Izhaja ViGu četrtek ob 3. uri popoldne. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankovana pismi se ne sprejemajo. Cena listu znafia za celo leto 4 krone, za poi leta 2 kroni. Za manj premožne za celo leto 3 krone, za pol leta K t'50. Za Nemčijo je cena listu h K, za druge dežele izven Avstrije 6 kron Rokopise sprejema »Narodna Tiskarna" v Gorici, ulica Vet turini št. 9. m užljiv lie' lov enako ljudstvo rta ta. verff.dohricp Naročnino in naznanila sprejema upravništvo, Gorica Semeniška ulica št. 16. Posamezne številke se prodajajo v tobakarnah v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnem vrtu, pri Vaclavu Baumgartl v Korenjski ulici in na Korenjskem bregu (Riva Corno) št. 14 po 8 vin. Oglasi in poslanice se računijo po petlt vrstah in sicer: če se tiska enkrat 14 v., dvakrat 12 v., trikrat 10 v. Večkrat po pogodbi. xviii. letnik- V Gorici, 24. marca 1910. 12. številka. Velikonočno voščilo: fllleluja. A11 e I u j a t. j.: Hvalite Gospoda! S temi besedami izraža sv. Cerkev svoje veselje za velikonočne praznike. Velika misel, ki je pa ne razume vsakdo, je skrita v teh besedah. Ne razumejo je neverniki, ne razumejo je slabi in mlačni kristjani. Razumejo jo* le ti", ki so pristopili v svatovski obleki k mizi Gospodovi. ... Ti jo razumejo vsi, bogati in ubogi, izobraženi in preprosti, po mestih in po vaseh. Al 1 e 1 u j a — Hvalite Cospoda! Umrl je Gospod na lesu križa vsled hudobije, hinavščine, sebičnosti, nevošljivosti in nevere zaslepljenih farizejev. Kakor nedolžno jagnje je bil pejjan v smrt. On, ki je prišel odrešit vseh ljudi, On, ki je le dobrote delil, ki je učil le resnico in pravico, je bil umorjen na lesu križa. Ob križu so vpili: „Če je Sin Božji, naj stopi d o 1 i!“ Položili so ga v grob in grob zapečatili. Še mrtvega so zasmehovali: Slepar! Apostoli so zbežali in se poskrili. Po človeški sodbi je bilo Kristusovo delo s tem pokončano. Sleparstvo, goljufija, sebičnost in nevoščljivost je zmagala nad pravico in resnico. Toda kmalu se je pokazalo nasprotno. Pri Bogu ni nemogoča nobena stvar. Tretji dan je Kristus častito od mrtvih vstal. Sovražnik je bil takoj zbegan. Apostoli so dobili pogum za nadaljevanje začetega dela. To delo pa je bilo v začetku zelo težavno. Krščanska misel je mogla le polagoma napredovati. Vsi apostoli so morali dati za njo svoje življenje. Mu-čeniška kri je tekla v potokih. Tristo let je trajal besen boj za zmago Kristusovega nauka, dokler ni križ, ki je bil prej znak sramote, dobil najvišjo čast, dokler ni križani Gospod zavladal po vsem omikanem svetu, dokler ni pri vseh narodih zadonela zmagoslavna pesem: A11 e 1 u j a Hvalite Gospoda! Sovražnik pa ni ihiroval. V vseh stoletjih je poskusil svojo srečo. Posrečilo se mu je večkrat toliko, da je v zaslepljenosti klical: Zmaga je naša! Sedaj bo konec katoliške cerkve! Vselej pase mu je izpodrsnilo. Iz vseh bojev je šla u-stanova Kristusova sv. Cerkev zmagovita. Kristjani so po dobljeni zmagi navdušeno peli: A11 e I u j a — Hvalite Gospoda! Tudi najnovejši naskoki na namestnika Kristusovega, rimskega papeža in katoliško cerkev se bodo izjalovili. Cerkev bo zmagala se svojim naukom. Še pred kratkim so klicali na Francoskem: Smrt cerkvi! Smrt duhovstvu! Danes pa so ti sovražniki ponižani kot javni sleparji in goljufi, ki so cerkveno premoženje za se porabili. Premagana cerkev že zmaguje! Naj jo le denejo v grob in naj zapečatijo grob, cerkev bo vstala, ker živi v njej Kristus. To je velika misel, ki se nam vsiljuje vsako leto za velikonočne praznike. Po brit-kem trpljenju in grenki smrti je bil Kristus poveličan. Tako se v trpljenju poveličuje tudi cerkev. Isto velja tudi za posameznike, ki se bojujejo za sv. stvar. Križ je prinesel zmago za ves svet, za vse ljudi in za vse čase. Zato poje sv. cerkev o lesu križa: „0 zvesti križ! Ti si mej vsemi drevesi edino plemenito drevo: Noben gozd ne more takega pognati: Crux fiilelis, inter omnes Arbor una nobilis : Silva taloni nulla profert . . .«. S križa je Kristus zavladal: Regnavit a ligno Deus! Križ zmaguje v vseh časih in v vseh razmerah! Pod zastavo sv. križa se poje v vseh časih zmagoslavna pesem: Al le lu ja — Hvalite Gospoda! Naj bi ta velikonočna misel k o t iskrica vžgala katoliške Slovence, da bi vsi v Gospodu združeni, edini v veri in ljubezni navdušeno prepevali: Alleluja — Hvalite Gospoda! Kraševcem! (Resna beseda o pravem času.) Predragi! Do lanskega leta se skoraj nismo poznali. Ločeni smo bili. Med nami in Vami je zijal prepad. Po veliki večini ste bili v nam nasprotnem taboru, v katerem so nosili vodilno žezlo liberalni možje iz Trsta in iz Gorice. V Vašem imenu (vsaj tako se je zdelo) so ti liberalni gospodje iz Trsta in iz Gorice metali na nas strupene pušice. V potu svojega obraza so se ti možje trudili, Vas še nadalje držati na povodcu. In da niste spoznali njih krive poti, ki ne pelje k blagostanju, k gospodarskemu napredku, ampak k. sovraštvu, k z d r a ž b i in k hujskanju brata proti bratu, bi §e danes bili mrtvo orodje v njih rokah, katero bi rabili v pobijanje mož-poštenjakov in v kovanje svojega političnega kapitala. : A