Let Not The Light f ' Of Freedom Be Extinguished' American Home over 100 years of serving American- Slovenians Vol. 102, No. 36 i f,p Americ •AMERISKi LZ9Z-TOZZZ VA NOiONI'IHV ^ out iLdv oh asnoRLHnoo Toei 1 xoozeo VrNVAVHM NVTilH SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER USPS 024100 Serving over 200,000 American Slovenians AMERIŠKA DOMOVINA, SEPTEMBER 21, 2000 iSSN Number G161-68X 60C True to Perm in Her Fashion Soon after Mary Ann Zalar was voted Outstanding Woman Graduate of the Penn College Class of 1950. Halle Brothers called. Cleveland’s premier department store wanted her to test for a position as buyer, but she wasn’t interested. With a major in education, she planned to teach business, not manage it. Zalar took the test and, as luck would have it, earned a Perfect score in buyer’s math. Now Mr. Halle himself called upon the reluctant ^senior to win her over to his retaii team. Thus began a 40-year journey that took Zalar from Euclid Avenue to Seventh Avenue and to the runways Paris and Milan in search °f gowns and ensembles for foe first ladies of Cleveland society. .
  • her sisters, a few of them asked her if she would also do theirs. In exchange for washing their shirts, they offered to bring food for the ^sick girls. From the second-class galley, and later again from the first-class kitchens, they brought to Frances lettuce leaves and black coffee, which the girls consumed. For some unexplained rea- Slovenians are Super Special LAVRISHA Construction & Repair B GILDING IMPRO VEMENT SER VICES **507 St. Clair Avenue - Cleveland, Ohio 44103 216/391-0035 Visit us... ^r- Mirko Vombergar D.D.S. 6551 Wilson Mills Road Mayfield Village, Ohio 44143 for your appointment 1-440-473-4746 Office Hours - by appointment only. Saturday and evening hours available. son, that cleared up their sick and vomiting stomachs. After four days, the storm subsided. The ship sailed on and finally reached New York harbor 18 days after leaving the Italian port of Trieste. In New York harbor, smaller boats came alongside the President Wilson and began transferring passengers, including the Bara-gas, eventually to deposit them on Ellis Island. (Next: Ellis Island) Slovenians "R" Us SWU Tri-State Conference On October 1, Slovenian Women’s Union Branch 32 of Euclid, Ohio is hosting their Tri State Conference. There will be a Mass in St. Christine Church, 840 E. 222nd Street in Euclid at 11 a.m. This will be followed by a Brunch at Alexander’s Restaurant, 22305 Lake Shore Blvd., also in Euclid. We will be celebrating our TOth anniversary in conjunction with this conference. —Dorothy Lamm, Committee Chairperson Waterloo Wine Tasting Slovenian Workmen’s Home, 15335 Waterloo Rd., Cleveland is hosting its first International Wine Tasting Event which will be held on Saturday, Oct. 7 from 7 p.m. until midnight. We extend an invitation to you and all of your friends to join us for a night of fun, music, raffles, and much more. The donation is $12 each and can be purchased in advance or at the door. This includes 6 free wine tastes, hors d’oeuvres and a chance at a door prize. We will also have sideboards and a Chinese raffle, which will include various “theme” baskets for your pleasure. Additional wine tastes are 6 for $5. For individuals who prefer other beverages, we will have a cash bar and the kitchen will be open as well. Tickets can be obtained by calling Pam Ruma (440) 918-0441 or Linda Stroth (216) 731-2723. Tickets are also available through any Board member. I am so old I can remember when a person was expected to pay his own medical bills. Albie’s is Partying Again s After a break of 2 months, Al Somrak is partying again. He is inviting everyone to the last Thursday of the month, September 28. The party is scheduled from 5 p.m. to 7 p.m. If you enjoy home-cooked meals the way Ma used to cook in the good old days, then you will like the cuisine at Albie’s Place Restaurant. Service is buffet style. And everybody is welcome. You don’t even have to be Slovenian. However, advanced reservations are necessary. Call hostess Alberta Jarc for further details. See you there. —Joe Zelle Čevapčiči i This is Sylvia Pisorn's recipe for Slovenian! garlicky grilled sausages. Unfortunately, there! aren't real accurate measurements for the! ingredients. Serve these right off the grill with! chopped raw onions and hard bread. This was! one of my dad's favorites. Ingredients: 1 lb. ground pork 1 lb. ground lamb ! 1 lb. ground beef 6 - 7 cloves of garlic, chopped Salt and pepper to taste Chopped parsley \ Directions: Mix all ingredients together a day ahead.! Form into small sausages (approx. 4" long), and! grill. —Kim Ann Kaifesh! X" Our Family Recipes ! AZMAN MEATS 654 East 185 St., Cleveland, OH 44119 (216) 481-0826 Featuring Azman's Homemade Slovenian Smoked Sausages, - Fresh Garlic Sausages, -Rice & Blood Sausages, Želodec, -Cottage Hams, and Potica WE SHIP ANYWHERE PLEASE CALL FOR YOUR ORDER NOW When You Want to Travel... Then Contact Travel Experts at Hansa Travel Service C.S.C. Travel Group Travel Max 911 E. 185 St., Cleveland, Ohio 216-692-1700 ask for Boris or Suzie ■ If you are interested in buying imported food items or musical cassettes, videos from Slovenia, then visit Patria Imports at 794 E. 185 St. Cleveland, OH 44119 phone: 216 531-6720 On the West Side visit Hansa Import Store and Travel Agency 2717 Lorain Avenue, Cleveland, Ohio 44113 631-6585 AMERIŠKA DOMOVINA, SEPTEMBER 21, AMERIŠKA DOMOVINA. SEPTEMBER 6 t Mlakar’s Walk Down Memory Lane ^ to Slovenian music, and after a few drinks to loosen the vocal cords, we can all sing some of those old Slovenian songs. But for those of us who are getting up in years, if nothing else, we have some good old memories. Back to our young growing-up years. Not long ago I read Joe Glinsek’s column in which he writing about following the City Ice and Fuel truck for some chips of cold ice on those hot summer days. Yes, 1 can remember those days vividly and back then we even had Thomas’ Ice House n Carrington and W. ISO1*1 to go for ice. They were one of the few on the by RAY MLAKAR Well, Ray is back, but first, a joke. Sorry, only one this time since it is lengthy. Maybe you don’t need reminding when you are getting old but you know it WHEN: Everything hurts and what doesn’t hurt, doesn’t work. The gleam in your eyes is from the sun hitting your bifocals. You feel like the morning after the night before, but you haven’t gone any place. Your little black book contains only names ending in M.D. You know all the answers, but no one asks you any questions. You sit in your rocking chair, but can’t get it going. Your knees buckle, but your belt won’t. Your back goes out more than you do. You sink your teeth into a steak, and they stay there. The only whistles you get are from your hearing aids. Well, with that ditty we may have forgotten how old we ai but we know how old we feel. Ray is through with the picnics all though they are very memorable. Fortunately, we of Slovenian descent have picnics we can always attend by either going to the SNPJ Recreation Center in Enon Valley in Penn. Or the Pristava Picnic Grounds in Geneva, or the Farm in Kirtland, for there is always a picnic or dinner at one or more of those places and everyone is sure to find some good food, good west side that really had an Ice House. Mrs. Thomas was up in years then but it was nothing for her to chip out a block of 25 pounds of ice and using her metal thongs to put it in your wagon and she would always let me pick up the loose ice pieces on the Ice House floor, to munch on. Back then a 25 lb. cube of ice cost 12 cents and today it cost $1.49. Ma always said don’t dilly, dally, cover the ice with the rug so it will not melt and hurry home, take the shortest cut back through the fields. Back then the neighborhood was not built up yet. I’ll bet masterminds seeing us little shavers suck on ice chips got the idea to make Popsicle’s and Fudge-side’s. They were good, flavorful and cost only a nickel. But scrounging for ice chips was free. When one did not have the money for Popsicle’s, ice chips from the Ice Man or Thomas’ icehouse was the next best thing. Then those of us boys who came upon pennies few and far between would always come up with some brainstorm. Remember how we used our pocketknife or stick to peel off tar from the strips along the road to chew on? What can I say; it was something to chew, the next best thing to bubble gum. Hmm, now that I think of it, I bet the manufacturers seen us and decided to make “Black Jack Candy.” Remember those? They were half black and half pink. Then they came out with regular black chewing gum. We had fun with regular black chewing gum around Halloween. We would chew the gum for awhile, then flatten it out and cover our front tooth with it and it would look as if the front tooth was missing. Sometimes it worked in our favor when we went out Halloweening and rang a doorbell. They would not give us candy, but pennies and told us to get our teeth fixed and replaced. It worked, for it goes without saying the funds were not used for teeth repair, but to buy more candy. Well, I guess we got our tummies filled with ice chips, tar and Black Jack and black gum and it is time to bring this masterpiece to an end. Until next time, go easy on the candy; take my word for it, for it leads to cavities and then it is up and out. In closing may the Good Lord Bless and watch over all of you and keep you in his loving care. Slovenian National Home Grand Renovation Celebration The Board of Directors of the St. Clair Slovenian National Home are happy to announce that Saturday, November 4, 2000 will be a day to celebrate the completion of the renovation projects which began approximately two years ago. The renovation program covered several projects such as the new washrooms relocated off the lobby, which are ADA handicapped accessible, an electric wheel chair lift and a new marquee. Two ’major projects undertaken were the storefront renovation and the Diemer Mansion renovation where the office is located. The renovation of the Diemer Mansion was in conjunction with our 75^ Anniversary of the Slovenian National Home. There have also been several other interior and exterior renovations made. Included in this gala event will also be the dedication of a plaque listing the names of all donors who have so generously contributed to these various projects. The highlight of this occasion will be the ribbon cutting ceremony of the wheel chair lift and the lighting of the new marquee. DATE: — Saturday, Nov. 4,2000 PLACE - Slovenian National Home, 6417 St. Clair Avenue, Cleveland, OH 44103 TIME - Doors Open at 6 p.m. MUSIC-Jeff Pecon. Refreshments served. No admission charge. --Sylvia Plymcsser When birds live with people, they are believed to think of them as flock members. Slovenians "R," Us/ Flower Power iooo Seasonal Planting and Pruning, Grass cutting, edging, and planting flower beds and displays. Fertilizing and soil amendments available mulches, manure, and soils). Bird feeders, feeds, and bath foun-. tains. Landscape Design tailor made for you... Call Michael J. Mivsek for appointment (216) 361-9909 Friday, Sept. 22 West Park Slovenian Hall, 4583 W. 130 St, Cleveland from 7:30 - 11:30 p.m. dance featuring Tony Fortuna. Saturday & Sunday, Sept. 23 & 24 Bishop Baraga Days in Marquette, Mich. Friday, Sept. 29 West Park Slovenian Hall, 4583 W. 130 St, Cleveland from 7:30 - 11:30 p.m. dance featuring Art Perko. Sunday, Oct. I Slovenian Society Home, Euclid, Ohio salutes Cilka Dolgan with dance from 2 to 9 p.m. Admission $6 at door. Friday, Oct. 6 West Park Slovenian Hall, 4583 W. 130 St, Cleveland from 7:30 - 11:30 p.m. dance featuring Casuals Saturday, Oct. 7 International Wine Tasting Event sponsored by Slovenian Workmen’s