksandrova cesta 1., tel. 21-79.
Kino
* Grajski kino. Prekrasen francoski film ,,Patriot". Razkošje na dvoru, izborna igra. Hary Baur.
* Esplanade kino. Danes zadnji dan „Ni vsak angel". Od srede »Živi mrtvec", prekrasno francosko delo.
* Kino Union. Do vključno petka „Ka-
Cn carjeve garde", veliki špijonažni napete vsebme. V glavni vlogi Vera Koren.
Mariborsko gledališče
Torek, ob 20.: »Upniki — na plan«. Red B.
Sreda: Zaprto.
Četrtek ob 20: »Dijak prosjak«. Red D. Petek 5. maja ob 20.: Akademija drž. učiteljišča.
Humorista Rodo Rodo so nekoč vprašali: — Ali niste vi napisali igre »Sužnja«? Kakšne uspehe ste Da imeli z njo?
• — Precej dolgo ie ostala na repertoarju. Tako nekako do pol devetih.
gpct-
Ligaško prvenstvo zaključeno
NASLOV DRŽAVNEGA PRVAKA SE JE BEOGRAD — BSK PETIČ PRVAK
Z nedeljskimi tekmami v ligi se je končalo letošnje državno prvenstvo, ki se je Po dveh zaporednih zmagah Zagrebčanov letos končalo z zmago BSK, ki je tako petič v posesti ponosnega naslova. Nedeljske tekme niso prinesle nobenih presenečenj, poleg tega za plasma poedmih klubov niso bile odločilne važnosti razen zemunske tekme med Zemunom in Jedin-stvom, kjer se je Zemun z zmago rešil izpada iz lige, moral pa bo igrati kvalifikacijske tekme. Slavija (V) je na zadnjem mestu in je definitivno izpadla. Ljubljana je ostala na 9. mestu, edina izprememba na tabeli je na 3. in 4. mestu, kjer ie Jugoslavija prehitela Hajduka. Nedeljski rezultati so sledeči:
MASK—Ljubljana 2:0 (0:0).
Slavija (V)—BSK 0:5 (0:4).
Gradjanski (S)—Gradjanski(Z) 1:4 (1:2).
PO DVEH LETIH ZOPET SELIL V DRŽAVE — LJUBLJANA DEVETA Jugoslavija—Hajduk 1:0 (0:0).
Zemun—Jedinstvo 1:0 (0:0).
BASK—Slavija (S) 1:1 (1:1).
Ob zaključku letošnjega državnega prvenstva je ligaška tablica sledeča:
BSK	22	17	3	2	67:14	37
Gradjanski (Z) 22	14	4	4	53:17	32
Jugoslavija	22	12	4	6	37:24	28
Hajduk	22	11	5	6	51:30	27
Hašk	22	10	5	7	41:27	25
Jedinstvo	22	8	4	10	35:40	20
Slavija (S)	22	7	5	10	34:43	19
Bask	22	6	7	9	27:37	19
Ljubljana	22	7	4	11	23:41	18
Gradjanski (S) 22	7	2	13	32:57	16
Zemun	22	4	5	13	21:60	13
Slavija (V)	22	3	4	15	23:54	10
ISSK Maribor in SK Bratstvo v finalu
r'"NZACIONALEN PORAZ ČŠK NA JESENICAH. — TUDI MARIBOR SI JE TEŽKO PRIBORIL ZMAGO.
V nedeljo sta se odigrali povratni semi-finalni nogometni tekmi za prvenstvo LNP-a. Kakor četrtinski finale nam je tudi
{>olfinale prinesel v povratnih tekmah ve-iko presenečenje — izpad CSK kljub zmagi 3 :0 na domačem terenu. Tako so propadli računi onih, ki so ugibali, da bo naslov podzvezinega prvaka tudi letos ostal v Čakovcu. Maribor je bil v Kranju že na najboljši poli, da izgubi tekmo, toda igralci so kljub temu obdržali hladno kri ter nazadnje odnesli še tesno zmago.
Bratstvo—CSK 4:6 2:0).
