Št. 374.
V Ljubljani, ponedeljek dne IB. marca 1911.
Leto II.
——■"■■Bi-
Posamezna štev. v Ljubljani m Treti 4 vin.
»JUTRO* izhaja vsak da« — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 3. zjutraj, ob ponedeljkih ob 5. zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravuištvu mesečno K 1'—, z dostavljanjem na dom K 1*20; s pošto •ekiletno K 18’—, polletno K 9‘—, četrtletno K 4'50, «tcs*f/io K 1’SO. Zs inozemstvo celoletno K 28'—. (	Teiefon Sievilka 118.	:
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
t Izven IjaMfaae m Trsta S vin.
llRdattvo ta apravnittv« je v Frančiškanski rild t. Dopisi sc poftijajo uredništvu, naročnina nprav*Btar*
Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se M vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust. Za odgovor Je priložiti znamko, i	Telefon	številka	118.
Neresna in nereelna politika.
V poslednjem času se zopet mnogo razpravlja o t. zv. trializmu, radi katerega so si celo v lase skočili voditelji avstrijskega slovanstva, ker se v tem vprašanju niso strinjali. V ospredju tega boja je stala naša klerikalna stranka in „Sovenec“, ki je zagrešil v polemiki tudi to, da je žalil in napadal Srbe, ki so Slovencem ravnotako bratje kot Hrvati in bilo je
— poslužujemo se najblažjega izraza
— zelo netaktno, da se je slovenski list postavil za sodnika v medsebojnih sporih med enokrvnimi brati Hrvati in Srbi, ki bodo znali te spore izravnati sami med sabo.
Mi gledamo na vse to drugače, ker nimamo pred očmi konfeslje, nego narodnost in za to so nam enako ljubi katoliški Hrvati kot pravoslavni Srbi in narodno po večini še nezavedni naši bratje po krvi in jeziku bosenski muslimani. Za to niti vprašanja trializma nismo nikdar razmotri-vali s konfesionalnega stališča, kot naši klerikalci, nego samo in izključno s stališča skupnih Interesov naše narodne celote, t. j. s čisto jngo-slovanskega staiišča.
In za to se v tem vprašanju popolnoma strinjamo s stališčem, ki ga je zavzel izborno in resno urejevani belgrajski „Slov. Jug“ v uvodniku svoje 8. št. 1.1. pod naslovom, ki smo ga dali tudi mi temu našemu članku.
»Slov. Jug" naglasa z vso pravico čudno dejstvo, da se hoče ujediniti iz Zagreba Bosno in Hercegovino s Hr-vatsko, medtem, ko večina Hrvatov danes niti ne priznava Srbov, ki jih je ravno na Hrvatskem skoraj milijon in v Bosni-Hercegovini ravnotoliko. In ne samo, da večina Hrvatov Srbov ne priznava, nego jih vsaki dan žali in omogočuje take procese kot je bil zagrebški veleizdajniški proces. In tolikega števila Srbov, ki bi živeli na teritoriju vjedinjene Bosne-Hercegovi-ne s Hrvatsko, nihče niti ne vpraša za njegovo mnenje o vjedinjenju! »Tako politiko" — pravi »Slov. Jug“
— .moramo mi, ki stojimo na stališču pravice vsakega naroda do samoodločbe, odkloniti, ker nasprotuje jedru našega naziranja o narodu. In potem zaključuje »Slov. Jug" takole: »Niti v notranjih niti v zunanjih razmerah monarhije ne najdemo pogojev za realiziranje trializma niti danes in še za dolgo, dolgo časa ne. Za to moramo reči, da je taka politika radi tega nerealna in neresna, da ne more biti za naš narod koristna, lahko bi pa bila škodljiva. Ona bi samo podaljšala razdor med Hrvati in Srbi, odvajala ene in druge od praktičnega dela, delala iz njih igrače v rokah onih ki so močnejši od njih, ker, kaj sta danes Bosna in Hrvatska drugo kot igrača v rokah Dunaja in Budimpešte?
In ko bi bili tudi podani pogoji za trializem, mi ne bi mogli biti z njim zadovoljni. Mi smo za popolno
samostalnost našega naroda, za njegovo suvereno neodvisnost in slobodo, izven vsakega »okvirja".
Donler pa do tega ne pride, smo mi za izvojevanje čem večje samostalno-sti, posebej Hrvatske in posebej Bosne, za razširjenje njih avtonomije, pred vsem pa za razširjenje misli o narodnem jedinstvu, za močno sknp-no kulturno in nacionalno obrambo, za praktično vsakodnevno sporazumno delo, ker samo v lakem delu se moramo pripraviti in izobraziti za boje, v katerih se bodo reševala naša velika narodna vprašanja.
Pogoj za uspeh naše politike, v katerikoli smeri se bo ona razvijala, je enakopravnost med Hrvati in Srbi na vseh poljih. Kakorkoli zamerimo mi tukaj v Srbiji, kjer niti sto Hrvatov ni, ako se kaj zagreši proti misli o enakopravnosti, tako in še prej moramo zameriti onim Hrvatom, ki grešijo proti tej misli na Hrvatskem in v Bosni, kjer živi skoraj dva milijona Srbov.
Enakopravnost pred vsem nam mora biti misel-voditeljica, ako hočemo doseči uspehe. Hrvati morajo vedeti to ravnotako kot mi Srbi. Dolžnost je prvih nas, v „Slov. Jugu", po-povedati to Hrvatom. Odkritosrčnej-ših prijateljev od nas nimajo oni nikjer drugje, za to nam ne bodo zamerili naših odkritosrčnih besed."
