Poštnina platana t gotorini.
IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO.
Cena posameioi Številki Din 1*50.
TRGOVSKI LIST
Časopis za trgovino, Industrlfo In obrt.
lVaročnlna za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za V> leta 90 Din, za l/« leta 45 Din, mesečno 15 Din; za Inozemstvo: 210 Din. — Plača ln toži se v Ljubljani. Uredništvo ln upravnlStvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici St. 23. — Dopisi se ne vračajo.. — Račun pri poSt. hranilnici v Ljubljani St. 11.953. — Telefon St. 30-69.
Leto XVII.	V	Ljubljani,	v	četrtek,	dne	21.	junija	1934.	štev.	69.
4nOC i\udi tceba \vwttdki
Ni nič novega, če pravimo, da je glavni vzrok gospodarske krize pri nas v padcu kupne moči prebivalstva. Ker nimajo kmečki pridelki nobene cene, je kmet brez denarja in ker je kmet brez denarja, zato ne proda industrialec svojih izdelkov, zalo zastaja tudi vsa trgovina in zato bomo kmalu na tem, da bo mogel obrtnik obstati le še kot šušmar. Že tako mnogokrat je bila ta resnica povedana, da bi pač že bil čas, da bi pričeli vsaj misliti na to, kako povečati kupno moč prebivalstva. Kakor pa vse kaže, nas kriza še ni izučila in nikjer ni opaziti le količkaj resnega stremljenja, da bi dvignili kupno moč prebivalstva. In vendar je v naših rokah vsa možnost, da to storimo, če seveda sploh imamo to voljo, da nekaj pozitivnega storimo. Skoraj pa bi morali misliti, da te volje sploh ni, že tako mirno se pušča, da gre vse svojo pot navzdol in da danes kriza težje pritiska, kakor kdajkoli prej.
Če ni mogoče dvigniti kupne moči prebivalstva s tem, da se imu da večji zaslužek, potem je mogoče dvigniti kupno moč tudi s tem, da se poceni življenje. Življenje pa se poceni, če se znižajo vsi produkcijski stroški. Med temi pa zavzemajo eno najbolj važnih mest — obresti.
Že davno so zato tudi zahtevale vse gospodarske organizacije, da se obrestna mera zniža in zlasti da zniža obrestno mero Narodna banka. Zasebni denarni zavodi so tudi v resnici obrestno mero znižali in izšla je celo uredba o znižanju obrestne mere. Toda efekt vsega tega je bil minimalen, ker je Narodna banka znižala obrestno mero za celi pol odstotek, da je v sled tega debetna obrestna mera «stala še vedno na višini 10—12%. Kaj tako visoka obrestna mera praktično pomena, pa lepo dokazuje v svojem članku
v	»Zadružnem vestniku« ravnatelj Zveze S rnSkU? za<*rug> S- Trček, ko pravi na Podlagi čisto konkretnih primerov, da je postala obrestna mera zlo. Tako so izkazala štiri industrijska podjetja izgube
2,213.000	Din, za svoja posojila pa so plačala 4,502.000 Din obresti, če IH ta podjetja plačala mesto 10% obresti le 5%, potem bi bila aktivna za več tko 2 milijona in bi mogla izplačati 5% dividendo ali pa za to vsoto poceniti svoje izdelke. Previsoke obresti podražujejo življenje in manjšajo s tern kupno moč prebivalstva. In zakaj potem ne znižamo obrestne mere?
Na drugem mestu objavljamo članek o »fiskalni matematiki. Članek je tako jasen, da ne potrebuje nobenega komentarja. Prišli smo glede davčne obremenitve že do stopnje, ko ne gre več naprej. Nastal je položaj, ko moremo zaklicati z angleškim ministrom Peelom: Zviševali in zviševali smo davke, a dobivali vedno manj, ne preostaja nam nič drugega, ko da začnemo davke zmanjševati, da dobimo več. Znižati treba zgradarino, znižati trošarino na cement, znižati davčno obremenitev na vse, kar je v zvezi z gradbeno delavnostjo, da se ta poveča. In že bi se nakupna moč znatnega dela prebivalstva dvignila.
In znižati treba prevoznino na železnicah, znižati treba vse takse, ki čezmerno ■obi emenjujejo blago in 'takoj se bo povedal promet ter oživela bo trgovina1. Nov zaslužek se bo tudi s tem odprl ljudem.
In znižati treba takse, ki obremenjujejo obrtnike v tej meri, da število sušmarjev kar neprestano raste. Možnost zaslužka tfeba povečati legalnemu obrtniku in takoj bo število šušmarjev padlo, ki državi sploh ne plačujejo nobenega davka.
Zlasti pa treba odpraviti vse one dajatve, ki jih plačuje naš konsument tujim "velepodjetjem. ^Odpraviti treba ta nepo-
trebni davek našega naroda tujim podjetjem in takoj bo kupna moč prebivalsrtva večja. Zakaj še vedno plačujemo davek bu-dimpeštanskim delničarjem naših sladkornih tvornic, zakaj ne poskrbimo za pocenitev vseh teh tujih izdelkov. Čim manj plača naš konsument za te izdelke, tem več -mu ostaja zaslužka, tem bolj je narasla njegova kupna moč. Zakaj pa tudi ne poskrbimo, da bi z uvedbo minimalnih delavskih plač poskrbeli, da bi se dvignil
Pod tem dvokolonskim naslovom je objavil varnenski list »Černo more« poročilo o prihodu Jugoslovanov v Varno in njih sprejemu na kolodvoru. Mislim, da iz poročila tega varnenskega dnevnika naši či-tatelji najbolje spoznajo, da je bil sprejem jugoslovanskih gostov v Varni resnični triumf za južnoslovansko misel ter tako krasna manifestacija blogarsko-jugo-slovanskega zbližanja, da ostane vsem udeležencem v neizbrisnem spominu.
»Černo more« je poročalo tako-le:
>Prihod jugoslovanskih gospodarskih zastopnikov v Bolgarijo je velik praznik za nas.
Ali mar ne verujete? Morali bi biti na kolodvoru v Varni in prepričali bi se o tem.
Da, resnično, Varna je včeraj doživela velik praznik. Če srečaš iz bližine brata, s katerim si bil dolgo ločen, potem doživiš veliko veselje.
In mi, ki smo bratje po krvi z narodom v Jugoslaviji, smo bili dolga, že predolga leta ločeni.
Da! Samo na ta način je mogoče razložiti to spontano in iskreno izraženo veselje pri sprejemu gostov iz Jugoslavije.
Stotine in tisoč kilometrov dele nas Var-nence od Jugoslovanov. Prvič prihajajo ti k nam kot gostje in mi jih sprejemamo s prepolnim srcem veselja. Pozdravljamo jih s cvetjem, s pesmimi in s toplo besedo. Pri nas so, doma so.
Kakšen je bil sprejem?
Peron na kolodvoru je prenapolnjen z narodom.
Tu so oficialni zastopniki oblasti, vsem na čelu: kmet g. St. Savov in županov namestnik Trajkov in Gcrčev, mestni načelnik Germanov, okol. upravitelj Bojan Že-lev, upravitelj dr. Rajkov, zastopana je tr-govsko-industrijska zbornica s predsednikom g. B. Abadžijevom — trije gospodarski stanovi — trgovski, industrijski in obrtniški, jugoslovanski konzul, zastopniki bol-garsko-jugoslovanske lige, šolska mladina z godbo in tisočglava množica.
Vlak je prišel ob 9 zvečer, pozdravljen najslovesneje z navdušenimi ovacijami ti-sočglave množice in z zvoki godbe.
Gostje izstopajo iz vagonov. Tedaj se obrne k njim predsednik trgovsko-indu-strijske zbornice Abadžijev in jih pozdra-
vi	s toplo občutenim govorom:
»Bili ste obsipani s prisrčnostjo po vsej naši domovini, Varna pa Vas pozdravlja kot bližnje rodne brate.
Stopajoč na našo črnomorsko obalo je treba, da se počutite ko doma.«
»Živio« in »hura« klici so zagrmeli po postaji.
Kot drugi je pozdravil goste z dobrodošlico predsednik Varne g. St. Savov in jim izročil šopek živih rož, kot tretji pa jih je pozdravil v imenu bolgarsko-jugo-slovanske lige g. D. Dabkov.
»Varna,« je dejal, »je najbolj oddaljena od Jugoslavije, toda od Beograda podana roka je bila v Varni toplo sprejeta. Po gospodarskem zbližanju med obema deželama bomo okrepili odnošaje med obema bratskima narodoma.« Viharni »živio« in »hura«-klici.
zaslužek našega delavca v tvornicah tujih podjetij.