prišlo je, kar je priti moralo. Kraševci! Slepljenje, izkoriščanje in hujskanje je bilo maščevano. Vi sami ste bili maščevalci. In po pravici! Kraševec je vstal in zagrmel: Ti, tržaški in goriški liberalni demagog z veliko malho, kaj si delal, da si toliko nabral V Ali nisi videl naše bede, našega siromaštva? Ali te ni nič ganilo naše ne-omajeno zaupanje v te, ko smo šli leta in leta kot en mož v boj na življenje in smrt za-te? V nas si videl močno zaslombo, na njo si računal ob vsaki priliki, rešila te je velikih blamaž, slepo ti je služila! In zahvala za to pokorščino, za to tebi zvesto udano ljudstvo, kje je?? Jeni! Sam nenasiten nisi videl zapuščenega Krasa, nisi videl zanemarjenih n a š i It cest, našega v suši trpečega Krasa, našega neorganiziranega ljudstva. Nič nisi za nas naredil! Žrtve tvoje politične pohotnosti smo bili! Spoznanje je prišlo I Nevidna moč je zahotela in poslala na Kras nepozabne trte, ki so nekaterim napolnile žepe. Trte so bile last Kraševcev. Njim so bile darovane! A dobili su se liberalci, ki so trle Kraševcem brezplačno namenjene takorekoč ukradli. Nenasitne liberalne kraške malhe so se polnile s trtami namenjenimi kraškim trpinom. Bog ve, koliko časa so tako delali ne samo s trtami, ampak morda tudi z drugim blagom Tako početje zasluži kazensko postopanje. Da bi možje naše stranke kaj sličnega zagrešili, bi bili na mah politično mrtvi. Prišle so volitve v deželni zbor. Posledice »čednega" liberalnega postopanja so se koj opazile. Kraške množice so trumoma drle iz nasprotnega tabora v naš tabor. In zmagalo je ljudstvo. Vse kandidate, katere je postavilo na Krasu, je spravilo v deželni zbor. To nam je bilo v zadoščenje. Z največjo težavo je prilezel v deželni zbor tržaški liberalni advokat dr. Gregorin, za katerega so se pehali tisti ljudje, ki so krivi nesrečne zanemarjenosti Krasa. In kaj je ta mož počel v deželnem zboru ? Pridružil se je liberalnim poslancem, ki so hoteli razbiti deželni zbor in tako kljubovati volji cele dežele, ki je stotisoče potro-sila za to, da se konečno odpro vrata deželnega zbora, iz katerega se je pričakovalo blagodejnega delovanja. Ta s r dj t i nasprotnik ogromne množice slovenskega ljudstva na Krasu in na celem Goriškem se je v svoji zeleni zagrizenosti in maščevalnosti tako daleč spozabil, da je zbežal iz deželnega zbora, katerega ni mogel z lihe- O Veliki neči pride... Črtica, spisal It. It. Mala in siromašna je bila Strnišar-jeva koča; slonela je ob strmem klancu in njena okna so gledala otožno v dol, kjer je ležala gosta spomladmi tnegln, iz katere se je le tu in tam vzdignil kak stebriček, ki je nenadoma obledel: posijali so bili vanj spomladni žarki en se je odtrgal ter plaval ob hribu navzgor nalahko in tiho, kakor misel Strnišarjeve Anice, male deklice sedmih let, ki je sedela pred kočo na gnjili in črvivi klopi; njen duh pa je plaval v zračnih višavah kot krilatec božji daleč tja črez morje v Ameriko k očetu. Mislila je nanj, kako je bilo lepo, ko je bil še doma. Cel dan je delal, zvečer pa je prišel nalahko žvižgajoč domov, vprašal je po Anici in sedel. In tedaj je vedno ona pritekla in ga je pozdravila z otročjim pozdra- vom. tako sladko in ljube/njivo, kakor je ona sama znala. On pa ji je ponagajal. Skril ji je punčko iz „cunj“, ali jo pocukal za lase da je zaupila. In vedno je ob takih prilikah pritekla mati pogledat, kaj se je zgodilo Anici. In smejali so se vsi trije. Vsi trije so bili srečni in veseli do tedaj, ko je prišel nekega dne oče domov z nezadovoljstvom na obrazu in je pravil materi o daljni Ameriki, kjer je baje tako lepo, da ni mogoče dopovedati. Mati je strine gledala vanj in ni nič rekla. Anici pa se je zdelo vse tako čudno; tako neznansko tuje se ji je zdeio tiste dni ko se je oče nekam napravljal. Rekel je, da gre v Ameriko in ona, mala punčka, kot je bila.Jni vedela, kaj to pomeni. Menila je. da je to toliko, kot da bi šel na semenj in ji obljubljal pri odhodu, da ji prinese cukreno punčko če bo pridna, ko ji je rekel: »Daleč grem, moja mala Anica. Tja grem, kjer solnre sije ko je pri nas noč in je lepo : visoke hiše in cvetni vrtovi!" In ona se mu je nasmejala ob slovesu in smejala bi se mu bila morda tudi tedaj, ko je bil že zginil za ovinkom, da ni videla jokati svoje dobre mamice, zato je jokala tudi ona, a sama ni vedela zakaj. Saj se ji je zdelo vendar tako neznansko lepo: oče gre tja v daljo, tja gre, tja daleč, kjer sc vidi zvečer tako lepo rudeče in ko pride nazaj, ji bo prinesel... sam Bog ve kaj ji bo prinesel in bo rekel: Na Anica, to je /ate, ker te imam tako rad. Iti vzel jo bo na kolena in jo za-guncal, ona pa se bo smejala. Iz koče je stopila mati v zašitem krilu, imela je rudeče obrobljene oči in skrb se ji je braki raz obličja. Tedaj se je predramila Anica iz misli in je pogledala na mater s težkim pogledom. »Anica, si tukaj?" »Mamica! In kedaj pride oče?" »O Veliki noči pride..." Težko je bilo materi ob teh besedah. Vedela je, da laže, toda, ali naj ji morda reče, da tega ne ve, kot v resnici tudi ni vedela. Tolikrat jo je potolažila s tem, češ, da pride o Veliki noči. Sedaj pa je Velika noč tukaj. »Mati, in kedaj bo Velika noč?" »Jutri." »Že jutri ? In oče?" »Pride." »Pride. Nocoj, kaj ne, mama?" »Nocoj pride..." In takrat je poskočilo dekletce veselja! njeni mali očesci sta vžareli v sreči in skoraj neverjetno je pogledala otožno mater. »In zakaj se držite žalostna ? Slišite! Oče pride, saj ste rekla. Kod pa pride ?