Tako „SIov. Jug", ki smo ga citirali za to, da se vidi, kako mirno, trezno, bratsko, pišejo o Hrvatih slo-bodoumni, napredni Srbi in kako sovražno pišejo o Srbih slovenski in hrvaški klerikalci, ki jim je narodnost fraza in ne vsebina.
Slovanski jug.
Hrvatsko-srbska koalicija zmaguje dalje. Dejstvo, da zmaguje hrv. srbska koalicija med ljudstvom ravno v času, ko jo hoče vlada, kateri stoje na strani celo nadstrankarski poslanci, od katerih bi se pričakovalo, da jo bodo celo podpirali v boju proti madžarskim eksponentom v Zagrebu, je zelo važno. Zmagam koalicije ob priliki okrajnih volitev v Valpovem in Osjeku, je sledila sedaj tudi zmaga v Krapini. Radičeva stranka, ki je strahovito agitirala za svoje kandidate, je popolnoma propadla..
Novi srbski dvorni statut. Te
dni je bil konečno priobčen novi srbski dvorni statut, ki odrejuje odnošaje v srbski dvorni familiji. Statut so podpisale vse stranke. Najvažnejša točka v statutu je ta, ki določa prestolona-sledstveni red. Povdarja se, da je povodom samovoljnega odstopa bivšega prestolonaslednika princa Djordja zakoniti prestolonaslednik sin kralja Petra, sedanji prestolonaslednik Aleksander. Važna je tudi odredba glede poročenja članov kraljevske familije. Noben član se ne more poročiti brez privoljenja kralja Petra. Kdor bi postopal nasprotno, ga kralj lahko izključi iz kraljevske familije. To pravico ima kralj tudi v slučaju, če bi se ka-
teri član kraljevske rodbine pregrešil proti dvornemu statutu.
Občinske volitve v Splitu. Ker stoji Dalmacija pred občinskimi volitvami, je v nekaterih mestih že prišlo do popolnega sporazuma med . hrv. napredno ljudsko stranko" in »Hrv. stranko" in sicer v smislu principa, katerega je razvil državni poslanec dr. J. Smodlaka v nekem članku. Tako je prišlo te dni do sporazuma med hrv. strankami tudi v Splitu. Pravico do večine v občinskem svetu so priznali na seji skupnega odbora »Hrv. stranki". Glede kandidatov se ne bo toliko oziralo na politično barvo, ampak na sposobnost kandidatov. Zlasti se bo gledalo na to, da bodo vsi sloji meščanstva v občinskem svetu pravično zastopani. Radi omenjenega članka so napadli drja Smodlako samo klerikalni pravaši in sicer na skrajno podel način, vsled česar je skupno delo ž njimi popolnoma izključeno.
Splošni pregled.
Bančna predloga je bila v ogrski zbornici konečno v tretjem čitanju sprejeta. Debata je torej trajala skoraj dva meseca. Khuen Hedervary je torej zmagal. Sedaj je vprašanje, kaj zmore naša vlada. Pedloga bi morala biti do konca l. 1910. že obravnana, pa se še začelo ni. Med tem se je celo v ministrstvu zgodila izprememba. Tako bo med mnoge predloge, ki jih bo imela zbornica, v pomladi prišla tudi la, ki bo zahtevala zase največ časa in razvnela mnogo boja.
Vprašanje holmske gubernije je prišlo zopet na vrsto. To vprašanje je eno najbolj kočljivih vprašanj v rusko-poljskem sporu in ima velik vpliv na razvoj o slovanskem gibanju sploh. Nešteto spisov je izšlo od poljske in ruske strani; od poljske strani se dokazuje, da je največja krivica proti Poljakom, ako se prideli holmska gubernija carstvu, dočim sc od ruske strani z raznimi statistikami dokazuje, da je večina naroda pravoslavna ozir, ruska. Po planih ruske vlade ima biti del lublinske in siedliške gubernije prideljen k holmski guberniji in ta bo podrejena generalnemu guvernerju v Kijevu. Po poljskih podatkih je v tem delu skupaj 854.013 prebivalcev, 283.371 pravoslavnih, 412.922 katolikov— torej pravoslavnih 33i8°/o, katoliških 48 35%, po čemer se navadno sodi tudi na narodnost. Za poljsko šolstvo ruska vlada slabo skrbi. Ena šola pride na 90 protestantov, na 237 Židov, na 459 pravoslavnih in na 2032 katolikov. V pravoslavnih okrajih ima šolo skoraj vsaka vas — česar ni drugod po Ruskem — v poljskih okrajih pa pride ena šola na 15 vasij. Poljaki imajo eno cerkev na 5276 duš, Rusi pa na 953 duš. Tudi v gospodarskem oziru se dela velika razlika. Ruska kmečka banka je bila namenjena vsem kmetom ruskim poljskim in litovskim; toda ruski uradi kmetom ne dajo izpričevala, da spadajo k zem-ljedelskemu stanu in tako si poljski
in litovski kmetie ne morejo pomagati. Kar določi zakon to razbije uradna moč: tudi v občinah se gode velike krivice, v mešanih rusko-poljskih občinah ni pripušen k občinskemu uradu noben Poljak, tudi če ga izvoli občina. Največjo ulogo igra tudi v holmsketn vprašanju zgodovina. Zgodovina ustvarja značaj naroda. Tudi ako se ruska vlada ne ozira na število in na voljo ljudstva in bo s silo in nasiljem odtrgala del poljske zemlje od poljskega kraljestva, ne bo dosegla s tem drugega, nego se hujši odpor od strani Poljakov.
