flolmfno otatono v gotovini Leto LXXH., ŠL 264a Ljubljana, ponedeljek 2o. novembra 1939 Gena Din 1.— SLOVENSKI Prhajo vsak dan popoldne htvzemi) aogkdhj k% praznik*. /f »ni ah do 00 Ml* mi O Oin Z do 100 vrst a Din 2-50, od 100 do 300 *r*t 6 Oin 1 *ečj vtseroti petil vrsto Oin 4.—* Popust po dogovoru, msomini davek potebei W «£lovenslo Narod* volio V Jugoslaviji Din IZ—> so inoromsrvo Oin 2x— gj tokopiti m m UREDNIŠTVO IN UPtA VNISTVO li USIJANA, KnafW*o uoco itev. S to**oa. 31-22. 31-21 31-24 31-25 to 31-21 Podružnico« MAJU BOR. Giopki og •oWlon U 26 U CEUC coUsko uredf podružnico , *t 7 // NOVO MESTO Mu bi ionsko cesta, »rje v o afico 1 tele tor it 65 J 2Š It CSJE cellsko urtdnHNo 5rro»»inoyenevo ulico l tele tor it upravo (oconovo ul Z lokilon it 190 JESENICE Ob kolodvori 101 // GftADEC Tlmnlin vg 5 M *o*#no hronOnico v Ijubljan* fe. 1035 L Katastrofe na morju: Prva iugoslovenska ladja potopljena Ob angleški obali je zadela na mino „Carica Milica44 in se potopila — Posadka rešena — Prav tam so se poleg »Simona Bolivarja" potopile še štiri ladje New York 20 nov. s. (Associated Press) Žrtev mine je postal včeraj ob angkski obali tudi jugoslovenski parnik »Carica Milica* (6400 ton). Vsa posadka je rešena. »Carica M lica« je eden naših največjih tovornih parnikov. ki je služil prekooce-anskemu prometu. Ladia je bila zgrajena leta 1928 v sloviti ladjedelnici Yarrow v Glasgowu in je imela 6390 brutoregistr-skih ton. njena nosilnost pa je znašala 9980 ton Razvijala je pribl žno 10 do 12 vozlov na uro kakor običaino tovorni oar-niki. Na parniku je bilo ckoli 60 mož posadke. Parnik je prevažal les. Bil je last Ju^oslovenskesa Lloyda. London. 20 nov s. (Reuter) Angleška admiral i teta je ponoči objavila, da so se ob vzhodni angleški obali v bližini me' ta, kjer je bila v soboto potopljena holand-ska ladja »Simon Bolivar«, včeraj potopile tri nadaljnje ladje. Prva je italijanski parnik »Grazia« (5857 ton). Izmed članov posadke se jih je 15 re£;lo, 16 jih še pogrešajo, za 1 pa je nedvomno ugotovljeno, da je mrtev. Drugi parnik je švedski »Bor-jessen« (1580 ton). 13 članov posadke je rešenih, vendar so večinoma ranjeni. 6 jih pogrešajo. Tretji je arel*>ški pnm»k >Blackhi!W (2492 ton). 22 članov posadke je rešenih. Ugotovljeno je. da so vse nesreče povzročile plavajoče mine, najbrže nemškega izvora. London. 20 nov AA (Havas): »Press Associat on« poroča da ie italijanska ladja »Grazie« zavozila na mino v nedeljo zjutraj 7 milj proč od obale Ladia se ie potopila v nekaj minutah EksDlozija ie zahtevala 5 človeških življenj. Dve ladji sta pohiteli na kraj nesreče, ter rešilj 29 ljudi Reševalni čoln. ki je bil poslan od obale, b: bil moral izkrcati preživele brodolomce na obalo, sami pa so izrazili željo, da raje ostanejo na ladii ki iih ie rešila 15 se jih ie izkrcalo na jugovzhodni obali. Našli so tudi truplo nekega člana posadke, ki je bil ubit zarad eksplozije Letala in reševalni čolni so poiskal kraj nesreče našli pa niso ničesar drugega kot same razbitine ladje Trupla ostalih žrtev niso našli London. 20 nov s (Reuter) Ob ho landskj obali je radel na mino včerai tufti 1500 tonski litovski parnik »Kaunas« En član posadke je bil ubit S tem se ie povišalo število lad'j ki so se včeraj »n ored-včerajšnj'm potopile, ker so zadele na mi ne. na šest. Nesreče so zahtevale skupno 130 žrtev. Kako se je potopil .Simon Boli var" ^7 Zađel fe na mino — Po dveh eksplozijah so ga zagrnili valovi — 100 smrtnih žrtev, mnogo ranjenih ta parnik naletel na angleško mino Ker \ elika Britanija ne krši predpisov medna rodnega prava, si pač ni mogoče misliti, da bi pomorski narod polagal mine v kanalih in plovnih linijah ki v veliki men služijo njegovim lastnim ladjam Poleg tega so vsi dokazi in tudi izjava kapitana »Kanade« dokazali, da je njegov parnik naletel na nemško mino. Ce angleška vojna ladja naieti na eno teh nastavljenih nun. potem to z nemške strani z zadovoljstvom pou-aiiajo kot ve lik uspeh nemškega orožja če pa je potop Ijena na ta način nevtralna ladja, potem ? nem.ke strani trdijo, da je angleško minsk polje. Dejstvo da so valovi vrgli mnogo nem ških min na angleško vzhodno primorje^ nudi dokaz da na aemšk strani ilegalno postavljajo mine na prometnih linijah za-padnega dela Severnega morja. London 20 nov s. (Reuter) »Volkischer Beobachter« označuje kot krivca za potopi rev holandskega parmka »Simon Bohvar« angleškega mornariškega ministra Chur chilla Uporaba min v vojni Angleški strokovnjak o polaganju min v zvezi s haaSko pogodbo. London, 20. nov i (Reuter) V noči od sobote na nedeljo je helandski potniški parnik »Simon Bolivar«. ki je imel 8309 ton. blizu angleške obale naletel na plavajočo mino. ko je vozil po običaini redni p'ovni progi. Posledice eksplozije so bile strašne: parnik, ki je dobil na levem boku veliko luknjo, se je nainah nagnil. Več ljudi je bilo ubitih in ranjenih mnoge pa je zračni pritisk vrgel s krova v morje Takoj so začeli z reševalno akcijo in ao vkrcali potnike v reševalne čolne. Reševanje je bilo zelo težavno, ker je bilo morje hudo razburkano. Sredi reševanja na je nastaja še druga eksplozija, ki ie zahtevala nove žrtve, kajti eksplozija je raznesla tudi reševalni čoln z vkrcanimi potniki. Na ladji je bilo okrog 400 potnikov, od katerih so jih rešili 262, med temi je tudi precej ranjencev. Po prvih vesteh pogrešajo okrog 140 do 180 potnikov, med njimi tudi ladijskega kapitana, ki ga je menda pri eksploziji ubilo. Preživele potnike so prepeljali ▼ Anglijo. V prvi vrsti gre za Ho-landce. dalje za Angleže, nemške emigrante. Spance. Svede in južne Američane. Vest o katastrofi »Simona