List 32.
Korist mačjega repa ali Tiraotejeve trave.
Dostikrat so „Novice" že priporočevale mačji rep ali Timotejevo travo, in res so ga začeli naši kmetovavci ene leta sem pridno sejati,— al še vse premalo. Mačji rep zasluži, da se ga naši kmetovavci še bolj poprimejo. V spričbo tega jim hočemo povedati: kaj pišejo „hospodarske noviny" v Pragu od njega.
Mačji rep — pravijo — je vsakteremu plemenu naše domače živine prijetna in tečna klaja, in ima to prednost pred vsako drugo travo, da se sila veliko semena od njega pridela in s prav majhnim trudom.
Mačji rep ne porajta dosti za vreme; ne mraz ne vročina mu ne škodjetazlo, in celo v tacih krajih, kteri niso za nobeno deteljo, se mačji rep kaj dobro obnaša, in tudi tam, kjer se ozimina več sejati ne more, daje mačji rep kmetovavcem še zmi-raj gotov pridelk.
Mačji rep je dober v goratih krajih.
Mačji rep ima to posebno lastnost, da mu mraz ne škodje; je tedaj v goratih krajih, kjer je vreme bolj ojstro," velika dobrota kmetovavcem, ki si po njem zamorejo obilo klaje pridelati.
Mačji rep je tudi dober %a ravnine.
Vsak kmetovavec ve, kako lahko nevgodno vreme detelji škodje, in kakošna nadloga je dostikrat za gospodarja, ako mu detelja spodleti. Kdor je kterikrat tako zadergo občutil, da mu je klaje zmanjkovalo, bo gotovo vesel imeti travo, ktere tudi naj slabeje vreme ne užuga. Taka trava pa je mačji rep.
Mačji rep mešan % deteljo.
Ako sejemo mačji rep z deteljo, in če detelja zavolj slabega vremena slabo obeta, jo bo name-stoval mačji rep, ki ne mara za nobeno vreme. Pa če tudi detelja lepo stoji, je vendar s to mešanco pridelk veči in bolji; taka mešanca ne napenja živine tako rada, kakor sama zelena detelja, in njiva se obvarje tiste nesrečne sitnice, ktero vsak kmetovavec le predobro pod imenom pirnice pozna in ki se v drugem letu, če tam pa tam detelja poide, tako rada na njenem mestu zaplodi. Če pa je mačji rep vsejan, zatare on pirnico.
Zemlja za mačji rep.
Z vsako zemljo ima za ljubo. Rase dobro na šotnem in močirnem svetu kakor v težki ilovnati zemlji, pa tudi v lahki pešeni. Naj bolje pa se obnaša na pešeno-ilovnati zemlji.
Kako se mačji rep seje?
Seje se sam ali pa z navadno deteljo zmešan pod ječmen, oves ali j aro rež, zgodaj spomladi. Seje se z deteljno sejavnico ali pa z roko, tako da se s pervimi tremiv persti seme zagrabi in lepo enako po njivi trosi. Če se seje z m a sin o, se potrebuje
s
za oral (joh) detel j nega semena 12 do 14 funtov, 4 do 5 funtov pa mačjega repa; — če se pa seje z roko, je detelj nega semena 16 do 20 funtov, mačjega repa pa 5 do 6 funtov treba. Kdor seje sam mačji rep, potrebuje na oral 10 do 12 funtov semena.
Kadar je žito, pod ktero hočemo to travo sejati, že vsejano in njiva večkrat povlečena in lepo zrahlana bila, se seje mačji rep; če pa ga hočemo z deteljo sejati, je treba p o pred deteljo, in potem še le mačji rep sejati. Potem se njiva, ker mora seme le plitvo pod zemljo priti (scer se zaduši) rahlo povleče, in dobro je, če tudi povalja, da se po verhu ležeče seme v zemljo pritisne.
Prav dobro je tudi, ako se omenjena mešanica prav zgodaj spomladi seje med o zimi no. Takrat vsejanega semena ni treba povleči, ker po zimskem srežu vzdignjena in perhka zemlja sama zakrije seme, kadar se je viegla. Tako zgodaj sejana detelja se da že pervo jesen (pozno) kositi in ž njo vsejani mačji rep je potem že o pervem letu deteljne košnje močneji in tečneji.
Kadaj se kosi mačji rep?
Kakor hitro začne cvesti. Kdor dalje čaKa, scer več nakosi, pa klaja je bolj terda, slamnata, da je živina ne je rada in ji tudi tako ne tekne.
Za seme se kosi, ko začne rep šerujavprihajati in se s perstmi lahko omane.
Zabavljica zoper mačji rep.
Od mačjega repa pravijo, da ima to napako, da njegove korenine ne zgnjijd rade in da se tedaj pozneje med žitom kot plevel prikazuje. To je res — ali kdor dobro orje in njivo pridno obdela, se mu ni tega bati. In če pri vsem tem pride med ozi-mino nekoliko steblic mačjega repa, ni to velika škoda, ker se po žetvi da lahko iz žita odbrati in da dober pridelk na semenu.