Na Jesenicah je CSK vendar enkrat doživel polom s svojo taktično obrambno igro, zlasti ker jih je pustil vratar na cedilu. Gosti so že od vsega začetka začeli zavlačevati, ko pa jim je izredno razpoložen notranji trio Jeseničanov zabil 2 gola, so izgubili živce ter končno tudi tekmo. Visok rezultat in dejstvo, da CSK ni dosegla nili častnega gola, dopuščata ugibanje, da mora biti Bratstvo res v odlični formi. Njegov najuspešnejši strelec je bil Trifunovič, ki je sam dosegel tri gole. Poleg nerazpoloženosti so gostje imeli še to smolo, da so morali v drugi polovici igrati brez igralca Megle, ki je po karambolu s Cmobori-jem moral zapustili igrišče. Tekmo je sodil ss. g. Lukežič iz Ljubljane.
Kranj—Maribor 3:4 (2:1).
Maribor je v povratni semifinalni tekmi
gostoval v Kranju, od koder se je vrnil s tesno zmago, ki jo je moral izvojevati v izredno težkih okoliščinah, saj so domačini kmalu po odmoru že izenačili rezultat prve tekme v Mariboru. Kranjčani so tudi doma začeli z velikanskim tempom ter dosegli v 7. min. iz enajstke vodstvo, v 25. min. je Simčič iz prostega strela izenačil, v 35. min pa je postavil Djukič rezultat polčasa. Ko je v 10. min. drugega polčasa sodnik izključil Tičarja radi surove igre ter so Kranjčani po Ježu dosegli tretji gol, je izgledalo, da je useda Maribora že zapečatena, domača puklika je že pozdravljala svoje „ligaše“. V tej situaciji je odločilno vplival gol za goste, ki ga je
K) krivdi domačega vratarja dosegel Vane.
očim so postali Kranjčani znatno ner-voznejši ter z vsemi razpoložljivimi silami igrali na napad, so se Mariborove vrste na novo znašle. Ker jim je delo olajšala domača obramba, ki se je preveč tvegano podala na nasprotnikovo polovico, je Vane po lepih kombinacijskih potezah dosegel se tri gole ter s tem zagotovil svojim zmago. TeKmo je sodil ljubljanski sodnik g. Mrd jen.
Z nedeljsko zmago se je ISSK Maribor plasiral v finale obenem z Bratstvom. Prva I finalna tekma bo prihodnjo nedelio na Jesenicah, povratna pa nato v Mariboru.
Nepričakovana zmaga Maratona nad Croatio
V soboto je bil v dvorani Zadružne gospodarske banke dvoboj za državno prvenstvo moštev med rokoborci Maratona. in Croatio iz Zagreba, ki je veljala za visokega favorita, a je končno morala kloniti v razmerju 15:9 točkam. Po pozdravu zastopnika Maratona g. Kebriča sta uvodoma nastopila v ekshibiciji dva para domačih borcev, nato pa so se začele borbe v konkurenci, ki so se končale takole: bantam:	Hudek	(Cr)—Dolinšek (M)
3:1. Dolinšek, ki je prvič nastopil v tako težki konkurenci, se je boril jako uspešno. Peresna: Moguljak (Cr, državni prvak) —Dolinšek st. (M) 2:1. Lahka: Robič (M)—Gluinpah (Cr) 3 :0. Robič je zmagal s tušem že v 3. min. Welter: Blatnik (M)—Metzner (Cr). Blatnik je zasluženo po točkah premagal svojega nasprotnika, Ki
je v svoii kategoriji državni prvak. Srednja: Verbošt (M, državni prvak)—Barč (Cr) 3 :0, tuš v 3. min. Po ltežka: Orešnik (M) je z nepričakovanim prijemom iz-nenadil Zagrebčana Metznerja II s tušem v 8. min. Te ž k a : Metzner III (Cr)—Vidic (M) 3 : 1. Vidic se je jako dobro branil, Zagrebčan je zmagal šele po težki borbi. Vse borbe je vodil zagrebški sodnik g. Oster.
V celoti so se rokoborbe končale z rezultatom 15 :9 za Maratonce. Rezultat je tembolj razveseljiv, ker je za večino prišel precej nepričakovano. Upati je, da bodo naši rokoborci mariborski uspeh ponovili tudi na povratnem srečanju v Zagrebu ter si tako priborili pravico za nadaljnje tekmovanje.