“ »Tja doli na ovinek glej. Po cesti bo prišel in ti ga boš zagledala in mu boš tekla nasproti ter ga pripeljala k meni." ralci razbiti, ter se odpovedal poslanstvu z besedami, da si Šteje v pod čast sedeli v deželnem zboru v taki družbi. Mož je Sel iz deželnega zbora. To bi še ne bilo tako hudo, da bi ne bilo treba novih volitev. S tem. da je zbežal iz deželnega zbora, je provzročil Kraševcem najmanj 50.000 K škode za nove volitve. Nič ni naredil v deželnem zboru za svoje volilce, nič za nabavo vode, nič za pokončevanje kobilic, nič za ceste, nič za cestne odbore. nič za gospodarski napredek, pač p a j e globoko segel v k r a S k e žepe in potegnil iz njih najmanj 50.000 K za nove volitve. Ali ga ne boli srce, da je ubogim kraškim trpinom to provzročil? Krvavo potrebujejo tisočake za vodo, za ceste, za pokončevanje kobilic, ne pa metati tisočake za volitve v žepe krčmarjem, uradnikom, agitatorjem, in drugim. On ima na vesti to! Povrniti bi jim moral iz svojega! V času, ko so njegovi kraški kolegi v deželnem zboru delali za kraško ljudstvo in mu pridobili lepih podpor, je dr. Gregorin hujskal po Krasu in hotel prevpili delo svojih kraških kolegov. Kraševci! Ta mož je kriv, da stojite pred novimi volitvami, ki se bodo vršile v prvi polovici prihodnjega meseca. On z goriškimi liberalnimi poslanci je kriv, da se bodo Vaši žepi zrahljali za nekaj tisočakov. Vi ste ga volili, da Vas bode v deželnem zboru zastopal, ne pa da bo tega zapuščal kadar bo hotel na Vašo škodo. Takih in enakih mož ne volite več nikoli! — Koga bodete volili? To sami odločite! Ne bomo Vam usiljevaii nikogar. Ko dobimo pojasnila in obvestila s Krasa, jih objavimo. Za kogar se izreče večina kraškega ljudstva po svojih zaupnikih in zastopnikih, tega bomo priporočali. Priporočamo pa Vam, da izberete izmed svoje srede modrega moža, vnetega za Vaše koristi, ki bo vreden drug uže izvoljenima kraškima poslancema, ki bo solidarno nastopal v zboru z drugimi slovenskimi poslanci in tako pomagal kraškemu ljudstvu do uresničenja marsikaterih potreb, katerih ima Kras veliko. Enoteu nastop poslancev v dežol-nem zboru je neizrečene važnosti. To se je videlo pri ravnokar minulem zasedanju. \' Vašo korist je. da se to zgodi. Goriške liberalne malharje in tržaško burjo, ki sektindira goriškim mal-harjem, pustite na miru! Mož poštenjak, krščanski mož, nesebičen. delaven rodoljub naj bo Vaš poslanec. Preko velikonočnih praznikov razgovarjajte se o tem. Govorili smo še o pravem času resno besedo. Na Vas, dragi Kraševci, je sedaj, da moški besedi slede tudi moška dcanja! „Tja doli na ovinek..." Matije izginila v zakajeno vežo, Anica je pa zrla z bistrimi ocesci na ovinek. Glej. nekaj se je prikazalo tam doli. Nekoliko pod potjo stoji. Ali ni to človek? Pogledala je pozorneje in dozdevna postava je izginila, bilo je samo sainoln) drevo, vso oblomljeno. Čez ovinek pa sta se prignala dva človeka, pijana sta bila in sta pela pesem. Ni bilo lepo in zato ju je Anica gledala. Ali ni morda eden njen oče? Srečo je imel v Ameriki in zato je vesel, napil se je in zdaj ji kliče, da naj mu gre nasproti, ko jo je zagledal pred hišo. Toda ne, saj njen oče ni pil. In gledala je naprej; iz doline pa je vstajala megla in mrak se je prikradel iz daljave sem od daleč, koder se je ravno prej tako lepo žarelo. Težko je bilo gledati v polutemi. Vprla je pogled z vso napetostjo na ovinek, da bi ji niti najmanjša stvarica ne utekla in je čakala. Čez dolgo časa je prišel Veliko poneverjenje pri likvidaciji cerkvenega posestva na Francoskem. Ko se je na Francoskem sklenila zaplenitev cerkvenega posestva, se je obljubilo, da bo denar, ki se bo nabral pri prodaji tega posestva, uporabil za delavske pokojnine. Vsa cerkvena posestva so bila cenjena na pol milijarde frankov (500,000.000 fr.). Na vsak način pa se je z gotovostjo računalo, da bode likvidacija doprinesla najmanj 260,000.000 frankov v gore omenjeni namen. V resnici pa dobi država samo malenkost, ker se je pri likvidaciji kradlo in goljufalo na vseh koncili in krajih, da sc je vse kadilo. Likvidacija zaplenjenega cerkvenega posestva se je namreč poverila posebnim likvidatorjem, ki so imeli nalogo, da iz vsega izbijejo kolikor mogoče največ denarja. Ti so v resnici tudi na to gledali, ali ne v korist delavcem, ampak sebi. Že dolgo so temu početju nasprotni listi na Francoskem pisali, da pri likvidaciji ni vse v redu. Konečno pa je ministerski predsednik Briand odredil preiskavo. Preiskava je dognala nečuvene škandale. Od 710 likvidacij, ki bi se bile imele izvršiti, izvršilo se jih je 329. Od teh likvidacij bi morala dobiti država 100 miljonov frankov, a dobila jih je samo pet. Glavni defravdant teh denarjev je bil likvidator Ferdinand Duez. Duez je okoli 50 let star, simpatične