Bolivarja« je zbudila po svetu precejšnje razburjenje, najbolj pa seveda na Holandskem, kajti med potniki so bili večinoma Holandci. Angleška admiraliteta je izdala poročilo, ki pravi, da je »Simon Bolivar« nedvomno naletel na nemško mino, kajti v območju, kjer se je parnik potopil, ni nobene angleške mine. Gotovo je, da so mine položili Nemci kar je ponovno kršitev mednarodnega pomorskega prava. Našli so še 40 žrtev London, 20. nov. s. (Reuter) Izmed pogrešanih potnikov s »Simona Bolivarja« so jih našli Še 40, tako da znaša skupno šte- vilo žrtev nesreče samo 100 in ne 140 ka kor je bilo prvotno javljeno Med žrtvam-je 44 Angležev Izmed ranjencev, ki so mo rali biti prepeljani v bolnišnice, so jih 9\ že odpustili. Holandski pos'anik v Londo nu je posetil ranjence v ho nišneah Krivda in odgovornost Amsterdam, 20 nov e. (Reuter) V uri dih parobrodnega društva kateremu pri pa da parnik »Simon Bolivar« izjavljajo da je še prezgodaj govoriti o knvdi in odgo vornosti glede katastrofe. Poudarjajo, da je treba najprej zaslišati vse očividce nesreče, prav tako tudi poča kati na poročila strokovnjakov Po dose danjih poročilih, ki lih je prejela uprava parobrodnega društva, se zdi da je parnik »Simon Bohvar« po prvi ekspmzij, še lahko manevriral in bi se lahko rešil do kake ga bližnjega pristanišča toda druga eksplozija ie napravila tako Škodo, da se ie parnik v kratkem Času potopil. Včeraj so ves dan pr:ha ia h pred družbi ne prostore ljudje in zbrala se je velika množica svojcev, znancev n prijateljev potnikov s »Simona Bolivarja«. k; so ne strpno pričakovali najnovejših vesti Ho-landski potniki se bodo vrnili domov s posebnim parnikom v torek zjutraj. Angleži o plavajočih minah London, 20. nov. A A. (Reuter), Ob priliki katastrofe holandskega parnika »Simon Bolivar« z uradne strani izjavljajo, da nemške podmornice polagajo več skupa 1 zvezanih min na linijah, ki jih uporabljajo trgovski parnik i na zapadnem delu Severne-1 ga morja. Ko se je potopil danski motorni parnik I »Kanada«, ao z nemške strani trdih, da ie London, 20. nov. s. Angleški mornariški strokovnjak daje z ozirom na potopitve ladij po minah sledeče pojasnilo po angleškem radiu: Angllla. Francija in Nemčija so s haaSko pogodbo Iz leta 1907 vezane glede načina uporabe min v primeru vojne Ta pogodba določa, da smejo biti položene predvsem samo pritrjene mine, ki morajo biti konstruirane tako, da postanejo neškodljive, čim se odtrgajo. Plavajoče mine pa so dovoljene samo v taki konstrukciji, da postanejo neškodljive eno uro potem, k< so položene. V vsakem primeru je torej Slo pri nesrečah, ki so se zgodile včeraj in pjgai včerajšnjim, za kršitev te pogodbe. N<_ .ičija pa se pri tem lahko sklicuje na dejstvo, da Poljska, s katero je sedaj tudi v vojnem stanju, fiaaake pogodbe ni podpisala In da zato pogodba v sedanji vojni ne velja. Vendar Je treba pripomniti, da položitev min na poteh. Id jih uporabijo mednarodna trgovinska mornarica, po mednarodnih za- konih sploh v nobenem primeru nI dovo ijena. • Plavajoče mine tudi ob belgijski meji Bruselj. 20 „ nov. s ( Reutei > Ob bt-tgij tki obali so včeraj opazni več plavajočih min. Več jih je tudi eksplodiralo. Ena ni na je eksplodirala pred pristaniščem \ Ostendu približno S milje od obale. Zračni pritisk zaradi eksplozije je bil tako močan, da so popokale sipe na mornariški bolnišnici v Ostcndu. „Vulcania" preiskana London. 20 nov i DNB poroča, da s< včeraj angleške vojne ladle ustavile velik* italijanski prekomorski potniški parnik »Vulcania* In sa oreiskale To je že dru Ki primer, da so Angleži ustavili italijan sko ladjo, kajti nedavno je bla preiskan: tudi »Saturnia«. Nove angleške čete pridejo na Sronto Angleški vojni minister bo»imel danes po ogledu zapadne fronte vojno konferenco v Parizu — Po njegovi misli imajo Francozi najboljšo vojsko na svetu London. 20 nov AA (Reuters Vojni mili si er Hore Belisha je včeraj zapustil an sleško fronto v Franciji potem, ko je pregledal celo Črto fronte, ki so jo zasedle -tngleške čete. Ob tej priliki se ie Hore Belisha sestal z mnogimi francoskimi višjimi oficirji ter ie pregledal francoske opazovalne točke oodmnirane mostove in eibljivo Drotitan kovsko obrambo V razgovoru z angleški mi francoskimi in ameriškimi novinarli ie Hore Belisha izjavil da le obisk np fronti zaradi sijajnega administrativnega aranžmaja in prožnosti po kateri se odlikuje vsa volna oreanizaciia. na nravi1 nanj globok vtis. čeorav je bilo vremf vzdolž vse fronte zelo slabo. Pariz, 20 nov s. (Havas) Angleški voi ni minister Hore Bel 6ha ie dospel s fron te v Pariz Danes dopoldne bo Imel konferenco b ministrskim predsednikom Da 1 adi erom In vrhovnim poveljnikom zavez -olik« vojske Gamelinom. Dopisniku aeeneje Havas ie Hore Belisha izjavil, da bodo v kratkem poslane na zapadno fronto nove angleške čete. Angleški vojni minister je nadalje i-zrazil Trgovinski sporazum med Rusijo in Japonsko V kratkem bo podpisana nova rusko-japonska trgovinska pogodba, Id pa po pariških vesteh ne bo vplivala na politične odnoiaje — Senzacionalna vest japonskega lista — Določitev sporne meje med Mandžurijo in Mongolijo Moskva. 20 nov. s. (Press Association.) V odločilnih ruskih krogih Izjavljajo, da so preliminarna pogajanja sa trgovinski sporazum med Rusijo in Japonsko končana in da bo v kratkem prtilo do sklenitve nove japonsko-ruske trgovinske pogodbe, ki bo uredila tudi položaj na Sari alinu. Tej novi pogodbi pripisujejo enako velik pomen, kakor sklenitvi premirja med Japonsko in Rusijo. Pariz. 