Odličen uspeh naših atletov v Trstu
REPREZENTANCA SLOVENIJE JE P KRAJINE V RAZMERJU
V soboto in nedeljo je nastopila naša lahkoatletska reprezentanca, ojačena z Beograjčanom Klingom in Vučevičem v Trstu proti Julijski krajini. Med drugimi je sodelovalo tudi 5 Mariborčanov, in sicer Lončarič, Smerdel, Lužnik (vsi Maraton) ter Gujznik in Hlade (oba Železničar). Kljub slabemu vremenu so bili doseženi dovolj dobri rezultati. Ob koncu tekmovanja prvi dan so naši vodili s 47 :30 točkam ter so ta naskok tudi do konca skoro popolnoma obdržali. Radi dežja je bil prvi dan slab obisk, drugi dan pa je lepše vreme in tekma med Triestino m Milanom (1:0 za Milan) privabilo okrog 10.000 gledaloev.
Naši reprezentanti so odnesli prvo mesto v troskoku (Vučevič 14.04 m), metu kopja
REMAGALA ZASTOPNIKE JULIJSKE 116:103 TOČKAM.
(Mauzer 47.40), teku na 10.060 m (Bručan 35:04.1), teku na 100 m (Kling 11.3), 1500 m (Goršek 4:14.3), 400 m z zaprekami (Skušek 59.3), 5060 m (Košir 15.50), 800 m (Goršek 1:57.2), 200 m (Račič 23.7), v metu kladiva (inž. Stepišnik 48.65) in štafeti 4 krat 400 m (Skušek, Gaberšek, Nabernik, Goršek, 3:29.9). Vsa prva mesta v skokih so odnesli Italijani.
Mariborčani so dosegli sledeče uspehe: Lončarič v teku z zaprekami na 110 m 4. mesto v 18.3 in v skoku v daljino 4. mesto s 6.10 m, Hlade v metu krogle 3, mesto z 12.99 m, Gujznik v metu kladiva
3.	mesto z 38.99 m, Smerdel v skoku ob palici 3. m*v<o s 340, Lužnik pa v metu kopja 4. mesto z 41.34 m.
luniorski meeting v Mariboru
SK Železničar je v nedeljo priredil na stadionu otvoritveni juniorski meeting, h kateremu se je prijavilo 18 juniorjev Železničarja in SK Maratona. SK Rapid se mcelinga ni udeležil. Vreme je bilo jako ugodno, obisk pa kljub temu malenkosten. Organizacija prireditve v rokah funkcionarjev Železničarja in Maratona je bila brezhibna. Doseženi so bili sledeči rezultati:
200 m. juniorji C: 1. Hrovatin (Z) 27,1, 2. Karlin (2) 27,8. 3. Maraš (2) 28,0.4. Sa-dek (M) 28,3.
60 m, juniorjf A: 1. Vodušek (M) 9,1 2. Antoličič (M) 9,4	3. Vaupotič (M)
9,5
Višina, juniorji C: 1. Stumberger (M) 150. 2. Maraš (2) 135.
Met diska, juniorji C: 1. Mlakar (Z)
37,69. 2. Gala (Z) 33,61. 3. Šiška (M) 32,99.
Met krogle, juniorji B: 1. Gala (2) 13,33. 2. Šiška (M) 12,60. 3. Muršak (2) 11,55.
Štafeta 4 krat 100: 1. Železničar 52,3. 2. Maraton s časom 52,0, diskvalificiran radi prestopka.
100 m, juniorji C: 1. Muršak (2) 13,0. 2. Šiška (M) 13,3. 3. Pimovar (2) 13,4.
Višina, juniorji B: 1. Klančnik (M) 155. 2. Šiška (M) 150. 3. Gala (2) 145.
Tek 1000 m, juniorji C: 1. Karlin (2) 2:52,2. 2. Benedičič (M) 2:53,4. 3. Mlakar (2) 2,56.	.
Daljava, juniorji C: 1. Hrovatin (2) 552. 2. Jaušovec (M) 546. 3. Kukovec (M) 488.
Daljava, juniorji A: 1. Marčič (M) 366
2.	Vaupotič (M) 375 *
Met krogle, juniorji C: 1. Mlakar (2) 13,88. 2. Kukovec (M) 12,82. 3. Pulko (2) 12,48.
Nogomet na podeželju
SK Drava-SK Celje 0 :6 (0 :2).