Home, 15335 Waterloo Rd, Cleveland from 7 p.m. to midnight. Donation $12. Wednesday, Oct. 11 Fall Card Party sponsored by Progressive Slovene Women’s Circle #7 at Slovenian Workmen’s Home, 15335 Waterloo Rd, Cleveland. Donation $3. Friday, Oct. 13 West Park Slovenian Hall, 4583 W. 130 St, Cleveland from 7:30 - 1L30 p.m. dance featuring Stan Mejac. Sunday, Oct. 15 Koline dinner (retirees of SP) at Slovenska Pristava. Friday, Oct. 20 West Park Slovenian Hall, 4583 W. 130 St, Cleveland from 7:30 - 11:30 p.m. dance featuring Wayne Tomsic. Saturday, Oct. 21 Fantje na Vasi Concert, Slovenian National Home, 6417 St. Clair Avenue, 7 p.m. Dance music by Veseli Godci. Donation $10.00. Friday, Oct. 27 West Park Slovenian Hall, 4583 W. 130 St, Cleveland from 7:30 - 1L30 p.m. dance featuring Tony Fortuna. Sunday, Oct. 29 St. Vitus Alumni 13th Honoree Day. Mass at 12 noon in St. Vitus Church followed by dinner and reception in auditorium at L30 p.m. Honorees this year Frances Nemanich and Josephine Ambrosic. The first American kindergarten opened in Wisconsin in 1856. lm Vdtmdi Vdk America'« longest running daily show since 1961 WELW ■ 1330 AM - Tune in the internet www.welw.cont Simulcasting Daily 3-5 pm / Sat. 12-2 pm BROADCASTING DIRECT FROM K0LLANDER TRAVEL 971 East 185th Street • Cleveland, Ohio 44119 FEATURING: JOEY TOMSICK • ALICE KUHAR DUKE MARSIC (NEWS FROM SLOVENIA) PATTY SLUGA (WOMEN BEHIND THE SCENES) (216) 481-TONY (8669) or KOLLANDER (216) 692-1000 Make the gas company wonder if you’ve moved. Our Freedom 90 gas furnace is one of the most efficient you can buy. Over 90% efficient - compared to around 65% for most older furnaces. You can shrink your monthly gas bill to a fraction of Us former self. And enjoy greater peace of mind, thanks to the Freedom 90's lifetime limited warranty So see your American-Standard dealer about the Freedom 90. and give your neighborhood meter reader something to wonder about. _ _ STANDARD Built To A Higher Standard GCiR j^fyc 944-9444 - 30170 Lakeland Blvd Wickliffe, Oh. 440jf 1:1* m.T & ♦ » OOIINC A Name For All Seasons' ueath Notice , - OLGA ZIMMERMAN Services were held Monday, September 11 for Olga Zimmerman (nee Perko), age 90, at St. Mary Church (Collinwood) in Cleveland, Ohio. Olga was born in Pueblo, Colorado. She came to Cleveland in 1928. Olga was a member of AMLA. She retired from Parker Hannifin in 1976 where she was employed as an inspector for 20 years. Olga was the widow of Joseph F. who died in 1993. She is survived by her son Joseph (wife Christine); daughter Janet Tomko (husband Don); four grandchildren; 11 great-grandchildren; brothers Edward, Albert and Louis. She was preceded in death by her sisters Mary Landini and Ann, and brother Joseph Felix, Charles, and Fred. Burial was in All Souls Cemetery. Zele Funeral Home was ln charge of arrangements. JOE SKUBITZ John Skubitz of Willoughby Hills, Ohio received J'otice of the death of retired United States Congressman ^0e Skubitz of Witchita, ^ansas, on Monday, September n, 2000. He was John’s cousin and sPonsored his immigration Jhe U.S.A. He lived to be 94-years-old. Congressman Skubitz Served as a Republican Rep-tesentative from Crawford °unty, Kansas from 1963 0 1978. He visited Slovenia teveral times and helped ofR t'le ^l°ven'an portion a. ac*'o Free Europe on the , !r' y getting the support of ^congressional colleagues. MaY he rest in peace. In Memory Thanks to Josephine Wh ar Cleveland, Ohio An° donated $15.00 to the in er,Can Home newspaper and em0ry Joseph Sadar her parents who en- 01 ^ t*1e PaPer as much as slle does. In Memory 0fIIhanks to Peter Rebolj new^dkuSVille’ NY who re‘ encl ^1S sul5scr'Pt'on plus SjoXun “ addi,;onhal in -------0f his Edward R. Stokel, ‘Mr. Bus,’ a GM employee for 44 years an Pare«* 'n memory sist S’ Brothers and sters. BIRMINGHAM, MICH. - He was known in the auto industry as “Mr. Bus.” Edward R. Stokel spent 44 years working for General Motors Corp., most of them sharpening an expertise about buses that molded him into a crusader for mass transit. Mr. Stokel died of cancer on Friday, Aug. 18, 2000 at William Beaumont Hospital in Royal Oak, Mich. He was 77, and lived in Birmingham. “Buses were definitely his passion,” said Mr. Sto-kel’s wife of 50 years, Barbara. “My one rival (for his attention) in life was a big, fat bus.” As GM’s representative, he supported allocating more federal funds for the purchase of buses, pointing out 70 percent of all mass transit passengers travel by bus. Mr. Stokel was an outspoken critic of low-bid federal procurement policies, arguing they would undermine the quality of buses built through federal programs. In Loving Memory 13th Anniversary OF OUR DEAR FATHER, GRANDFATHER, AND GREAT-GRANDFATHER Frank Zupančič (Glass Ave.) who died Sept. 21, 1987 Deep in our hearts you ’ll always stay, Loved and remembered every day. Sadly missed by Frank and Rosemarie Henry and Loretta Bob and Lillian and their Families CARST-NAGY Memorials 15425 Waterloo Rd. 4S1-2237 “Serving the Slovenian Community. £ele Funeral Home MEMORIAL CHAPEL LOCATED AT E* 152 Street Phone 481-3118 [y owned and operated since 1908 Mr. Stokels history with GM and buses began on a bus assembly line in the early 1940s. His automotive career was interrupted by service in the Navy during world War II and the Korean War. When he returned from Korea, he held positions with several different GM departments, including production, engineering and material control. He helped GM try to fight off an antitrust suit in the 1980s. Although the car-maker lost, and the suit eventually drove the company out of the mass-transit business, Mr. Stokel’s reputation as a champion of mass transit lived past his 1986 retirement from GM. In 1991, he became the first auto executive to be inducted into the American Public Transit Association Hall of Fame. In addition to his wife, Barbara, survivors include two sons, Edward and William; three daughters, Elizabeth McNair, Barbara Jane Stokel and Kathryn Ligeti; one sister, Caroline; and 11 grandchildren. He was cousin to Albina M. Zimmerman of Euclid, Ohio. Edward was born and raised on Bonna Avenue in the St. Clair area of Cleveland. His father was Christ Stokel, very active in Slovenian lodges. Mr. Stokel often said his greatest joy after retirement was visiting his grandchildren and spending winters vacationing on Huthinson Island, Fla. Mr. Stokel was a member of the Holy Name Ropman Catholic Church, the Senior Men’s Club of Birmingham and the GM Club. The funeral and burial was private. Memorial donations may be made to the Rose Cancer Center at William Beaumont Hospital, 3601 W. 13 Mile, Royal Oak, Mich. 48073. —Kevin Lynch The Detroit News In Honor Thanks to Mr. and Mrs. F. J. Furlan of Naples, Florida who renewed their subscription plus enclosed a $20.00 gift in honor of Simončič and Furlan Families. In Memory Thanks to William Sterling of Willoughby Hills, Ohio who renewed his subscription plus enclosed a donation in memory of John and Jennie Dolenc. In Memory Thanks to Edward Blatnik of Lighthouse Point, Florida who donated $10.00 in memory of sister Anne Petrick and brothers “Butt” and Boe Blatnik. Donation Thanks to Mr. and Mrs. Rudi Knez of Cleveland, Ohio who renewed their subscription plus enclosed a $20.00 donation to the Ameriška Domovina “with thanks.” From Russia With Love... Received the following post card from St. Petersburg, Russia: “Stayed in St. Petersburg three days. Weather perfect, 65 to 70 degrees and sunny. Elegant ship and delicious meals. Time going by too quickly. “From Russia with Love, Lil and Ray Novak, Doc and Madeleine Žnidaršič” WATJ 1560 AM P.O. Box 776 CHARDON, OH 44024 440-286-1560 FAX 440-286-2727 GERMAN VARIETY SHOW Sunday 11 am - 12 noon HOST GEORGE J www.watj.com -1560@www.watj.com The youngest Olympic boxing champion was Jackie Fields, he won the featherweight boxing title in 1924 at the age of 16 years and 162 days. Slovenia Not 7 in Balkans Editor, In an article by Bill Miller in last Saturday’s Plain Dealer it was mentioned I said Slovenia was part of the Balkans. The word “Balkans” was inserted in a quote attributed to me, and was probably the newspaper’s initiative to describe the country’s location. However, I have never in my life referred to Slovenia as being a part of the Balkans, and never will. I feel the term “Sunny side of the Alps” is the proper portrayal of Slovenia’s location. After more than 50 years of involvement in Slovenian culture, I guess the next step is to educate the public of Where Slovenia is located. —Cilka Dolgan Willoughby Hill, Ohio Making Gallons of Wine Editor, Just a few lines to let you know that I am making about four gallons of wine this year from my own vine. I made abut a gallon of vinegar last year (drat!) which was used on salads all winter. Mighty tasty, too. My father-in-law, Joseph Salamon, grew up in your community (bom 92 years ago) and has told me how his father used to make the family wine. I have a Concord vine six years old and have made a number of cuttings from it. If I am successful in propagation, I shall make a wine press and “go from there.” —Bill Brown Richwood, OH (Thinkers International Founder) Swimmer Greg Louganis achieved highest recorded scores in the springboard event at the 1984 Olympic Games. He received 754.41 points for the 11-dive springboard event and 710.01 for the hlghboard. Attention: Baraga Pilgrims CLEVELAND, OH - On Saturday morning, Sept. 23, our Bishop Baraga Pilgrims will report at St. Christine Church, 840 E. 222 St., Euclid at 4 a.m., depart at 4:15 a.m. Report at Sheliga Drug, 6025 St. Clair Ave., at 4:30 a.m., depart at 4:45 a.m. _ Report at Lakefront Lines, 13315 Brookpark Rd., at 5:10 a.m. and depart at 5:15 a.m. NOTICE: Please bring warm clothing, medications, and medical cards. American Home on Internet You can e-mail notices, articles, information directly to the American Home newspaper at ah@buckeyeweb.com AMERIŠKA DOMOVINA, SEPTEMBER 21, 2000 AMERIŠKA DOMOVINA, SEPTEMBER 21, 2000 8 Slovenia yields renowned photographer Slovenia has produced a world renowned photographer who has raised the “simple” science of photography to a magnificent art form. Matvež Lenarčič of Nazarje, Slovenia is recognized for his photographic montages of Slovenia’s natural beauty as well as far-flung Tibet and Kamchatka. His monography Vode v Sloveniji is truly an art book that overwhelms the soul with its beauty. The following are excerpts from ap interview by James Lawrence with the photographer published in Outdoor Photographer (May, 1998). From Central Europe comes a portfolio of powerful yet sensual photography from an outdoorsman who turned his passion for nature into a career as a nature photographer. One look at the ruggedly handsome Matevž Lenarčič of Slovenia and you have no trouble believing he redlly does do all those extreme activities: world-class mountain climbing, cave exploring, river running, paragliding. Every bit the new/old sojourner, he can be passionate about the subtle beauty of a flowing mountain rivulet yet revel in motion-freezing the dancing droplets of furious rapids. , This is no local-mountain hero. Lenarčič has climbed the south face of the Himalaya’s Anapurna I and suffered severe frostbite on Anapurna IV’s northern slopes. He’s conquered the 26,000-plus foot Broad Peak in Pakistan, led a school for mountain guides in Nepal and written a book on his climbing adventures in Patagonia. A graduate in biology .from the University of Ljubljana, Lenarčič has been a professional photographer for the EPSI photography/publishing house he cofounded in 1991, and writes and photographs in a variety of venues internationally. And although the language he speaks is different than ours, in the words that follow, you will hear echoes of the sentiments of