zunajnosti ter je veljal vedno za dobrega tovariša. Svoje dni je bil trgovski pomočnik v neki pariški trgovini, potem je bil dolga leta tajnik ’ nekega sodnega oskrbnika. Vsled protekcije je prišel v trgovsko sodišče, kjer je bil sodni administrator. Njegovo delovanje je bilo v začetku omejeno na likdidacijo dedščin, upravo premoženja mladoletnih itd. Ko se je zaplenilo cerkveuo premoženje, je francoska vlada potrebovala mnogo takih likvidatorjev. I.eta 1901 je bil Duez. imenovan likvidatorjem 12 kongregacij. Prve likvidacije so bile hitro izvršene. Denar je lepo porabil zase. Račune je pa delal tako, da je manjkajoči denar pokrival z denarjem tekočih likvidacij. Samo ta mož je poneveril milijone. Duez je imel zvezo z več sto osebami, katere je podkupil, da so molčale — in mu šle na roko. AJed temi so se nahajali ugledni politiki, poslanci, visoki uradniki itd. Pri hišni preiskavi so našli nič manj kot 150 pobotnic. podpisanih od urednikov raznih listov, ki so bili podkupljeni. Večina teh podkupljencev pa je bila previdna in stavila na pobotnice izmišljena imena. Le malo jih je, ki so stavili prava imena. Dobivali so od 3000 do 10.000 nekdo; komaj je bilo razločiti njegovo postavo in ni mogla vedeti, kedo je in kaj. Tečem mu nasproti, pa bodi kdor- koli, si je mislila, in se je spustila v tek. Letela je po stezi črez vrt in nato po klancu navzdol na cesto in po cesti na ovinek, a tam ni dobila nobenega. Na pol zeleno drevje je stalo ob straneh ceste in strašilo v mrak. Anici pa je bilo pri srcu, da bi glasno zavpila in zajokala, tako bridko. Tedaj pa sc ji je zazdelo, da je tam za ovinkom nekdo zankal. —„Morda je moj oče" — in tekla je po cesti dalje, kar so jo noge nesle, tekla je za ovinek in še dalje je tekla in kar vstaviti se ni mogla. Nakrat se ji je zdelo, da je ob cesti nekaj kriknilo. Vstavila se je in poslušala? „Kdo je?" Njen glas je šel na jok. Zagledala se je v polutemo... lam doli pod cesto ob veliki skali je zagledala obraz svojega očeta, okrvav- frankov. Samo to podkupovanje je zahtevalo okroglo 1.000.000 frankov. Duez ni samo kradel denar za prodana samostanska posestva, imel je tudi kupce, ki so kupovali posestva za smešno ceno ter mu v zahvalo izročevali velike svote. Toda tudi drugega načina sleparstva se je posluževal. Zakon o kongregacijah namreč priznava gotovini upravičencem pravico do onih posestev, ki se ne morejo več uporabljati v smislu ustanovnikov. S pomočjo nekega ge-nealoga je vedno dobil upravičence, ki so z njegovo pomočjo uveljavili svojo pravico do tega ali onega posestva ali poslopja. Sklepal je s temi upravičenci pogodbe, s katerimi so mu obljubljali ti možje, da mu odstopijo 50 odstotkov od na ta način pridobljenega premoženja. Na take in enake načine je ta človek spravil velikanske svote v svojo malho. Bil je slepar v velikem slogu. Pri aretaciji je Duez prcdbacival raznim sodnim uradnikom, da so vedeli o njegovem delovanju, a ga niso ovirali. Sploh pa ni čudno če je vsak kradel na svojo pest, ko je cela stvar bila v principu že tatvina. Seveda se je ljudstvo farbalo, da se krade za splošni blagor, a likvidatorji so si logično mislili : če kradeš ti, smem krasti tudi jaz. Duez pa ni bil edini likvidator ki je kradel in goljufal. Drugi likvidatorji niso bili nič boljši. Bili so pa bolj previdni ter pokrili svoje operacije z videzom poštenosti. Neki likvidator je n. pr. poslal v Pariz zabojček cerkvenih dra-gocenostij, ki jih je pustil v Parizu prodati za 700 frankov. Sami troški prevoza pa so znašali okoli 1400 frankov. In takih ali enakih slučajev je vse polno. Vsi tozadevni računi pa so dobili potrjenje nadzorovalnih uradnikov. Očividno je torej, da so bili ti nadzorniki in višji uradniki v zvezi z likvidatorji in da so si plen lepo razdelili. O Duezu se poroča, da je imel več ljubic, ki so ga stale ogromne svote denarja. Med temi da je on posebno navedel neko ljubico, s katero je on baje zapravil v 4 letih 500.000 frankov. Razun tega da je pa na borzi zaigral 4 milijone. Skupni od njega poneverjeni znesek pa znaša 10 miljonov frankov. Poročalo se je tudi. da je poneverjeni denar ali vsaj del istega naložil v nekem inozemskem večjem denarnem zavodu. Mislil si je že v naprej, da pridejo njegovim sleparijam na sled, ter si hotel za vsak slučaj zagotoviti brezskrbno življenje. Zato je spravil denar na varno ter ga bode užival, kadar bo zopet prost. Sumi se, da je denar naložil pod tujim imenom, samo da bi bil varnejši pred izgubo istega. Iz tega svetovnega škandala je razvidno, kako se vsaka krivica na tem svetu maščuje. Krivica, ki jo je francoska vlada izvršila na cerkvenem posestvu s tem, da ga je zaplenila, krivica, katero je ves svet smatral kot ljen je bil, ustnice so se premikale, kot da bi polglasno ječale, oči pa so iskale rešitve. „Oče!" Tenek glasek se je ubil v prostrani lišini. Znani obraz pa se je tem bolestneje nategnil. „Oče I Vi ste bolni. Hudo je Vam. Pojdite, greva k mami, zakaj Velika noč bo jutri in ona Vas obveže." Obraz je ostal miren, le oči so gledale tako, kot da bi prosile usmiljenja. ..Pomagam Vam." Dekletce je pripognilo in