Boleslav Prus znani poljski pisatelj je zopet povzdignil svoj glas in je izpregovoril mladini. V svoji poslanici poljskemu dijaštvu govori o neprevidnem bojkotiranju varšavske univerze in o izseljevanju. V tujih mestih in na tujih šolah zapravljajo poljski dijaki denar in čas, namesto da bi študirali doma. Pri tem se odtujijo narodu in prineso le malo vednosti in zmožnosti domov. Na varšavski univerzi, ki so ji poljski študenti napovedali bojkot, je 1800—2000 študentov, med temi komaj 150 — 200 Poljakov. Ruska vlada polni to univerzo s semi-naristi, torej z ljudmi ki imajo samo nižjo srednjo šolo in ti si dele štipendije v znesku 12.589 rubljev, dočim poljski študenti stradajo po tujih univerzah.
Kitajske čete se baje koncentrirajo ob ruski meji. Tudi ljudstvo se oborožuje, kakor poročajo listi. V tem se vidi, da kitajsko-ruski spor še ni razrešen, ampak da obe vladi resno mislita na resen položaj.
Ameriški poslanik je podal me-
hikanskemu ministru notranjih zadev izjavo Tafta, da mobilizacija Združenih držav in oboroževanje v Teksasu nima nikakega sovražnega namena proti Diazu in' da ima le namen varovati red in mir.
Nadvojvoda Rainer je dal ob priliki jubileja dunajski akademiji znanosti 100 000 K, ki naj bi se naložile z namenom, da morejo pravi in dopisujoči člani akademije dalje časa biti na potovanju ali v večjem mestu, kjer množe svoje znanosti.
Mednarodni tiskovni kongres se bo vršil v Rimu od 5. do 10. maja. Otvoritev bo 4 maja in bo laški ministrski predsednik Luzzati imel glavni govor. To bo edini kongres, ki bo smel svoje zasedanje začeti na Kapitalu.
Vprašanje ruskih visokih šol.
Vesti, da ruski minister Cassa odstopi so neresnične; minister vstraja na svojih zahtevah glede visokošolskih razmer.
Japonski poslanik v Pekingu
je govoril, da mora Japonsko z vsemi silami varovati mir in celoto Kitajske.
90 letnica princa regenta Lult-polda bavarskega slave te dni z velikimi svečanostmi v Monakovem. Princ regent je velik prijatelj umetnosti in je tekom svojega vladanja mnogo storil za razvoj umetnosti, katere središče je Monakovo.
Portugal. Oportskega škofa, ki se ni hotel držati vladnih določil, so spravili v internat Fernaclie, kjer bo stal pod nadzorstvom rektorja. — Organizatorja portugalskih zarotnikov Vascomella Negu so pripeljali iz Rio di Janeiro na Portugalsko, kjer so ga zaprli.
Jarc in volk
kleri-
kalci in zverine.
(Iz Gotne Vasi pri Novem mestu.)
Za časa nadomestne deželno-zborske volitve se je med drugimi klerikalnimi podrepniki posebno pehal za Jarca — ne padite vznak — tudi Volk. Jarci in volkovi si v navadnem zverinjskein življenju niso posebni prijatelji, a odkar so naši klerikalci še pod zverinjsko moralo posuroveli, sta tudi profesor Jarc in ključavničar Volk (ali Vovk) postala drug drugega pobratima. Kolike in kake časti je vreden Jarc, to že veste v Ljubljani, glede Volka pa izveste sedaj, katere vrste zverina je to.
Volk je v naši vasi ključavničar, ima pomočnike in vajence. Vajenci se pri temu katoliškemu mojstru čisto katoliško vzgajajo in sicer tako:
Mojster hujska svoje pomočnike zoper vajence. Pomočniki vtakujejo fantom glave v škafe napolnjene z vodo, tako, da so reveži v nevarnosti, da se zaduše, potem jih privezane obešajo za kljuke in ko jih zopet odvežejo, začno udrihati po njih z vsem kar jim pride v roke.
Ako se kateri po katoliških pomočnikih tako živalsko trpinčeni vajenec pritoži pri katoliškem mojstru Volku, ga katoliški mož najpreje nahruli z nesramnimi besedami:	ti
prokleti k... hudičev, boš šel delat. Ko je vajenca na tak način spodil nazaj v delavnico, pride še sam za njim, ter pomočnikom ukaže: Le udrite hudiča, da bo crknil.
To zverinjsko postopanje je prišlo na dan, ko sta dva na tak način trpin Čena vajenca ubežala domov. Ker pa njuni stariši niso mogli vrjeti, da se v današnjih dneh še najde tak mojster iz dobe katoliške inkvizicije, je šel oče enega prizadetih dečkov z obema ubeglima vajencema do Volkove delavnice. Počakal je zunaj ter pustil oba dečka sama notri. Komaj pa sta fanta prestopila prag delavnice, je že začelo po njinia padati od vseh strani. Tedaj pa stopi dotični oče v delavnico ter poreče: Zdaj sem bil sam priča, kako Vi klerikalni oblastneži pre-tepavate vajence. Eden pomočnik ga zavrne, češ, ne stoji nikjer zapisano, da bi se ne smelo prete-pavati »lerfante" (vajence).
Dotični oče je celo zadevo ovadil oblastim, od katerih pričakujemo, da bodo Jarčevemu Volku in njegovim »sotrudnikom" brez ozira na Jarca, za tako surovo trpinčenje pokazale zobe, kakor jih določa postava za take jarčje-volčje katoliške može.
LISTEK.
MICHEL ZEVACO:
Most vzdihljajev.
Roman iz starih Benetck.
Nov krik, a bolj zadušen^ jima je udaril na uho.
— To je tam nekje ^pri Črni jami, je dejal Skalabrino.
— Hajdiva torej v Črno jamo!
— Pa konja ?
— Naj naju počakata tukaj, je dejal Roland. Pokaži mi pot.
Skalabrino je hitel naprej, a Roland za njim. Plezala sta po
stezi, ki se je vzpenjala med nagrmadenimi skalami in med raznovrstnim divjim grmovjem.