Drava je imela v gosteh SK Celje, ki je nadmočno premagalo reorganizirano domače moštvo, ki je le v prvi polovici nudilo uspešen odpor ter v tem delu igre dobilo dva nesrečna gola. Najboljši domačin je bil levi branilec, medlem ko so gosti razpolagali z najboljšimi v levem krilcu in levi zvezi. Tekmo je sodil ss. g. Kopič.
SK Mura—SK Železničar 2:4 (1:2).
SK 2elezničar je v nedeljo gostoval v Murski Soboti proti Muri, ki je nastopila brez Čebulja in Jandla, ter po lepi igri zmagal v razmerju 4 :2, pri čemer je Stif-tar zastreljal enajstko. Vse gole za goste je dosegel Frangeš II. Jako dobro se je uveljavil pri Železničarju Turk kot levi krilec. Tekmo je sodil ss. g. Bizjak.
SK RAPID V NEMČIJI.
SK Rapid je v nedeljo in ponedeljek
gostoval v Nemčiji ter je odigral dve tekmi, v katerih je prav častno odrezal. Prvi dan je v Knittelfeldu porazil domači klub SV Knittelfeld s 4:1 (2:0), drugi dan pa je dosegel v Gradcu remis proti renomi-ranemu GAK-u s 3:3 (1:3), potem ko je ob polčasu že vodil s 3 :1. Gole drugi dan so dosegli Kreiner, Baumel in Bodendor-fer.
ROKOBORBE V RUŠAH.
SSK Maraton je po nedeljskih izločilnih borbah za državno prvenstvo v Mariboru
Eriredil z zagrebškimi gosti izlet v Ruše, jer je bila v klubskem domu po ogledu ruških zanimivosti uspela rokoborska prireditev, ki ie pokazala uspešne sadove športnega dela ruške podružnice SSK Maratona.
V bantam teži ie Robič Karl (Ruše) izgubil proti Moguljaku (Croatia, Zagreb) s tušem, v lahki kategoriji je Robič Josip (Ruše) po točkah premagal Glumpaha (Cr), v welter kategoriji je Raner (Ruše) s tušem premagal Zagrebčana Metznerja Franja, v srednji je Blatnik (Ruše) porazil
vseh borb je neodločen z 10:10.
Napovedana senzacija, izbirna tekma za vstop v državno reprezentanco med Pir-cherjem (PSK Maribor) in Jurijem Mctz-nerjera (Ilerkules, Zagreb) je izostala, ker gost radi obolelosti ni nastopil, tako da pride Mariborčan Pircher avtomatsko v državno reprezentanco za nastop proti Italiji, dne 12. maja v Zagrebu.
s. Finale za angleški pokal. V soboto je bila na wembleyskem stadionu v Londonu finalna tekma za angleški pokal, ki pomeni največjo športno trofejo v angleškem športu. Portsmouth je nepričakovano premagal favorita Wolwerhamptona s 4:1, kar je v tej konkurenci izredno visok rezultat. Tekmi je prisostvovalo nad 100.000 gledalcev.
s. Irski teniški reprezentativci so tekom sobote že dospeli v Zagreb ter pričeli s trainingom za nastop proti naši reprezentanci koncem tedna v tekmovanju za Davisov pokal
s. Prvenstvo države v hokeju na travi si je ponovno osvojila zagrebška Concor-dia.
Rešitev križanke.
Vodoravno: Večemik, ep, Pii, Rimini, eu, Davos, Laze, Ant, Ig, mu, ji, capin, ja, as. Jim, Ahaja, oka, Anam, Sia, tast.