dedicated photographers and artists everywhere. They describe the journey that begins metaphorically at morning with the individuals desire to achieve greatness, but reaches its full authority at midday, when the artist realizes with arduously acquired humility that it is what the photograph communicates to the viewer that gives it its true and everlasting power and meaning. Your work reveals a great sensitivity and feeling for water. You speak on page 6 of your book Vode v Sloveniji (Waters of Slovenia, EPSI, Nazarje, Slovenia) of searching for the “faces” of water. What draws you to water? What catches your eye? I have a kind of spiritual relationship to nature. From my early years I spent a lot of time outdoors, as an active mountaineer and paraglider pilot. I am in close contact with a variety of natural elements and feel a strong kinship for them. Nature helps me understand myself, the depth of the human soul, as well as our environment and human dependence on that environment. Of course water is only a small part of nature but perhaps the most interesting. No other element has so many faces so much involved in every part of our lives. We are losing awareness of how dependent we are on it. We say, “We don’t need to worry about water, we have enough rivers, lakes, seas, snow," wine, Coke.” But water is the medium of unimaginable depth, infinite shades of color and is ever-changing in its form and appearance. (To Be Continued) In art. Impressionism refers to a style focused on transitory visual impressions, often painted directly from nature, with an emphasis on the changing effects of light and color. Ohio Slovene Genealogy Meets The Ohio chapter of the Slovene Genealogy society International will hold two meetings in the Greater Cleveland area in October. The East Side Group will meet on Tuesday, October 3 from 7 - 8:30 p.m. in the shore Room at Euclid Public Library, 631 East 222nd Street, Euclid, Ohio. The West Side Group will meet on Monday, October 23 from 7 - 8:30 p.m. at the Parma Regional Library, 7335 Ridge Road, Parma, Ohio. The topic for these meetings will be “Sharpening Your Genealogy Skills.” For additional information, call Rose Marie Jisa at (440) 230-2960. Drive in - or Walk In BRONKO'S Drive-in Beverage 510 East 200th St. DMH Corp. Euclid, Ohio 44119 531-8844 Imported and Domestic Beer and Wine Soft Drinks - Milk - Ice - Snacks Imported Slovenian Wines Radenska Mineral Water -=* We have all Ohio Lottery Games <= Open Mon. - Sat. 10 a.m. - 10 p.m. Sunday (No wine sold) 11 a.m. - 5 p.m. Owner - David Heuer Super Long-Range AM/FM Portable Radio Tun«* In Weak or Distant Stations High-performance radio •pecially designed for long-range reception. Utilizes external antenna & 2 built-in antennas to pull in stations too far awa for normal reception. 2 speaker system with 6.5" woofer & 2" cone tweeter delivers quality sound. Separate bass & treble controls, jack for optional headphones, Solid Slate tuning. Built-in AC with 2-way power and automatic switching. Portable; uses 6 "D" batteries (not included). 13"xl0"x4". To order or more in forma l ion call George |urjev at 216-732-7768 or Al Markič at 216-531-4230 Vode v Sloveniji' Matevž Lenarčič is the photographer and Dr. Dušan Plut, the author of a 208-page photographic masterpied® (translated in German and English) chronicling Slovenian water in all i*5 forms—from the smallest drop to the biggest wave. This unique photographic essay wiH thrill ail who cherish the wonders of Slovenian nature. Lenarčič is a world traveler* mountaineer, naturalist, paraglidind enthusiast and co-founder of EPSI, a tourism and photographic agency based in Nazarje, Slovenia. This collector’s book can be ordered by sending $40 (check or money order only) to: Darinka Lenarčič 1830 Robin Whipple Belmont, CA 94002 The perfect gift for that special person Dr. Zenon A. Klos E. 185'" Area 531-7700 — Emergencies - Dental Insurance Accepted ^ Laboratory on Premises - Same Day Denture ReP COMPLETE DENTAL TARE FACILjX- 848 E. 185 St. (between Shore Carpet & Fun Services) FOR Freedom AND Justice v Ameriška Domovina Js AMERICAN IN SPIRIT SLOVENIAN FOREIGN IN LANGUAGE ONLY MORNING NEWSPAPER AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100) Thursday, September 21, 2000 - Vesti iz Slovenije - Slovenija na dobri poti v EU - Prednosti ima tudi pri možni širitvi NATO Ta teden sta bila na obisku v Bruslju premier dr. Andrej Bajuk in obrambni minister Janez Janša. Na delovnem kosilu, na katerem je Bajuka gostli predsednik evropske komisije in bivši italijanski predsednik vlade Romano Prodi, je Bajuk slišal precej pohvalne besede glede vključitve Slovenije pri širitvi Evropske unije. Bajuk je dejal, da pri pristopanju Slovenije EU ne vidi večjih problemov. Strateška opredelitev Slovenije za evroatlantske integracije se po Bajuku ne bo spremenila tudi po izidu prihajajočih volitev. Evropska komisija bo 8. novembra izdala svoje redno Poročilo, vse kaže, da bo le-to za Slovenijo pozitivno, čeprav bodo gotovo določene kritike, predvsem zaradi sodnih zaostankov, privatizacije in denacionalizacije. Stvari so pozitivne tudi pri vključitvi Slovenije ob možni širitvi NATO. Od devetih držav, ki aktivno kandidirajo za članstvo v tej vojaško-politični povezavi, je Slovenija £dina, ki je doslej pripravila in dostavila ukcijski načrt za članstvo. Ta dokument je Bajuk - spremljal ga je Janez Janša - izučil med obiskom v Bruslju generalnemu Sekretarju NATO Georgeu Robertsonu. Kolikšna bo (če bo) vladna pomoč Gorenju po katastrofalnem požaru? Bo nedavnem požaru, ki je povsem uni-£d eden od ključnih obratov podjetja Gorela in je zato ogrožena proizvodnja, še ni Prišlo do odločitve, koliko podpore bo Gorenje prejelo od vlade. Zadeva je zaplete-na> ker meni vlada, da lastuje Gorenje deleče Delniške družbe Dela ter tudi delnice v drugih podjetjih. Kakor je zunanji mini-ster Lojze Peterle dejal med nedavnim obiskom v Clevelandu, zakaj bi vlada Gorenju dala denarno pomoč, ko bi lahko podjetje Prišlo do denarja s prodajo delnic, ki jih lastuje v podjetju, ki nima nič skupnega s proizvodnjo bele tehnike, kjer je Gorenje eden večjih podjetij v Evropi. Vlada želi, da bi Gorenje prodalo omenjene delnice Kapitalski družbi. Po včerajšnjem Delo fax-u, Gorenje tega še ni pripravljeno storiti. Rok za vložitev kandidatni listov potekel Sinoči, v sredo opolnoči, je potekel rok, ko so mogle politične stranke in skupina najmanj stotih volivcev v volilni enoti vložiti liste kandidatov za letošnje parlamentarne volitve. Zamude pri oddaji list niso opravičljive. Volitve bodo v nedeljo, 15. oktobra, uradna volilna kampanja pa se je pričela s 15. septembrom. V Sloveniji je sicer registriranih 35 političnih strank, vendar mnoge se volitev ne bodo aktivno udeležile. Po nedavni spremembi ustave je postavljen 4-odstotni prag za vstop v parlament, ta prag je za mnoge manjše stranke enostavno nedosegljiv. Slovenski športniki na olimpijskih igrah V približno prvi polovici dvotedenskih olimpijskih iger v Sydneyu, Avstralija, so možnosti za vsaj eno slovensko kolajno odprte. Po sicer nepopolnem poročanju v današnjem časopisu, sta v veslanju v svojem polfinalu zmagala Luka Špik in Iztok Čop. Njun čas je bil od vseh polfinalskih dvojic najhitrejši kar za štiri sekunde, kar jima lepo obeta ne le za kolajno, marveč za zlato. V polfinalu pri štiričlanskem veslanju je slovenska ekipa v svojem krogu dosegla drugo mesto, a s tem tudi prišla v finalno tekmo. Moštvo sestavljajo Janez Klemenčič, Milan Janša, Rok Kolander in Matej Prelog. Od sodelujočih ekip v polfinalu je bil čas slovenskih veslačev četrti najhitrejši, torej tudi imajo možnost kolajne. V rokoborbi za moške v skupini B ima slovenska ekipa eno zmago, eno tekmo je izgubila, tretja je pa končala 'izenačena. 1^ soboto, 9. septembra, je imela svoj kongres v Murski Soboti Socialdemokratska stran-Pro Zbranih je bilo 425 delegatov, od teh jih je 406 sprejelo predlagani volilni jj . rain‘ Geslo, ki ga je stranka za volitve izbrala, je: Čas je za Slovenijo. Na fotografi-predsednik Janez Janša pri govorniškem odru. Med gosti kongresa so bili Pnost.aVni“ Enotne liste iz Celovca, Narodnega sveta koroških Slovencev, Slovenske sku-Lit)S * *Z ^rsta ter veleposlaniki Poljske, Kitajske in Romunije. Isti dan, 9. septembra, je kin ra*na demokracija Slovenije sklenila svoj dvodnevni kongres. Bivši premier in stran-javil*>re(*S.et*n'k Janez Drnovšek se je odločil, da bo kandidiral, prav tako se bo po-na listi LDS nekdanji poslanec SKD, zadnji čas pa neodvisni poslanec Ciril Pucko. Iz Clevelanda in okolice Pričetek pouka to soboto— Slovenska šola pri Sv. Vidu bo začela s poukom to soboto, 23. septembra. Vpisovanje učencev bo isti dan zjutraj ob 8.45, na tretjem nadstropju. Prodaja peciva— Oltarno društvo pri Mariji Vnebovzeti ima prodajo peciva to soboto dopoldne v šolski dvorani. Pridite in vse pokupite! Bivši kongresnik umrl— G. Janez Skubitz z Willoughby Hillsa sporoča, da je v Wichita, Kansas, v ponedeljek, 11. septembra, umrl njegov bratranec in sponzor, upokojeni kongresnik Joe Skubitz. Star je bil 94 let. V zveznem kongresu je zastopal okrožje v jugovzhodnem Kansasu od 1. 1963 do 1974. V tem okrožju oz. delu Kansasa je bilo včasih več velikih slovenskih naselbin. Večkrat je potoval v Slovenijo. S svojim vplivom na kolege kongresnike je tudi pomagal Slovencem ohraniti slovensko oddajo na Glasu Amerike. Naj počiva v miru! Novi grobovi Stanley M. Stefanic Dne 20. septembra je umrl Stanley M. Stefanic, mož Jennie, roj. Gregorič, in vdovec po Lillian Banko, oče Karen Fabian, 3-krat stari oče, brat Steffie Petrič ter že pok. Franka, Sylvije Milavec, Mary Mer-snik, Jane Lube, Johna in Louisa, član KSKJ št. 191. Pogreb bo v soboto v oskrbi Brickmanovega zavoda, 21900 Euclid Ave., s sv. mašo dop. ob 9.30 v cerkvi sv. Pavla na Chardon Rd. in pokopom na Vernih duš pokopališču. Ure kropljenja bodo jutri, v petek, od 4. pop. do 8. zv. Mary T. Okleson Dne 18. septembra je umrla Marty T. Okleson, rojena Jeric, vdova po Ru-dolphu Okleson .in Michaelu Markusic, sestra že pok. Martina, Rose Lathwell, Ann Banc, Sophie Wandt in Franka, teta. Pogreb bo jutri, v petek, s sv. mašo dop. ob lOh v cerkvi Sv. Križa in pokopom na Vernih duš pokopališču. Obisk Lojzeta Peterleta— Preteklo soboto in nedeljo se je mudil v našem mestu slovenski zunanji minister Lojze Peterle. V soboto zvečer je zanj v hotelu Sheraton v mestnem središču priredil sprejem lokalni poslovnež Robert Tomsich. Na sprejemu je g. Peterle govoril o Sloveniji danes, tudi v angleščini. Nato je šel na sicer izredno uspelo in obiskano prireditev folklorne skupine Kres v SND na St. Clairju, v nedeljo je bil pri sv. maši pri Mariji Vnebovzeti, nato je pa prišel v šolsko dvorano pri M.V. ter govo-til o trenutnem položaju Slovenije ter odgovoril na vprašanja. Zunanjega ministra je spremljal konzul Anton Gogala. . •' i Pristavski upokojenci— Vsi člani in članice Kluba upokojencev Slovenske pristave so lepo vabljeni na mesečni sestanek v sredo, 27. septembra, pop. ob 1.30 na SP. Gl. dopis na str. 10. Zlata poroka— Dne 9. septembra sta g. Joseph in ga. Josephine Baškovič praznovala 50-let-nico poroke. Čestitamo! Počastitev— V nedeljo, 1. oktobra, bo Slovenski društveni dom na Recherjevi v Euclidu počastil društveno delavko Cilko Dolgan. Prireditev se bo pričela ob 2. in trajala do 9. zv. Vstopnina (pri vhodu) bo $6. Spominski darovi— G. Victor Štepec, Euclid, O., je daroval $20 v podporo našemu listu, v spomin očeta Cyrila. G. Pavel in ga. Slavka Intihar sta poklonila $25, v spomin na Jožefa Intihar. G. in ga. F. J. Furlan iz Naples, Fla., sta darovala $20, v spomin pok. iz družin Furlan in Simončič. G. Frank Branisel, Euclid, je daroval $20, v spomin Mary Branisel. $20 je poklonila ga. Daniela Maxel iz Clevelanda, v spomin matere Josephine Nedoh. G. Frank in ga. Gerri Spisich