20 nov a (Havas) K vestem o bližnji sklenitvi rusko-japonske trgovinske pogodbe izjavllaio v tukajšnjih doU-tičnh krogih, da ni verjetna da bi taka pogodba vplivala tudi na rusko japonske politične odnoiaje Cilji ruske polit ke so sicer slej ko prej nejasni, dejstvo na je. da rusko časopisje zadnje čase s nezmanjšano silo napada Japonsko zaradi njene politiko proti Kitajski. Taki napodi no M izključevali, da se med Japonsko in Rusijo ne bi vršila tudi politična pogajanja Znano Je n. pr. da Je rusko časopisje prav tako napadalo Nemčijo tik «0 sklenitve rusko-nemške nenapadalnc pogodba. Kar se tiče Japonske. 00 zahteva ta od Rus je. da opusti vsako vmešavanje na Kitajskem. Doslej ničesar ne kale. da bi bila Rusija voljna to storiti. Nasprotno ie znano, da Rusija ie vedno pošilja Cang-kajškovi Kitajski tako orožje, kakor tudi tehnične strokovnjak i za kitajsko vojsko. Vsekakor kaže s tem Rusija vsaj namen, da japonsko-ldtajako vojno čimbolj zavleče. Tokio. 20. nov. e. (Dome j) V poročilu iz Rima nravi tint »Niči-niči«. da se med Nemčijo in Rušilo pripravlja tajen sporazum- Na podlagi tega sporazuma naj bi Rueija prodala Nemčiji svojo podmor- nice, hkrati pa naj bi Nemčija dobila pravico, da Vladivostok uporabi kot oporišče za svoje podmornice, ka bodo od tod napadal je francoske in angleške trgovske ter vojne ladje na Daljnem vzhodu Moskva. 20. nov. AA. (Havas) Ljudski komisar za zunanje zadeve Molotov in japonski veleposlan k v Moskvi sta v imenu svojih vlad skleni1* sporazum o sestanku in kraju poslovanja mešane komisije, v kateri bosta dva zastopnika sovjetske republike in mongolske narodne republike na eni strani in dva zastoonika Japonske in Mandiukua z druge strani Naloga te kom sije bo določiti mejo med Mongolijo m Mandžurijo v krajih, v katerih je bila ta mela dozdal se sporna Komisija bo v kratkem začela z delom Ko bo svoj posel na kraju samem opravila, bo njen sedet pranasnu * Harbin. svoje občudovanje za francosko armado, ki je po njegovem prepričanju najboljša na svetu. Potopljena nemška podmornica Pariz, 20. nov. s. Mala francoska vojna ladja »Admiral Mouchet« (719 ton) je po nudi borbi ponoči potopila nemško podmornico Posadki ladje je bilo izraženo posebno priznanje. Francosko vojno poročilo Pariz, 20 nov A A (Reuter) Včerai^me > radno poročilo 2 bojišča se glasi Dan miren, tu pa tam artilermkr delovanje V 'adnjih 4 »edmh ie na*« mornarica zaiela več tisoč ton blaga, namenjenega v Nemčijo. Ii notranje politike O POGOJIH SKUPNEGA KONSTRUKTIVNEGA DELA objavlja di Ivan Majstrovič v »Narodnem listu« daljši članek, katerega zaključuje 1 naslednjimi besedami: »Brez dvoma čaka težka naloga i»r«d-»tavnike današnjega režima v banovini Hrvatski, ker je od Izpolnitve te nal ge * hJ vi sen bodoči razvoj v banovini in državi Pri izpolnitvi te naloge bi b la izmed vseh motnih napak najusodnejša, ako bi se smatralo, da se more v banovini Hrvatski obdržati današnji režim na izključno strankarski podlagi, ne da bi se našla širša politična platforma, ki bi omogočila sodelovanje in podpiranje režimske nolitike tudi s strani onih elementov, ki se s režimom v strankarskem oziru ne morejo istovetiti Naravna in log'čna podlaga za skupno konstruktivno dMo more hiti samo v ideji državnega unitarizma ki ie služila kot temelj pri sklenanju sporazuma in na katerem je bil ^uor-rtim *ploh mogoč Vsako odm'kan.ie od te pod-'age bi pomenilo bojazen pred levičir-kimi elementi. Domenilo bi konee sporazuma, in nihče si ne m«re predstavlja-"i kaj bi potem moslo slediti.« JNS NA DELU Jugoeiovenska nacionalna stranka *e v .dnjem času posebno živahno udejstvuje b Srbiji. Bosni in Južni Srbiji. kjt*r je priredila celo vrsto zborovanj in konferenr. strankino tajništvo v Beogradu je razvilo veliko akcijo zlasti v vzhodnih krati iih države V kratkem bo začela stranka 1 zdajati svoje ghvMlo »Jugo^lovenska S otadžbina« kl jo bo urejeval bivši narod- II m poslanec Mirko Došen, V Skopi ni le bilo včerai veliko zborovanje JNS Otvoril ga je pred«'dnik stranke Peter fcivkovic, ki se je privtn m zahvalil za veliko udeležbo, nakar je govoril o notranjem političnem pnlržalu. dasti o sporazumu s Hrvati. Pri tei pri-'iki je poudarjal, da je bila JNS vedno »vesta svojim načelom, da je bila tudi ski^na prijateljica sporazuma s Hrvati, -avzemala pm se je tudi vedno za iugo-vlovensko edlnstvo na rdravi podaci. N.ito *ta govorila bivši m'nistrski predsednik Bogoljub Jevtlč in podoredsednik stranke Jovo Banjanin. Govorilo ie še več drugih govornikov ter je bil shod v miru zaključen. DANES PRED 21 LETI se Je Izkrcala na obali jugoslovenskega Splita zmagoslavna srbska vojska n->d vodstvom majorja Stoja na Trnokrpov ca. Tega dne Je Split ob sivih uniformah srbske vojske videl tudi svojo lastno zm^go nad sovražno Avstrijo. Z junaki v sivih uniformah se je tako rekoč rmaeoslavne vrnil tudi Splft?an dr. A. Trumb;e. podpisnik krfske deklaracije, čigar prvo obletnico smrti so včeraj praznovali v Splitu v ekskluzivist'čnem hrvatskem d^ihu. Za dan»šn.io obletnico pr'hoda srb«ke vojsk« v Split je izda»a »Narodna odbrana« 0 proglas na vsa nar'onalna drufitva s n**- 1 zivom, da »vse majhne skrbi In zad^viee ne srn*-jo oddslJ'ti nar»nn»l*st©v od nre-teklosti, v kateri smo bili vsi ene misU. i Poldrag milijon vojakov v Italiji Rim, 20 nov s. (Reuter) Po uradnem italijanskem poročilu ostanejo štirje letniki rezervistov, ki so bili v Italiji vpoklicani v avgustu na orožne vaje. Še nadalje pod orožjem Računajo, da Je sedaj v Italiji pod orožjem skupno 1 in pel milijona vojakov. Notre£a nemikeca bombnika v Italiji Rim. 20 nov. s. (Reuter) Pri Vidmu ie v soboto zvečer padlo nemško bombno letalo Dva člana posadke sta se rešila, dva sta se po ubla. Letalci so