hotelo pod cesto... Drzen namen in obraz je izginil, kot se razpršijo sanje, Anica pa je jeknila in naokoli je bilo vse tiho, kot bi angelji vladali nad pokrajino... * * * Strnišarica je bila dobila pismo od moža. Pisal ji je. da je borba za kruh tudi v novem — svetu, in da želi domov, toda sedaj še ne more. Koncem škandal in jo obsojeval. se je krulo maščevala. Pohotnost vlade po cerkvenem imetju je spravila v svetlo luč razmere države, ki je pod Napoleonom gospodarila skoro čez celo Fvropo, ki je pa zaradi moralne propalosti, svobodomiselstva in sovraštva do vsega, kar je v zvezi s katoliško cerkev, vzgojila elemente, katerim ni nič sveto. Vlada je hotela imeti milijone cerkvenega imetja, a prokletstvo, katero mora takemu početju slediti, se je nad njo izpolnilo. Hačrl za rešitev ko- lonskega vprašanja. Deželni odbor goriški se je pečal — kakor naravno — tudi s tem vprašanjem in je bil sestavil tozadevni načrt zakona, ki bi bil moral priti v zadnjem zasedanju deželnega zbora v razpravo. Toda tudi ministerstvo se je po prizadevanju državnih poslancev bavilo s tem vprašanjem in je sestavilo svoj načrt, tako da smo imeli dva. deželnega in vladnega. Da bi se stvar zbog tega ne zavlekla in da bi sc država in dežela ne začeli pričkati med seboj, komu pripada pravica izdati tozadevni zakon, je naznanil gospod c. kr. namestnik tržaški začetkom januvarja t. I. deželnemu odboru, da je on pri proučevanju obeh načrtov prišel do sklepa, da bi bilo umestno sklicati, še predno se predloži konkretni predlog deželnemu zboru, konferenco, na kateri bi se zaslišalo mnenje vseh činiteljev, ki so na katerikoli način interesirani pri vprašanju, ki se tiče kolonata. Ta konferenca se je vršila in je imela .vspeh, da se je dalo deželnemu odboru nalog, naj temeljito prouči tozadevni vladni načrt s pomočjo prizadetih činiteljev in naj stavi potem svoje predloge. — Te konference se vrše, in umestno sc nam zdi seznaniti širno javnost v glavnih potezah z vsebino vladnega načrta, o katerem se vrše tozadevna posvetovanja. Jedro vladnemu načrtu bi bile posebne komisije izvedencev, katerim morajo pripadati posestniki in koloni. Take komisije ustanovi namestnik za vsak političen okraj, kjer se nahajajo koloni. Natančna določila o sestavi takih komisij in njenih poslih in pravicah izda c. kr. ministerstvo s posebno odredbo. Zadevne stroške bodo morale plačevati stranke aii pa se bodo krili iz deželnih sredstev. Ro tem načrtu se bodo morale predložiti vse kolonske pogodbe navedeni komisiji, da jih pregleda glede na njihovo zakonitost ter shrani, ako odgovarjajo predpisom zakona. Obema pisma je vprašal po Anici, če ga ni morda že popolnoma pozabila in pravi, da ji pošilja najlepši pozdravček iz dal njega sveta, kjer je tako — lepo (?). Ko je prečitala pismo je zajokala Strnišarica, šla je v sobo, kjer je ležala njena Anica na mrtvaškem odru in jo je gledala nepremično... Ženice so se pogovarjale o vzroku dekličine smrti. A nobena ni zadela pravo. Bilo jim je nepojmljivo, kaj bi moralo gn^ti deklico med skale ki Strle v strmem bregu pod cesto kvišku. Le mati je vedela to in to svojo skrivnost je nesla v grob. Na Aničnem grobu so vzrastle rože in kadar je prišel Strnišar nekoč domov, je odtrgal cvet in je mislil: o moj ljubi otrok, kako se te še dobro spominjam, a ti si bila gotovo mene pozabila... In spominjal se je lepših dni v domovini. Resnice pa ni vedel. vezan plačevati denarne zneske v slučaju popolnoma slabe letine, ali pa. ako bi se ne pridelala lastniku pogodbenim potom določena gotova množina pridelka. V slučaju slabili ietin se razdeli odpustek davka po razmerju davčnega bremene, ki ga prenašati obe stranki. Kolonsko razmerje zamore vsaka stranka razdreti iz važnih razlogov, toda to obvelja šele koncem tekočega gospodarskega leta. Razlogi, ki opravičujejo lastnika, da predčasno razdere kolonske razmere, so: 1.) Povodi, ki jih navaja za zakupne pogodbe §. 1118. obč. drž. zakonika ; 2.) ako kolon zanemarja zemljišče Ijišč ali kaka druga oseba in pod navadno tržno ceno. 3.) ako ne zadosti vkljub dvakratnemu pismenemu opominu v tem zakonu ali v pogodbi naloženim važnim dolžnostim; 4.) ako je bil kolon sodnijsko obsojen, ker si je prilastil protipostavno lastnikove predmete, ali pa ako se je na njim ali njegovih družinskih členih dejanski spozabil; 5.) ako nastopijo pri kolonu ali njega družini razmere, ki izključujejo dobro obdelovanje kolonskega zemljišča za dobo, po pogodbi določeno. Kolon sme pa pogodbo razdreti v sledečih slučajih: 1.) Ko nastopijo povodi, navedeni v ij. 1117. obč. drž. zakona; 2.) ako gospodar ne izpolnuje vkljub pozivu od strani kolona važnih dolžnostij, katere je po pogodbi sprejel ali so mu po zakonu naložene; 3.) ako se gospodar na kolonu ali njega družinskih členih dejanski spozabi. — Vsa določila, ki bi se protivila tem načelom, so brez pravne moči. Za vse druge sporne zadeve veljajo določila obč. državljanskega zakona. — Gospodinjske šole. Star in resničen je izrek, ki je dobro znan vsakemu Slovencu, da drži dobra gospodinja tri vogle hiše po koncu, gospodar jednega. Dobra gospodinja je hiši največja