In zopet se je oglasil krik, to pot še bližji kakor prej.
Po petih minutah naglega korakanja se je Skalabrino ustavil, namignil Rolandu, naj molči ter rahlo odgrnil neki grm, za katerim se je kakor izza zastora prikazal čuden prizor, ki se je raz-igraval v varnem okrilju te puščave.
Roland je z naglim pogledom premotril ta prizor.
Na levi pod seboj je zagledal temni vhod votline, ki je bila po vsem videzu tista Črna jarria, o kateri je govoril Skalabrino. Na desni so se skale mahoma končavale s črto. onostran kateri je moral biti prepad — brezdno, po katerem je rohnela reka. Med jamo in med prepadom je bila nekaka ploščad, ki je imela jedva svojih trideset čevljev v premeru. Zoževala se je ter se končavala v stezi, po kateri sta naša znanca dospela na ta kraj.
Ob vhodu v jamo je bil neki moški privezan k štoru stare jelke, ki je rastla iz skalnate razpoke. Pred njim je sedel drug človek, in zdelo se je, kakor da nadaljuje že prej pričeto izpraševanje. Za tem izpraševalcem je stalo kakih dvanajst možakov, krepkih in oboroženih do zob.
Roland se je stresel, ko je zagledal privezanega moža.
Skalalabrino pa je stisnil svoje strašne pesti, ko je videl tistega, ki ga je izpraševal. Prvi je spoznal gobezdalo, ki mu je v Mestre prodalo konja; drugi pa je spoznal svojega sovražnika Sandriga.
In Sandrigo je govoril;
— Poglejte, gospod Aretino, življenje človeka, kakršen ste vi, je vendar vredno svojih tritisoč cekinov; ni vrag! To je skoraj zastonj!
Jetnik, ki je bil ves bled in tako preplašen, da so se mu tresla kolena, je izustil enega izmed tistih jekov, ki so vodili Rolanda in Skalabrina do votline.
— Gospod bandit, je dejal, šklepetaje z zobmi, kje hočete, da naj vzamem teh tritisoč cekinov? . . . Izgubljen sem! Mrtev človek sem! ...
— Gospod pesnik, je dejal bandit porogljivo, v jami je miza, in na tej mizi je tinta, papir in pesesa. Pisali boste — v prozi ali v verzih, kakor vas je volja.
Splošen krohot je pozdravil to duhovito opazko.
— Molčite! je kriknil Sandrigo. Vi, gospod Aretino, boste torej pisali. V Benetkah imate prijatelje. Preveč radi vas imajo, da bi vas pustili v zadregi; in vrhu tega — pomislite, koliko bi izgubila Italija, če bi morali vi umreti, ker nimate tritisoč zlatnikov!
Krik groze se je izvil jetniku.
— Torej, je nadaljeval Sandrigo neomajno, vi napišete pismo. Eden izmed gospodov, ki jih vidite tukaj, ga odnese na njegov naslov. Pot do Benetk traja dva dni, nazaj enako, torej skupaj štiri. Bodimo milostljivi in dodajmo še štiri, da bodo imeli	vaši	prijatelji časa, nabrati	denar. To je vsega skupaj osem
dni.	Zdaj	je ura	devet zvečer,	in petek	je danes. Ako v petek
ob devetih zvečer tistih 3000 zlatnikov ne bo v mojih rokah, mi bo v največje obžalovanje in v posebno čast, da vas bom moral lastnoročno zaklati.
— Po meni	je! je ponovil	jetnik z	zamirajočim glasom.
Tisti	hip pa	se je grmovje,	ki je	tvorilo nekako naravno
živo mejo okrog ploščadi, šiloma razgrnilo, in prikazal se je Roland.
Z enim samim skokom je stal pred Sandrigom.
Obenem pa je planil tudi Skalabrino pred razbojnike in zakričal:
— Torej se zabavate tu brez mene! . . . Zdi se, da me niste več pričakovali!
— Skalabrino! Skalabrino 1 so vzklikali osupli razbojniki.
Ko je Sandrigo zagledal Rolanda, je skočil pokoncu in potegnil bodalo. Ko pa so tovariši jeli radostno klicati ime Skalabrinovo se je obrnil ter hotel z divjim krohotom planiti na velikana. Toda zmanjkalo mu je časa. Obstal je in zatulil od bolečine: Roland je bil planil nadenj ter mu začel treti obedve zapestji s svojimi železnimi rokami. Sandrigo je izpustil bodalo, zvijal se nekaj hipov ter se zrušil na kolena. Razbojniki, ki so izprva veselo klicali, ko so spoznali Skalabrina, so se že zganili, da bi obkolili Rolanda.
— Pustite ga! je zarjul Skalabrino. Prvega izmed vas, ki se zgane proti njemu, zalučam na dno Piave!
Skalabrino si je bliskoma zavihal rokave in pokazal svoje ogromne roke, podobne železnim vzvodom, na koncu katerih sta bili nataknjeni težki kladvi njegovih pesti. Razbojniki so se oplašeni umaknili nazaj. Nemara tudi niso čutili nikakega posebnega prijateljstva do Sandriga. In morda jih je vrhutega pogled na poglavarja, ki se je zvijal pred Rolandovimi nogami in kričal od bolečine, navdajal z nenadnim občudovanjem do tega neznanca, ki je kar v prvem trenotku	ukrotil	tega strašnega
Sandriga.
Ves ta prizor pa je trajal samo nekaj sekund.
Peter Aretino, ki je bil še vedno privezan, in razbojniki, na ktere je pazil Skalabrino, so s strmenjem gledali tega silnega novodošelca, ki se je sam	Sandrigo zvijal pred	njim
na tleh.