izjavili, da ao se izgubili v meeli. Ko lim ie zmanjkalo bencina, so skočili val štirje s padali iz letala. Finski opor s Rusijo Riga, 20. nov. AA (Štefani) Kakor poročajo iz Helsinkov, bo finski parlament razpravljal o finsko-sovjetskh spornih vprašanjih na tajni seji. S finske strani poudarjajo, da soviets4co-finska pogajanja niao dokončno prekinjena. književnika Rompor, 20. nov. AA. (Havas) Včeraj je umri tu romanopisec Morris Renard. bivši podpredsednik francoskega književnega ENA VOJSKA — ENA MORNARICA! »Obnovo hrvatske mornarice« zagovarja — »Hrvat*ka Mraza«! Pričakovali smo, da bo zdaj po sklenjenem sporazumu, ka je ostalo m»nistr«tvo vojake in mornarice skupno, t. J. jugoslovensko zagovarala »Hrvatska straža« ojačenje kr. Jugo'lo-venske mornarice, piše »Narodni Tst« ter nadaljuje: »Znano Je. kako smo se vsi upravičeno vznem*Hali. če se je govorilo o srbski vojski. Rekli smo: To Je skupna vojska Srbov. Hrvatov In Slovencev, torej iugoslovenska vojska. Za na« vs- mora biti samo ena vojska In ena mornar ca ter ena avfaclja. ki je srbska, hrvatska, -le-venska. t. J, kr. Ju^o*loveTka v<*Jsk*. mornarica m avlae'ja. Ce bi mi vsi »kun\i napeli vse svoje sile. bi bile te ie v d no nremajhne. da bi doserM druge narode, ki so za svojo narodno otgambo dali nedosledne žrtve.« »SRAMOTNA AFERA« Z LEV V. Trogirska mestna občina zahteva »moralno in materialno odškodnino« — na »sramotni kulturni zločin«, ki «e je dogodil v novoletni noči 1. 1933 s o 'strm nitvlJo beneških levov, ko so nacionalni TTOfirani »oskrunili kulturo v ku'turni dalmatinski Hrvatski«. »Hrvatski dnevnik« zahteva resno in brezobzirno preiskavo In poroča, da bo trorirska občina skupno s samostanom Sv. Nikoie po svojih pravnih zastopnikih vložila toZbo ore ti »akrunlteljem«, kl so Trogiru d~bre poznan1 Zahtevala bo tudi povrnitev materialne škode, ki Je bila ocenjena nad dva milijona dinarjev. Čarih, 30. novembra. Pariz 9.845, London 17.375, New Tork 445.625. Bruselj 7T12, Milan 22.50 Amsterdam 236 50, Berlin 178.50. Stockholm 106.20, Oslo 1' 1.20, Ko-pennagen 86.00, Stron 9 »SLOVENSKI NAROD«, ponedeljek, 20. novembra IW9. Upoštevajte težke razmere obmejnega učiteljstva Umesten predlog, tprejet na oMnem zboru sreskoga »*itelj. društvo Maribor levi breg Maribor, 20. aovembra. Vsa naša javnost je vsa leta sem že neštetokrat brala In as dovolj sama na mestu, kjer deluje naJe obmejno učiteljstvo, prepričala, v kako težavnih razmerah o-pravlja svojo težavno in visoko odgovorno prosvetno, narodno obrambno in obeekul-turno delo nafte učiteljstvo v obmejnih srezih. Tem učiteljem pa tudi ni neznano, da njihovi tovariši tam preko meje kot obmejni učitelji dobivajo višje plače kakor drugi izven obmejnih srezov. Vse to in pa dejstvo, da se nase obmejno učiteljstvo zaveda svojih vzvišenih delovnih nalog ter jih skuša po najboljši volji vršiti, dalje žalostna resnica, da so prav obmejni šolski kraji v vsakem pogledu najbolj revni in zapuščeni ter živi tam službujoče učiteljstvo glede prehrana, ■tanovanja, zdrav. niške pomoči, glede zveze s kulturnimi središči sploh glede svoje celotne življenjske, družabne in nadaljnje izobraževalne eksistence in možnosti v najtežjin razmerah, je to učiteljstvo prisililo, da vsa leta povzdiguje na vse odločujoče naslove glas za pomoč, za priznanje višjih plač al| vsaj doklad k plači. Načelno to učiteljstvo ne želi nobenih nagrad, kakor smo to posneli po sklepih raznih ufitrl jskih skupščin, kar docela razumemo. Nagrade so pač le priznanja posameznikom, kar ne ustreza vzajemni mano vek i borbi, ki tudi s tega stališča zahteva odpravo plastnih razredov ter spios-no zvišanje plae v okviru esnleteaenega m i nima in stanovskega dostojaastval Tudi so nagrade le priznanje za posebna delovanja in uspehe, ki se morajo pač presojati S raznih vidikov. Obmejno učiteljstvo pa ne gleda na svoje delo kot na izjemno, ampak kot na državljansko in narodno doiinoot in nalogo 1 Prav a tega atalUča pa naj se ne priznava le posameznikom dostopne, le enkratne ali večkratne nagrade, marveč: za večje delo In odgovornost tuli večja plača, V tem primeru se bo povečalo zanimanje za učiteljska mesta o obmejnih srezih in praksa premestitev »po službeni potrebi«, in to po večini mlajšega, ali po »kazni« v te kraje odrejenega učiteljstva bo prenehala. Obmejne sole pa bodo dobile zadovoljno in dobro učiteljstvo. Mislimo, da je to pač želja vse državljansko in narodno zaveOne javnosti, kakor tudi vseh odločilnih oblasti in činite I jo v. Zato 'e pozdravljamo predlog, ki ga je 11. t. m. na svojem občnem zboru sprejelo srečko učiteljsko društvo v Mariboru levi breg in ki se glasi: »Čestitamo tovarišem in vsem javnim u-službencem v občinah bližnje okolice Maribora k dosegi 2 plačil, razreda. Istočasno pa naslavljamo na vse odločilne instance naslednjo nujno prošnjo: Ze v zakonu o narodnih šolah (§ 82) so predvidene na- grade onim učiteljem, ki bodo s posebnim uspehom delovali na nameni proaveti izven sole, kakor tUdI na delo v posebnih tečajih- — Od vsega Učiteljstva nosi najtežjo breme izvensolskega dela. pred. vsem narodno-obrambnega, gotovo Učitelj« stvo v obmejnih sreslhl Ti srezi po nad-kriljujejo vae ostale tudi glede najtežjih iivijenjaidn, najtežjih dragmjskih p mita, zato pa tal veljajo prav številni obmejni službeni kraji za kazenska mesta, kar Je pač največji pogrešek nase obmejno-gotske politike! Obmejni eolski kraji naj bodo službena torišča posebne častnosti in posebnega zaupanja! Biti obmejni učitelj, bodi Izredno poverjeno zaupanje, čast in ponos slehernega učitelja! K vsemu temu in k čim uspešnejšemu obmejnemu narodnemu obrambnemu in narodnemu prosvetnemu delovanju pa more doprinesti naj-sigurnejšo realizacijo visokega poslanstva obmejnega učitelja njegovo gmotno zasl-guranje! Iz teh razlogov obmejno učiteljstvo predlaga vsem odločilnim faktorjem nujno prošnjo, naj ae odredba pomaknltve okoliških mariborskih občin v t. plačilni razred raztegne na vae severne obmejne arene!