Polno možnosti je, da se dvigne kupna moč prebivalstva ter s tem omili kriza, toda nobena teh možnosti se ne izkorišča in zato ostaja vse pri starem, zato traja kriza naprej in se še poostruje. Kako dolgo še? Kako dolgo bo še trajalo, da gledamo v brezbrižju ta razvoj, mesto da zagrabimo za delo in storimo to, kar nam kriza naravnost narekuje?
chO’ misel
Na pozdrave je odgovoril (v slovenskem jeziku) g. Ivan Jelačin, predsednik trgovske zbornice v Ljubljani.
Njegov govor je puhtel pravega bratskega čustvovanja.
»Bodočnost južnih Slovanov«, je dejal, »je samo v tem geslu:
Od Jadranskega morja do Črnega morja mora biti samo ena misel in biti le eno srce, srce slovansko. Samo na ta način ne bomo mi tam in vi tu igrača v rokah drugih.«
Nov vihar navdušenja je odgovoril na te besede, »živio« in »hura« so zadoneli ter zaglušili godbo.«
Tako pravi poročilo varnenskega dnevnika.
Mogli pa bi dostaviti, da je bilo še lepše, kakor more podati to časopisno poročilo. Ves prostrani, novi in moderni kolodvor v Varni — pred katerim se mora ljubljanski skriti, ki bo menda kmalu eden najbolj zaostalih kolodvorov na Balkanu — je bil eno samo morje v navdušenju prekipevajoče množice.
In enako navdušenje je bilo zvečer na banketu na obširnem vrtu restavrantd »Grozd«. Ves obširni vrt je bil poln najodličnejše varnske družbe in vse zdravice, ki so bile izrečene ta večer, so našle odmev po vsem vrtu. Odlična mornariška godba pa je igrala slovanske himne, da je bil res pravi slovanski večer.
V	Vami
Drugi dan so si ogledali jugoslovanski gostje mesto Varno. Lega mesta je oča-rujoča. Razprostira se v lepem 'loku med rtom Galato, južno od jezera Devnja in rtom Varno. Na severu se blešči bela obala Dobrudže, na jugu pa se razprostira bolgarska obala proti Burgasu. Južno od mesta se izliva v morje jezero Devnja, ki je tako globoko, da bi moglo postati eno največjih pristanišč v Črnem morju. Danes je v mestu dok.
Varna je starodavno pristaniško mesto, ki ga imenuje že Strabo. Mesto so ustanovili Milezijci pod Medijcem Astiagom v 6. stoletju pr. Kristom. Mesto je bilo naj-prej grška kolonija, ki se je imenovala Odisos in Odisopolis v deželi Krobizov, naroda, ki je živel v vaseh na koleh, katerih izkopnine je mogoče najti še danes.
Rimljani so prišli v Varno v prvem stoletju •in so dvignili promet v pristanišču, ker so skrbeli za varnost na cestah. Kako veliko vlogo je že tedaj igrala Varna, se vidi iz tega, da je imelo mesto pravico kovati svoj denar. Trgovske zveze Varne so že takrat segale zelo daleč in celo do Sirije. Pozneje je prišlo mesto pod oblast Bizanca, ki se ni menil dosti za mesto in ga prepustil vpadom barbarov. Vendar pa je bilo mesto tako močno utrjeno, da se je moglo braniti tudi samo. Ko pa so nastopili Avari, je bila odporna sila mesta premajhna in v 20 letih so ti mesto štirikrat do tal oplenili. Bolgari so postali gospodarji mesta 1. 677. po zmagi nad bizan-skim cesarjem Konstantinom IV., ki je moral priznati njih državo od Loma in Balkana do Dnjestra.
Mesto se je od grozot iz časa preseljevanja narodov kmalu opomoglo in bilo v 12. stoletju zopet veliko mesto, ki je bilo v
ozkih trgovskih stikih tudi z Benetkami in Dubrovnikom. Posebno je zacvetelo mesto v drugem bolgarskem carstvu. Ko pa so postali gospodarji mesta Turki, je zamrlo tudi vsako trgovsko življenje v mestu. Šele v 17. stoletju so dobili Holandci in Angleži pravico, da izvažajo iz Varne nekatere sirovine ko les, kože, žito itd. V 18. stoletju pa je dobila francoska trgovinska mornarica na podlagi kapitulacij pravico, da prosto trguje v Varni, ki je bila do sredi 19. stoletja tudi močna trdnjava. V krimski vojni je bila Varna močno koncentracijsko taborišče za obolele vojake, ki so tu umirali za kugo in drugimi nalezljivimi boleznimi v tisočih.
Po osvoboditvi se začenja tudi vstajenje Varne. Šef inženjer marsejskega pristanišča Gučrard je zgradil v 1. 1895—1906 moderno pristanišče Varne in trgovina v Varni je začela cveteti, da se je prebivalstvo silno množilo. Danes šteje Varna okoli
60.000	prebivalcev. Z izgubo bolgarske Dobrudže pa je izgubilo mesto svoje naravno zaledje in mesto je začelo trgovsko nazadovati, tem bolj pa se je začelo dvigati kot bolgarsko trgovsko pristanišče mesto Burgas. Toda agilno prebivalstvo Varne se je znašlo tudi v tej nesreči. Če naj postane Burgas prvo trgovsko pristanišče, potem pa je Varna po svoji okolici, po svoji široki plaži, po svoji krasni legi poklicana, da postane prvo letovišče in kopališče ob Črnem morju. In začeli so nastajati krasni parki, moderni hoteli in nad vse moderno kopališče. In začeli so tudi prihajati tujci, zlasti iz Češkoslovaške in Poljske. Tako vstaja Varna k novemu življenju turističnega centra, ki privablja vedno večje število tujcev. Seveda pa je tudi trgovski pomen mesta še vedno znaten, o čemer priča impozantna stavba trgovsko-industrijske zbornice. (Dalje prih.)
Kdo plačuje tribut?
»Narodno blagostanje« nadaljuje debato o tributu. Obseg debate je sicer zelo reduciralo in v svojem zadnjem odgovoru z dne 16. junija na naš članek z dne 5. maja se je omejilo izključno le na debato o mlinih. Po poznem odgovoru moramo sklepati, da je to še edina točka, v kateri upa doseči »N. B.« nekaj uspeha v debati o tributu. Pa mislimo, da niti v tem poglavju ne bo imelo »Narodno blagostanje« sireče.
Debato o mlinih nadaljuje v »N. B.« g. dr. Palič iz Beograda. Priznamo, da so njegova izvajanja pisana v stvarnem tonu in bomo tudi mi enako odgovorili na njegova izvajanja. Za danes pa bi pripomnili:
Tudi g. dr. Palič priznava, da so skoraj vsi industrijski mlini v Dravski banovini morali po vojni prenehati z delom, ker so izgubili vsako možnost eksistence. Ta konstatacija gotovo ni v prilog »N. B.«, ki je trdilo, da se godi slovenskemu gospodarstvu relativno najbolje. Primera z vojvodinskimi mlini pa tu ne drži, ker so v debati le stroški mlinov, ki delajo za domačo potrošnjo. Če ne morejo vojvodinski mlini izrabiti svoje kapacitete, je vzirok le v tem, ker se ne izvaža moka. Zakaj se ta ne izvaža, je pa čisto drugo vprašanje. Mlini v Burgasu so n. pr. popolnoma zaposleni in delajo v treh izmenah, ker izvažajo moko na Finsko. Zakaj tudi mi ne moremo najti [x)dobne izvozne možnosti, ko Bolgari, je vprašanje, na katero morejo v Beogradu mnogo bolj natančno odgovoriti, ko mi.
Te pripombe 'le kot uvod, ker bo na izvajanja dr. Paliča odgovoril mlinski strokovnjak, katerega smo zaprosili za odgovor.
Trgovine na Vidovdan in na praznik sv. Petra in Pavla
Združenje trgovcev v Ljubljani sporoča, . da bodo trgovine na Vidovdan, dne 28. t. m. zaprte samo v času službe božje, to je od 10. do 11. ure dopoldne. Na praznik sv. Petra in Pavla 29. t. m. pa smejo biti trgovine le dopoldne odprte. — Uprava združenja.
sete in
V
od JaetcOHsUcpa da Ceneta moc^a
Varnenci so prisrčno sprejeli goste iz Jugoslavije — Pozdravi, cvetje in godba — Na tisoče naroda pozdravlja goste
Tiskalna matematika
100 — 8 = 102,	3	+	2	=	3,	3	—	1	=	6.