Navpično:	veselica,	os,	ep,	Nagasaki,
Had, epidemija, rima, unijat, njiva, mana, nonij, as, kristjan, mt
£. S. BRUCE
Toda... Saj je to. nemogoče!« je •.zkliknil Warren. »Povedal sem vam, da sem bil sam v letalu. Nesrečnik je moral hoditi po polju, pa je letak) padlo nanj in ga ubilo.«
»Ne, gospod,« je odvrnil hlastno nadzornik. »Truplo je v kabini, ne zraven nje ali pod njo. Sami poglejte!«
»Tega ne razumemem,« ie ves zmeden priznal Warren. »Čemu bi vam lagal? Pravim vam, da sem bil sam. Ko sem videl, da sem v nevarnosti, sem skočil s padalom, m letalo je bilo prazno, ko je strmoglavilo na tla.«
»Motite se, gospod. Tole truplo je dokaz!« je odvrnil nadzornik. »Pravite, da ste bili sami, ko ste odleteli iz Pariza?«
»Da.«
»Ali se ni mogel nihče skrivaj vtihotapiti v letalo?«
•»Nihče, ker ima letak) samo dva sedeža.«
»Zakaj pa ste odleteli ob tako pozni uri, gospod?«
»Ali sem mar prisiljen odgovarjati na vaša vprašanja?« je jezno vzkliknil War-ren. »Zakaj pa ne bi ponoči letel? V
Croydonu so me čakali.«
»Takoj bomo dobili zvezo s Croydo-nom,« je pripomnil nadzornik. »Eden izmed mojih ljudi je že telefoniral na letališče. Se nekaj vas moram vprašati, gospod Clinton. Vaše letalo je padlo na tla pred dobro uro’. Zakaj ste potrebovali toliko časa, preden ste prišli do njega? Plamen bi vam bil moral pokazati pot.«
»Gospod...«
Warren je utihnil. Odgovor na to vprašanje se mu ni zdel preveč lahek.
»No, padel sem dva ali tri kilometre odtod. Moj spomin je nekoliko trpel...«
Nedaleč stran so začuli presenečen klic. Warren se je obrnil. Trije ljudje so se hitro bližali
Prvi je bil zelo velik in širokih pleč. Warren ga je takoj spoznal. Stephen Moss, vodja eskadrilje, ki so mu po domače pravili Fredy.
»Kako me veseli!« je vzkliknil Freddy. »Ali ve9te, da so me poklicali sem, da bi prepoznal vaše truplo? Dejali so ml da so vas videli, kako ste zgoreli v letaki.«
»Da, neka čudna skrivnost tiči za mojo nezgodo,« je odvrnil Warren. »Gospod
nadzornik... gospod nadzornik...«
»Grbbons, gospod,« je povedal policist.
»Nadzornik Gfbbons trdi, da je neko truplo v letalu, a zdi se ml da mora biti eden izmed naju prismojen. Jaz vem samo to, Freddy, da v letalu ni bilo razen mene nikogar, ko sem odletel, in tudi takrat ne, ko sem skočil s padalom.«
»Zakaj ste pa skočili?«
»No, krmilo je odreklo in letalo je začelo padati. Ne vem, kaj bi biti vi storili, Freddy, toda jaz sem skočil«
»In prav ste storili,« je odvrnil Moss. »Hvala Bogu, da ste nepoškodovani. Vraga, pa se mi le zdi, da mora biti neko truplo v letalu,« je potem vzkliknil.
»Je, gospod,« je potrdil nadzornik Gib-bons. »Hvaležen sem vam, da ste spoznali gospoda Clintona, in z vami vred se veselim, da se vašemu prijatelju ni nič zgodilo. Zadeva je pa res zapletena. Gospod Clinton trdi, da ni imel sopotnika, pa je vendar v kabini nekdo zgorel.«
»Menda bom že vedel, ali je bil kdo z menoj ali ne,« je suho. rekel Clinton. — »Pravim vam, da sem bil sam. Tu sva menda opravila, Freddy,« je dodal. »Ali mi boste dah malo prostora v svojem avtu?«
»Prav rad,« je odvrnil vodja eskadrilje. »S seboj sem pripeljal dva moža, ki bosta vse potrebno opravita. Kje pa ste
pristali?«
»Na travniku. Dva ali tri kilometre odtod,« je dejail Warren tako resno, kakor bi bil že sam sebi verjel. Ponudil je nadzorniku svojo posetnico. Če me boste potrebovali, gospod Gibbons, tu imate moj naslov. Preden odideva, Freddy. bi si pa le rad razvaline natančneje ogledal Nikakor ne morem verjeti, da bi bilo kakšno truplo v njih.«
Vročina se je počasi polegla, da se je lahko letalu bolj približal. Warren se je zdrznil. V notranjosti ostankov kabine je leažla čma gmota človeških oblik.
»Ali ste zdaj zadovoljni, gospod?« je vprašal Gibbons.
»Vraga!« je odvrnil Warren. »To je pa res čudno? Kako je mogoče? Letalo se je moralo vneti, ko je priletelo na tla. Kako je nesrečni človek zlezel v kabino?«
»Ali veste zanesljivo, da niste imeli nikogar s seboj?« je vprašal Freddy.