Prizor sile, dejstvujoče, brez preseneča vsakega človeka. Če bi Sandrigom razvijal viden napor, in	to v	silovitih	kretnjah,	bi ga
bili razbojniki napadli vzlic grozi, s katero jih je navdajala navzočnost njihovega bivšega poglavarja. Ta Roland pa, ki je premagal in ukrotil strašnega razbojnika s smehljajem na obrazu, elegantno, kakor da bi bil zaplesal z njim, se je zdel tem surovim naturam povsem nenavadno bitje.
In ko je naposled prijel Sandriga za vrat, vlekel ga na rob prepada ter ga obesil na koncu svoje roke nad brezdno, je mrmranje strmečega občudovanja pričalo, da so razbojniki ukročeni.
Skalabrino jih je dobro poznal; in odslej je nehal tolikanj paziti nanje.
(Dalje.)
najmanjše vidne surovosti, bil Roland v svoji borbi s
Sodba katoliškega moža o klerikalnem gospodarstvu.
IX.
Nadaljevanje revizije blagajne.
Zelo dvomljive se mi zde tudi postavke o užitnini in voznini. Poslovodja vodi o teh izdatkih posebno knjižico, ki je ne pus t i od nikogar kontrolirati. On sam vpisuje v njo menda kadar, kar in kakor se mu izljubi.
Dostikrat tudi ne ve, kaj ima od užitninskega urada terjati nazaj za blago, ki se pozneje proda kot transit izven Ljubljane. Na to ga mora spomniti še le užitninski urad, namesto, da bi zvezin poslovodja sam kontroliral kaj ima od urada zahtevati za transit. Postavke o izdatkih za užitnino bi morale biti opremljene tudi z bolet-nimi potrdili. Tudi ta potrdila ne vidijo drugega kontrolorja, nego zopet poslovodjo samega. Po preteku 6 mesecev najdem o teh izdatkih pavšalno vknjiženo postavko blizu 2000 K. Ta vsota je lahko opravičena, lahko pa tudi ni. To bi se dalo dognati šele po boletah, voznih listih, inventarjev in prodajni knjigi. Pogledati bi se moralo, ali je dotično blago sploh prišlo na naslov Zveze, ali in kam se je razposlalo, oziroma ali se nahaja še v zalogi pri Mlekarski Zvezi.
Še bolj dvomljivi pa se mi zde izdatki za potovalne dijete bivšemu načelniku Kumpu in poslovodji Suši-nu. Tu se ena vožnja v Trst računa krat ko malo po 100 do 120 K. Saprament so to drage vožnje! Posebno za en dan se peljati v Trst po takih »briljantnih" kupčijah, kot jih je Zveza sklepala v Trstu, je tak račun za sicer priprostega poslovodjo malo bolj knežji račun. Tudi ti izdatki so brez potrdila seveda.
Ker sem že pri bivšem načelniku Kumpu, me še ena postavka prav hudo zabode v oči. Namreč njegova plača. Mesto načelnika pri takih podjetjih je navadno častno mesto brez vsake plače. Povrnejo se le gotovi izdatki in kar se tega tiče, bivši c. in kr. stotnik ni bil ravno preskromen, to smo že videli pri dijetah za vožnjo v Trst. Tudi je Kump pri nastopu mesta nač^lništva izjavil, da ne sprejme nobene plače. Mož pa se je ob slovesu iz Zveze vendarle premislil, ter si je dal kratkim potom nakazati znesek nič-manj visok kot 2400 K. In Zveza mu jih je tudi izplačala.
Pri postavki za napravo škatljic za surovo maslo sva se s poslovodjo malo udarila. Ne da bi bil koga vprašal, je pustil napraviti za izvoz surovega masla jako drage škatljice, v katerih je mislil to blago razpečavati noter v Afriko vbogim zamorčkom. Torej še to malo kar imamo, razpošiljati zamorcem, mi belokožci v Ljubljani pa si moramo zopet iz tujine naročati za dragi denar maslo od drugod in sicer maslo včasi jako dvomljive ponarejene kvalitete. Tak blag namen zasleduje naša Mlekarska Zveza v Ljubljani! No, k sreči so bili zamorčki v Afriki bolj pametni, kot poslovodja naše Zveze v Ljubljani. Pošiljatve masla v takih škatljicah se niso obnesle. Ta denar je torej zopet po nepotrebnem skozi okno vržen denar.
Ko sem po tem načinu in uspehu pregledal vse postavke na strani izdatkov, se mi je čudno zazdelo, da zadruge po deželi, zlasti one ki po* šiljajo Zvezi sir v razprodajo, dobivajo tako neznatne vsote izplačane. Na konto v knjigi posameznih zadrug sem našel, da bi imela ta in ona zadruga dobiti po 4000—7000 K za prodani sir. V blagajniški knjigi pa najdem raztrgane zneske po 500—1000 K. Kar v srce so se mi zasmilili ti ubogi za-drugarji, posebno oni v Št. Vidu pri Zatični in na sv. Gori. Deset odstotkov provizije si Zveza, kot sem že omenil, itak brez dovoljenja in vednosti zadrug odtrga od prodanega zneska, zdaj pa še taka beraška izplačila namesto, da se jim cela vsota izplača. Zakaj to delate g. poslovodja, ga trdo vprašam ? In kaj mi mož odgovori? _____________
DNEVNE VESTI.
Sijajen shod pri Franclju na Tržaški cesti se je vršil včeraj popoldne. Za »Politično in prosvetno društvo za dvorski okraj" je otvoril shod društveni predsednik g. Ri b -nikar. Kot prvi govornik je razpravljal g. K o r e n e o klerikalizmu in njegovi škofovi politiki. Navajal je kako so klerikalci z raznimi novimi zakoni obremenili ljubljanske davkoplačevalce in kako uganjajo tako politiko, da mora biti draginja od dne do dne večja. Iz srca vseh je govoril g. B i z j a k , ki je na drastičnih vzgledih pojasnjeval škodljivost klerikalne politike. Deželni odbornik g. dr.