Pod tem naslovom je objavil »Jugoslovenski Lloyd« naslednji članek:
»Na nekdanji glavni skupščini Združenja industrijskega odseka Savske banovine je govoril tudi g. direktor Tuna Perkovič
o	tiskalni obremenitvi produkcije dobrin, njih trgovine in potrošnje. Ta obremenitev raste vsled proračunskih potreb posameznih državnih in samoupravnih teles iz dneva v dan ter je brezpogojno eden vzrokov sedanje krize tako pri nas ko tudi v drugih državah.
Utemeljujoč to mnenje je g. Perkovič samo bežno navedel razne vrste davkov, ki jih moramo plačevati, kakor n. pr.: družbeni davek ali pridobnino, banovinsko doklado, mestno ali občinsko doklado, zbornično doklado, rontnino, dopolnilno takso, davek na dividende, davek na latentne rezerve, občinski zdravstveni davek, banovinski kuluk, občinski kuluk,
prometni davek, skupni in splošni, davek na luksuz, uslužbenski davek,
izredni prispevek na uslužbenski davek,
zgradarina,
gasilna doklada,
najemninski davek,
državni davek na električni tok z banovinsko doklado, državni, banovinski, občinski davek na osebne in tovorne avtomobile, taksa na tekoče račune, taksa na fakture, taksa na pobotnice,
taksa na naročilnice in trgovske zaključnice,
taksa na sklenitev pogodi), taksa na eskomiptne posle, taksa na davčna potrdila, taksa na dopise javnim uradom, taksa na ponudbe pri javnih licitacijah, taksa na najeminske pogodbe stanovanjskih najemnikov,
taksa na uradniške prejemke, taksa na namestitvene pogodbe nameščencev,
taksa na reklame,
trošarine: državne, banovinske, občinske,
mestna uvoznina,
itd.
K temu treba še dodati razne vrste carin, mnogoštevilne tarife, poštnino in druge obremenitve, ki obremenjujejo produkcijo dobrin, njihovo zamenjavo in potrošnjo, da ni čuda, če vlada draginja in da potrošnja pri že itak majhni kupni moči prebivalstva vsak dan pada. Vsled tega se omejujejo in ustavljajo obrati, nastaja brezposelnost in druge težave, ki jih vsi dobro poznamo in čutimo. (Pri tem moramo pripomniti, da g. Perkovič tu v svojem bežnem seznamu davkov ni omenil niti davka na monopolske predmete, ko sol, tobak in vžigalice, ni omenil ne gostaščine, vodarine in kanalske pristojbine ter še cele vrste drugih davkov, op. ured.)
Te navedbe g. Perkoviča pri vsej svoji zanimivosti vendar niso nič novega. To je žali bog vsakomur znano, čeprav morda ne bi znal vsakdo tako dobro našteti te davčne litanije, kakor je bila tu navedena. Da takšna fiskalna obremenitev ni normalna, to odkrito priznavajo vsi finančni ministri na svetu, ter je to priznal tudi naš finančni minister v svojem ekspozcju. Toda sila zakon izpretninja, zlasti v tako nenormalnih časih, kakor so današnji.
Toda že je vidno stremljenje ne samo odgovornih državnih činiteljev, temveč tudi narodnih gospodarjev vsega sveta, ki gre za tem, da se napravi konec temu nenormalnemu stanju. Toda kako? To je vprašanje, ki muči slehernega. To vprašanje je mnoge ljudi napotilo, da poiščejo v finančni, odnosno v gospodarski zgodovini primere in vzore, kako bi se mogla finančna obremenitev znižati, a da morejo kljub temu države pokrivati svoje izdatke, ki postajajo zaradi napredujočega razvoja ljudi in razmer vsak dan večji in večji.
Te dni se je s tem vprašanjem bavil znani publicist Stephane Lauzanne v »Ma-tinu«. V svojem razmotrivanju je. Lauzanne ilustriral znano resnico, da število in višina predpisanih davkov nista v direktnem razmerju z dohodki od teh davkov ter je zato svojim razmotrivanjem dal naslov v obliki matematične formule: 100—8=102, 3+2=3 in 3—1=6. Te formule niso no-
beni primeri kakšne nove matematike, temveč so resnični rezultati davčnih in carinskih ukrepov iz preteklosti.
G. Lauzanne pravi: Moč davčnih obve-zancev ima svojo mejo, ki jo je treba imeti ■vedno pred očmi, če hoče upravitelj državnih financ doseči predvideni rezultat. Klasičen primer za to je položaj Anglije v letu 1840. Tedaj se je Anglija zaman prizadevala, da uravnovesi svoj proračun. Razpisovala je vedno nove davke, povečevala stare, uvajala takse in carine ter obremenjevala en produkt za drugim, toda po-lo»žaj je postajal trajno slabši. Na vse zadnje je tedanji finančni minister Peel naznanil v parlamentu preobrat. Izjavil je: »Zahtevali smo od davčnih zavezancev vedno več in več, dobivali pa smo vedno manj in manj. Ne preostaja nam nič drugega, kakor da poizkusimo zahtevati manj, da dobimo tem več.«
700 vrst blaga je bilo takrat osvobojenih od taks ali pa je bila obremenitev vsaj zmanjšana. To je znašalo celih osem odstotkov proračuna. Eksperiment se je posrečil. Ne samo da so dohodki popolnoma nadomestili onih 8 odstotkov, dali so celo dva odstotka več. Torej 100—8=102. V tem času se je v Angliji pobiralo od funta kave R90 frankov davkov in carine. L. 1841 je bila carina zmanjšana za dve tretjini. Kousum je še v istem letu dvajset-kratno naraste! in temu primerno so se dvignili tudi državni dohodki. L. 1871 je skušal Thier povečati v Franciji državne dohodke s povišanjem poštnine od 0T5 na 0-25 fr. Kljub temu povišanju je bil dohodek od poštnine skoraj isti, to je odposlanih je bilo za skoraj polovico pisem manj. Ta poizkus je ustvaril formulo; 3+2=3. Pozneje pa je znižanje poštnine na nekdanjih 0-15 povzročilo podvojitev poštnih dohodkov. Znižanje na OTO je torej dohodke pošte podvojilo. Matematično izraža to formula: 3—1=6.
Anglija je s svojim nedavnim znižanjem davkov skušala ponovno dokazati pravilnost te fiskalne matematike. Čeprav vsak klobuk ne gre na vsako glavo, vendar mislimo, da so ti francoski in angleški primeri zelo poučni in da naravnost silijo k razmišljanju, ali ne bi tudi pri nas pomagali.
Francija bo reformirala zakon o delniških družbah
Veliki finančni škandali, ki so razburjali francosko javnost v zadnjih letih, so povzročili, da je vlada sklenila reformirati zakon o delniških družbah, ki obstoji še iz 1. 1867. Reforma bi se izvedla po teh načelih:
Predvsem bi se povečale pravice delničarjev. Pri povišanju delniške glavnice se mora zagotoviti starim delničarjem pravica vpisa novih delnic. Niti en član upravnega sveta ne sme sklepati v imenu družr be posle, pri katerih je direktno zainteresiran. Redna letna skupščina mora biti naj-kesneje v šestih mesecih po zaključku poslovnega leta. Nihče ne sme biti član v več ko šestih upravnih svetih. Če je bil kdo obsojen po zakonu o bankah iz 1. 1930, ne more biti ne član upravnega sveta ne revizor. Noben član upravnega sveta ne sme dobiti pri svoji družbi ne kredita in ne more jamčiti. Jamstvo članov uprave ni več individualno, temveč solidarno. Bilanca se mora sestavljati po isti shemi in aktiva se morajo ocenjevati po istem načelu iko prejšnja leta, če ne bi glavna skupščina določila drugače. Revizorji morejo vsak hip svobodno pregledati vse knjige. Novi zakonski načrt predvideva tudi olajšave za tožbo proti članom uprave.
Proti temu načrtu so nekateri bančniki precej ostro nastopili, ker bi se po novem zakonu silno zmanjšala poslovna sposobnost bank. Kakor pa govore vsi znaki, je le malo verjetno, da bi to nasprotovanje bančnih zavodov moglo imeti uspeha, ker francosko javno mnenje zahteva reformo bančnega zakona, a javno mnenje v Franciji je še vedno odločujoče za sprejem vsakega zakona.
Ze v 24 urah S SSME
klobuke itd. Skrohl in svetlollka srajce, ovratnike in maniete. Pere, suši, monga in lika (tarnate perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4—6. Šeleburgora uL 8.
Telefon št. 22-72.