»Vraga, ali mislite zdaj še vi začeti vse izmova?« je vzkliknil Warren. »Saj vam pravim, da sem bil sam. Desetkrat sem že povedal!«
»Vse se bo prej ali slej pojasnHo,« je rekel nadzornik. »Ni potrebno, da bi ostald tu, gospod Clinton. Najmanj uro ali dve bomo morali še čakati, preden bo mogoče izvleči truplo iz kabine.«
(Dalje sledu}
/
Mariborske drobne vesti
„TREBA M MOJE LJUBCE PLAV-SATI“
Nekaj po polnoči je prišel k stražniku na Glavnem trgu delavec Iv. F., ki je močno krvavel in imel na nosu dve močni odrtini, ter povedal, da ga je malo popreje napadel na Pobreški cesti neki delavec iz tovarne Thoma. Stražnik je zaslišal napadalca, ki je dejal, da je zato nabil F., ker ga je slednji nadlegoval, ko je spremljal svoje dekle. Iv. F. je odšel
na rešilno postajo, kjer so mu nudili prvo pomoč.
m. Se en vlom ▼ stanovanje. V nedeljo je bilo vlomljeno v stanovanje zasebnice Katarine Gomiunikove v Koseskega ulici. Neznan storilec je nasilno vdrl v stanovanje ter v omaro, iz katere je odnesel 200 din in perilo.
m. Izpred okrajnega sodišča v Mariboru je bilo ukradeno kolo čevljarskemu pomočniku Francu Sobu iz Sp. Polskave; kolo je znamke „Elite“ in ima ev. štev. 196180.
MALI OGLASI
Ne zamudite
$<Ia!en ve efiim
CENE MALIM OGLASOM: V mallb oglaslb stanc vsaka beseda SO par; aaimuai&a pristojbina ta te oglase le din fc.— Dražbe preklici doolsovanla In ientiovaoiskl oglasi din I.— no besedi. Nalmanišl rnesek ta te oslase le din 10.—. Debelo tlskaoe besede se računajo dvoloo. Oglasni davek za enkratno oblavp znata din 2.—. Znesek ta male oglase te plaCule tako) pri naročilu oziroma ca le vposlatl * pismu skuoai j naročilom ali oa do poitnl položnici na čekovni račun it 11.409 Za vse oltmene odeovore elede mallb oglasov se mora priložiti znamka za 3 din
Razno
ŠKROPILNICE
za škropljenje sadnesja drevja vseli vrst Holderieve, Nechvile. Jessernigjj itd. ter razna sredstva za pokonča-vanje sadnih škodljivcev na-bavito pri Kmetijski družbi, Maribor, Meljska c. 12.
3202-1	______
UMETNA GNOJILA kakor Čilski soliter, apneni dušik, superfosfat. kalijevo sol itd. nabavite pri Kmetijski družbi. Meljska c. 12. tel. 20-83.	3203-1
Prodam kompletno SPALNICO In KUHINJSKO OPRAVO
17 kosov, za 1700 din: 2 postelji, 2 omarici, 1 mizo iz čreSnJevega lesa. Aleksandrova cesta 21. Košaki. — Rože. mizar.	3863-4
Sprejmem
GOSPODA.
sostanovalca. Pipuševa 4, vrata 1, prej Vrbanova. 3860-7
Otroški
ŠPORTNI VOZIČEK
se proda. Loška 5-1. 3872-4
čista.
SONČNA SOBA
s prostim vhodom se odda — prazna ali opremljena. Sodna ulica 16. vrata 8.	3864-7
Prodam dobro ohranjeno KUHINJSKO KREDENCO in MIZO
za 300 din. Kenič. Trstenjakova 2-II.	3874-4
TRAJNI KODRI
z najnovejšim aparatom takoj valovi. Marica Požar, gledališka frizerka. Vetrinjska 11. Vajenka se sprejme. 3816—1
HIŠICA
v delavski koloniji se proda radi selitve. Vprašati: Koseskega ul. 27._____________3879-4
VABILO
na redni občni zbor Jugoslovanske hranilnice in posojilnice r. z. z o. z. v Mariboru, ki se bo vršil dne 17. maja 1939 v hotelu »Novi svet« v Mariboru. Jurčičeva ulica 7 z nasto-pnim dnevnim redom: 1. Poročilo načelstva. 2. Poro čilo nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1938. 4. Sprememba pravil do novem zadružnem zakonu. 5. Slučajnosti. Ako občni zbor ni bil sklepčen, ve vrši eno uro kasneje drug občni zbor na istem mestu z istim dnevnim redom, ki sklepa brez ozira na število navzočih zadružnikov.	_	3849—1
DOBRO IDOČO GOSTILNO
dam v najem podietnl. kav-cije zmožni osebi. Ponudbe na upravo pod »Takoj«.