Tavčar burno pozdravljen je omenjal, da so klerikalci z novo volilno reformo najbolj osleparili delavstvo,, ker so v HI. razredu delavstvu obesili na vrat še vse vohlce I. in 11. razreda in one davkoplačevalce, ki plača;o manj kot 30 K osebne dohodnine. Neverjetno bi se mu zdelo, da bi le en delavec mogel voliti take sovražnike delavcev. V nadaljnem govoru poudarja poslanec dr. Tavčar, da so prihodnje občinske volitve gospodarski boj. Volilci imajo odločiti jeli naj Ljubljana molči, ko jo bodo klerikalci izžemali. Končno je še društveni predsednik g. Ribnikar pozival navzoče, da naj se zanimajo za politično vprašanje in da naj gredo vsi v boj zoper klerikalce. Shod je bil tako dobro obiskan, da so morali zborovalci stati. Špijo-nirat je prišel na shod zloglasni klerikalni ogleduh Antončič, katerega so po shodu zborovalci radi nesramnega vedenja vrgli na cesto.
Javen shod na Turjaškem trgu. Včeraj dopoldne se je vršil v restav-racijsKih prostorih pri »Minki" na Turjaškem trgu shod, ki ga je sklicalo »Politično in izobraževalno društvo za dvorski okraj". Po nagovoru društvenega predsednika g. Ribnikarja je poročal urednik Rasto Pustoslem-šek o politiki naših klerikalcev. Aneksija Bosne in Hercegovine je stala 10.000 milijonov, ali eno milijardo kron, kar vse čutimo v obstoječi dra ginji. 320 milijonov kron novih izdatkov je voditelj ljudske stranke dr. Šušteršič dejal, da je še premalo za mornarico. Klerikalci delajo kravje kupčije z vlado na vseh koncih in krajih. Burno pritrjevanje je sledilo govornikovim izvajanjem, na kar je predsednik po kratkem zaključku sklenil vrlo uspeli shod.
Kako delajo klerikalci z reveži ? V hotelu »Union1* je imel od papeža skrajno odlikovani, znani klerikalec Kobi uslužbenca, ki mu je vsak dan z velikim trudom strgal z njegovih hlač in čevljev hribovsko blato. Vestno in zvesto kot najboljši sluga je skrbel uslužbenec tudi za vso drugo postrežbo odličnega najemnika hotela „Union". Nadejal se je od tako visokega gospoda veliko, primerno povračilo. Končno mu je za več mesečen trud vrgel Kobi 7 kron dočim je hotelski uslužbenec pričakoval, da bo dobil od Kobija vsaj toliko kot bi dobil od najbolj umazanega hotelskega gosta, to je okoli 60 K- Kobija sedaj uslužbenec toži za »napitnino". Klerikalci so v denarnih stvareh vedno in povsod umazani. O krščanski ljubezni govore le na shodih, v dejanjih pa le izkoriščajo revno in delavsko ljudstvo, Kobi si je pustil od uslužbencev v »Unionu" streči kot kak baron, napitnino pa je dal tako kot jo da kak cigan pri »Tišlerju".
Poglejte, kaj je z bilanco v »Mlekarski Zvezi"! »Slovenec" kakor znano, očita, da je bila bilanca pri »Glavni" falzificirana, ker je izkazala neiztirljive dolgove med aktivi in da je bil že vsled tega polom neizogiben. V koliko je to očitanje opravičeno, to se bode še izkazalo. »Slovenec" pa je s tem očitkom vzbudil pozornost pri podjetjih v lastni klerikalni stranki. Naš zaupnik v tej stranki nam poroča, da pri klerikalnih podjetjih sploh tako delajo. Posebno pa nas opozarja na »Mlekarsko Zvezo", kjer se leto za letom štejejo vsi taki absolutno neizterljivi dolgovi med a k ti v a, vsled česar je sploh nemogoče biti o dejanskem položaju tega podjetja, na jasnem. Ker se taki dolgovi, o katerih »Zveza" dobro ve, da so zanjo za večno izgubljeni, kljub temu vpisujejo ter v bilanci izkazujejo kot dobiček, bi bilo v izogib novega poloma nujno priporočati, da se javna nadzorstvena oblast čim preje prepriča, če niso morda tudi pri »Mlekarski zvezi" bilance zadnjih let, kot »Slovenec" pravi: falzlflcirane.
Kaj se bo letos v Ljubljani zidalo? Ob vogalu Zarnikove ulice so pričeli s kopanjem tal za zgradbo vile gospe Elze Prelovškove, na stavbišču starega voj. preskrbovališča z zgradbo Josip Mayerjeve trinadstropne hiše (ob Franca Jožefa cesti), prihodnje dni pav se prično zidarska dela pri stavbi Žige Wutscherja v Prešernovi ulici. V Stritarjevi ulici se adaptirajo v hiši »Kreditne banke" prostori za bančne svrhe.
V Gruberjevem prekopu se je delo pričelo v celi strugi. Delavcev je malo, dela obilo, vreme najugodnejše, ki more sploh biti. Hudomušni ljudje pravijo, da bo osuševanje končano ravno ob desetletnici, ko se je pričelo.