Zveza trgovskih Združenj Var-darske banovine je ustanovljena
V	nedeljo je bila v Slkoplju ustanovna skupščina nove zveze trgovskih združenj za Vardarsko banovino. Soglasno je bila sklenjena ustanovitev zveze in bila so tudi takoj sprejeta pravila nove zveze.. Koncem ustanovnega občnega zbora je bila izvoljena nova uprava zveze, kateri načeluje Vojin Va.roščič, predsednik Združenja trgovcev v Skoplju.
Produkcija premoga nazaduje
V	slovenskih premogovnikih je znašala produkcija premoga:
1. 1933.	1. 1934.
v marcu 94.564 ton 95.734 ton v aprilu 83.845 ton 81.974 ton
Produkcija je torej padla pod lansko aprilsko količino. Obenem pa so se povečale zaloge od 64.826 ton v marcu 1934 na 74.030 ton v aprilu.
Število uradništva je ostalo neizpreme-njeno (217), število paznikov je padlo od • 197 na 192, delavstva pa od 5808 na 5708. Lani v aprilu je bilo zaposlenih še 6099 delavcev.
Zaslužek delavstva se je zopet zmanjšal ter padel od 5,492.000 v marcu na 4,765.000 v aprilu.
Jugoslovansko-bolgarski klirinški promet
Med našo in bolgarsko Narodno banko je bila sklenjena klirinška pogodba, ki je stopila dne 10. t. m. v veljavo. Naši denarni zavodi sprejemajo vplačila na zbirni račun bolgarske Narodne banke v dinarjih za izvoženo blago na Bolgarsko. Vsa ta vplačila je treba opravičiti z uradnimi dokumenti, kakor fakturami, carinskimi deklaracijami in dokazom o plačanih davkih. Če se glasijo fakture na tujo valuto, potem se preračunava tečaj dinarja po uradnem tečaju s pribitkom 28-5%, kakor pri vseh drugih kliringih.
žitni monopol na češkoslovaškem
Češkoslovaška žitna družba, ki se ustanovi dne 1. julija, je dobila žitni monopol za tri leta. Glavnica družbe znaša 50 milijonov Kč, ki jih vpišejo kmetijske konzumne družbe, mlini in žitni trgovci. Država prevzame le jamstvo za morebitne viške žita, ki pa jih najbrže vsled suše itak ne bo. Zaloge sedanjega žitnega sindikata se cenijo na 23.000 vagonov pšenice in rži. Te zaloge prevzame nova monopolska družba. Poleg lega pa bo nova družba prevzela tudi vse zaloge ovsa in koruze. Na Češkoslovaškem se torej ne uvede državni žitni monopol, temveč zasebni, ki ima edino pravico nakupa, prodaje in trgovine z žitom.
	
	Veletrgovina kolonijalne in špecerijske robe Ivan Jelačin
	Ljubljana © J Zaloga sveže pra- ! žene kave, mletih ‘ dišav in rudninske I vode Točna in solidna postrežba! Zahtevajte cenik!
»Službeni list«
kr. banske uprave Dravske banovine z dne 20. junija objavlja med drugim: Zakon o zatiranju spolnih bolezni — Pojasnilo k § 26. zakona o zatiranju spolnih bolezni — Carinski postopek v zračnem prometu — Izpremembo pravilnika o zavarovanju učencev za nezgode — Izpremem-be in dopolnitve pravilnika za srednje kmetijske šole glede izpitnih predmetov — Odločbo o podpori uslužbencem finančne kontrole za nabavo službene obleke — Izpremembo imena otoka »Sv. Marino« v »Petrovac« — Razne razglase sodišč in uradov ter razne druge objave.
Narodna skupščina je sprejela zakon o fideikomisih. Posl. Krejči je zahteval, da 6* zakon ne uveljavi za leto 1921 nazaj, ker bo to povzročilo težke spore. Poleg tega pa bi takšna določba samo koristila tudi odkritim nasprotnikom našega naroda, ki so se med tem že izselili iz naše države. V enakem smislu je govoril tudi posl. Auer, toda minister Maksimovič je odklenil vse predlagane spremembe, nakar je skupščina zakonski načrt sprejela.
Senat se je v ponedeljek sestal na svoje poletno zasedanje. Med drugim se je predsednik senata spominjal smrti senatorja dr. Gmajnerja, na čegar mesto pride notar dr. Nemec iz Petrinje. Senator Arnau-tovič je vložil interpelacijo zaradi nepravilnosti pri .likvidaciji begluških odškod. n im.
Na soji Male antante v Bukarešti se je
zlasti razpravljalo o vprašanju varnostnih paktov, o gospodarski obnovi srednje Evrope z ozirom na rimske protokole in zadnji sestanek Mussolinija s Hitlerjem ter ■o avstrijskem vprašanju. Seveda so se razpravljala tudi druga aktualna politična vprašanja.
TUulescu je ob priliki zasedanja Male antante dal novinarjem veliko izjavo, v kateri je tudi podrobno govoril o madjar-skem revizionizmu. Ta revizionizem je doživel popolen neuspeh, ker je tudi Evropa uvidela, da je bolje, če je zadovoljno 47 milijonov prebivalstva držav Male antante, kakor pa, če je zadovoljnih 8 milijonov prebivalcev Madjarske.
Koncem svoje izjave je dejal Titulescu: »Če bi se kdo dotaknil le enega od nas, bo naletel na vse tri« (države Male antante).
Bolgarska vlada je dala nalog za aretacijo vodje makedonstvujuščih Vanče Mihaj-lova. člani vlade so dobili sedaj od Vanče Mihajlova grozilna pisma, da jih bo dal vse pobiti, če ne preneha vlada z njegovim1 preganjanjem. Obenem zahteva, da mu da vlada na razpolago letalo, da more z njim odleteti v tujino.
Grška vlada namerava ponuditi Bolgarski v nadomestilo za prost izhod k morju ob Kavali svobodno pristaniško cono v Solunu. Malo verjetno je, da bi Bolgarska takšno ponudbo sprejela.
Gombos je zopet imel govor, v katerem je zahteval revizijo mej, češ da Madjarska od te zahteve nikdar ne odstopi.
Hitlerjev zaupnik Ribbentropp je imel sestanek tudi ® predsednikom francoske vlade Doumergueom. Listi poročajo, da bi Ribbentropp rad dosegel sestanek Hitlerja s francoskim zunanjim ministrom Bar-thoujem.
Pa.pen je imel na kongresu vseučiliščne zveze senzacionalen govor, v katerem je ostro nastopil proti kolektivizmu, ki ga pridigajo narodni socialisti ter se zavzel za krščanstvo in za konservativce. Pravijo, da je vsled tega govora Papenov položaj v vladi zelo omajan.
Nenudja je odbila sovjetski predlog, da »e sklene med Nemčijo, Rusijo, Poljsko in Češkoslovaško enaka pogodba, kakor lo-carnska za nedotakljivost zapadaih mej.
Sovjetski veleposlanik v Rimu je protestiral proti pisanju »Giornale dTtalia« o notranjem stanju v Rusiji. Protest smatrajo kot viden dokaz znatno poslabšanih odnošajev med Rimom in Moskvo.
Tudi poljska vlada je sklenila, da uvede koncentracijska taborišča. Konfinacijo izreče preiskovalni sodnik in proti njegovemu sklepu ni pritožbe.
Japonski zunanji minister je imel šest ur dolgo konferenco s sovjetskim tokijskim veleposlanikom Jurjenjevim. 0 sestanku je bil izdan komunike, v katerem se pravi, da bosta obe vladi posvetili svoje sile odpravi vseh nesoglasij, ki obstoje med Japonsko in Rusijo.
Politiko bikovk hoče uvesti knez Star-homberg. Na nekem shodu je pozval svoje pristaše, da sežejo po samopomoči in da obračunajo s svojimi nasprotniki z hikov-kami. Naj se nič ne boje, ker je on v vladi zato, da se jim tudi za kazenska dejanja nič ne zgodi.
Voldemaras je bil obsojen vsled zadnjega ponesrečenega državnega udara na 12 let ječe. Če bi se mu udar posrečil, bi bil seveda junak naroda.
Pri zadnjih nemirih na Havani je bilo 10 oseb ubitih, nad 50 pa ranjenih. Anarhisti in komunisti postajajo vedno močnejši.
Štev. 69.
mPVSKl jgsžh i“S^.
Stran 8.
Fr. Zelenik.
V trgovskem poslovanju se vrinja/> dogodki, ki so navidezno malenkostni, vendar ipa večkrat stanejo trgovca denar, sitnosti in jeze, toda zaradi navidezne neznatnosti se ne upoštevajo takoj. Posledica tega so celo tožbe.