dobrotnica, ona je zaklad, katerega ve visoko ceniti posebno oni gospodar, kateri takega zaklada nima. S kratka, sreča družine je v prvi vrsti odvisna od gospodinje. Kjer ta modro in previdno deluje iu svoje posle opravlja, tam so otroci pridni, srečni, zadovoljni in ubogljivi, iu hišni gospodar gleda z veseljem red iu napredek v hiši, ki ga z nepremagljivo silo vleče domov. Ni ga lepšega življenja na svetu, kakor je družinsko življenje, ako vlada v njem red mir in zadovoljnost. Ni dvoma, da je tako družinsko življenje največ odvisno od gospodinje, ki mora poznati in — seveda — tudi spolnovati svoje gospodinjske dolžnosti ter vestno izvrševati svoj vzvišen iu svet poklic. Sto iu sto dokazov bi lahko navedli, da najmočnejši steber kmetije je dobra iu modra gospodinja, ki pozna svoje dolžnosti in jih tudi vestno izpolnuje. Zato pa mora bili jedna glavnih nalog dežele iu države, da skrbita za vzgojo dobrih gospodinj. Marsikatero dekle bi postalo vzorna hišna gospodinja, ko bi imelo v to potrebna navodila. Kjer teh ni, mora šele skušnja zmodriti gospodinjo, a često je to — prepozno. Uvažuje vse to, je sprejel deželni zbor goriški v zadnjem zasedanju sledečo po šolskem odseku predloženo resolucijo : „V Tomaju na Krasu imamo gospodinjsko šolo, ki izvrstno deluje iu obeta najboljše vspehe za napredek v sežanskem glavarstvu Tudi na Kranjskem sta dve taki šoli, ki sta rodili obilo zlatega sadu za kmetijstvo. Vsakdo ve, kaj je pridna, izurjena in strokovno izobražena gospodinja za vsako družino. Ona je pravi blagoslov družinske celice, iz katerih sestoja občina iu dežela. Tem zavodom je prvi namen, vzgojevati take gospodinje, od katerih je odvisno blagostanje in zadovoljnost družine in vsestrarski napredek v gospodarstvu. V to svrlio se podučujejo na takih zavodih dekleta v vzgojeslovju. Vsaka mati mora pač poznati glavna na čela vzgoje otrok, inače ne more postaviti pravega temelja rednemu dušnemu in telesnemu delovanju svoje dece. Tu se jim razlaga važnost o snagi v hiši, obleki, hlevu, kleti, na dvorišču iu drugod ter se ji skuša vcepiti ljubezen do nje.' Šivanje, gospodinjsko knjigovodstvo, kuhanje, gojenje zeleujadi in cvetlic, mlekarstvo, perutninarstvo, - to so stvari, ki drže ves kmetijski dom po koncu in se uče v teli šolali. Šolski odsek, uvažuje pomen in namen takih zavodov, in uverjen, da je pridna in za svoj stan dovolj izobražena gospodinja sreča družini in deželi, predlaga : Visoki zbor skleni: N a r o č a s e deželnemu odboru, ukreniti z visoko vlado vse potrebno, da se ustanovita tudi za tolminski politični okraj in goriš k o okolico či m-preje dve gospodinjski šoli, t. j. za vsak okraj jedna". Izvestno je, da si bo deželni odbor potrudil doseči ta smoter, m nadejamo se, da mu pojde vlada dobrohotno na roko. Toda uverjeni smo, da se ta misel udejstvuje le tedaj, ako tudi ljudstvo, oziroma njegovi zastopniki v to sodelujejo. Če bi se Vipavci zjedinili in zahtevali ustanovitev take šole tu ali tam, kjer bi bil po njihovem mnenju kraj najbolj primeren za to, je gotovo, da bi se šola kmalu oživela. Isto velja tudi za tolminski politični okraj. Po našem mnenju bi morala stati taka šola v Tolminu ali Kobaridu ali med tema trgoma, kjer bi bilo dobiti za to primerno poslopje in posestvo. Tudi .Goriška zveza" ima tu plemenito nalogo, pri kateri lahko sodeluje. Deželni zbor ji je dal na razpolago letnih 3000 K z.i povzdigo kmetijstva. Mislimo, da ne najde zavod kmalu tako primernega sredstva v ta namen, nego bi bila ustanovitev gospodinjskih šol. Dobre, strokovno izobražene gospodinje, ki poznajo iu se zavedajo svojih dolžnosti, so temelj napredka v kmetijstvu in obstanka kmetij. Zato pa na noge vsi oni, katerim je mar napredek iu blagostanje našega kmetskega ljudstva. Vsak naj pomaga ali z dobrimi nasveti ali z dejanji, da se čimpreje uresniči misel o ustanovitvi dveh gospodinjskih šol v slov. delu naše krouovine. Politični pregled. Državni zbor. V četrtek je poslanska zbornica po daljši debati vsprejela predlog, da se zakonski načrt proti pijanstvu vrne tr-govsko-političnemu odseku. Nato je zbornica pričela razpravljati zakon o lokalnih železnicah. V petek je poslanska zbornica vsprejela zakonska načrta o lokalnih železnicah in glede svetovnopoštne pogodbe ter nekaj drugih manjših zakonskih načrtov. Nato je predsednik voščil poslancem vesele velikonočne praznike ter zaključil sejo. Prihodnja seja poslanske zbornice je določena za 14. aprila. Dr. Gessmann predsednik krščansko-soc. parlamentarne zveze. V pondeljek je izvolila krščansko-socialna parlamentarna zveza dr. Gessmann-a svojim predsednikom, potem ko se je princ Liechtenstein odpovedal tej časti. strankama se vroči po en prepis te pogodbe. Taka pogodba se mora sklepati vsaj za dobo šestih let, in če se sklene tudi za nedoločen čas, velja vendarle najprej le za (> let Če se pogodba pravilno ne odpove v predzanjem polletju, je molče obnovljena za naslednjih šest let. Vsaka druga določba je ničeva in neveljavna. Le tedaj, ako obstojijo kolonska zemljišča izključno ali vsaj pretežno in vinogradov, katere je kolon v kolonski dobi sam