z družino sta darovala $20, v spomin staršev Williama E. Cahill ter Michaela in Anne Spisich. Hvala vsem! AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103-1692 Telephone: 216/431-0628 - Fax: 216/361-4088 AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100) James V. Debevec - Publisher, English Editor Dr. Rudolph M. Susel - Slovenian Editor Ameriška Domovina Permanent Scroll of Distinguished Persons: Rt. Rev. Msgr. Louis B. Baznik, Michael and Irma Telich, Frank J. Lausche, Paul Kosit NAROČNINA: Združene države Amerike in Kanada: $30 letno za ZDA; $35 za Kanado (v ZD valuti) Dežele izven ZDA in Kanade: $40 letno (v ZD valuti) Za Slovenijo, z letalsko pošto, $160 letno SUBSCRIPTION RATES United States and Canada: U.S.A.: $30 per year; Canada: $35 in U.S. currency Foreign: $40 per year U.S. or equivalent currency Slovenia: $160 per year (air) Pristavski upokojenci vabijo na koline v nedeljo, 15. oktobra CLEVELAND, O. - Človek kar ne more verjeti, da je že jesen tukaj. Letos je bilo na Slovenski pristavi zelo živahno skozi celo letno sezono. Vsi pikniki so bili lepo obiskani. Veseli smo, ko vidimo vedno več mladin družin na Pristavi. To je še v posebno veselje nam upokojencem, ker vemo, da delo naših rok ne bo zastonj, saj vidimo, da je Pristava vedno lepša in dobro urejevana. Zadnja letošnja prireditev na Pristavi bodo “KOLINE”, in to v nedeljo, 15. oktobra. Z kolinami je veliko dela, a se upokojenci žrtvujemo, da ohranjamo stare običaje in navade. Servirali bomo od ene do četrte ure popoldne. Vsak bo dobil eno krvavo ali riževo klobaso, pečenico, pražen krompir s kislim zeljem, jabolčnim zvitkom in kavo. Vsako leto pride na naše koline vedno več ljudi; to je znamenje, da so naše klobase res dobre in da so gostje z našo postrežbo zadovoljni. Tudi letos bo tako. Pridite v nedeljo, 15. oktobra, na Slovensko pristavo na dobro kosilo in uživajte lepoto jesenskega dne, ko bo na Pristavi drevja v prelepih barvah. V družbi prijateljev se poveselite in obujajte spomine na mlade dni. Na svidenje! Za odbor: U. F. AMERICAN HOME (ISSN 0164-680X) is published weekly for $30 per year by American Home Pub. Co., 6117 St. Clair Avenue, Cleveland, OH 44103-1692. Periodicals postage paid at Cleveland, Ohio. POSTMASTER: Send address changes to AMERICAN HOME, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103-1692. No. 36 Thursday, September 21, 2000 Zavoženo in prebujeno upanje JANEZ JUHANT Prispodoba “Davida, ki premaga Goljata”, je pred devetimi leti hitro prešla naše meje in se razširila po vsem svetu. Psevdonim za objavo komentarja v pravkar porojenem Slovencu, ki ga je vojna za Slovenijo takoj postavila v našo družbeno in medijsko kruto realnost, sem si sposodil od svojega strica Tineta Skubica, partizana, ki so ga 1. 1944 ubili njegovi soborci. Mnogi so v resnici prepoznali v mali Sloveniji, ki se bori z mogočnim Goljatom v podobi jugo-srbske vojske, spretnega in preudarnega Davida, ki bo dosegel zmago. Takrat še nismo slutili, da nas čaka še težavnejša borba z okornim, a trdoživim Goljatom, ki prepleta vse družbeno življenje. Zato je malokdo takrat pomislil, da se bo moral slovenski David še dolgo boriti z Goljatom - z nevarnimi, zahrbtnimi, zvijačnimi in lažnivimi lovkami starega komunističnega sistema, ki prepredajo vse pore osebnega in družbenega življenja v slovenski deželi. Takrat se nam še ni sanjalo, da bo slovenska pomlad tako kratkotrajne sape in bodo tudi njene sončne pašnike vedno znova preplavljali viharji mrzle domačije. Nismo verjeli, da bodo viharji lahko tako silni, da jim bodo komaj kaj mogle kljubovati blage sapice maloštevilnih zagretežev (entuziastov), ki so se z vero in predanostjo vrgli na delo, polagoma pa so jim vajeti prevzeli preračunljivi povzpetne-ži, pripravljeni za majhen denar prodati svojo domačijo, svoj ponos in ugled in kot dninarji služiti svojemu nasprotniku. Ta jih je izrabljal in napravil iz njih poslušno orodje za podaljševanje diktature proletariata. Če niso bili pridni pri izpoljnjevanju njegove volje, jih je ta zasmehoval prek svojih medijskih monopolov in strateških trikov, katerih podlaga so laž, prevara, nasilje in goljufija. Do kdaj bo slovenski državljan moral še prenašati to Goljatovo nasilje? Ali res ni med nami Davida, ki bi bil sposoben razkriti napihnjeno moč in izpraznjenost komunističnega velikana? Zdelo se je, da je prišel novi čas, ko je bila izvoljena vlada, ki sta jo očitno obe poslanki podprli tudi zato, da bi se v Sloveniji kaj spremenilo in bi se po besedah Jožeta Pučnika začel resnični demokratični sistem. Toda tega nekateri niso hoteli, drugi so se tega ustrašili, saj so bili navajeni le, da vse teče po starem, le v ustrezni, vedno drugačni preobleki. Zopet drugi pa so tudi to priložnost izrabili za svoje malenkostne in kratkotrajne cilje in intere- 75 let Franceta Dejaka Francetu Dejaku se je življenje prelomilo v tisti strašni noči, ko se je znašel sredi umirajočih in mrtvih soborcev v Kočevskem Rogu in se potem rešil po Božji volji in srečnem naključju. Med celodnevnim beganjem, ko nad njim ni več triumfiralo zlo, mu je v gozdu, nekje nad Kočevjem, zasijala drobna luč človeške dobrote, usmiljenja in ljubezni. Sredi gozda je naletel na dobrega slovenskega kmeta in njegovega sina in ta dva usmiljena Samaritana sta ga pobrala, ga ohrabrila, umila, nasitila in napojila, mu vlila blažilnega olja na pekoče rane in ga odposlala naprej, domov, kjer ga je sprejela mati. Tistih nekaj ur pristne človeške topline, je za vselej naravnalo Francetovo življenje. Odtlej je pomagal vsem: tistim, ki so se hrepeneli po svobodi, in vsem, ki so bili potrebni kakršnekoli pomoči. France je bil in je vselej pripravljen pomagati in izkazati sočloveku nesebično naklonjenost in pravo krščansko ljubezen. Miren in tih, skoraj neopazen, se giblje v naši dru- žbi in zdaj je dočakal - 75 let. Tudi v tem “navrženem” času pa vidi Božjo naklonjenost in priložnost, da na nek način povrne tisto človeško dobroto, ki je je bil sam deležen v kočevskem gozdu. To in pa zavest, da je dolžan vselej in povsod izpovedovati resnico o izdani slovenski vojski, ki je v poletju leta 1945 umirala v Kočevskih in Teharskih gozdovih, je bilo njegovo vodilo in to bo ostalo njegovo vodilo, dokler se spet ne vključi v bataljone iz Kočevskega Roga. France, mnogi so darove, ki jim jih je Bog dal, zakopali v zemljo, kjer so sprhneli brez kakršnekoli koristi; Tebi je podaril življenje, dolgo življenje, to' potem ko Ti ga je skoraj vzel. Veseli smo, da si ta najvišji dar v polni meri izkoristil v dobro sebi, svoji družini in nam vsem, ki nas je usoda pripeljala v Tvojo bližino. Groza, ki je tiste davne dni napolnjevala Tvojo dušo, Ti je tudi dajala moč in zavest, da brez obotavljanja oznanjaš resnco, in vsem nam je Tvoj zgled kot vir, iz katerega črpamo se. Nekoč bomo izvedeli, zakaj in kako se je to lahko zgodilo. Brez dvoma pa so ob SLS-podpori za spremembo ustave spet mnogi izgubili upanje, da se bo v politiki lahko kaj spremenilo v pravo smer. Apatija, občutek nemoči in žalost so prevevali poštena in zavzeta srca, saj so s tem vsi poskusi - do združitve obeh strank, ki se sklicujeta na krščanske vrednote - spet propadli. In vendar se je pojavilo novo upanje. Predsednik vlade dr. Andrej Bajuk je zagotovil, da bo nova stranka utemeljena na vseh kamnih, ki jo bodo tvorili. Ali bo lahko upravičil tako veliko zagotovilo? Ali niso doslej posebno v pomladnih strankah tožili, da ni ljudi, ki bi bili pripravlje-(dalje na str. 12) moč, da smo ostali in ostajamo zvesti spominu tistih, ki so umrli v Kočevskem Rogu. Naj Ti Bog dodeli še dolgo vrsto let v veselje Tvoje družine in vseh nas, Tvojih soborcev in prijateljev! P-B- Oltarno društvo pri Sv. Vidu se zahvaljuje CLEVELAND, O. - Naše letno društveno kosilo je za nami. Ob lepem obisku smo se zopet srečali s prijatelji in znanci od blizu in daleč. Lepo je bilo videti tudi naše dobre znance iz sosednjih fara. Z lepim obiskom obnavljamo prijateljske vezi in tako podpiramo drug drugega pri delu za dobro stvar. Za pripravo vsake prireditve je potrebnih veliko pridnih rok, zato se v tem poročilu najprej prav lepo zahvaljujem naši kuharici, članici Sofie Mazi, ki je tako skrbno pripravila okusno kosilo. Prav tako tudi vsem njenim pomočnicam v kuhinji. Naj se zahvalim tudi tistim, ki so lepo pripravile dvorano. Na pomoč sta tudi tokrat prišla Stane Ku" har in Matija Plečnik z njunimi fanti. Gotovo vesta, da pri naših pripravah potrebujemo tudi nekaj krepkih rok. Hvala vam za vso pomoč. Za letošnjo prodajo peciva so zopet poskrbela naša pridna dekleta. Moram Pa še posebej pohvaliti tiste, ki so naredile izredno veliko rezancev. Za vaš trud prav lep Boglonaj. Tudi letos smo imele srečolov. Hvala vsem tistim, ki ste pri tem sodelovali-Prvi dobitek, quilt, je zadela MaryAnn Mott, darovala pa ga je Angela Kovač-Drugi dobitek, afghan, Je dobila Madeline Debevec, naredila ga je pa Marij3 Leben. Tretji dobitek je la podoba Matere božje, k* jo je naklekala Cilka ža kelj, okviril pa jo je Mi^ Radenkov. Srečni dobitnik je bil Jože Lah. Naslednji štirje dobitki so bile stekle nice žganja Canadian Club-Prejele so jih Kristina Ril1 tar dve, Paula Dolinar in Mary Gimellia. Na posebnem srečelova (special raffle) so bili trij^ dobitki. Prvi dobitek je ^ šest porcelanasti servis za ljudi in šest kozarcev. Zadela ga je Lillian Ribanch-podarili sta ga Olga Valen- (dalje na str. 11) Obisk Lojzeta Peterleta pri Združenih narodih v New Yorku Slovenija bo povečala pomoč (Delo fax, 18. sept.) - Zunanji minister Lojze Peterle je v petkovem govoru na 55. generalni skupščini Slovenijo postavil v kontekst svetovne organizacije. Kot država, ki je ravnokar sprejela odločitev o povečanju prispevkov za mirovne operacije, “bo dajala več pomoči državam v razvoju *n tranziciji”. Pred govorom je Peterle rekel, da bi rad obrnil logiko, ki po njegovih besedah še vedno prevladuje v Sloveniji. Iz skupine C, kjer jc uživala velik popust Pri financiranju mirovnih operacij, je Slovenija prešla v skupino B, kjer njen prispevek ustreza nacionalne-11111 dohodku. Sredstva je povečala za nekaj več kot P°1 milijona dolarjev na leto. Pri nas je veljala filozofij3 in strategija slabe raz-vitosti. Uspeh je bil, če si fiil manj razvit,” je rekel Peterle. To naj bi bila dediščina iz preteklosti, ki je peljala od federacije do občin. Seveda bi bil vesel, če 1 bila Slovenija gospodarno tako močna, da bi bi-*a> ko pride v EU, neto Plačnik, ne pa berač. Pre-skok jz skupine C v skupi-n° P dokazuje slovensko sPosobnost.” ^led nastopom je pove-^al> da Slovenija postopo- Hlf) v povečuje sodelovanje v regionalnih in globalnih mi-[0vnih operacijah in da bo Se naprej širila število pri-P^nikov v vojaških in po- licijskih enotah in v okviru humanitarnih operacij. Najbolj opazna je bila slovenska pobpda za razvoj sklada za ^razminiranje, ki v Bosni velja za eno od bolj uspešnih operacij, širi pa se tudi v druge države. Zunanji minister je večino časa v Združenih narodih posvetil koordinaciji štirih držav naslednic nekdanje Jugoslavije, ki od organizacije zahteva, naj SFRJ dokončno odstrani iz Palače narodov, od ZRJ pa zahteva, da tako kot druge štiri zaprosi za članstvo kot nova država. Razvoj vprašanja je v marsičem odvisen od izida volitev v ZRJ. Pogoj je odstranitev sedanjega režima. Generalno skupščino je MALI OGLASI ENOSTANOVANJSKA HIŠA NAPRODAJ na Richmond Hts., na White Rd. Dve spalnici, nadstropje priprav-Ijenoza dodatek dveh spalnic in kopalnice, velika garaža - na skoraj celem akru ograjene parcele. Pokličite na (440) 943-5021. V BLAG SPOMIN ob deseti obletnici smrti naše ljubljene, nikoli pozabljene NEŽKE SODJE ki jo je Bog poklical k Sebi 21. septembra 1990 ^rehitro si se poslovila Sladka nam je misel na Te, r^ Za vedno šla od nas, . in na mili Tvoj nasmeh, na besede ljubeznive, ki si imela jih do vseh. , “ so se zasolzila, ° Prišel slovesa