V neki trgovini so dobavitelju vračali iz posameznih pošiljk dele pošiljke, toda vse je šlo tako po domače, brez kakih dobavnic, brez kakega lista, brez kake zabeležbe, temveč je nastavljenec ali na-stavljenka nesla nazaj in izročila dobaviteljevi nastavljenki. Jemalo se je blago v komisijo, vračalo deloma tudi to, prodajalo in inkasiral denar za prodano blago, razume se komisijsko, plačevalo se je itd. To je šlo dokaj časa v redu, dokler ni postala zveza med tema dvema slaba in je čez nekaj časa popolnoma prenehala. Nekega dne pa je dobavitelj zahteval plačilo raznega blaga, danega na trdni račun in v komisijo. Odjemalec se je spominjal, da je to in ono poslal nazaj, toda pismenih dokazov ni imel. Izročil je svojemu dobavitelju iz spomina vzeti seznam vrnjenega blaga, in trdil, da ni dolžan. Navajal je, da je ta ali ta uslužbenec zanese] nazaj, toda pri dobavitelju se niso mogli spomniti, ali in koliko so dobili nazaj, ena uslužbenka sploh ni več v službi in se je nekam preselila. Nastala je tožba, katera še teče in seveda ne moremo povedati, kako se bo iztekla.
Pa ne mislite, da sem kaj pretirano napisal. Prav tako je bilo.
Dve trgovki sta bili v poslovni zvezi. Prodajali in posojali sta si robo, vračali si itd. Prodajalke so zapisovale s svinčnikom y neko buklo. kateri so rekle štraca. Nekaj je bilo prečrtano, nekaj označeno kot posojeno, nekaj kot plačano in še druge označbe so bile. Ker se nista mogli zediniti glede obračuna, sta šli pred sodnika in sodnik je mene poklical kot izvedenca, naj pogledam v to buklo in naj povem po resnici in pravici, kako je prav za prav s to poslovno zvezo, katera stranka kaj dobi in katera naj plača. Bil sem v resnično veliki zadregi, kako naj po pravici in resnici ugotovim iz teh imenitnih vknjižb na najrazličnejših straneh, koliko znaša dolg ene in terjatev druge.
Ne bom razlagal nadaljnji potek te razprave. Ze to, kar sem povedal, dokazuje pomanjkljivost takšnega knjigovodstva.
Navedel sem v tem člančiču le dva primera, imam jih pa v zalogi še več in če bo prilika nanesla, vam jih sporočim, da lahko pogledati po svoji trgovini in v svoje poslovanje, če tudi pri vas ni kake malenkosti, ki |bi lahko stala denar lin neprilike.
btHOCStvO-
Stanje Narodne banke
Po zadnjem izkazu Narodne banke z dne
13. junija se je njeno stanje izpiremenilo tako-le: (vse številke v milijonih Din):
Zlata in devizna podloga se je zmanjšala za 6,8 na 1859,1; zlata je narasla za 2,4 na 1770,1 (z zlatom iz borskega rudnika), tuje valute so padle za 0,17, devize Pa za 9,1 na 88,8.
Tudi devize, ki ne spadajo v podlogo, so padle, in sicer za 1,4 na 54,6.
Vsota kovanega denarja v niklju in srebru pa se je povečala za 27,4 na 294,4.
Posojila padajo še nadalje; eskontna so Padla za 5,4 na 1581,5, lombardna pa za 9,13 na 234,8. Skupno znašajo vsa posojila le še 1816,3.
Povečali so se vrednostni papirji za 0,3 16,4, bivši predjemi državi za 004 na
1718.8, vrednost raznih fondov za 0,1 na 12,4 in nepremičnin za 0‘07 na 158,3.
Razna aktiva so se zmanjšata za 2,9 na
122.8.
Obtok bankovcev se je zmanjšal za 37,3 na 4063,8. Obtok bankovcev je že torej
skoraj padel na štiri milijarde. Treba le še dva podobna padca ko v preteklem tednu in bo obtok bankovcev na povprečni višini 1. 1921.
Povečale so se obveze na pokaz za 18,49 na 1164,3, razna pasiva pa za 36,8 na 269,5.
Skupna vsota obtoka bankovcev in ob-ez na pokaz se je zmanjšala na 5228,1.
Skupno zlato in devizno kritje je ostalo s 35'56 % neizpremenjeno, samo zlato pa se je dvignilo od 33-68 % na 33'85 %.
Vsota obvez z rokom se je znižala za 6,7 na 945,3.
Obrestna mera je ostala neizpremenjena.
Poslopje Jadransko - Podunavske banke
na vogalu Aleksandrove in šelenburgove ulice je kupit Bafa za 4,800.000 Din.
Zlata in devizna podloga nemške Državne banke je padla za nadaljnjih 20 milijonov mark, da je padlo zlato in devizno kritje marke cd 3-4 na 2-9 odstotkov.
Nizozemska banka v Amsterdamu je dosegla v 1. 1933 čisti dobiček v višini 2-66 milijonov goldinarjev in bo izplačala od delnice v nominalnem znesku 1000 goldinarjev 32 goldinarjev dividende. L. 1932 je znašal čisti dobiček banke samo 1 milijon goldinarjev.
d&sti	teU
Jugoslovansko trgovstvo vseh pokrajin vodi že leta dolgo odločno borbo proti privilegijem, ki jih uživajo zlasti nabavljalne zadruge drž. nameščencev. Jugoslovansko trgovstvo vodi ta boj, ker ga sili v to samoobramba, ker ti pretirani privilegiji uničujejo eksistenco trgovcev. Naglašamo še enkrat, da gre boj trgovstva le proti davčnim in drugim privilegijem teh zadrug, ne pa proti zadrugam samim, še manj pa proti zadružništvu in zadružni misli. Nasprotno je jugoslovansko trgovstvo že ope-tovano nastopilo v korist zadružništva in tako tudi na svoji veliki manifestaciji v Skoplju poudarilo, da zahteva za produktivne in kmetijske zadruge ne le vso podporo države, temveč da tudi ne nasprotuje, če te uživajo posebne ugodnosti. Pa ne samo teoretično se je trgovstvo izjavilo za pravo zadružništvo, temveč se je tudi samo organiziralo v zadrugah in posebno v zadnjem času so trgovske nabavljalne in tudi kreditne zadruge vedno bolj pogoste.
Le človek zle volje more zato trditi, da trgovstvo nasprotuje zadružništvu, le človek zle volje more nastop trgovstva proti privilegijem nabavljalnih zadrug in kon-zumov razlagati kot nastop proti zadružni-! štvu. Pirav žal nam je, če moramo vedno znova konstatirati takšno zlo voljo pri nekaterih voditeljih uradniških nabavljalnih zadrug, ki smatrajo za potrebno, da na vsakem kongresu nabavljalnih zadrug drž. nameščencev pokažejo svojo mržnjo proti trgovstvu. Lani je ta mržnja povzročila oni nepozabni izrek, da treba vse trgovce uničiti, letos pa je ta mržnja naslikala trgovce kot one oderuhe, katerim morajo uradniki kot sužnji spravljati denar skupaj, vsled česar je treba to nepotrebno trgovsko služinčad odpraviti.
Ni ravno dokaz prevelike državljanske zavesti, če se na kongresu nabavljalnih zadrug drž. nameščencev govori v takšnem tonu o stanu, ki spada med največje davkoplačevalce v državi. Pa tudi noben znak manire ni, če se o kateremkoli stanu govori v tako žaljivem in hujskaškem tonu. Že celo pa mora presenečati, če se spozabljajo do takšnega tona zastopniki državnega uradništva, za katerih stanovska prizadevanja je baš trgovstvo pokazalo vedno mnogo dobrohotnega razumevanja.
Ta ton preseneča tein bolj, ker trgovstvo sploh ni nikdar dalo povoda za takšne izpade proti sebi. Privilegiji nabavljalnih zadrug škodujejo trgovstvu, ubijajo eksistenco posameznih trgovcev in zato je moralo nastopiti trgovstvo proti tem privilegijem. Pa čeprav je vodilo boj odločno, se vendar nikdar ni spozabilo niti do enega napada uradništva. Nasprotno je ohranilo svoje benevolentuo stališče do uradništva in še sedaj, ob nameravanem znižanju plač mestnih uslužbencev odločno nastopilo proti temu znižanju. Ali ne bi bilo le prav in dobro, če bi tudi voditelji drž. nabavljalnih zadrug sledili temu vzgledu. Saj jim nihče ne zamerja, če branijo svoje privilegije in če jih skušajo uživati še naprej, pa čeprav ti privilegiji stvarno niso utemeljeni. Toda od nekdaj je bilo tako, da skuša vsakdo ohraniti prednosti, ki jih ima in zato razumemo, če bi tudi voditelji nabavljalnih zadrug postopali tako. Toda svoje pridobitve morejo braniti tudi na do-
stojen način, ne da žalijo nasprotnika. Ali jim je res nemogoče, da branijo svoje pridobitve na kulturen način, kakor to delajo trgovci?