Dva huda korarska kompe-tenta sta zdaj v boju za dr. Karli-novo mesto. Kakor znano, se naša duhovščina briga v prvi vrsti le za »dobro faro" pa za »masten kanoni-kat". Le denar, to je pri teh rimskih hlapcih prvo. Zdaj si stojita za dr. Karlinov kanonikat nasproti trebuhasti škofje loški fajmošter Avguštin Šinkovec, znani bojni petelin iz Missije-vih časov, pa šenklavški vikar in tajnik »Katoliške tisk. društva", Luka
j Smolnika?. Radovedni smo., kdo bo do tega — korita prišef,
Ljubimska tragedija pred sodiščem* Včeraj dopoidne se je pred ljubljanskim okrajnim sodiščem obravnavala razbarljiva in za naše soci-jalne razmere jako žalostna ljubimska razprava. Fani D., 23 lei stara, pristojna v Mirno peč na Dolenjskem, po poklicu kuharica, je imeia ljubim-sko razmerje z nekim ljubljanskim gospodom Ferd. J. Lepo, čvrsto dekle je postalo noseče. Ljubimec pa ugovarja ter trdi, da je nosečnosti kriv neki oženjen A. B. iz Sv. Florijana ulice. Ljubimec je svojega dekleta zanemarjal ter je bil večkrat videti v družbi neke omožene ženske I. K. v Jenkovi ulici. Naravno, da je zapuščena ljubimka, ki je vsled nesrečnega razmerja morala zapustiti službo, postala ljubosumna na ono ženo. Pred kratkim je izvedela, da se nahaja njen nezvesti ljubček v družbi one omožene žene. Bilo je okoli polu 11. ure ponoči, ko je šla vsa razburjena pred stanovanje dotične žene, tam začela vpiti: Ne boš ga imela k . . . . ne. K . . • • pusti k..............ja ven. Ča-
kam do belega dne, da pride ven. — Sram te bodi, da nimaš svojega moža zadosti. — Saj ti je že vse tvoje suhe kosti zbil notri itd. Da je te in še hujše žalitve zagrešila, trdi obtožba obeh prizadetih. Toženka pa večino zanika, prizna pa, da je mogoče, da je v svoji razburjenosti nekaj rekla. Konec je bil tistemu nastopu ta, da je bila reva nazadnje še tepena in da se bodeta morala v tem zagovarjati oni ljubimec ter kakor trdi, krivično užaljena omožena žena. To pot pa je bila toženka radi žaljenja časti obsojena na 4 dni zapora. Po obsodbi je sledil že v razpravni sobi, še bolj pa potem zunaj drugi akt skrajnega razburjenja. Obsojeno dekle je hotelo v svojem obupu in jezi iskati zdravila v — Ljubljanici. Našemu poročevalcu in dvema pred sodišče došlima znankama obsojenke se je posrečilo razburjeno dekle v toliko pomiriti, da se je pustila odpeljati proti domu.
Kaj je s sejmi v Ljubljani? Nekaj nezaslišanega uganja baron Schwarz z Ljubljano. Kar za več mesecev je vlada čisto protipostavno ustavila ljubljanske sejme. Že sredi januarja je bil zadnji slučaj kužne bolezni pri govedi na gobcu in parkljih, že zdavnaj so se izvršila vsa desinfekcijska opravila, že zdavnaj je potekel postavni rok po razkuženju in že zdavnaj bi se morali odpreti v smislu § 32 zakona o kužnih boleznih pri živini. V smislu zakona so dovoljeni konjski sejmi, četudi divja v kakšnem kraju slinavka. V Ljubljani je vlada kratkomalo prepovedala vse živinske sejme. Sedaj jih pa sploh nič več ne odpre. Da bi bil župan Hribar na magistratu, bi bilo tako postopanje čisto nemogoče. Odločnemu protestu bi se morala vlada vdati in zopet dovoliti sejme, ker ni postavnih zadržkov. Klerikalci sedaj komandirajo Schvvarza, Schwarz Lischana in tako smo Ljubljančani na tem, da trpimo vsled klerikalno - vladnih mahinacij. Trgovci, obrtniki tako gostilničarji kot mesarji so neznansko oškodovani. Trpimo pa tudi konsumenti, ker ni v mesto živine in vsled tega raste draginja mesa. Tudi živinorejci v mestu in oni, ki rabijo živino za delo, odločno zahtevajo, da se sejmi zopet upeljejo, Včeraj teden so naši ljudje na javnsm shoda zahtevali, da se zadeva končno vendarle uredi, sedaj mi zadnjič poživljamo vlado, da ustreže zakonu in nemudoma zopet dovoli sejme v Ljubljani!
Kako klerikalci gospodarijo z zadružnim denarjem, se lahko prepričate, če čitate današnji članek: Sodbe katoliškega moža o klerikalnem gospodarstvu.
Svetovna razstava v Turinu in Rimu se otvori s 1. aprilom t. 1. Tu-rinska razstava tvori delo in industrijo in so zastopane vse države sveta, na velikanskem prostoru, ki obsega 1 milijon dvestotisoč kvadratnih metrov, na katerih so postavile svetovne države svoje velikanske paviljone. Posebno se odlikuje frankoska, angleška, belgijska in nemška država. Tudi Amerika, Brazilija, Argentinija in Urugai so zastopane. Poleg industrije in dela tvori razstava tudi arhitekturo in modo. Vozne cene so od laške meje naprej znižane in stane vožnja od Kormina do Turina II. razred 21 lir, III. razred 1355 lir. Vožnja iz Kormina do Rima stane II. razred 25 lir, III. razred 16 lir. Natančni prospekti o Turinski in Rimski razstavi se dobe v deželni zvezi za tujski promet Tourist-Office, Miklošičeva ulica 6.