čas. V miru božjem zdaj počivaš draga, nepozabna nam, v raju večno srečo uživaš do snidenja na vekomaj. ŽALUJOČI: brat Marko Sodja z ženo Ido, svakinja Ana Sodja, nečaki in nečakinje, dve sestrični in bratranec, prijatelja Frank in Vida Rupnik, belokranjski rojaki in rojakinje. Ohio, 21. septembra 2000. pozval, naj podpre tiste sile v Srbiji, “ki se borijo za demokracijo, mir, spravo, gospodarsko obnovo in vrnitev v preprosto normalnost”. Izrazil je upanje, da bo spremenjena država hitro postala dejavnik stabilnosti v jugovzhodni Evropi. Ervin Hladnik Milharčič Minister Peterle govoril (Delo fax, 17. sept.) -Slovenski zunanji minister Lojze Peterle je že dan pred nastopom v generalni skupščini OZN dejal, da se je Slovenija v zadnjih šestih letih uveljavila kot dobrodošla partnerica ZDA in tudi drugih držav članic OZN. “Če rečem skromno, u-gled Slovenije v svetu ni majhen,” je dejal po vrnitvi iz Washingtona, kjer se je v petek srečal z republikanskim senatorjem iz Ohia Georgeom Voinovichem, demokratskim kongresnikom Jamesom Oberstarjem iz Minnesote in s predsednikom ameriškega odbora za NATO Bruceom Jacksonom. Peterle je imel včeraj (tj. v soboto, 16. sept., op. ur. AD) govor pred 55. Generalno skupščino ZN, v katerem je med drugim poudaril odločitev slovenske vlade, da poveča prispevke za mirovne operacije. “Mislim, da so v Wa-shingtonu pokazali razumevanje in podporo glede našega pridruževanja zvezi NATO pa tudi drugih stvari,” je dejal Peterle in dodal, da so ameriški sogovorniki pozitivno menili o slovenskem skladu za raz- ZAHVALA (nadaljevanje s str. 10) čič in sestra Ivana Kopec. Drugi dobitek je bila košarica z raznimi dobrotami. Zadela ga jc Milena Stropnik, darovala pa Sophie Mazi. Tretji dobitek sta bili dve sliki, ki jih je zadela Valerie Baznik, daroval pa jih je Mike Radenkov. Lepo se zahvaljujem za vsa vabila na naše kosilo Tonyju Petkovšku, Radijski družini in Ameriški Domovini. Še enkrat najlepša hvala vsem, ki ste nam na kakršen koli način pomagali k lepemu uspehu. Ivanka Matic VSAKOLETNO SREČANJE SLOVENSKIH DIPLOMATOV Srečanje slovenskih veleposlanikov in konzulov, ki služijo na diplomatskih predstavništvih po celem svetu, je bilo konec avgusta letos na Brdu pri Kranju. Nekateri so zbrani na tej fotografiji, ki je izšla v tedniku “Slovenia Weekly” št. 34. V sredini v prvi vrsti je zunanji minister Alojz Peterle, ki je bil na obisku v ZDA v New Yorku, Washingtonu in Clevelandu pretekli teden. Od znanih diplomatov so na fotografiji še v drugi vrsti od vrha prvi na desni dr. Karl Bonutti, veleposlanik pri Sv. sedežu, zraven njega stoji dr. Ernest Petrič, slovenski veleposlanik pri Združenih državah, v zgornji vrsti šesti od leve pa je Anton Gogala, konzul v Clevelandu. miniranje ter obljubili, da si bodo prizadevali za nadaljnjo finančno podporo. Ameriška načelna podpora nadaljnji politiki odprtih vrat sprejemanja novih članic v zvezo NATO po Peterletovih besedah ni odvisna od izida ameriških predsedniških volitev, vendar bodo morale države kandidatke v prihodnje še naprej nastopati s skupnimi močmi in opozarjati nase, da bi širitev severnoatlantske zveze postala realnost. Ameriški sogovorniki so Peterleta obvestili o zaskrbljenosti svojih državljanov, ki si želijo hitrejše izvajanje denacionalizacije oziroma vračanja po vojni odvzetega premoženja. Zunanji minister jim je zagotovil, da si bo vlada za to še naprej prizadevala. Peterle bo (je, op. ur. AD) po nastopu v Generalni skupščini OZN odpotoval še v Cleveland, kjer se bo sestal s predstavniki slovenske skupnosti, danes (tj. nedelja) pa bo odpotoval v Slovenijo. Po vrnitvi iz Washingtona se je v New Yorku sestal s predstavniki Ameriškega judovskega odbora in predsednikom Krščanske misije pri OZN Gayleom Alle-nom, obiskal pa je tudi slovensko cerkev Sv. Cirila v East Villageu na Manhattnu. STA Albrightova razveselila Peterleta (Nedelo fax, 17. sept.) - Na kosilu, ki ga je v New Yorku za ministre iz jugovzhodne Evrope, pripravila ameriška sekretarka Madeleine Albright, so govorili tudi o nasledstvu ne- kdanje SFRJ in o razmerah v ZRJ pred bližnjimi volitvami. Alojz Peterle se je zavzel, da bi bila mednarodna dejavnost v JV Evropi bolj usklajena (SEČI, pakt stabilnosti, srednjeevropska pobuda, jadransko-jonska pobuda, pravkar razširjena trilaterala). Gostiteljica je ob slovesu razveselila Peterleta, saj se je zahvalila vsem udeležencem iz jugovzhodne Evrope, ker “Slovenci verjetno ne bi prenesli, če bi rekla - z Balkana”. V New Yorku je bila ugodno ocenjena tudi poteza Slovenije, ki je Črnogorcem omogočila vstop v poslopje ZN in pogovore s svetovnimi državniki (delegacija ZRJ ni dobila vizumov za sodelovanje na zasedanju OZN). Na srečanju z norveškim kolegom Thorbjornom Ja-glandom je Peterle Potrdil odločenost Slovenije, da Norveško podpre pri njeni kandidaturi za nestalno članstvo v Varnostnem svetu, recipročno bo Norveška podprla Slovenijo pri članstvu v NATU. Joseph L. FORTUNA POGREBNI ZAVOD 5316 Fleet Ave. Cleveland, Ohio Tel. 216-641-0046 Moderni pogrebni zavod. Ambulanca na razpolago podnevi in ponoči. CENE NIZKE PO VAŠI ŽELJI! DRUŽINA: Komentar z druge strani Molža avnojske krave Zavoženo in prebujeno upanje (nadaljevanje s str. 10) ni delati, da ni sposobnih ljudi, ki bi bili primerni za uresničevanje družbeno-političnih ciljev. Podobno je bilo slišati včasih tudi na drugih področjih. Velikokrat pa se je izkazalo, da takih ljudi nihče ni iskal. Iskali so le ljudi, ki so pripravljeni pridno kimati - tak je bil običaj oziroma celo ukaz v bivšem sistemu - in navada se je ohranjala naprej. Strankarski veljaki niso bili pripravljeni poslušati kritične besede, če jo je kdo izrekel, so se ga potem na tak ali drugačen način raje kar znebili. Tako so se v strankah ohranjali le ljudje, ki so kimali svojim veljakom, s tem pa sta strankarsko življenje in demokracija vedno bolj hirala in to predvsem na tako imenovani desni. Na levi so sicer navajeni enakih metod, vendar tam vladata strogi red in disciplina in nihče si ne more privoščiti soliranja, če ni to v interesu “levice”. Seveda pa so tudi med nami na “desni” sposobni ljudje, ki znajo misliti s svojo glavo in delati s srcem, kot bi dejal Krek, in jim je za skupni blagor, vendar jim doslej nihče ni dal priložnosti, pač pa so mnoge povrh počasi, a vztrajno odrivali na stranski tir. Predsednik Nove Slovenije ima zdaj priložnost, da odpre novo stran slovenske politike “na desni”. Pokazati bo moral, da je za demokracijo, se pravi, da je za to, da ponudi vsakemu, ki je sposoben in pripravljen za to delati, tudi ustrezne možnosti, da bo lahko te cilje v novi stranki tudi čim bolje uresničeval. Dalje bo moral vodja nove stranke znati odkrivati tudi v svojih vrstah ljudi, ki jih bivše sile redno “pošiljajo” za to, da razbijajo “desni blok” in si ga s takimi svojimi eksponenti tudi vedno znova podrejajo. Člani nove stranke bodo zato morali tudi utrjevati demokratične procese, gojiti odprto in kritično besedo, s katero se ne bodo slepili ne med seboj ne pred drugimi-Ta zahtevna naloga je v bistvu zelo preprosta, saj predpostavlja le, da se ljudje odločijo za sodelovanje v zasledovanju skupnega cilja in so za uresničitev tega cilja pripravljeni iti preko svojih ozkih oblastnih in računarskih interesov. Takih članov stranke tudi ne bo moč kar tako podkupovati in odvračati od njihovih temeljnih usmeritev. Sodeč po odzivih, ki jih člani združene “desne” stranke omalovažujejo, tako imenovana “levica” pa ji napoveduje slabo prihodnost, pa vlada na terenu veliko zanimanje za novo stranko. Ljudje so zaslutili v besednjaku predsednika vlade, da gre vendarle za nekaj novega. Prav tako so v delovanju vlade in njenih ukrepih - tudi pocenitvijo bencina, kljub temu da bi vlada lahko ljudem pobrala ta denar, da bi zapolnila proračun - dobili nekaj oprijemljivih točk, da bo premier vlade te svoje besede le uveljavil z drugačno, doslednejšo, bolj verodostojno in predvsem res ljudsko demokratično politiko. Ne glede na to, koliko bo lahko te cilje tudi dejansko uresničil, če. jim bo ostal zvest, bo marsikdo in, upajmo, tudi Slovenija dobila spet upanje. Povzeto iz Novega glasu, Trst/Gorica, 7. septembra 2000 Ljubljana (10. september 2000) - Prispodoba s kravo Je zadet domislek slovenskega zunanjega ministra Alojza Peterleta na letošnji Dragi na Opčinah nad Trstom. Rekel je nekako takole: Kučan in Haider molzeta isto avnojsko kravo, vsak s svojega konca, vsak po svoje in vsak za svoje interese. Ta metafora je bolj zadeta, kakor si je mogoče v tistem trenutku, ko jo je izgovoril, mislil njen avtor, ki sicer “ni padel na usta”, kakor pravijo Nemci spretnemu zgovornežu, sam. Ne samo, da vlečeta vsak za svoj avnojski sesek, pri čemer se jima krava prav nič ne smili; v tej molži sta tako odvisna drug od dru-gega, da bi bil vsakdo od njiju na moč nesrečen, če bi se drugemu posvetilo, da se mu v vedro ne nataka hranilna tekočina, temveč to, kar priteče iz krave, če jo nekaj časa vlečeš za rep ... Kaj skuša z avnojskim “mlekom”, v renici urinom, rešiti prvi, kaj drugi? Slovenski državni predsednik, predsednik “vseh Slovencev”, namreč vseh Slovencev, ki so bili kdaj člani slovenske komunistične partije (ZKS) in so sedaj člani njenih nasledstvenih V BLAG SPOMIN Ob 15. obletnici smrti naše drage mame, stare mame, prastare mame in sestre v Leopoldina Žitnik ki je umrla 24. sept. 1985. V božjem vrtu sladko spava, kjer nežne cvetke valove, naša ljuba, zlata mama, za trpljenje več ne ve. Srčna ljubljena nam mama, šla prezgodaj si od nas, dobra, skrbna si nam bila, kako brez Tebe dolg je čas. Žalujoči ostali: Dušan - sin Poldi Bojc - hčerka in družine Cleveland, O., 21. septembra 2000. Piše: Vinko Ošlak strank (saj so to v neki meri skoraj vse ...), bi rad z “avnojskimi sklepi” rešil veljavnost tega, čemur v politični slovenščini pravijo “kontinuiteta”, v politični nemščini pa “Wiederbetati-gung” - namreč legitimnost komunistične diktature in prisilne jugoslovanske državne zveze. Če bi padel Avnoj, tako mislijo kontinuisti, bi padlo še zadnje vsaj zgodovinsko opravičilo za to, česar ni mogoče opravičiti in sodi na klop mednarodnega sodišča za sojenje zločinom proti človeštvu, kjer že sedijo nekateri srbski, hrvaški in bosanski tovariši. In kaj skuša rešiti koroški deželni glavar dr. Jorg Haider? Sicer manjšo stvar, a v njegovih očeh vendar nadvse pomembno: črtanje Slovenije kot pravne naslednice Jugoslavijo in tako še naprej sopodpisnice avstrijske državne pogodbe. Haider seveda ni državnik, temveč je le deželni politik (česar številni ljubljanski “državniki” doslej še niso ugotovili!), zato se ne vznemirja ob dejstvu, da bi spodmikanje podpisov na avstrijski državni pogodbi pomenilo tudi spodmikanje državnih temeljev avstrijske republike nasploh. Zanj so lokalni, se pravi koroški deželni obziri pomembnejši: znebiti se (sicer tako komaj še obstoječe) kontrole sosednje države nad tem, kako koroške oblasti ravnajo s tistim delom svojega prebivalstva, ki etnično in jezikovno pripada slovenski celoti. Avstrijski državniki na Dunaju se v glavnem vendarle zavedajo, kako pomemben je nekdanji jugoslovanski in po nasledstvu sedaj slovenski podpis na papirju, na katerem temelji suverenost avstrijske republike. Avstrija namreč ni nastala tako kakor Slovenija, po plebiscitni volji ljudstva (plebiscitarno so se Avstrijci odločili za priključitev k Hitlerjevemu rajhu!), temveč po volji zaveznikov, ki so premagali Hitlerja - in po soglasju držav podpisnic avstrijske državne pogodbe. To so dokaj občutljivi in hitro prevrnljivi temelji, na katere bi moral vsak avstrijski domoljub paziti kakor na lastno oko. Kakršno koli spremembo na tem najpomembnejšem papirju avstrijske državnosti lahko vnesejo sami vsi podpisniki v soglasju, najmanj pa avstrijska republika sama. Slovenci so dobili svojo državo iz drugih virov: iz naravnega prava in iz plebiscitarno izražene volje