To bi bilo tem bolj njihova dolžnost, ker se je boj proti privilegijem nabavljalnih zadrug poostril le vsled njih lastne krivde. Vendar niso trgovci krivi, če so se izrabljali le uradniškim zadrugam podeljeni privilegiji na ta način, da se je slepo prodajalo blago tudi nečlanom. Vendar niso trgovci krivi, če so se ti privilegiji začeli od nekaterih zadrug zlorabljati. Naj bi voditelji nabavljalnih zadrug od vsega početka pazili na to, da se ne zgodi niti ena zloraba in naj bi tudi pazili na to, da bi se ti privilegiji uživali le v obsegu, kakor je bila namera zakonodajalca, pa morda do te ostre borbe proti privilegijem sploh nikdar ne bi prišlo. Pa kakor vedno, se je tudi tu uresničil pregovor, da pride tek z jedjo. In ko so nekateri videli, kako lepo klasje donašajo ti privilegiji, so hoteli vedno več in več, dokler ni bila kupa prepolna, da je prišla v davčno novelo določba, ki jemlje privilegije vsem zadrugam, ki prodajajo nečlanom ali ki prodajajo luksuzno -blago. Je pač naravno, da ni mogoče dovoljevati posebnih privilegijev za nakupovanje luksuznega blaga!
Tako se je le po krivdi nekaterih voditeljev nabavljalnih zadrug samih boj tako poostril, da so se nekateri privilegiji omejili. A še bolj bodo padli ti privilegiji, če ne bodo prenehali ti žaljivi napadi na trgovstvo. Kajti trgovstvo v svojem boju proti privilegijem nabavljalnih zadrug še ni uporabilo vseh svojih sredstev in svojo načelno borbo more spopolniti še na ta način, da se bolj podrobno analizirajo bilance posameznih nabavljalnih zadrug in da se potem izkaže, kdo ima prav za prav največji dobiček od vseh teh privilegijev nabavljalnih zadrug, ali zadruge kot takšne ali pa le nekateri poedinci.
Dosti je že teh žalitev in trgovstvo je tako močno, da bo moglo nove žalitve tudi preprečiti. Ne bo njegova krivda, če bodo pri tem privilegiji nabavljalnih zadrug še bolj reducirani, temveč zadene vsa krivda one voditelje, ki nočejo vedeti, da je primerna za tistega, ki uživa privilegije, samo skromnost, da javnost te privilegije čim manj opazi. Naj si zapomnijo to voditelji nabavljalnih zadrug, ker je danes v času najtežje gospodarske stiske že celo nemogoče zagovarjati kakršnekoli privilegije. še najmanj pa takšne, ki se zlorabljajo in ki uničujejo druge stanove.
pa o dobavi 350 kg žičnikov in 50 kg usnja.
Prodaja. Dne 4. julija bo pri ekonomskem oddelku generalne direkcije državnih železnic v Beogradu ofertna licitacija za prodajo 500.000 kg starih kolesnih obročev. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani, pogoji pa pri pomožni blagajni finančnega oddelka iste direkcije.)
Komanda pomorskega arzenala Tivat
sprejema do 4. julija ponudbe o dobavi
1	decimalne tehtnice, 28 žeileznih uteži, 1 garniture medeninastih uteži, 5 porcelanastih umivalnikov, 5 emajliranih kloze-tov, 30 kg železne pocinkane žice, 150 segmentov, 20 kg sirovega bombaža in 1C kg bombažnega sukanca. —
Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 5. julija ponudbe o dobavi 2 električnih ročnih svetiljk, 5000 kg tračni-kov in 150 m vrvice za delavnice.
Izdelava drenaže v vojašn*ci v Škofji Loki se odda potom ofertne licitacije dne 6. julija pri inženjerskem oddelku Komande dravske divizijske oblasti v Ljubljani.
Del« za podaljšanje postajne verande in naprave službenih prostorov na glavnem kolodvoru v Ljubljani se oddajo potoni ofertne licitacije dne 6. julija t. 1. pri gradbenem oddelku Direkcije drž. železnic v Ljubljani. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani, načrti, proračun in pogoji pa pri istem oddelku.)
Dne 16. julija bo pri Direkciji pomorskega prometa v Splitu ofertna licitacija za dobavo nafte in petroleja.
Zakup restavracije na postaji Metkovic se odda potom ofertne licitacije dne 6. julija pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu. (Oglas in pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani.)
Dne 9. julija bo pri Upravi zavoda za izradu vojne odeče v Beogradu licitacija za dobavo 180.000 vreč.
Dne 9. julija bo pri iskladišču 1. oddelka vojno-tehničnega zavoda v Sarajevu ofertna licitacija za dobavo železnega materiala.
Komanda pomorskega arzenala Tivat
sprejema do 9. julija ponudbe o dobavi
20.000	kg sirovega železa, 50 m3 lesa, 400 kg klingerita v ploščah, 200 kg kavčuka, 50 kg azbesta, 210 kg papirnate lepenke, 180 ebonitnih obročev.
Komanda pomorskega zrakoplovstva Di-vulje sprejema do 12. julija ponudbe o dobavi 2000 kg medeninaste pločevine, 500 kg medeninastih palic, 85 kg bakrenih cevi in 150 kg kositra.
Zakupa restavracije v oficirskem domu 3. zrakoplovnega polka v Skoplju se odda dne 20. julija pri komandi istega polka.
(Oglas je na vpogled >v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani, pogoji pa pri isti upravi.)
1’opravila vojašnice v Zagrebu se oddajo potom ofertne licitacije na dan 16. julija pri inženjerskem oddelku Komande Savske divizijske oblasti v Zagrebu. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani, pogoji pa pri inženjerskem oddelku te komande.)
Direkcija drž. rudnika Ugljevik sprejema do 27. junija ponudbe o dobavi raznega prometnega materiala (jeklene ščetke, pločevina, mazalice, pile itd.).
Dne 30. junija bo pri Komandi Savske divizijsko oblasti v Zagrebu licitacija za dobavo 30.000 kg jedilnega olja, 13.000 kg kisa, 1000 kg paprike, 860 kg čaja, 600 kg kave, 15 kg cikorije, 500 kg marmelade.
Direkcija državnega rudnika Vrdnik sprejema do 27. junija ponudbe o dobavi 50 kg kolofonije, 50 kg cinkovega belila. 100 kg firneža in 20 kg sidola; do 5. julija
RAZSTAVE
Razstava za cestne gradbe v Monako-
vem. Ob priliki VII. mednarodnega kongresa za ceste v Monakovem bo organizirana tudi razstava za cestne gradbe ob mednarodnem sodelovanju vseh prizadetih faktorjev. Razstava bo trajala od 3. do 19. septembra. Z ozirom na veliko važnost, katero polaga nemška vlada na modernizacijo cest, bo uživala ta razstava naj večjo podporo in pomoč vseh pristojnih oblastev Nemčije. Tudi mednarodni kongres za ceste podpira organizacijo te razstave. Kongresa se udeležijo predstavniki vseh držav ter bo potemtakem kongres, kakor tudi razstava, nudil priliko, da pridejo interesenti v stike z vodilnimi strokovnjaki vsega sveta. Organizacija razstave je poverjena Baumaschinenverbandu kot strokovnemu združenju nemške industrije strojev za gradnjo cest.
rceva
Dr. Pi
sladita Lava
je prvovrsten Jomal izdelek, 8 katerim pripravite zdravo, izdatno, redilno in ceneno pijačo za Vas in Vaše otroke.
Dr. Pirčeva sladna kava je prav prijetnega okusa in jo pijo odrasli kot otroci z nžitkom.
iuHOnia icpouUta
češkoslovaški uvoz svinj
je znašal: aprila maja 1934 3024 3037 1397 312 85 1208
»Huj (živali) celotni uvoz iz Jugoslavije iz Madjarske iz Rumunije iz Poljske masti (ton): celotni uvoz iz U. S. A iz Nizozemske iz Danske
438
'587
294
1555
aprila maja 1933 9985 5239 4158 1899 2676 205
251
2347
1838
163
1470
362
258
219
1153
356
240
174
1427
365
282
191
1372
376
277
175
V prvih petih mesecih je uvozila Češkoslovaška lani 53.000 prašičev in 646 vagonov masli, letos pa le 19.200 prašičev in 508 vagonov masti.