3855—1
CEPLJENO TRSJE močno — se prodaja v sredo in soboto dopoldne na Gl. trgu ali KoroSki cesti 165.
3889-4
Stanovanje
OPREMLJENA SOBA
posebnim vhodom se odda. Aleksandrova 44-11 _ 3865-7
SOBO s ŠTEDILNIKOM
oddam. Stanko Vrazova, Pobrežje. Vprašati: Lovec Gl. trg 4.	3867-7
Sprejmem na
STANOVANJE
pošteno delavko. Aleksandrova št. 3-1. Petek. Pivovarna.
3871-7
SOBO z VSO OSKRBO
oddam gospodom. Smetanova 51-1., vrata 3._J_  3875-7
SPREJMEM GOSPODA
na vso oskrbo. Koroška cesta 32, pritličje.	3876-7
Stutbo tfob j
dve sobi s kuhinjo
oddam mirni stranki v bližini kolodvora. Naslov v uoravi.
3736—5
Oddam se lepi LOKAL S STANOVANJEM
soba In kuhinja. Stritarjeva ul. 37.______________3654—5
Jaz.
ga KRAŠNA IVANA,
preklicujem in obžalujem, da sem rekla gospej Pavšič Karli prekleta grda baba. 3856-1
POHIŠTVO in
STAVBENA DELA
izvršuje najzanesljiveje Korošec »EFKA«, mizarstvo. Maribor, Frančiškanska ulica 12.	3867-1
MODIST1NJA se sprejme Lušickv. Jurčičeva 9.	________ 3715—9
PRIDNA NATAKARICA
takoj sprejme. Vprašati Frankopanova 17, kavarna.
3851—9
VELIKA SOBA s KUHINJO e odda. Maribor, Taborska 13.	3857-5
Dvosobno
STANOVANJE
se odda. Aleksandrova 36.
3859-5
Oddam
SOBO in KUHINJO.
Studencu Cankarjeva 5.
3866-5
SOBA in KUHINJA
se odda. Zricovska 38. Pobrežje.	3873-5
DELAVNICO
na dvorišču. 4X6, ali večjo, iščem za takoj, lahko je tudi na periferiji mesta Maribora. Ponudbe na oglasni oddelek »Večernika« pod »Delavnica«.
3890-1
Posest
mmmBos	-	rurze*
LEPA STAVBENA PARCELA na drodaj. Studenci, Kralja Petra c. 130.	3821—3
DVE SOBI to KUHINJA
se oddajo s 1- junijem, Po-hrežle. Stranska 5.	3817-5
ki igra do petka, 5. t. m., v GRAJSKEM KINU
Iščem
SLUŽBO za GOSPODINJO
enemu gospodu ali k mali družini, starost 32 let. »nastop takoj«. Roza Poiz. Koroška c. 74, podstrešje.	3870-10
Sprejme se v dofričfcanosno
družabnik ali družab-NICA
s kajpitalom din 50.000. Ponud be na uoravo »Večernika« pod »Velflc dobiček«. 3853-9
Soreimem
TRGOVSKO POMOČNICO
izvežbano v manufakturi, ki bi opravljala tudi blagajniške posle, z znaniem nemškega jezika in strojenisia. Ponudbe na upravo pod »Ajnjna«^
ZDRAVA POSTREŽNICA za popoldanske ure se spreh me. Prešernova 31. »oi-v
STANOVANJE
z dvema sobama, kuhinjo ir shrambo se takoi odda. Stritarjeva 17.	3882-5
Sobo odda
Prodam
HIŠO,
(prostorno stanovanje), kvm zemlje. 13.000 din: tudi nekaj na obroke. Zg. Radvanje pri Mariboru, Zvezna ulica 11. Mlaker.	3869-2
Prodam
SPREJME SE GOSPODIČNA
ki ie celi dan v sluibl. v vso oskrbo. Mciiska 12 1. 3839—7
Oddam takoi onzno ali opremljeno
SOBO Valvazorjeva 36-1. lavo.