slovenskega naroda, da se odcepi od zvezne Jugoslavije in ustanovi lastno državo. Prav zaradi tega, ker je republika Slovenija utemeljena na najtrdnejših stebrih: naravnem pravu in demokratično izraženi volji vsega ljudstva, se ji ni treba naslanjati na tako trhlo osnovo, kakor so bili sklepi, ki jih je potrdila kraljeva vlada v izgnanstvu, katere predsednik je postal Josip Broz. Broz sam je s tem, ko je grobo prekršil sporazum s predstavnikom kralja Petra. v Londonu Šubašičem in nato izigral ali prekršil še skoraj vsa druga določila avnojskega zasedanja, avnojske sklepe de facto odpravil in izničil. Edini recidiv iz teh sklepov, ki se ga oklepa komunistična kontinuiteta v Sloveniji, je rasistični sklep o ravnanju z državljani nemškega porekla. Duh tega avnojskega sklepa je analogen duhu Hitlerjevih niirnberških rasnih zakonov. Učenca prepoznaš po učitelju - in narobe ... Cerkev dobila Slomškovo ime Zgornja Rečica - Nad-župnijski urad v Laškem je skupaj s tamkajšnjimi domačini pripravil posvetitev cerkve blaženemu Antonu Martinu Slomšku, ki je bila v nedeljo, 17. septembra, v Zgornji Rečici pri Laškem in sovpada z obletnico obiska papeža Janeza Pavla II. v Mariboru. Mašo je vodil mariborski pomožni škof dr. Jožef Smej, soma-ševali pa so podravnatelj in ekonom ljubljanske nadškofije monsignor Stanislav Dolšek in laški dekan Jože Horvat skupaj s številnimi duhovniki iz laške dekanije in fare. Po bogoslužju v svetišču v Zgornji Rečici pri Laškem, ki je že šestdeset let namenjeno Slomškovi časli in priprošnji, je bila še slavnostna akademija v čast prvemu slovenskemu svetniku. Na njej so po scenariju prof. Ljudmile Treven orisali pot od zamisli do uresničitve posvetitve prve cerkve na Slovenskem Slomšku. Cerkev so gradili v letih 1936-39, po zaslugi Plečnikovega učenca arhitekta Valentinčiča pa je prepoznavna že na prvi pogled-Na tabernakelj so letos namestili 180-ccntimetrsko skulpturo v lestu, kip Antona Martina Slomška, ki se lepo ujema s stilno notranjostjo cerkve, predvsem z lesenimi struženimi stebri. V. E- Nedelo fax, 17. sept. 2000 ED MEIAC Vodja Radijske Družine Pesmi *^7 j--in Melodije WCSB 89.3 FM Nedelja 9-10 am Sreda 6-7 pm iz Naše Lepe Slovenije 2405 Somrack Drive Radijska Družina Cleveland Willoughby Hills, OH 44094 440-953-1709 mi/PAX wf.b: www.wcsb.org ANDREJ BRATUŽ 35. STUDIJSKI DNEVI DRAGA 2000 Analiza stanja in pogled v prihodnost IVAM ŽERJAL S temi besedami lahko strnemo vsebino 35. študijskih dne-vov Draga 2000, ki so priredbi Društva slovenksih izobražencev potekali pod velikim šotorom v parku Finžgarjevega doma na Opčinah od 1. do 3. septembra. Ob prelomu tisočletja se namreč soočamo z nekaterimi vprašanji, ki so velikega pomena za našo prihodnost in mimo katerih ne Moremo. To so očiščenje spomina oz. sprava, enotni slovenski kulturni prostor in šola v Italiji. In razprava okoli teh vprašanj je tri dni v parku Finžgarjevega doma tudi prevladovala, kljub nekaterim ostrim besedam, ki so zlasti v nedeljo, 3. sept., popoldne padle okoli aktualnega političnega dogajanja v Sloveniji. Cilj prirediteljev Drage Je bil podati pogled v prihodnost v luči velikih izzi-Vov> ki jih prinašajo vrto-glave svetovne spremembe ^ačenši z globalizacijo in Urjenjem Evropske zveze, Pa tudi v luči pogumne Poti vesoljne Cerkve napro-h očiščenju in spravi v tre-|jern tisočletju. In človek lahko z zadoščenjem misli, so ta cilj v glavnem dosegli, saj je prišlo do ši-r°ke razprave o teh ključ-n'h problemih človeštva in s*°venstva, razprave, ki je z razliko od nekaterih prejš-njih Drag tudi omilila svo-Polemično ost. ^otkova okroga miza 1. ePtembra o tem, kakšno '°*0 želi in potrebuje slo- Venska manjšina (spregovo- Prof- Marj So prof. Marta Ivašič, ^an Kravos in di-rektor SDGZ Vojko Koc-laitčič); je pOCiaia zanimiv Prerez stanja slovenske šole . ^taliji v luči reform itali-1 tskega šolskega sistema, Potreb j u gospodarstva in reminjanja narodnostnega stava šolske populacije. -e ^0Venci v Italiji imamo Vcdno velik potencial, ki ne pride do izra-§a’. Zato se postavlja vpra-jPle> kako ga vrednotiti. s, *’ ki zapuščajo danes °^Cnsko šolo, so premalo btciozni ter imajo pre-a 0 splošnega in specifič- Pa v šoli ega znanja, da bi lahko konkurenčni na tržišču. Potrebna je vzgoja kakovostnih kadrov za slovenska podjetja, ključnega pomena pa je kakovostno znanje slovenskega jezika, kar je s povečanjem števila učencev in dijakov iz mešanih in italijanskih zakonov na naših šolah postal še posebej aktualen problem. Urednik pri Mladinski knjigi Aleksander Zorn je v soboto, 2. t.m., podal svoje gledanje na težave, ki jih danes doživlja slovenska identiteta. Po njegovih besedah gre tu predvsem za problem kulturne identitete, ki jo bo treba oblikovati zaradi lastnega preživetja ob vstopu v EZ. Pri tem je potrebno najti skupen jezik v kulturni politiki in določiti kriterije glede tega, katere stvari naj se v kulturi podpirajo. Sicer je kultura, ki se zapira, obsojena na usahnjenje. Kulturna identiteta se namreč lahko oblikuje in utrdi le v stiku z drugimi kulturami. Veliko odobravanje je želo dopoldansko predavanje teologa, urednika Tretjega dne in novega ravnatelja Zavoda sv. Stanislava v Ljubljani dr. Toneta Jamnika o pomenu sprave kot procesa osvobajanja in znamenja poguma. Dr. Jamnik je govoril v luči besed papeža Janeza Pavla II. o očiščenju spomina in spravi ob priliki r°gressive Slovene Women of America proudly offers the Fourth Edition of Treasured Slovenian and International Recipes ^dd fess Cl^/State/Zip......... Nu»nber ordered_____ checks payable to Waterloo Rd., Cleveland, OH 44110 __($15.00 + $3. S/H each book) (in U.S. Dollars) “PSWA COOKBOOK” Mail to jubilejnega svetega leta. Govoril je torej v univerzalnem smislu. Sprava, je dejal predavatelj, je zahteven in dolgotrajen proces, nikakor pa ni nek na hitro in poceni dosežen mir. Sprava je dejanje odpuščanja, odpoved jezi in maščevanju, priznanje dostojanstva tudi tistemu, ki je storil krivico. To človeka notranje osvobaja in mu vrača dostojanstvo. Ravno tako pojmovanje sprave, ki se ga je v pridigi med tradicionalno mašo na Dragi dotaknil tudi tržaški škof Ravignani, je močan klic k spreobrnjenju in izziv za vsakega človeka, da začne novo življenje. Drago 2000 je v nedeljo, 3. t.m., popoldne sklenilo predavanje zgodovinarja dr. Staneta Grande na temo Združena Slovenija in slovenska država. Dr. Granda je podal zgoščen zgodovinski oris zlasti programa Zedinjene Slovenije leta 1848 in široke podpore, ki jo je ta program v tistem obdobju dobil, nakar se je osredotočil na analizo sedanjega slovenskega trenutka. Opozoril je na razočaranje nad slovensko državo deset let po osamosvojitvi: pravne države ni, enakosti pred zakonom prav tako, slovenske manjšine zunaj državnih meja se zanemarjajo, priče smo opuščanju lastne, slovenske kulture, prihaja do uradnega razglašanja več resnic in moral, odnos do države in njenih organov je slab, ni državnega in nacionalnega ponosa. Državo pa je po njegovem mnenju treba jemati resno in odgovorno. Tu ima ključni pmen šola, kjer primanjkuje pouka državljanske in domovinske vzgoje, kar velja tudi za policijo in vojsko. V prvi vrsti pa se je treba posvetiti vzgoji srca. Draga je torej še enkrat globoko zarezala v skupni slovenski prostor z vprašanji, s katerimi bi se'morali še kako ukvarjati. Tudi letos ni ponudila kakih operativnih rešitev. Te bodo morali najti tisti, ki bodo slišali odmev letošnje Drage, tako v Sloveniji kot tudi v zamejstvu in zdomstvu. Upati je, da bodo odgovorni znali pogledati globlje v bistvo problema in da ne bodo ostali na površini, kot se je večkrat Po Dragi S predavanjem o Združeni Sloveniji in slovenski državi se je v nedeljo, 3. septembra, popoldne zaključila letošnja Draga 2000, ob njej pa še Draga mladih. Letošnji študijski dnevi slovenskih izobražencev so v bistvu zaobjeli slovensko narodno in kulturno identiteto kot oserdnjo temo razprave in razmišljanja. V teh vrsticah se ne bomo spuščali v kako podrobno analizo oz. poročanje z letošnjih srečanj. Tu bi le podčrtali nekaj misli, ki se kot stalnica pojavljajo v našem narodnem in kulturnem svetu, zlasti ob istovetnosti slovenstva pri nas. “Mali narod se kaj hitro svojeg posebnega notranjega bistva in pomena", piše naš mislec France Veber. Kaj pomeni biti Slovenec danes? V 19. stoletju je pesnik Jovan Vesel Koseski zapisal slavnostni verz - Biti slovenske krvi, bodi Slovencu ponos! Marodna in jezikovna, s tem pa tudi kulturna identiteta se kaže v že prej omenjeni Vebrovi oznaki kot bistvo lastne samozavesti, kar je gotovo osnova narodnega čutenja. Nato pride vse to, kar je danes s tem povezano, poleg jezika in kulture zavest lastne državnosti, zgodovinske in socialne osveščenosti idr. Vsi vemo, kako si danes Slovenija na vse kriplje prizadeva za vstop v Evropo, s tem pa je povezana tudi ideja lastne identitete. Ta se bo morala še posebej soočati z evropsko miselnostjo, vedno pa v skrbi, da ne zmanjša ali izgubi lastne značilnosti. Seveda pa spadajo v ta okvir vsi Slovenci, tudi tisti, ki žive izven meja republike Slovenije. Tako je npr. pravilno zapisal že leta 1928 narodni demokrat Lojze Ude (v listu Svobodna mladina): Slovenci v Kraljevini SHS smo predvsem poklicani, da skrbimo in delamo za boljšo bodočnost Slovencev zunaj mej. Skrbeti in sodelovati pa morajo le v sebi močni Slovenci. V sebi močni Slovenci pa so le tisti, ki brez dvomov grade na zdravem temelju slovenske kulture naprej v duhu in smeri tiste ljubezni in vere, iz katere rastejo njeni vrhunci. Le v tem duhu Slovenci živimo in zmagujemo. Prav v tem smislu je torej Draga danes opravila svojo veliko vlogo v povezovanju vseh delov Slovenije v neko širšo enoto (nekoč so govorili o enotnem slovenskem kulturnem prostoru). Prav tako lahko tudi zatrdimo, da so prav v Dragi morda vzrasli tisti dejavniki, ki so omogočili tudi formalno široko povezovanje slovenskih sil z vseh koncev sveta. Pomislimo lahko na Svetovni slovenski kongres, ki je od osemdesetih do devetdesetih let dvajsetega stoletja tudi zaživel kot živo vsenarodno telo in marsikaj naredil tudi za slovensko narodnostno skupnost v Italiji. Vse to je bilo predmet tudi letošnjih debat in predavanj v Dragi. Res je, da je to še vedno tista slovenska tribuna skupna matici, zamejstvu in zdomstvu. Vrednote slovenstva, demokracije in krščanstva so še vedno temelji sicer pluralnega slovenskega izobraženstva, ki se tu srečuje že dobrih 35 let. Kako pa naprej? Draga ima in bo še naprej gotovo imela svojo povezovalno moč, še dalje bo vzbujala in oplajala nove zamisli in s tem prispevala k vedno, globlji slovenski, obenem pa tudi evropski zavesti naše skupnosti. NOVI GLAS, Trst/Gorica, 7. sept. 2000 zgodilo, ko je Draga bila zanimiva samo zato, ker so se tam lomila kopja slovenskih politikov. NOVI DOM Trst/Gorica, 7. sept. 2000 Anglija pozitivna do slovenskega članstva v NATU London (Nedelo fax, 17. sept.) - Britanski obrambni minister Geoffrey Hoon je med obiskom obrambnega ministra Slovenije Janeza Janše na Otoku pozdravil odločenost Slovenije. da kandidira za članstvo v NATU. Z angažiranjem enot v jugovzhodni Evropi, z odločenostjo, da postane članica v NATO in EU, kaže Slovenija pripravljenost in zmožnost, da je verodostojna kandidatka, ki lahko prispeva k varnosti, je menil Hoon. Glede eventuelne kanonizacije škofa A. Af. Slomška Čakajoč na vsaj še en čudež Maribor (Delo fax, 20. sept.) - “Dovoljujemo, da se častitljivi Božji služabnik Anton Martin Slomšek odslej imenuje blaženi in se njegov god obhaja na krajih in po ustaljenih pravnih predpisih vsako leto 24. septembra” - s temi besedami je 19. septembra lani na prizorišču ob Betnav-skem gradu v Mariboru končal Slomškovo beatifikacijo papež Janez Pavel II. Ob obletnici drugega papeževega obiska v Sloveniji (prvič je bil tukaj med 17. in 19. majem 1996) je Cerkev pripravila več slovesnosti, še posebno na t. i. Slomškovo nedeljo 24. septembra. V mariborski stolnici je bila tako včeraj slovesna maša. Slomšek se je rodil 26. novembra 1800 na Slomu pri Ponikvi, umrl pa 24. septembra 1862 v Mariboru. Sedež lavantinske škofije je prenesel v Maribor 1. 