nasadil, veljajo gorenja določila z izpremembo, da pride namesto 6 vedno 9 let v poštev. Neveljavne so kolonske pogodbe, ki bi vezale kolona, da mora opravljati za gospodarja ali kako drugo osebo robote brezplačno ali po plačilu, ki je nižje od dnin in voznin, ki so v zadevnem kraju običajne, ali pa ki bi ga prisilile opravljati toliko robot, da bi bil primoran zanemarjati svoja zemljišča in najeti radi teh del nadomestne delavce. Kolonu se ne sme braniti, da gre v dnino kamorsibodi, ko je svoja kolonska zemljišča obdelal, in se ne sme od njega zahtevati, da mora odstopiti gospodarju zasluženo dnino ali del iste. Tudi se ga ne sme vezati, da bi prodal svoj delež na pridelku gospodarju ali kaki drugi osebi, še manj pa prodati ga po ceni, katero določi lastnik zemljišč ali kaka druga oseba in pod navadno tržno ceno. Kolon ni vezan prevažati gospodarjev pridelek na dom ali kamorsibodi. Prevažanje tacega deleža na pristavo ali lastnikov dom je odškodovati po običajnih cenah. Vsako leto se mora napraviti med strankama pismen obračun. Gospodar je primoran prispevati v razmerju z deleži na pridelku k stroškom za nabavo orodja, potrebnih priprav, za obdelovanje zemljišča in za krmo, ki jo ne more kriti lasten pridelek, izvzemši vprežno živino, če ne obsega pogodba nasprotnih določil. Na kolonskem zemljišču pridelana krma in gnoj se mora porabiti le na tem zemljišču. Ako je preveč krme, se deli izkn-pilo po meri deležbe na pridelku. Za vse zboljške na posestvu, napravljene od kolonov, jim gre povračilo po vrednosti, ki jih ima zboljšek ob času, ko pogodba spade.. Le za slučaj, če si je lastnik pridržal v pismeni pogodbi pravico, da se smejo le z njegovim privoljenjem napraviti melioracije, a tega privoljenja ni dal, nima kolon pravice do odškodnine. Ničeva in brez pravne moči so vsa določila, po katerih bi bil kolon Naš ABC. Priredil A. P. (Daljo). G Generatio aequivoca. -- Trditev, da je življenje nastalo iz mrtve snovi potom čisto mehaničnih sil, se mora kot zmota zavreči iz biologiških (žitjeslovnih) in modro-slovnili razlogov. Dr. Ude: „Darwinizem“, 1909 str. 91. Naravni razum tudi brez pomoči sv. vere more dokazati, da imajo v Bogu-Stvar-niku svoj izvor (začetek) vse stvari, torej tudi človek. Tudi to je jasno, da se duša, ki je enovito bitje, ne more razviti v telesnem organizmu sama od sebe. Dr. Pečjak: „Kat. verouk" II., str. 208. Naravoslovje vodi nujno h Bogu, pa pa le mislečega naravoslovca — kakor je Aristotel, Kopernik, Kepler, Newton in premnog drugi učenjak — ; ne (vodi) pa (h Bogu) brezmiselne opazovalce narave. Pa res: , Po tem spoznam, kdo učeni je gospod: Je sam ne tiplje, daleč je odtod; če sam ne prime, manj mu je in iranj; če sam ne zvaga, nima peze zanj; in česarfsam ne skuje, ni za nič.* (Goethe). ... O vsem misli in vse presoja — vedno in povsod prav na isti način krščanski naravoslovec, kakor brezverski naravoslovec. Toda na vprašanja: Odkod mogočne naravne sile? Odkod moč življenja? Odkod smotrena ureditev vseli moči v vesoljstvu ? — na ta vprašanja ima kršč. naravoslovec edino pametni odgovor: Od Stvarnika, Ut/vtiski naravoslovec pa odgovarja: I g n o r a m u s — ne znamo ... Kurat Udeis, brošura „Volksaufklarung" N.o 134. Greh, Je že tak red božji v' človeških rečeh, da se mora človek za zločine, ki jih je zagrešil na sebi ali na drugih, poleg posmrtne pokore, po večjem pokoriti tudi v tem življenju. A. Kolping: ,,Krivda, kazen in sprava", VIL 80. Pota božja so večkrat ta, kakor kaže tudi sv. pismo, da so verniki že na tem svetu trdo kaznovani, ako so obtežili svojo vest z verskim prestopkom; da pa smejo popolni zločinci, ki ničesar več ne verujejo, delati najhujša dela, ne da bi bili za-nja na kak vidni način kaznovani. Je namreč kazen na zemlji za storjene grehe milost božja; da pa velik grešnik ni kaznovan na zemlji, to je predznamenje večne pogube. A. Stolz: ..Življenje sv. Germane", str. 95. Vse kazni, ki dolete človeka za greh in navadno takoj, niso le delo pravice božje, ampak tudi delo usmiljenja božjega ; kajti brez teli kazni bi človeštvo ne moglo obstati v sedanjem zločestem času. Kaj bi bil svet, ako bi ljudje neumrjoči bili in brez tolikih bolečin ? Do kam bi segal njihov napuli in drznost ? Ako bi smrt ne bila tako britka in strašna, pa bi šli v smrt brez strahu; ako bi greh (hudobno življenje) ne imelo toliko zlili posledic, pa bi se v večini grehu vdali; in da bi človek ne mogel trpeti, pa bi ga nič ne plašilo. Mora torej vsled popačenosti, v kateri živi, umreti, umreti v m u k a h; morajo ga trpinčiti b o-lezni, greh ga kaznovati, da se uči bati i brili i smrti . . . Vsak mislec vidi v tej božji naredbi največjo dobroto za človeštvo. J. Heigers: „Pogled v človeško življenje", II. izd,, str. 85. Grobovi. — Rad ooiskujem grobišča (pokopališča): tu se vrne izvinjenim mislim in napačnemu mnenju ravnotežje. Ako dolgo ne misliš na smrt, se ti vse narobe zdi; revščina tega življenja se napihuje in poveličuje. Pogled na smrt pa odvzame povečevalno steklo tvoje dozdevnosti. — Prav tako se duša, ki divja semtertja in se muči, odpočije na grobeli, pa se pomirjena in