KROJAŠKEGA POMOČNIKA
za velike komade SDrejme takoj »Gentleman«. moško m dansko krojaštvo. Marltar, — Cankarjeva 1. ,__3SB3-y
Stutbo iste
Stareiia zakonska družina išče mesto za
HIŠNIKA Naslov v upravi »Večerni* 3850—10
F letna ® t
• kopalna ! blaga
sa plašče in obalne obleke
prinaša v najnovetiih vzorcih
Tek$tilana
Biideteldt
SOBARICA
želi službo ali pomoč gosoo-dinii. Vika Lončar, Delavska
KNJIGARNA*-------------
v večjem mestu Slovenije išče izvežbanega, inteligentnega
koiiiaoapoiilia
neporočenega, do možnosti slovenske narodnosti, starost 20—30 let. Poleg znanja našega jezika se zahteva obvladanje nemščine. Lastnoročno pisane ponudbe s Drepisi spri čeval in navedbo predizo-brazbe pod »Kniigar« anonč-nemu zavodu Sax, Maribor.
3852—7 ulica 10.
3861-10
Ozdtovite
MED,
LASTNI PRIDELEK,
cvetlični, ajdov, gozdni po 16, 15. 14 din kilogram. Vodnikov trg 3b.	3858-4
RAZLIČNO POHIŠTVO
se poceni proda. Tattenba-shova 21, pritličje. 3862-4
SkMiAluU
pomladansko zdravljenje v Varaždinskih toplicah Vas bo rešilo vseh revmatičnih nadlog. Vse udobnosti glavne sezone pri predsezonskih cenah. Prospekte in informacije pošilja uprava kopališča
VARAŽDINSKE TOPLICE
GOSPODARSKA ZAVAROVALNA ZADRUGA »DRAVA* r. z. z o. I. V MARIBORU.
Vabilo
na
izredni ' "'
gospodarske zavarovalne zadruge »Drava« r. z. z o. Zi v Mariboru.
Izredni občni zbor se vrši dne 10. maja 1939, ob >/«18. uri v restavraciji »Novi svet«, Jurčičeva ulica štev. i v Mariboru.
DNEVNI RED:
1. Poročilo predsednika načelstva o odstranitvi članov načelstva od strani nadzorstva, poročilo o sodnih korakih ter poročilo o sklepu apelacijskega sodišča.
2. Odstranitev treh članov načelstva ter štirih članov nadzorstva.
3. Volitev šestih članov načelstva ter treh namestnikov načelstva. Volitev petih članov nadzorstva ter dveh namestnikov nadzorstva.
4. Slučajnosti, pri katerih se bodo obravnavali samostojni predlogi, ki pa morajo biti tri dni pred občnini zborom vročeni načelstvu.
5. Eventualne pritožbe članov.
če bi občni zbor ne bil sklepčen ob napovedani uri, se vrši pol ure kasneje drugi občni zbor z istim dnevnim redom, ki pa je sklepčen ne glede na število navzočih.
MARIBOR dne 28. IV. 1939.
3848 Predsednik načelstva: Dr. Jarečko Ivan, s. r.
Moj ljubljeni soprog, oče, tast in stari oče itd., gospod
Kanzler Mihael
podttradnik drž. žel. v pok. nas je v nedeljo, 30. aprila 1939, ob 16. uri po daljšem, težkem trpljenju v 70. letu starosti za vedno zapustil.
Dragega pokojnika bomo spremili k večnemu počitku v torek, 2. maja, ob 16. uri iz mestne mrtvašnice.
Sv. maša zadušnica bo v sredo, 3. maja, ob ?/*9- uri dopoldne v frančiškanski cerkvi.
Maribor, 30. aprila 1930,
Jožefina Kanzler, soproga. Rodbine: Zeman, MtiMstein in Kanzler.
61, m i n-Hvre.________________________________________________________________________________________________________    —----------------------
M* in urciuie ADOLF RIBNIKAR , Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA vlftuiboru.
oc l&jo. - UrednUtro in uprava: Maribor, Kopališka ulica 6. - Telefon uredaiitva Štev. 25-67 m uprave <*«. SM7. - PoSW W«m,i ra*m, Stev. 11. «9.