Pasivna italijanska trgovinska bilanca
Maja meseca je izvozila Italija blaga za 438,5, uvozila pa za 618,9 milijonov lir. V prvih petih mesecih letošnjega leta je Italija uvozila blaga za 3265,3, izvozila pa za 2116,6 milijonov lir, da znaša pasivnost njene trgovinske bilance 1148,7 milij. lir.
•
Uredba o izvozu lesa, ki se pripravlja, bo predpisovala ustanovitev kontrolnega urada za izvoz pri Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine v Beogradu.
Komisija češkoslov. monopolske uprave je prišla v Jugoslavijo, da nakupi 3 in pol milijona kil predlanskega tobaka.
Poljska je izvozila v maju blaga za 78'0, uvozila pa za 66'1 milijonov zlotov. V maju je 'torej bila poljska zunanja trgovina aktivna za 11 milijonov zlotov. V prvih petih mesecih t. 1. je Poljska izvozila blaga za 391‘4, uvozila pa 326'7 milijonov zlotov ter je bila v zunanji trgovini aktivna za 64‘7, dočim je bila lani aktivna le za 48‘2 milijonov zlotov.
Neomejen uvo® alkoholnih pIjač je dovoljen v Združene države Sev. Amerike za meseca julij in avgust.
Lastniki plantaž v Panami eo zahtevali, da se prepove vsak nemški uvoz kot odgovor na nemški transferni moratorij.
Bata ni bil zavarovan
Poročali smo, da je nastal v tvoraicah Bafe v Zlini silen požar, ki je napravil škode za približno 10 milijonov Kč. Kakor se sedaj poroča, ni bil Bata zavarovan, ker je bil pokojni Bafa mnenja, da mora biti vsako podjetje tako dobro organizirano, da sploh ne more nastati požar. V Zlini je zato bilo tvomiško gasilstvo zelo dobro organizirano in delavci so se morali stalno uriti v gašenju. Kakor pa je dokazal zadnji požar, tudi največje varnostne odredbe ne morejo preprečiti požarne nesreče. Bafa pa tudi ni bil zavarovan, ker je imel svoje dni spor z neko italijansko zavarovalnico, ki mu ni hotela izplačati za požar v 1. 1919 one odškodnine, ki jo je on zahteval. Od takrat je Bafa odpovedal vse zavarovalne pogodbe.
Občni zbori
Tromiea klobukov »Šeš1™ d. d. v Škofji Loki ima XIII. redni občni zbor dne 27. junija ob 11. v sejni dvorani Zadružne gospodarske banke v Ljubljani.
Tovarna ogledal in brušenega stekla >Kristal« d. d. v Mariboru ima XI. redni občni zbor dne 7. julija ob 11. v prostorih Zadružne gospodarske banke v Mariboru.
opisuje pisatelj prihod pod Obri, naselitev v novi domovini, prvo državo karantanskih Slovencev in zedinjenje Slovencev v frankovski državi. Nato preide pisatelj na dobo velikega nemškega političnega in kolonizatoričnega osvajanja ter na germanizacijo slovenske zemlje n 10. in 12. stoletju. Kako se je nato vodila borba za politično nadvlado nad slovensko zemljo, o tem govore naslednja poglavja. S podrobnim opisom slovenskih mej, gospodarskega in socialnega položaja v visokem srednjem veku, cerkve, meščanstva in plemstva v tedanjih časih se zaključuje IV. veliko poglavje knjige. V petem poglavju pa obravnava pisatelj dvig celjskih grofov, turške in druge vojne v 2. polovici 15. stoletja. Končno navaja kulturne in gospodarske razmere te dobe. Knjigi je dodanih več zemljevidov, besedilo pa pojasnjujejo številne in lepe ilustracije, večinoma fotografski posnetki spomenikov, slik ter prednikov iz te dobe.
Po knjigi prof. Kosa se ne more noben Slovenec več izgovarjati, da ni imel prilike spoznati resnične zgodovine svojega naroda!
Knjiga velja v celo platno vezana le 98 dinarjev.
Druga knjiga je:
Dr. Aleksander Bilimovič Uvod v ekonomsko vedo. Cena v celo platno vezane knjige 80 Din, broširane 60 Din.
Kakor pravi pisatelj v uvodu, je nastala knjiga iz njegovih predavanj o narodnem gospodarstvu na ljubljanski univerzi, a je popolnoma zaokrožena celota, vsled česar bo knjiga dobro služila vsakomur, ki se bavi z gospodarskimi vprašanji.
Delo se deli na pet poglavij. Najprej podaja avtor osnovne pojme o gospodarstvu, zlasti pojem gospodarjenja, o raznih oblikah, načelih in nagibih gospodarskega delovanja. V drugem poglavju opisuje pisatelj zgodovinski razvoj gospodarstva ter tudi grafično podaja razne sheme gospodarskega razvoja. Pri tem posveča posebno pozornost posebno danes aktualnemu vezanemu gospodarstvu ter modernemu gospodarstvu. O organizaciji sodobnega gospodarstva govori tretje poglavje, kjer so zlasti zanimiva izvajanja o odnosu države do gospodarstva. Ekonomski vedi je posvečeno 4. poglavje, dočim govori 5. poglavje o metodologiji ekonomske vede.
Knjigi je dodan bogat seznam literature. Posebna prednost knjige pa je, da je pri vsem svojem znanstvenem značaju pisana v slogu, da jo mora razumeti vsak. Kdor hoče pravilno spoznati temeljne pojme o narodnem gospodarstvu, naj vzame v roko Bilimovičevo knjigo.
480 — Nimes, tiskano platno za sandale;
481 — Tunis, zastopnik za galanterijo iz kože, poizaimetnitairijo, potniške predmete, dežnike itd.;
482 — Marmande (Francija), zastopnik za industrijske predmete;
483 — Dunaj, beli arnavtski fesi;
484 — Rim, zastopnik za pivovarniški kvas;
485 — Gablonz a. N., zastopnik za majhne industrijske predmete za izvoz v Le-vanto;
486 — Talence (Bordeaux), stekleno in plastično galanterijsko blago, zapestnice in ogrlice.
Razno:
487 — Amsterdam, zastopnik in kupec za razne predmete vsakdanje uporabe;
488 — Miinchen, večje množine rogoz-nika;
489 — Bordeaux, zastopnik za razne proizvode;
490 — Dunaj, zastopnik za razne življenjske potrebščine.
kniigi
Od znanstvenih knjig, ki so izšle letos in ki so nam bile poslane, zaslužita zlasti dve knjigi, da si jih nabavi vsak slovenski inteligent in vsak ljubitelj knjige.
Obe knjigi sta izšle v znanstveni zbirki »Kosmos«, ki jo izdaja Jugoslovanska knjigarna.
Kot prva knjiga je izšla:
Prof. dr. Milko Kos: Zgodovina Slovencev, od naselitve do reformacije.
Na podlagi bogate literature ter vseh virov, ki so dostopni, opisuje pisatelj le na podlagi objektivnih dejstev, kakšno je bilo stanje v naših deželah pred prihodom Slovencev ter ob njihovi naselitvi. Nato
našetn btagu v tujini
Seznam spodaj navedenih povpraševanj po našem blagu je sestavljen od) Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine (Zavod za unapredjivanje spoljne trgovine, Beograd, Ratnički dom) na podlagi vprašanj, ki jih je prejel iz tujine.
Na ta način je zbral Zavod velik naslovni material. Kdor se zanima za eno od ponudb ali povpraševanj, navedenih v seznamu, naj piše zavodu in pri tem navede: številko, pod katero je povpraševanje navedeno, točno označbo vrste blaga, način embalaže z ozirom na tržne uzance, razpoložljivo količino blaga, ceno, kalkuli-rano po možnosti cii pristanišče države, kamor naj gre blago ali pa franko naša meja, plačilne pogoje in rok dobave. Istočasno naj se pošljejo tudi vzorci blaga.
Zavodi pripominja, da za boniteto tujih tvrdk ne jamči.
Če zahteva naša tvrdka nove možnosti za plačevanje svojih prispevkov v tujini, se objavi njena ponudba v posebnem biltenu, ki se brezplačno razpošilja tujim interesentom.