1859. po besedah mariborskega škofa dr. Franca Krambergerja je bil Slomšek harmonična osebnost s treznim presojanjem sedanjosti in preroškim uvidom v prihodnost: ni kazal poti, po kateri sam ne bi hodil; ni nalagal bremena, ki ga sam ne bi nosil; kar je govoril, je delal; kar je učil, je živel. Slomškova beatifikacija je dolg proces, ki se je z zbiranjem gradiva, ocenjevanjem dela in dokazovanjem svetosti uradno začel leta 1924. Natančno sto let po Slomškovi smrti ob udeležbi na drugem vatikanskem koncilu je takratni mariborski škof Maksimilijan Držečnik izročil gradivo rimski kongregaciji. Ta je pregledala in potrdila škofijski proces in “čudež”. Dolga in zapletena znanstvena preverjanja so se končala z ugotovitvijo, da se je v primeru bolezni celjskega opata Friderika Kolška (ki se je zbudil iz kome, potem ko se je medicinska znanost že morala predati) na Slomškovo priprošnjo zgodil pristni čudež. Sredi leta 1998 je kongregacija za zadeve svetnikov razglasila, da je postopek za Slomškovo beatifikacijo uspešno končan. Za korak od razglasitve za blaženega k razglasitvi za svetnika, to je od beatifikacije do kanonizacije, pa je potreben vsaj še en čudež na priprošnjo blaženega Slomška. Vicepostulator dr. Marijan Turnšek pravi, da je bilo v letu od razglasitve Slomška za blaženega veliko uslišanj, ki so včasih tudi zelo osebna. Po Turnškovih besedah zdaj zbirajo gradivo za eno večje uslišanje na Slomškovo priprošnjo. Gre za zanimivo ozdravitev, vendar več o primeru Turnšek ne more povedati, saj dokler traja postopek, o imenih ne govorijo, poleg tega pa še zbirajo mnenja zdravnikov. Sicer spodbujajo ljudi, naj se v molitvah in priprošnjah obračajo na Slomška ter obveščajo postulatu-ro o zanimivih oziroma markantnih dogodkih. Na Slomškovem grobu v mariborski stolnici je tudi zvezek, kamor ljudje lahko zapisujejo svoja pričevanja. Teh je bilo doslej že za približno deset zvezkov, ki jih hrani stolni župnik dr. Stanko Lipovšek. Najzanimivejša pričevanja nameravajo objaviti v knjigi. Ob obletnici papeževega obiska in Slomškove beatifikacije je včerajšnjo mašo v mariborski stolnici, kjer je Slomškov grob, vodil škof dr. Franc Kramberger. Med spominskim slavjem je škof Kramberger zagotovil, da Slomškovo ime živi med ljudmi, saj v zadnjem letu ni bilo meseca, da ne bi bila Slomšku posvečena kakšna cerkev, med njimi tudi dve župnijski. Bog ne potrebuje svetnikov, saj je sam neskončna svetost in edini zadostuje sam sebi, je dejal Kramberger in dodal, da svetnike - priprošnjike pri Bogu - potrebujemo mi, ljudje. Z blaženim Slomškom smo tudi Slovenci dobili svojega vzornika pri Bogu, s tem pa tudi potrditev, da naš narod raste iz zdravih korenin, meni Kramberger. Stolnica je bila sicer polna, vendar ni bilo prav nikakršne gneče. D. P. Sporazum med Slovenijo in Kanado Ljubljana (Nedelo fax, 17. sept.) - Kanadski minister za mednarodno trgovino Pierre Pettigrew, gost ministra dr. Marjana Senjurja, je v Ljubljani podpisal sporazum o izogibanju dvojnega obdavčenja. Prispeval naj bi k večji menjavi med državama, ki je bila lani 84 milijonov kanadskih dolarjev, od tega za 46 milijonov slovenskih farmacevtskih izdelkov, pohištva, smuči in usnja. V prvih šestih letošnjih mesecih je Slovenija izvozila komaj za 9,46 milijona dolarjev, uvozila pa kar za 37,2 milijona dolarjev blaga (predvsem zaradi 30 milijonov vrednega letala bombardier). Vzroka za majhno poslovanje naj bi. bila majhnost slovenskega trga in oddaljenost obeh držav, predvsem pa- zaprtost Slovenije do tujih investitorjev. ZDRAVNIK SVETUJE... Kako se staramo? Piše dr. ANTON PRIJATELJ, spec. medicine dela Nekateri strokovnjaki trdijo, da se začnemo starati takoj ob rojstvu, drugi so mnenja, da bi morali človekovo starost računati od dneva spočetja dalje. Staranje je proces telesnih in duševnih sprememb, ki se pojavljajo z minevanjem časa. Včasih je videti, kot da prinaša starost le šibkost in povečano nagnjenost k boleznim in poškodbam. Vse to je res. so pa tudi dobre strani “odrasle” dobe. Številne družbe v svetu cenijo svoje stare ljudi zaradi njihove izkušenosti in modrosti ter drugih vrlin, ki so jih pridobili z leti (na primer potrpljenjenje in razumevanje). Maksimalna dolžina življenja človeka od biblijskih časov sem se je le malo spremenila. Zelo malo ljudi živi več kot sto let. V bodoče naj bi bila povprečna pričakovana življenjska doba zdravih ljudi 85 let. Staranje v organizmu kaže z degenerativnimi spremembami različnih organov in tkiv, kot so koža, kosti, sklepi, žile in živčevje. Te spremembe pa pospešuje kajenje, pretirano uživanje alkoholnih pijač, neprimerna prehrana, nezadostno gibanje in čezmerno izpostavljanje kože močnim sončnim žarkom. Koža s starostjo izgubi elastičnost tkiva in postane ohlapna, nagubana. Zaradi oslabelosti kapilar se tudi hitreje poškoduje. Postopek pospeši: izpostavljanje soncu, kajenje, uživanje premajhnih količin tekočine. Možgani in živčni sistem s starostjo izgubljajo živčne celice, kar privede do zmanjšanja sposobnosti spomina *n učenja novih spretnosti. Reakcijski čas živcev je podaljšan, odzivanje počasnejše. Potek pospeši: preveč alkohola, uživanje drog, večkratne poškodbe glave (padci, udarci). Čutila izgube ostrino predvsem zaradi izgube živčnih celic. Potek pospeši: hrup pri sluhu, kajenje pri vonju 'n okusu, neprimerna svetloba pri vidu. Pljuča izgube elastičnost, tako da je dihanje manj učinkovito. Potek pospeši: onesnaženi zrak, kajenje in pomanjkanja gibanja (hoje, plavanja, ne nazadnje fizičnega dela). Srce postane manj uspešno v črpanju krvi, kar zmanj šuje vzdržljivost. Potek pospeši: kajenje, čezmerno uživanje alkohola *n mastne hrane. Pri obtočilih pa arterije otrdijo, zato je krvni obtok slabši, krvni tlak pa se zviša. Potek pospeši: kajenje, slabe prehrambene navade >n nezadostno gibanje. Osteoporoza je bolezen kosti, ki postanejo krhkejše in se laže zlomijo. Največkrat se zlomijo kolki, roke in vre tenca. Obolevajo pretežno ženske. Potek pospeši: zgodnja menopavza, pomanjkanje g**53 nja, kajenje, pogosto uživanje alkohola, hrana, ki j> Prl manjkuje kalcija, majhna telesna teža ali vitka postav3, dolgotrajno zdravljenje s steroidnimi zdravili. Sklepi se s starostjo spremenijo v tem, da pritisk n medvretenčne ploščice povzroči izgubo višine, obraba ko nega in kolenskega sklepa pa zmanjša gibljivost. Potek pospeši: atletske poškodbe ter prevelika tc teža. :lesna Mišice s starostjo izgubijo maso in moč. Potek pospeši: nezadostno gibanje in stradanje, pret‘ra ne shujševalne kure. Jetra postanejo manj učinkovita pri predelavi strup snovi. eni*1 Potek pospeši: preveč alkohola ter virusne bolezni- DRUŽINA, 10. septembra 7000 Z Ameriško Domovino ste vedno na tekočem! Prijatel’s Pharmacy Sl. C.lair & E. 68 St. 36' j, A IZDAJAMO TUDI ZDRAV.yE ZA RAČUN POMOČI D*2 OHIO - AID FOR THE AGED PRESCIPTTON^«^ KULTURNA DEDIŠČINA SLOVENCEV... IŽANSKI LAPIDARIJ Piše DAVORIN VUGA Pomen Iga, istoimenega občinskega središča, je moral biti pred dvema tisočletjema izjemen. Najpozneje v času Jezusovega rojstva je stara keltsko-ilirsko-ve-netska naselbina pridobila, v skladu z Avgustovo politiko latinizacije nerimskih pridruženih narodov in ljudstev, status latinskega mesta, v nasprotju na primer z mesti Pola, Tcrgestc m Emona, ki jim je .isti imperator naklonil status kolonije (coloniae) rimskih državljanov. ^ emonenskem ageru (mestnem pomerju) sta si torej stala druga ob drugi pomembni upravni ustanovi Zgodnjega Imperija, urejeni P° zgledu oblasti magistra-tov (najvišjih državnih orga-nov v Rimu), vmes se je razProstiralo Ir mokrotno ®arje» ki se je kljub temu dalo prečkati tako po Ižici 01 Po novo zgrajeni moč-v>rski cesti med Babno go-rico m Kremenico. Gospodarska moč antič-ne§a Iga - ime žal ni spo- r°čeno v literarnih virih -’n trgovska žilica Emonča-°nv-Emonenzov sta nedvo-J^0n prispevali k splošni aginji in razcvetu latinske c'vilizacije v slovenskih kra-Visok življenjski stan-dsrd prebivalstva v tem de-u Province Zgornje Pano-je nedvomno prispeval razmahu umetnostnih ho-tenj’ sledilo je sistematično 0P*srnenjevanja nerimskega Prebivalstva, s poznavanjem se je zasidralo znanje mskega jezika, s trgovino s° Prišle v slovenski pro- k štor nove ideje in vednosti, lahko bi celo rekli, da je prav urejen šolski sistem omogočil nastanek prvih znanosti, javnih in zasebnih knjižnic. Zal je vse to duhovno bogastvo antične omike v slovenskem prostoru, ki se je ustvarjalo in kopičilo štiri do pet stoletij, za vedno izginilo ob tragičnem zlomu Zahodnega Rimskega cesarstva. Do danes so se, z izjemo peščice literarnih del in zapisov, ohranili le napisni kamni: nagrobni, posve-tilni in javni. Tudi v tem pogledu je dediščina Iga nekaj izjemnega. Doslej je znano z ižanskega prostora več kot 120 rimskih kamnitih spomenikov, večina jih nosi kulturno-zgodovinsko silno zanimive in pomembne nagrobne napise, ki odkrivajo po eni strani doseženo visoko stopnjo pismenosti na podeželju, po drugi strani omogočajo vpogled v raznoliko ter raznarodno domačinsko sestavo prebivalstva v prvih treh poganskih stoletjih Imperija, torej še pred nastopom krščanstva, ki je dokazano v drugi polovici 4. stoletja z najdbo odlomka značilne oljenke v Iški vasi. Zanimivo je, da so bili ižanski rimski nagrobniki praktično vselej odkriti v sekundarni legi, to je vzidani v stare cerkvene stavbe, nekaj jih je bilo v pokopališkem obzidju, nekaj v Ižanskem gradu in le posamezni spomeniki so bili v fragmentarni obliki porabljeni za zidavo kmečkih do- mov; na planem je bil izkopan prav znameniti žrtve-nik s Pungerta, ki je že od druge polovice 19. stoletja v Ljubljani, prepeljali so ga bili v takratni Deželni muzej, v novejšem času je bil na kraju jugovzhodne nekropole prav tako izkopan nagrobni spomenik z levoma. Kot najdbišča torej izstopajo lokalitete na Igu: župnijska cerkev sv. Martina s; pokopališčnim zidom, Ižanski grad s Pungertom, ižanske hiše, Stari Dedec v Stajah (skalni nagrobnik) in stajske hiše. Drugo pomembno najdbi-šče je Iška vas: pri Sv. Mihaelu je bilo manjše pogansko in zgodnjekrščansko pokopališče, nekaj rimskih kamnov izvira še iz cerkvice sv. Križa. Iz Strahomira je znanih sedem napisnih kamnov, vzidanih v cerkvico sv. Jakoba. Na bližnji njivi odkriti kos napisa je v zasebni hrambi. Ižanski rimski spomeniki so znani še z Golega (Sv. Marjete), iz Mate-ne (Sv. Mohora in Fortu-nata) in Tomišlja (župnijske Marijine cerkve in Šentjanža). Zaradi izjemnega pomena Ižanskega lapidarija, ki se bo moral v prvotni obliki nastanka obvarovati in javnosti predstaviti na starih letah, čeprav so rimski kamni še vedno umetno zbrani pri Sv. Mihaelu, se pripravlja odlok o razglasitvi za spomenik državnega pomena. Civilizacijski pomen ižanske epigrafske dediščine je ^ z'vo skalo vklesani rimski nagrobnik-Stari Dedec-v Stajah, ob rimski kra-nJni Cesti na Golo. Spomenik bo že v bližnji prihodnosti, primerno zavarovan, pome-jtv. en° ključnih postaj po poti ižanskega lapidarija. DESNO: V arkadnem oboku cer-arIC? sv‘ Mihaela v Iški vasi je že od osemdesetih let 17. stoletja vzidana nagrobna sPo 2rtven‘k 2 latinskim napisom, ki sporoča: Quartio, Ebonicijev sin, je postavil (ta nienlk) za življenja sebi in soprogi Maximi, Ostijevi hčeri. (Fotografiji: Davorin Vuga) Misijonska srečanja in pomenki (nadaljevanje s str. 16) vzebuje vse kreposti, tudi tisto, ki daruje celo najmanjšo neprijetnost na tehtnici zadoščevanja. Ljubezen dela to drobno neprijetnost dragoceno v božjih očeh. Ljubezen hoče poravnati škodo, ki so jo povzročili naši ali drugih ljudi grehi. Bog gradi nov svet tudi z našim zadoščenjem. Posebno v svetem letu. Za novo tisočletje. Vam in vsem v MZA želim obilje svetoletnih milosti, ki lahko MZA še bolj zakoreninijo v vedno večjem misijonskem svetu. Prisrčen pozdrav! Vdani Vladimir Kos, SJ.” Hvaležen misijonski pozdrav od Sonja Ferjan 79 Lunness Rd., Toronto ON M8W 4M7 Canada (416) 255-2510 seveda še veliko, veliko večji: pomeni vpogled v neko davno srečevanje dveh svetov: latinskega in domačinskega. V takšnem odmaknjenem kotičku slovenske dežele se torej šte toliko bolj skrivajo naše korenine. Rodna gruda Ljubljana, Julij 2000 KOLEDAR SEPTEMBER 24. - Društvo S.P.B. ima romanje v Frank, O. Sv. maša opoldne, druge pobožnosti pop. ob 2.30. OKTOBER 8. - Oltarno društvo fare Marije Vnebovzete pripravi kosilo, v šolski dvorani, od 11. dop. do 1. pop. 15. - Pristavski upokojenci priredijo vsakoletne “koline”, na SP. 21. - Moški zbor Fantje na vasi ima koncert v SND na St. Clair Ave. 28. — Štajerski in Prekmurski klub ima “martinovanje v SND na St. Clair Ave. 29. - Pevski zbor Zarja ima koncert v SDD na Re-cherjevi ulici. Pričetek ob 3h pop. Sledi ples. NOVEMBER 5. - Občni zbor Slovenske pristave, na SP. 11. -- Pevski zbor Jadran ima koncert, večerjo in ples v SDD na Waterloo Rd. 11. - Belokranjski klub ima “martinovanje” v SND na St. Clair Ave. 12. - Mladinski pevski zbor Kr. 2 SNPJ ima koncert v SDD na Recherjevi ulici. 