« Priobčujemo ta aktualni predlog kot javno, državljanskim ln narodnim Interesom ust reza jočo ter upravičeno prošnjo, ki naj jo na pristojnih mestih podpro odločujoči činitelji in vsa naša narodna javnost! Propaganda za domača pogonska sredstva Osnutek uredbe za pospeševanje produkcije in porabe domaČih pogonskih sredstev Ljubljana, 18. novembra Zadnje čase je postala propaganda za porabo domačih pogonskih goriv Se posebno aktualna, ko se je v kratkem času trikrat podražil bencin. Razvoj motorizacije v naši državi zavirajo predvsem slabe ceste in draga pogonska sredstva. Primerne ceste bomo dobili prej ali slej, čeprav cestna dela napredujejo skoraj samo na papirju. Zahtevam časa se ne bomo mogli izogniti, sodobni promet se bo uveljavil tudi pri nas z vsemi svojimi prilastki. Ko bo pa eksplozivni motor zavladal povsod v prometu in v industriji, bomo plačevali prevelik davek tujini, če ne bomo imeli domačega pogonskega goriva. V mednarodnih razmerah, kakršne so se razvile letos, postane pomanjkanje pogonskega goriva, ki ga je treba uvažati, celo usodno za državo, kjer je motorizem zelo razvit. Naši gospodarski krogi se tega dobro zavedajo in zato pozdravljajo izdajo uredbe o pospeševanju produkcije in porabe domačih pogonskih goriv. Ta uredba bo, upamo, kmalu izšla. Zdaj ustanove in organizacije proučujejo osnutek uredbe in ker soglašajo v glavnem z njim, ne bo nobenih ovir za čim prejšnjo izdajo uredbe. Nova uredba bo močno vplivala na razvoj nase motorizacije. Njeni predpisi so zelo pomembni. Med splošnimi določili je predvsem rečeno, da je dolžnost pristojnih činiteljev stremeti z izvajanjem uredbe po osamosvojitvi v pogledu pogonskega goriva, da nam ga ne bo treba uvažati, s čimer bomo koristili narodnemu gospodarstvu in državni obrambi. Uredba navaja, kaj so domača pogonska goriva. Dele se v tri vrste, v tekoča, plinska Ln trdna. Med tekočimi gorivi je najvažnejši seveda bencin, dalje bencinske mešanice, bodisi s špiritom ali bencoiom, in plinska olja (nafta). Med plinskimi gorivi so našteti plini: svetilni plin, metan, pro-tan, butan, vodik in lesni plin. Najvažnejše trdno gorivo je oglje. Kot domača pa veljajo ta goriva le, če so v resnici domačega porekla, pridobljena neposredno ali po predelavi iz domačih surovin. Z uredbo bodo pristojne oblasti pooblaščene, da bodo zaradi čim uspešnejšega pospeševanja produkcije domačih goriv za motoma vozila in motorje v delavnicah, to* varnah itd. lahko oprostile producente ln trgovce pogonskih goriv v celoti ali delno državnega davka in banovinskih doklad. Dalje jih bodo lahko oprostile povsem ali delno carine na uvožene naprave, ki so potrebne za produkcijo pogonskih goriv; prav tako trošarine na domača pogonska sredstva; oblasti bodo lahko dovolile znižano prevoznino za pogonska sredstva na železnici in ladjah; lahko bodo tudi dolo- čile posebne nagrade za uspešno produkcijo in prodajo domačih goriv; prav tako bodo lahko dajale posebne denarne podpore za čim večjo produkcijo in prodajo goriv in nudile bodo producentom posojila za izpopolnitev produkcije. Osnutek vsebuje tudi važen predpis, da je s to uredbo pooblaščen finančni minister, da lahko zaradi zaščite produkcije in porabe domaČega sintetičnega bencina uvede po predlogu Odbora za propagando domačih pogonskih goriv in ministrstva za gozdove ln rudnike trošarinski preferencial in posebno carino na uvoz nafte. Velikega pomena je tudi določilo, da morajo vsa državna, samoupravna in tudi zasebna podjetja ter ustanove v treh letih začeti uporabljati domača pogonska goriva Poraba uvoženega goriva bo dovoljena samo v izjemnih primerih, ko bo upravičena Prav tako bodo morali začeti uporabljati domača pogonska goriva v treh letih pri vseh motornih vozilih, ki so last države ali samouprav. Podjetja in prevozniške družbe bodo morala porabljati domača goriva pri tovornih in trgovskih avtomobilih pri naslednjem številu vozil: če imajo 10—15 vozil, najmanj pri enem; izmed 15 do 25 vozil morata porabljati domača goriva najmanj dva voza, pri 26 35 najmanj trije i. t. d. Porabniki domačih goriv se pa bodo lahko posluževali davčnih in drugih olajšav, kakršne so določene tudi za producente in trgovce z gorivi. — Lastniki novih motornih vozil bodo dobivali po predlogu Odbora za propagando domačih pogonskih goriv od ministrstva aa gozdove in rudnike državno podporo iz sklada za propagando porabe domačih goriv, ko kupijc% vozilo, in sicer tako: za vozila, ki tehtajo nad 6 ton natovorjena, 10.000 litrov goriva; za vozila v teži 4—6 ton 5000 litrov ln za vozila v teži 2—4 tone 2000 litrov. Važno je, da po določilu uredbe ne bo smela biti uvedena nobena davščina, ki bi kakorkoli ovirala porabo domačih pogonskih goriv. — Lastniki motornih vozil, ki bodo porabljali domača goriva, bodo oproščeni državnih davkov in banovinskih doklad na zaslužek z avtomobilom (n. pr. prevozniki). Davčna prostost bo veljala 3 leta, a lahko bo še podaljšana po presoji Odbora za propagando domačih goriv in ministrstva za gozdove ln rudnike. Navedli smo le najvažnejša določila, ki se tičejo producentov in porabnikov domačih pogonskih goriv, vendar je že iz tega rasvtdno, kako velikega pomena bo uveljavitev nove uredbe za vse naše gospodarstvo ter za razvoj motorlznctje v naši državi. Mariborske in