Rudarstvo:
Newyork, kromova ruda;
Dunaj, kromova in manganova
Konkurzi in prisilne poravnave
Odpravljen je konkurz po zapuščini Emila Brandta iz Kosez, ker je bila razdeljena vsa masa.
Uvedeno je poravnalno postopanje o
imovini trgovca Franca Lobnika v Mariboru. Poravnalni sodnik dr. Kovča, poravnalni upravnik odvetnik dr. Novak. Narok za sklepanje poravnave dne 23. julija ob 9., rok za oglasitev do 17. julija. Poravnalna kvota 40 %.
Nadalje je uvedeno poravnalno postopanje o imovini gostilničarke Marije Maver v Ljubljani, Jegličeva cesta 5. Poravnalni sodnik Avsec, poravnalni upravnik zasebni uradnik Ivo Trebar. Narok za sklepanje poravnave dne 18. julija ob 9. Rok za oglasitev do 10. julija. Poravnalna ponudba 50 odstotkov.
Pravomočna je postala poravnava trgovcev in gostilničarjev v Vižmarjih Franceta in Marije Petača.
Potrjeni sta poravnavi trgovca z mešanim blagom Franca Šuca v Šmartnem pri Litiji in trgovke Frančiške Troha, poročene Medved v Ljubljani.
475
476 ruda.
Industrijski artikli:
477 — Marseille, zastopnik za izvoz v zapadno Afriko za cement, vreče iz jute, žeblje in železno žico, kuhinjsko in emajlirano posodo;
478 — Bari, zastopnik za slaščičarske proizvode, bonbone in pecivo (za plasira nje ob priliki velesejma v Bariju);
479 — Genova, brušeno pločevino in pločevinasti izdelki za domačo in reklamno uporabo;
Na intervencijo posl. Krejčija je obljubil finančna minister, da bo v smislu besedila zakona in razprav v finančnem odboru izdal davčnim upravam pojasnilo, da so oproščeni od plačila izrednega prispevka na uslužbenski davek sploh vsi delavci, neglede na to, ali so kvalificirani ali ne.
Prometni minister je izdal pravilnik, po
katerem se s 1. julijem prepoveduje vsaka brezplačna uporaba salonskih vagonov. Obenem je odpravil režijske vozovnice za prometno osebje. Končno je prometni minister objavil, da zaradi proračunske ne-možnosti ne more eno leto nikogar sprejeti na novo v službo.
Minlster Demetrovič je na shodu v Bje-lovaru napovedal, da bo v kratkem izdana uredba o kartelih.
»Pridobljene pravice mesta Zagreba ostanejo nedotaknjene in 'bodo še povečane,« so izjavili v Beogradu v predsedstvu vlade in v notranjem ministrstvu deputaciji mesta Zagreba, kakor poroča beograjska »Štampa«. Upamo, da je vest točna in da ostanejo enako neokrnjene tudi pravice tretje jugoslovanske prestolnice — Ljubljane.
Predsednik finske republike je odlikoval zun. ministra Jevt!ča z najvišjim finskim redom, s križem bele rože I. stopnje.
Proces proti 32 komun^tom se je začel v Ljubljani. Obtoženi so po zakonu o zaščiti države.
Znana skopska opijska afera je sedaj našla svoj zaključek pred sodiščem in je bil ves upravni odbor »Pri vredne banke za Južno Srbijo« obsojen na mesec dni do štirih let zapora. Drž. hipotekarna banka pa je bila s svojo terjatvijo v višini nad 10 milijonov Din zavrnjena na civilno pravno pot.
Hipotekarna banka je začela graditi v Kragujevcu svojo palačo.
Dvesto novosadskih Rusinov je prestopilo iz katoliške v pravoslavno cerkev.
Iz vseh krajev poročajo o silni vročini in suši, ki je nastopila. Iz Amerike, Fran-
cije, Anglije in Portugalske prihajajo poročila, da je v nekaterih mestih že začelo primanjkovati vode. Tudi o smrtnih nesrečah vsled vročine poročajo.
V kemični tvornici Mendeljev so začeli izdelovati negorljivo barvo. Lesene hiše, ki so prebarvane s to barvo, ne morejo zgoreti.
Vsled rumunskega priznanja sovjetske Rusije bo obnovljen železniški promet med Rumunijo in Rusijo. Zaenkrat pa samo na progi Bukarešta—Jassy—Tigine.
Antisemitska propaganda je v Holandiji prepovedana.
Smrtna kazen je v Avstriji zopet uvedena tudi pred rednimi sodišči. Obenem so bila spremenjena porotna sodišča, ki sestoje odslej iz 3 poklicnih sodnikov in 3 porotnikov.
Sovjetska vlada je sprejela zakon, s katerim se uvajajo ženski vojaški bataljoni.
Avstrijska vlada namerava odrediti obvezno članstvo v vladnih delavskih sindikatih, ker je doslej od 1,2 milijona delavcev vstopilo v vladne sindikate samo 70.000 delavcev. To je za 50.000 manj, kakor so imele članov kršč. strokovne organizacije, dočim so štele socialno demokratične organizacije nad 700.000 članov.
Na progi Censtohova—Gnjezno je iztiril vlak in je padel en potniški vagon v reko. 12 potnikov je bilo ubitih.
Tijtia ftroiiU
Ljubljanski trg
Trg v sredo je bil manj živahen kakor običajno. Kupčije je bilo manj, trg pa je bil dobro založen kakor vedno. Zelo se kupujejo češnje, ki so po 4 Din kg. Jagod je že znatno manj in so se zato nekoliko podražile. Prodajajo se po 5 Din kg. Zelo mnogo pa je borovnic, ki se prodajajo po 1'50 Din liter. Prodajala pa so se že tudi letošnja jabolka, in sicer po 5 Din kg. Jurčkov je na trgu malo in se prodajajo še vedno po 4 do 5 Din merica.
Sočivja je na trgu zelo mnogo. S tujim stročjim fižolom je že začel konkurirati trnovski stročju fižol, ki se prodaja po 6 dinarjev za kilogram. Pričakovati pa je, da se v kratkem poceni. Graha je že na trptr manj in se giblje njegova cena med 4 in 6 Din za kg. Vedno več pa je na trgu kumar, ki se prodajajo po 2 do 4 Din kumara. Cvetača se je pocenila in se prodajajo glave že po 2 Din. Starega krompirja ni na trgu več in se prodaja samo novi krompir in sicer po 1-50 do 2 Din kg. — Na perutninskem trgu ni posebnih sprememb. Jajca so se nekoliko podražila in se prodajajo navadno po 50 par jajce. Lepša jajca pa se prodajajo tudi po 18 jajc za 10 Din. Piščanci so se nekoliko pocenili, a je bila kupčija z njimi zelo mlačna.
Program Ljubljanske radio-postaje
Petek, dne 22. junija: 11.00: Šolska ura; Ognjenik Vezuv (dr. Oskar Reya) — 12.15: Češka lahka orkestralna glasba (plošče) — 12.45: Poročila — 13.00: Čas, reprodu-ciranii vokalni koncert Rich. TaubeTja — 18.00: Radijski-orkester — 18.30: Izleti za nedeljo: Po loškem gospodarstvu (Ante Gaber) — 19.00: Francoščina (prof. Prezelj) — 19.30: Svetovna razstava v Chicagu (dr. Pavel Breznik) — 20.00: Prenos iz Zagreba — 22.00: Čas, poročila, lahka glasba.
Sobota, dne 23. junija: 12.15:	Venčki
šlagerjev na ploščah — 12.45: Poročila — 13.00: Čas reproducirani koncert na kino-orgljah — 18.00: 0 kam bova vandrala (popotne pesmi v reproducirani glasbi) — 18.30: Zabavno predavanje: Med potujočimi igralci (Delak Ferdo) — 19.00: Primorska urai: Tržaške narodne pesmi poje zbor >Tabor« — 19.30: Zunanji politični pregled (dr. Jug) — 20.00: Klavirska harmonika (g. Breznik) — 20.30: Slovenske narodne z orkestrom: pojejo gdč. Zupanova in gg. Jug, Dermota — 21.15: Eroiea na ploščah — 22.00: Čas, poročila, lahka glasba.
Narodno gledališče v Ljubljani
Opera, začetek ob 20.
Četrtek, dne 21. junija: Luiza. Zadnjič.
Red Četrtek.
Petek, dne 22. junija: Zaprto.
Sobota, dne 23. junija: Katja Kabanova.
Red B.
Ureja ALEKSANDER ZELEZNIKAR. Za Trgovsko-industrijsko d.'d. >MERKUR< kot izdajatelja in tiskarja: 0. MIHALEK, Ljubljana.