23.-25. - Zahvalni dan polka zabava v režiji Radio kluba Tonyja Petkovška. V teh dnevih več prireditev. DECEMBER 3. - SKD Triglav, Milwaukee priredi miklavževanje v dvorani pri fari sv. Janeza Evangelista. 17. - Društvo S.P.B. ima božičnico, ob 2.30 pop., v šolski dvorani pri sv. Vidu. - 2001 - JANUAR 27. - Slovenska pristava priredi “Pristavsko noč” v SND na St. Clairju. Igrajo Veseli godci. MAREC 18. - Federacija slovenskih narodnih domov priredi banket v SND na St. Clair Ave. Posebnih novic iz Sydneya ni Ta čas (do 1. oktobra) potekajo letošnje olimpijske igre v Sydneyju. Tu in tam v časopisih in na televiziji so krajše omembe slovenskih tekmovalcev, kakšnega presenečenja pa še ni bilo. V kolikor nam je znano ob tem poročanju, Slovenija še ni prejela nobene kolajne. V kolikor bomo kaj zvedeli, bomo prihodnjič poročali, morda bo do takrat na voljo tudi kakšna zanimiva fotografija. Ur. BRICKMAN & SONS FUNERAL HOME 21900 Euclid Ave. (216) 481-5277 Between Chardon Rd. & E. 222 St. in Euclid, Ohio Misijonska srečanja in pomenki 1346. Misijonarji se zopet vračajo na svoje misijone z novimi močmi, duševno in telesno okrepljeni po zasluženem oddihu. Kajti mnogi si vzamejo počitnice le vsaka tri leta. Želimo jim veliko božjega blagoslova pri delu. Gotovo so jih z radostnim srcem pričakali in sprejeli domačini. Mi pa jim obljubimo duhovno in materialno pomoč, da bo njihovo delo rojevalo mnoge sadove v Gospodovem vingoradu. Predsednica misijonskega odseka v Milwaukeeju in blagajnik Frank Menčak sta poslala za objavo sledeče poročilo. “Upam, da te bo uspeh misijonskega piknika in finančno poročilo razveselilo. Ker je nekaj že poročala o pikniku ga. Kolmanova, bi želela dodati samo zahvalo vsem onim, ki so prišli od blizu in daleč, tj. iz Chicaga in Waukegana ter celo iz Slovenije in se udeležili te dobrodelne letne manifestacije, ki jo pripravljamo vsako leto za pomoč slovenskim misijonarjem, ter po njih ubogim. Posebna zahvala msgr. Francitu Petriču in prelatu g. Antonu Slabetu, ki sta nas s svojo navzočnostjo posebno razveselila in s tem pokazala, da nismo pozabljeni. Za krasno vreme smo dolžni zahvalo Bogu. Zopet smo se zbrali ob krasno okrašeni kapelici pri sv. maši. Krasno petje je odmevalo po vsem Triglavskem parku. Pri maši, ki so jo darovali msgr. Petrič, g. Slabe in dr. Jože Gole, smo se spomnili vseh živih in pokojnih dobrotnikov. Prav posebno onih, ki jih je Bog odpoklical letos: Jožico Mur-šec, Lada Kralja, Lojzeta Galiča, Jožeta Kosa, Jožeta Ornika in Jankota Limonija. Molili smo tudi za vse pokojne misijonarje. Prosili smo za uspešno delo misijonarjev na terenu ter za nove poklice. Kajti polja so zrela, delavcev premalo. Žetev je zrela, naj Gospod da, tudi novih poklicev. Po maši je sledilo kosilo. Bila je prodaja peciva. Bil je tudi srečelov in razne igre za otroke, tudi veseli muzikantje so zabavali ljudi v splošno zadovoljstvo in veselje navzočih. Finančno poročilo 30. misijonskega piknika: Darovi ..................................... $ 8930.00 Listki, srečke ......:......................... 1347.00 Igre: Turkey Chute ................;......... 263.05 Grab Bags ................................. 26.50 Tiha prodaja ..................................... 701.00 Pecivo ........................................... 668.18 Prodaja pijač ............................... 1006.50 Prodaja kosil ................................ 2724.20 Darovi pri sv. maši .............................. 202.50 Dohodki - skupaj ......................... $ 15.868.93 Izdatki: Nagrada za srečolov ................. $ 50.00 Godba ............................................ 130.00 Zavarovalnina, elektrika, oglje, društvu Triglav za uporabo Parka ....................... 500.00 Bara (pijača) .................................. 226.00 Izredni dar .................................. 100.00 Izdatki, skupaj ............................... $1006.00 ČISTEGA prihoda za pomoč misijonarjem .. $ 14,862.93 t Darovali so sledeči dobrotniki: Neimenovani $3000; NN $2000; NN vse za kuhinjo $2724.20 (vštevši dar za kruh $30 - Vera Ornik). Darovi za bogoslovske vzdrževalnine: Ralph in Mary Coffelt $600; Lorraine Wojtecki $320; NN $300; Ivo in Reška Keppic $400 za mis. Tomaža Mavriča; Jim Olles $526; Josephine Imperl $400; Ludmila Muršec $200; Miha Mejač $175; Sofi Rifel $130; Po $100: družina Janez Grum, Jakob in Ivanka Modic, Louis Gregorich, John in Barbara Bambič, Josephine Mokorel, Mary Kiel, dr. Richard Lockowitz, Jim in Kathy Kaye, Jakob Beznik; po $50: Mara Kolman, Emerik Širok, Jože Rus, Ivan in Mary Bambič, Frank in Milka Menčak, NN; Marička Kadunc $40; Barbara Feuling $35; po $30: Ann Benedik, Evelin Maierle, Sofy Grdadolnik; po $25: Helen Bauschek, Ludmila Modic, Frank in Maureen Mejač; po $20: Ana Tisev, Ana in Darko Berginc, NN, Teresa Kotar, Josephine Janežič, Ann Konzel; po $10: Irena Kunovar, Mary Martino, Vera Ornik, Jo Meach. Za tako odličen uspeh piknika mi nalaga dolžnost, da izrečem prvo zahvalo Bogu Očetu. Dalje moja iskrena in srčna zahvala vsem onim, ki že skozi 30 let nesebično po- magajo pri peki piščancev, klobas in hamburgerjev. Vsem izredno požrtvovalnim gospodinjam, ki so prevzele delo v kuhinji. Vsem onim pridnim rokam, ki so pomagale in stregle. Vsem onim, za toliko lepega peciva. Seveda tudi tistim, ki so ga prodajale, in tistim, ki so ga pokupili. Potem gre zahvala tudi tistim, ki so skrbeli za dobro pijačo, da so odžejali. V vročih poletnih dneh je to zelo važno. Vsem, prav vsem, pa naj Bog obilo poplača za vsako žrtev, ki ste jo doprinesli. Misijonske piknike imajo naši ljudje radi in se z veseljem na povabilo odzove. Kajti s tem pomagamo slovenskim misijonarjem na terenu, ki se žrtvujejo za širjenje božjega kraljestva. Tudi letos je naš MZA odsek prevzel dva nova bogoslovca za vzdrževanje. Nebeški Oče naj rosi svoj blagoslov na vse, ki ste razumeli potrebo pomoči in kakorkoli sodelovali pri vseh dosedanjih misijonskih piknikih. Vedno vsem hvaležna, Mary Coffelt.” Gornji zahvali se pridružujem tudi v imenu Misijonske znamkarske akcije glavnega odbora, ter v imenu misijonarjev, ki bodo pomoči deležni - Sonja Ferjan. Hvala Vam, dragi prijatelji misijonov! Zvesti sodelavec MZA iz Tokia, misijonar g. Vladimir Kos, SJ, nam vedno pripravi kakšno presenečenje: “Veseli se svetega leta, MZA! Če bi naš dragi rojak, božji služabnik Friderik Baraga, še letos živel, bi - se mi zdi - tudi on pisal v Ameriško Domovino, prav v misijonski kotiček, ki ga je bil takratni urednik AD prof. Vinko Lipovec blagohotno zagotovil dragemu preč. g. Karlu Wolbangu. In Baraga bi iz svoje pesmi “Opominvanje” (za sveto leto 1826) najbrž izbral za vso MZA le sedmo kitico. Ta se tako glasi (v ljubljanski izdaji 2000, ki jo je pripravil v štirih jezikih p.l Bruno Korošak OFM): “Ampak, ovčke moje ljube, zgolj zunanjost nikar! S tem ne rešiš se pogube, če poklekneš pred oltar. S tem še ni vse pridobljeno, če k molitvi vzpneš rokč; da ne bo vse izgubljeno, glavno čisto je srce...“ In ob tej zadnji vrstici bi se najbrž tudi nasmehnil ob misli na vse, ki omogočajo še danes MZA. Saj se trudijo celo leto, da bi jim bilo srce čisto. Saj hočejo s svojim misijonskim sodelovanjem ustvariti čista srca po širnem svetu, a nihče ne more dati, česar sam nima. Česar sam nima vsaj v svojem stremljenju. Od čistega srca sodelujočih je odvisen blagoslov, se pravi veličina blagoslova, ki ga božji Misijonar razliva na naše napore. Čisto srce je neke vrste formula za ljubezen do Boga in do bližnjega. Ta ljubezen vnema vse, ki omogočajo MZA in njeno blagodejno delovanje po širnem svetu. V pismu Korinčanom (1 Kor 13) zagotavlja sv. Pavel, da lahko se toliko in tolikokrat žrtvujem na primer za misijone, a če moj nagib ni ljubezen, je moje delo brez nebeške vrednosti. Ne pomaga dušam. Prevzv. g. Baraga je vse to dobro vedel, in vendar bi se nasmehnil ob misli na MZA. Tistim, ki omogočajo MZA, ljubezen čisti srce. In potem bi se zagledal skozi okno svoje uboge barake na brezmejno kanadsko ravnino - tako kot ta ravnina tudi ljubezen ne pozna meja. Zmeraj več je je lahko. In tudi smrt nam je ne more odvzeti. Najbrž bi prevzvišeni potem nič več ne dodal. Prezaposlen bi bil. Saj beseda “ljubezen” (nazaj na str. 15) Misijonska Znamkarska Akcija (MZA) Catholic Mission Aid (CMA) je javna, nepridobitna, dobrodelna misijonska organizacija. Ustanovil jo je Fr. Charles A. Wolbang, CM. Registrirana je v mestu Columbus, Ohio, ZDA. Za pomoč slovenskim misijonarjem zbira finančno pomoč za njih delo med ubogimi v misijonskih deželah ter za vzdrževanje bogoslovcev za domači misijon. Hvaležni bomo za vsak dar, ki ga boste darovali v ta namen. Spomnite se misijonarjev in ubogih v svojih oporokah. Za vse prejete darove izdamo potrdilo za “Income tax”. Uradni naslov: MZA - CMA 17826 Brian Ave., Cleveland, OH 44119 Glavni odbor MZA-CMA, Cleveland Misijonar P. Opeka Nobelovec? V poročilu Nedelo fax-a za 17. september (gl- na drugem mestu v današnji AD, op. ur.) je bil tudi naslednji odstavek: “Na srečanju Alojza Peterleta v New Yorku z zunanjo ministrico Madagaskarja Lilo Ratsifandriha-manano sta podprla idejo, da bi slovenskega misijonarja Petra Opeko predlagala za Nobelovo nagrado za mir. Opeka je na Ma- dagaskarju pomagal okrog 20.000 osebam, saj je zgradil celo mesto upanja za brezdomce in reveže. V različnih delih sveta deluje 98 slovenskih misijonarjev, največ (58) v Afriki. Dr. Andrej Bajuk . na avdienci pri paoežu Vatikai (Delo fax> sept.) - Predsednik slovenske vlade Andrej Bajuk je končal obisk v Vatikanu, kjer sta ga v četrtek O-*' sept., op. ur. AD) spreje*a papež Janez Pavel H- 'n vatikanski državni sekretar Angelo Sodano. Z njima se je pogovarjal o podpori Sv. sedeža pri vključevanju Slovenije v evropske inte' gracije, pa tudi o razmerah v jugovzhodni Evropi. Bajuka in soprogo je Pa pež sprejel na 25-minutno zasebno avdienco. Slovenski premier je po obeh sestan kih povedal, da je bij obisk pomemben tako zanj osebno kakor za državo Slovenijo. Sporazum med Slovenije in Svetim sedežem m na dnevnem redu pogoV° rov, premier pa je vatika0 ske sogovornike samo se znanil z odločitvijo vlade’ da sprejetje sporazuma Pre, loži na čas po volitvah, s^j bo o tem potrebnega notranjepolitičnega dialog3- “Upam, da bomo ns^ rili tak odnos do Katoh* ^ cerkve, ki bo v skladu tem, kar si želi ^*°ve^ kar pričakuje Sveti se ^ in z normami sodobne rope,” je dejal P^^A vlade. S Tudi preko e-maila V angleškem delu ^ ponavlja lastnik e-mai slov lista. Možno je ti po tem naslovu tu i piše in krajše vesti Z‘1 čjnj venski del. Le v ange ^ omenite, da je dopis slovenski del. Naslov Je- ah@buckeyeweb.com