okoliške novice — Grob pri grobo. V PraprotnJkovi 22 v Krč o vini je preminila vdova po tkalskem obrat ovodji Ana Btoček, stara 80 let. V splošni bolnici je preminila zasebnica Jo. sipa Pol. stara 42 let. žalujočim nase globoko sožalje. — Značilno opažanje. Na Aleksandrovi cesti je restavracija. Nedavno tega je do* bila domoljuben naziv. Toda tega naziva ni imela dolgo, čez noč se je zgodilo, da je tabla z lepim nazivom izginila. Mesto nje se je pojavila druga tabla z novim imenom, ki je povzeto po neki veliki, nerodni živali. Kakor se čuje, se to ni zgodilo na lastnikovo pobudo, ampak so V ozadju drugi kriivci, za katere se mariborska javnost zelo zanima. — Novi odmevi afere »Glavne privredno zadruge«. Na podlagi številnih prijav v zvezi z dolovanjem > Glavne privredne za-druge« je sedaj v teku pri tukajšnjem okrožnem sodišču nova preiskava. Vodi jo preiskovalni sodnik dr. Lampret. Zaslišanih bo nr ji nanj 100 prič, ki ae čutijo prizadete. — Pobegnil mu Je. Uradnik mariborske mostne občine Vinko Hameršak je doba nalog, da odprsmi s sobotnim popoldanskim potniškim vlakom v hiralnico sv. Jožefa v Ljubljano 161etnega Ernesta koles, oika. stanujočega na Koroški cesti 75. Hameršak je fanta opremlja] na tukajšnji glavni kolodvor in sta se voedla v vagon. Nenadoma pa je fant vstal in pobognjji brez sledu. Hameršak je o zadevi obvestil policijo, ki sedaj poizveduje za fantom, ki je nekoliko duševno omejen. — Požar v Gosposki ulici. Ko se j> natakar Ivan Brodnik v noči na nedeljo okoH 3. ure vrnil v svoje stanovanje v Gosposki nnoi 20 in odprl hišna vrata, je opeasl. da se iz kleti vaM gost dim. O tem je nemudoma obvestil stražnika, ki je alarmiral mariborske ga/dloa, ki so v par minutah pribrzeli v Gosposko ulico ln pričeli z gašenjem. Ugotovljeno je, da je pričela goreti v kleti sagovina in sicer zaradi tega, ker je neki paaant vrgel v klet cigaretni ogorek, ki je nadel na Sagovino. Sreča je, da js bil požar pravočasno opažen, sicer bi lahko nastala večja požarna katastrofa Materialna Skoda k sreči ni velika. — Kradejo. Pekovskemu pomočniku Štefanu Fu-basu te Kamnine je doslej še neznani zUkovec ukradel s kolesa 200 din vredno električno luč. — Ispred neke trgovine na Glavnem trgu je izginila a ko-lesa, Id Je last delavca Alojzija Mauka, aktovka, v kateri so bfM rasni predmeti v vrednosti okoli 120 d*n, — Trgovskemu vajencu Stanku Korenu ia Rus je e kolesa, Id ga je postaivM pred neko trgovino v Gosposki unči. izginila aktovka, * kateri so bile električne baterije v vrednosti 90 din. — Na Vodnikovem trgu je neki že-par hnnrlTTr1! zasebni ci anteni JI Domanj-ko iz ročne torbice denarnico, v kateri je bilo okoli 80 din gotovine. itudanika sokolska odrska drujtna je ena snned redkih dPotsntsWh družin, ki ima na iissJmlidusni repertoarji tudi operete. Letos se s vso vnemo pripravlja, da uprizori kot otvoritveno predstavo: »Tam na gorah«, opereto v treh de janjfc. Komponist js sneni dasta skladatelj Edvard Ingris. Opereta Je dosegla t Pragi, kjer je bila predvajana v gtedsJssnu Akropoba, toUk napah, da je na repertoarju vseh večjih gledansč! Je to moderna skladba, ki se po glasbi, kakor tudi po vsebini, mnogo od otsnajDJb noioMti opn**.***- pričani smo. da si bodo Studenčani s to predstavo svoj sloves ne le ohranili, temveč se povzdignili, saj se vadijo intenzivno že cela dva meseca. — Zveza, Maistrovih borcev vabi na ustanovni občni zbor odseka Zveze Maistrovih borcev vse one borce, ki so se v prevratni dobi leta 1918 in 1919 udeležili pod vrhovnim poveljstvom generala Maistra akcij ter bojev za osvoboditev naše severne meje, ki bo v nedeljo dne 26. novembra 1939 ob 3. uri popoldne v prostorih hotela »Beograd« v Slov. Bistrici. — Tekmovanje za Mljardno prvenstvo Maribora ae je pričelo v soboto v kavarni »Jadran«. Tekmovanja, ki ga je razpisal in organiziral Mariborski bil jar dni klub. ee udeležuje 22 najboljših biljardistov našega mesta. Tekmovanje bo predvidoma trajalo 14 dni. ■ — Tatvine koles v Mariboru pojasnjene Kakor smo že poročali so v zadnjem času izgnjala v Mariboru dan za dnem kolesa Kljub vnetem prizadevanju varnostnih organov tatov niso mogli izsled ti. kar je dalo povod domnevi, da spravljajo tatovi ukradena kolesa na podeželje. In sedaj so orožniki iz Ponikve sporoč.ii našim oblastem, da so odfkrili pravcato skladišče ukradenih koles. Pri nekem posestniku so namreč našli na podstrešju 19 koles, ki izvirajo iz tatvn. V zvezi s tem odkritjem so orožniki aretirali sinova dotičnega po sestnika, ki sta se v zadnjem času često-krat peljala v Maribor, kjer sta kradla kolesa ter jih nato spravljala v Ponikvo, kjer sta kolesa skrila v seno na podstrešju Očividno eta hotela kolesa nekaj časa skriti zatem pa jih prodajati raznim reflek-tantom. Vest o najdenih kolesih bo gotovo razveselila številne žrtve v Mariboru ta okolici, ki so jim bila v zadnjem času ukradena kolesa. •* — Cene »e dvigajo. Podražitvi moke in masti je sledila sedaj tudi podražitev bučnega olja. Pri litru se je dvignila cena od 12 do 15, oziroma celo na 16 din. — Včerajšnja nedelja je kazala dopoldne precej nizko temperaturo, ki pa je preko dne narasla. Zvečer je pričelo deževati. Mariborčani so se držali po večini doma oziroma v razah javnih lokalih. Na svoj račun je prišlo tudi gledališče, ki je bilo pri popoldanski predstavi »Navihan-kec nabito polno. Poleg podeželskega občinstva je bila v izredno velikem številu zbrana zlasti sokolska mladina. — Slovesna zaprisega je bila včeraj dopoldne v šoli za rezervne oficirje v vojašnici kralja Petra. Zaprisego so izvršiti pred polkovno zastavo kaznilniški kuret Za/vad-lal za rimsko