vpo-kojena vrne zopet v vrvrenje svet■€>€>©€>■€>€>- Delavnica cerkvenih posod in cerkvenega Fr. Leban Goriea, Magistratna ulica Štev. S. Priporoča preč. duhovičini svojo delavnico cerk enega orodja in cerkvenih posod, svečnikov itd., vsakovrstnih kovin v vsakem slogu po najnižjih cenah. Popravlja in prenavlja stare reči. - Blago se razpošilja franko. — Podpisani naznanjam slavnemu občinstvu v mestu in na deželi, da sem svojo pekarno preselil v lastno hišo v ulico FORMI CA št. 21—23 prej št. 24. Priporočam svojim in drugim odjemalcem k obilnem obisku. Postrežba točna in poštena, ^ Z odličnim spoštovanjem udani E. Jakin, pekovski mojster v Gorici. <3r ******** ***** Goriška zveza 1© gospodarskih zadrug in društev v Gorici registrovana zadruga z omojcno zavezo posredi pri nakupi potrebščin injri prodaji ^ •'V' ‘'v* kmetijskih pridelkov. */v* Zaloga je v hiši „CENTRALNE POSOJILNICE11 v Gorici, TEKALIŠČE JOS. VERDI ŠT. 32. T<2aX Čevljarska zadruga v Mirnu naznanja sl. občinstvu, da je odprla prodajalno svojih izdelkov na trgu sv. Antona na vogalu v Rabatišče štev. 1 ter se priporoča za obilno naročbo. — Ima v zalogi vsakovrstnega obuvala ter sprejema naročila po *~»m V Hi »j 'Via _ s *> i<^ri» m » “> i 1 m “ zmernih cenah. L Prosiva aahtevati listke! Največja trgovina z železjem :tw iiicj & ,mii§ GORICA v hiši Monta. Priporoča stavbeni Cement, stavbne nositelje (Iraverze), cevi za stranišča z vso upeljavo, strešna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo cinkasto, železno pocinkano medeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene iri železne cevi, pumpe za kmetijstvo, sadjerejo in vinorejo, ter vsakovrstna orodj.. C e 11 c nizke, solidna postrežba! Eno krono nagrade izplačava vsak ‘mu, kdor doknže s potrdili najine nove a m e r i k a n s k e b 1 a g a j n e, da je kupil pri naju za 100 kron blaga. o N O •-* n P O er o B O a p JO. »'I p pu. CD Prosiva zahtevati listke! Aleksander Ambrožič, urar In trgovec v Gorici, Tekališče Jos. Verdija 26, v Gorici. Podpisani priporoča svojo veliko moderno zalogo pravih švicarskih žepnih, stenskih, salonskih in budilnih ur, pravih gramofonov, dalje verižic, prstanov, uhanov, priveskov itd. v zlatu in srebru vse po jako zmernih cenah. — Popravila Izvršujejo se točno in ceno. — Vsaka ura se Jamči eno leto. — JVazrcanilo. ,.Centralna posojilnica registrovana zadruga z omejeno zavezo“ v Gorici naznanja, da bode obrestovala pričenši s 1. januarjem 1909 hranilne vloge po (štiri in pol od sto) L Posojila se bodejo dajala članom: a) na vknjižbo po 5V|0 (pet in en četrt od sto; b) „ menico oziroma poroštvo po 6°0 (šest od sto.) Posojila na mesečna odplačevanja ostanejo nespremenjena tako, da se plačuje od vsacih 100 kron 2 kroni na mesec. GORICA, 4. novembra 1908. ODBOR. ■jjj Priporočajte med seboj n jjt trgovin® | |j. M e d v e d H $ # Gorica fi s ICorso Verdi 38. A trn- Postrežba strogo Jt V solidna. V Vesele velikonočne praznike bode vsakdo imel, ako si nakupi pri nas najboljših praških, velikonočnih, malih pršutov, najfinejših, vedno svežih delikates, izborno vino v buteljkah in različnega šampanjca. Za potvice pa priporočamo fino moko in najrazličnejše okusne dodatke kakor: cibebe, rozine, opaše, mandeljne, orehe, lešnike, pinjole, med, marmelade iz razliznega sadja, vaniljo in vsakovrstne dišave; fino pecivo kakor tudi vse druge sladčice, najboljši čaj, rum in likerje. Sladkor, kava, riž, olje i. t. d. se kupi pri nas najceneje. Priporočamo se prav obilnemu cenj. obisku z vsem spoštovanjem A. & F. Anderwald. 14 (4-3) n Anton Potatzky v Gorici, na sredi Raštela hiš. štv. 7. Trgovina na drobno in debelo. Najceneje kupovaltSče nirnberškega in drobnega blaga ter tkanin, preje in nitij. Potrebščine za pisarne, kadilce In popotnike. Najboljše šivanke in šivalne stroje. Potrebščine aa krojače in čevljarje. Svetinjice, rožni venci mašne knjižice. Hišna ubrala ta n letne Jase. Posebnost: semena za zelenjave, trave In detelj*. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgib ter na deželi. Z dežele. Miha: „Katera ulica je najbolj prometna v Gorici?*' — Gašpar: „Gotovo Raštelj, kajti ta je že od nekdaj znan!" — Miha: „Pa so nekateri trgovci govorili, da Raštelj propada1'. — Baltazar: „l:j propada! — Gotovo vsak mlinar na svoj mlin vodo napeljuje". — Gašpar: »Raštelj se vedno bolj povzdiguje — posebno pa odkar imamo tamkaj ,,prVO In edino $IOVen5kO manufaktlirnO trgovino*1 FRANe RAVNIKAR št. 16.“ - Baltaza r: „Saj imaš prav. Gašpar: »Včeraj sem bil v Gorici, pa sem slišal, da so začeli tudi drugi slovenski trgovci hiše kupovat v Raštelju, to se vidi. da je ta ulica najbolj prometna — ampak se mi je reklo, da se jim ni posrečilo". Gašpar: „No, Miha, si slišal, kaj je Baltazar zvedel v Gorici? Torej je le moja trditev prava, da je Raštelj najbolj prometna izmed vseh ulic v Gorici, kjer se tudi nahaja slovenska manufakturna trgovina pp[ANG RAVNIKAR Št. 16 (V lastni HIŠI) katero priporočajmo vsi in povsod, ker je prava kmetska solidna trgovina'. Izdajatelj in odgovorni urednik: J. Vimpolšek v Gorici. Tiska »Narodna Tiskarna" (odgov. L. LukeZič) v Gorici.