katoliško veroizpoved, prota Simeon Ivoševič za pravoslavno veroizpoved, ter pastor Baron za evangedjsko veroizpoved. V lepem nagovoru je poveljnik šole podpolkovnik S. Gašič podčrtal pomen zaprisego. Zaključil je svoja izvajanja z vzklikom Nj. Vel. kralju Petru IT Zaprisegi so prisostvovali predstavniki Častniškega zbora mariborske garaizije. — akrlat&eev se precej Širi med šolarji mariborskih osnovnih šol. Med starejšimi pa razsaja hrlpa. — Obsojen. V svest s ubojem na Gorci pri Podlehniku o katerem smo obširno poročali v sobotni številki, js bil Albert Pre-dikaka obsojen na tri leta strogega napora ter na Izgubo častnih državijanskih pravic sa tri lata. — 2Aletnlco vzornega zakonskega soglt. ja obhajata te dni v krogu dragih svojcev ugledni in obče spoštovani mariborski ka-varnar in sbornicni svetnik g. J. flerec ter njegova ljubezniva soproga gospa Marija. Iskrene čestitke t — Harakirl... 471etni posestnik Frane Zoreč iz Sv. Barbare v Slovenskih goricah ai je z britvijo razparal trebuh. Kmalu zatem je tzdahnil. Zapušča več otrok. Vzroki groznega samomora niso točno dognani. — Matični Sokol opozarja vse novo članstvo, da se redno udeležuje predavanj idejne šole, ki se vrši vsako soboto ob 20. v Sokolskem domu. Oni, ki ne bodo absol-virali teh predavanj, ne bodo pripuščeni L doc. k sokolski zaobljubi, temveč jun bo poizkusila doba podaljšana. ~~ Is poštne sloiho. K posti Maribor I je premeščena prometnica Brigita Juraa doslej pri pošti Maribor TU. — Studenčani ln davčne položnice. Študentka občinska uprava nam sporoča: Občinska uprava v Studencih je v preteklih dneh dobila za dostavljanje od davčne uprave okrog 1000 davčnih obvestil ln položnic. Gre za obračune davčnih predpisov za leto 1939, zato so nekateri silno ozlo-voljeni zaradi visokih vsot. Nekateri valijo krivdo za visoke vsote na občino, češ I da Je ona povzročila sedanje visoke pred-1 piše. Resnica pa je taka: drsava dobi 100%, banovina 99%* sreski odbor 21%, občina le 63% in kmetijski odbor 5% davčnega predpisa, torej občina razmeroma malo, dasi skuša občanom največ ustreči. Vsako drugo tounacenje vzbuja neraspoloženje med ljudstvom, kar ni v mterean današnjega položaja. Končno pa je res tudi to. da je treba državi dati. kar jI gre. Ob-CeB* ss^staaa bi aptmlft o* da*4» unraj* dobiti približno 150.000 din zaostalih davkov, ki jih davčna oblast ni mogla izterjati. Vsakdo na, ki misu, da mu aavek ni pravilno odmerjen, Ima možnost, da si poliče svojo pravico, ki mu jo daje sakou. Za Informacije so pa rade volje na ras« polage tudi gg. davčni uradniki, ki so točno informirani o stopnji davkov posameznih ustanov. — Nepoboljšljiv. Letos meseca maja je bil pogojno ispuščen iz amperov okrožnega sodišča v Leobnu 27-ietnl usnjarski pomoč* nik Janes Krl*an, ki je bil pred leti Obsojen zaradi vlomne tatvine na u let roblje. Krizen je takoj odpotoval le Leobna ln se sredi meseca maja t-1. pojavil v Ptuju, kjer je vlomil v stanovanje Kurta Dengge. ki mu Je ukradel perilo, obiske, čevlje ln druge predmete, ki jih je potem prodal Toda kmalu so ga varnostni organi aretirali in je pri zaslišanju vlomno tatvino priznal. Zaradi tega ee je moral Janez Križan zagovarjati pred malim kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča, ki ga je obsodil na g mesecev strogega zapora ter na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo 2 let. — Tajlnstveni napad na pismonošo. V mariborsko splošno bolnico so pripeljali 29 letnega pismonošo Franca Martiča, k! je imel prerezane žile na levici. Martič je v bolnici izpovedal, da ga je neki neznani molki pri Orehovi vasi napadel ter ga s nožem ranil v levico. Orožniki poizvedujejo sedaj za napadalcem. — Tatovi koles v pobil akciji. Tekem včerajšnjega dne so v Mariboru spet izginila 4 kolesa. Podoba je, da so na delu tatovi, ki kradejo kolesa ln jih potem predelujejo. To domnevo potrjuje dejstvo, da se ukradena kolesa ne pojavljajo več v mestu. Sedaj so prišli ob kolesa kapetan S. Kuzmanovič, ki mu je izginilo 1000 din vredno kolo z evid. štev. 2-1381*4. nadalje privatnemu uradniku Karlu svelnzgerju iz Stolne ulice 10, ki mu je bilo ukradeno kolo znamke »Telfun* z evid. štev. 2-ST675. Delavcu mestne občine Ivanu senku is Ribniškega sela je neki tat odpeljal 1200 din vredno kolo z evidenčno številko 2-22358 železničarju Josipu Kropeju lz Spodnjega Radvanja pa kolo znamke »Puch« z evid. štev. 2-125620. — Bazne vesti. Pud^rcflednlk finančno Kontrole 41-letni Ivan Brant je s kolesom tako nesrečno priletel na tla, da ai je pri padcu močno poškodoval glavo ln čeljust. Zdravi se v bolnici--V pralnico hiše Stcv. 51 v Jadranski ulici so vlomili doslej te negnani zlikovci, ki so ukradli bakren kotel ln druge predmete v skupni vrednosti okoli 1200 din. — Na Glavnem trgu je neki neprevidni kolesar podrl 62-letno vlnlčarko Joiefo Valant iz Troove, ki js obležala s poikodbami na rokah in nogah. — V Ku-merjevi gostilni na Vodnikovem trgu je neka ženska, ki je popila kozarček vina, izmaknila steklenico žganja v vrednosti 40 din. Za tatico poizveduje sedaj policije. — Ne tukajšnjem glavnem kolodvoru js epre-ten separ izmakni! učenki Mariji Vaupo-tovi ročno torbico, v kateri Je bile na*«.] drobita in druri predmeti. — Na Aleksandrovi cesti je *4-letni upokojeni eelosniear Ivan Ferllnc tako nesrečno padel, da al je poškodoval desnico in deseo nogo. — Nočno lekarniško službo imata tekoči tedsn Maverjeva lekarna pri Zamorcu v Gosposki ulici 12, tel. 28-12, ter Vaupoto-va lekarna pri Angelu varuhu na Aleksandrovi cesti 33. tel. 22-13. — sala, ki je zahtevala človeško življenje. V Bresnlci pri S v. Lenartu pri Veliki Nedelji sta se pri spravljanju listja pošalila 52-letni posestnik Josip Munda in 49-letnt viničarka Marija Petek, ki je Mundo vrgla v kup listja. Pri tem Je tudi ona padla ln sicer tako, da je s komoleem udarile Munde v trebuh. Munda je obletel in tožil, da ima grozne bolečine v trebuhu spravili eo ga takoj v bolnico, kjer pa je kmalu zatem umrl. Zdravniki so ugotovili, da je Mundt počila trebušna mrena in črevje. Huda prOnietna nesreča. Na cesti is Sesterž proti Ma kolam se je pripetila huda nesreča posestniku Francu Trsu iz Ma-kol. Tre je vozil naložen voz čno izvajanje kolektivne pogodbe hi pregledava sema ali njeni organi, in to ob vsakem času. obratovalnice m dolavska stanovanja, če te odgovarjajo higienskim predpisom, nadalje, da nadzoru j« jo pričetek m konec dela, izplačevanje mezd in da skrhd zato, da se ne najema za dela v pekami nekvalificirano delavstvo, skrbi za pomirjen je sprtih strank ter vlaga prijave in pritožbe na pristojne oblasti, če se kršitelj določb kolektivne pogodibe ne ^okorpva poevarilom in sklepom paritetne korala je. Stroške redn-ga poslovanja paritetne komisije krijeta po polovici Združenje pekovskih mojstrov v Mariboru ln Zvezi ži-vilslch delavcev v Jugoslaviji, podružnica v Mariboru. V primeru pritožbe plača stro ške kršitelj kolektivne poro lbe. f> pa paritetna komisija spozna da j« pritožba neupravičena, plača »trosite vloeitoij in Jamčijo za te »troAke organfj*ciJe za svoje prifpadnlks. Naposled je g- Zidsrišek poročal o prizadevanjih organizacije, da s« rjekovskim pomočnikom zvišajo znova mozde. ker so cene živi jen jakim potrebščinam že nars-sle za 25 odstotkov in še zmwim naraščajo is dneva v dan. tako da jf potrebno, da se tudi pekovskim pomočnikom svies-jo mezde. V to »vrbo se bo eaetela paritetna komisija, ki bo razpravljale ^i čila višino povišanja mezd. Zatem so so opravnavale nje katere t nt orne organizacijske zadeve, nakar je predsednik p, PUjM zaključil zborovanja Športna misel Izredni obtal zbor SK Slavlje ncooglael] v Pobrežjn Odatranltev Jv&atanflh Maribor, 10. novembra. Pripadniki in prijatelji 0K Slavlje s Po-brstja ao se danes dopoldne v velikem številu zbrali v Kresovi gostilni na Pobretju, da prisostvujejo izrednemu občnemu zboiu SK Slavlje. Id igra v zadnjih letih pomembno vlogo v našem športnem Življenju. Današnji izredni občni zbor, zs katerega je vladalo veliko zanimanje, je otvoril požrtvovalni predsednik g. Adolf Fer ene. Po uvodnih formalnostih je pozdravil po-breskega župana g. Btrtino, zastopnike po-breškega Sokola ter pobreškega kolesarskega društva. Zatem je g. Ferenc ebrez-iotil, zakaj j« ml sklican uradni občni zbor kluba. Dejal je, da Je nastaio v zadnjem času v klubovem vodstvu nesoglasja, m je imelo za posledico, da so nekateri odlor-niki odstopili. V svojem poročilu je g. Ferenc tudi dejal, da pobreška občina ne sudi klubu prav nobene podpore, dasi bi bile v prvi vrsti za to poklicana. SK Flavija še do danes nima svojega Igrišča In so bila zaman vsa prizadevanja, da bi prišel k'ub do lastnega igrišča, v ostrih besedah je g. Ferenc kritiziral poslovanje mentorskega okrožja LNP, kjer nima ki «b nobene seslomb*. Kljub vsem nevšečnostim na nima klub nobenih doigov m ee vadrzuje popolnoma sam, s pomočjo r*>*rtvovalnosti svcjJb članov. gladilo je posodilo ejfloeg& tajnika gosp. Viktorja Daska, ki se je v jvojem obširnem poročilu dotaknil vseh perečih km-bovih vprašanj. Klub šteje 9« aktivnih in gg podpornih članov. V pretekli poslovni dobije bilo 2S rodnih odberovth sej ter 16 članskih sestankov. Blagajniško poročilo Je podal g. F. Bukovič. Is njegovoga poročna Je bilo razvidno, da nima klub nobenih mecenov m da so izdatke krm člani sami. Sledilo je poročilo g. F. Praha, ki Je namesto odsotnega z J?°~ herja poročal sa i>ogometni odsek- BK Slavlja Je trenutno na tretjem mestu drugega razreda inariberskegs okrožje LNP s ena-gmj toAnmi prvega m dnigopisatianege »•i ' . - nem ranMn. Za H lorfKl u .:. ^ ^ocal agilni načelnik g- Rudolf Kocbek. Is njegovega poročila je razvidno, da se šahovska sekcija lepo razvija in da so se člani odseka udeležili številnih šahovskih prireditev, med drugimi tudi lokalnega tekmovanja v Framu. potem je poročal g. J. Bajer v imenu nadzornega odbora. Pi-edlagal je rearešnico dosedanjemu odboru, kar je bilo tudi soglasno spre-jsto. Po kratkem odmoru so sledile tajne votttve. Z večino glasov je bil izvoljen za predsednika g. Jlndrih Bajer, ki pa funkcija ni sprejel in ae zadovoljil s funkcijo podpredsednike Za predsednika je bil zatem Izvoljen g. Adolf Ferenc, za tajnika Viktor Dasko, za blagajnika F. Bukovič, za gospodarja Lovree Zoher, za načelnika nogometne sekcije Jlndrih Bajer. za načelnika šahovske sekelje Vilko Clžmak, za načelnika sekcije ping-pong Valter Prah, za načelnika dramskega odseka Franc Žohar. V odboru eo: Rudolf Kocbek. Jurko-vič, Kette ln Kl tak. V nadzorni odbor so bih izvoljeni: Danilo Vezjak. Karel StrŽi-na in Ivan Desko; v razsodišče Stanko Kralj, Štefan Breznik in Maks Reiter. Pri slučajnostih s« je razvila živahna debata o bodočem klubovem programu-Obravnavale ao se nekatere interne klubove zadeve, nakar je predsednik g. Fs-renc zaključil lepo uspelo zborovanje. MaHbortko gledaliiče Ponedsrjek, 10.: Zaprto Torek, 21. ob tO: Hinavci. Red A. Sreda, 22.: Zaprto. (Gostovanje v Oetju-). ¥ zfcspo Vido« — slovensko oporo v 3 dejanjih g besedilom po Jurčičevem romanu Je ▼glasbil eden najpomembneje h ssrven-eldh skladateljev, žaljčan Risto Bsvtn (Friderik pi. atroa). Ubrotsst in akhvdaieij tudi novejše zgodovinsko nerodne opere »Matije Oubca«. Dejanje se vrli v začet-1« lg. stotat* na —— ——•*