Čigav je Kreutzbergerjev mlin pri Domžalah? Pred dvema letoma je Kreutzberger prodal svoj mlin pri Domžalah. Pravi kupec pa je zavit v črno meglo. Eni pravijo, da ga je kupila »Zadružna Zveza", drugi zopet da ga je kupil njen drugi ravnatelj Rašica. Če ga je kupila Zveza, zakaj si ne upa s polnim imenom na dan — če pa je pravi kupec Rašica, odkod je dobil ta denar, kako si je to pojasniti, da je on od Zveze plačani ravnatelj
skoro več v mlrau>v Domžalah,, kotsa: svojem mestu v Ljubljani ?/ Ali je-Zveza za to nastavila kaplana! Travna z mastno plačo 6000 K, da nadomestaje Rašico, kadar se ta nahaja v mlinu, in ne more opravljati službe v Ljubljani, za katero je tudi dobro plačan? Mlin ja z dragimi stroji; opremljea, kdo vse to plača? Pa. ne da bi iz slovenskega vseučiliškega! fonda davkoplačevalci iz cele dežele hoteli podpirati take meglene mlinske kupčije, kii jih sklepa Zadružna Zveza ter njen ravnatelj? Klerikalna gospoda, dajte nara meglo te kupčije po stavljenih vam vprašanjih vsaj nekoliko pojasniti L
Domače umetno delo. V izložbenem oknu Mathianove trgovine so razstavljena ročna deta v narodnem slogu Šlovenct smo na tem polju zelo zaostali, nasprotno pa so Hrvatje pridobili z ročnim delom ugled pri Nemcih, kar je razvidno iz tega, da prinašajo nemški modni listi slike hrvaških vezenin kot nekaj najmodernejšega. Tu vidimo, da si je hrvaško ročno delo priborilo svetovni trg. Kaj, bi ne bilo mogoče, da bi se zbudili tudi mi Slovenci in bi pokazali svoja dela, ki se nahajajo med slovenskim narodom ? Prvi poskus je storjen. Občinstvo si lahko ogleda pri Mathianu točna dela z domačo ornamentiko in tehniko. Vsi okraski omenjenih del so nabrani po narodu belokranjskem. Na vsak način ni to še nič dovršenega. Vse je še otrok v povoju. Potreba bi bilo še mnogo negovanja, da bi se razvil do zaželenega cilja. Ena sama oseba ne more doseči eija, ako bi se pa z druženimi močmi zainteresovali za stvar, bi dosegli tudi mi Slovenci to, kar so dosegli Hrvatje.
Ljubljanske dame in gospodične, ki so obljubile svoje sodelovanje pri dobrodelni prireditvi za »Domovino" dne 1. aprila t. 1., kakor tudi vse one, ki še hočejo stopiti v ta krog, se prosijo, da se sigurno udeleže sestanka v torek, dne 1 4. t. m. o b peti uri popoldne v »Narodni kavarni". Z ozirom na dejstvo, da je do prireditve le še malo časa, prosimo polnoštevilne udeležbe.
Jupe-culotte na našem odru. Gdč. Šetrilova nas je iznenadila pri sobotni premijeri z najnovejšo žensko modo, s hlačnim krilom zmerne oblike. Ta atentat na staro, konservativno modo se je izvršil brez časnikarske reklame in brez protestov od strani publike. Gdč. Šetrilova je dokazala, da stopa vzporedno z duhom modernega časa; želimo, da bi v tem pogledu ne ostala osamljena! Dame, ki izgledajo v jupe-culotte tako pikantno kakor gdč. Šetrilova, naj bi jo na vsak način posnemale!
Slovensko deželno gledališče. Jutri, v torek se uprizori prvič v sezoni Hervejeva opereta »Mam’zell Nitouche" z gdč. Thalerjevo v naslovni ulogi. V drugem aktu se proizvaja kot vložka operni koncert, pri katerem sodelujejo operni člani gdč. Nadasova, gdč. Šmidova, gdč. Peršlova in g. Peršl. Odč. Nadasova poje arijo izPietro Mascagnijeve»Cavallerije" gdč. šmidova kavatino iz Rossinijevega »Seviljskega brivca", gdč. Perš-loviiz SaintSaensove opere »Samson in Da lil a" in g. Peršl veliko arijo Reneja iz G. Verdijevega »Plesa v maskah".
Slovensko deželno gledališče. Zaradi pomanjkanja prostora mora podlistek o gledališču izostati do jutri.
Odborova seja »Matice Slovenske" se vrši danes, dne 13. marca ob 6. zvečer.
»Slovenska filharmonija" in „Grazer Tagblatt". Pod naslovom »Slovenischer Kunstschwin-del" je prinesel ta graški list v svoji prilogi »Deutsche Stimmen aus Krain" vest, da se je s pokroviteljstvom ljubljanskega občinskega sveta ustanovila »eine mindervvertige Wirtshauskapelle" z imenom Slovenska filharmonija; to ime si je izbrala samo v ta namen, da bi živela na stroške staroslavnega filharmoničnega društva v Ljubljani. Na to navaja ta predstavitelj nemške kulture, da je Slovenska filharmonija z imenom »Philharmonisches Orkester aus Lai-bach" sodelovala pri koncertu kopališkega orkestra v Opatiji, da je s tem naslovom hotela kriti svojo »Minder-wertigkeit" pa seveda na račun nemškega filharmoničnega društva v Ljubljani. Znani dopisnik na to psuje Slovensko filharmonijo z besedami »grober Schvvindel", »Dieb-stahl", »freche Gaunerei". Na ta izbruh je odbor Slovenske filharmonije graškemu listu poslal popravek te-le vsebine: Ni res, da se je z znatno podporo ljubljanskega občinskega sveta ustanovila manj vredna gostilniška godba z imenom Slovenska filharmonija. Res je, da je ta orkester popolen in obstoječ iz polnovrednih godbenikov, ki vsi pripadajo avstro-ogrski zvezi godbenikov. Ni res, da za ustanovitev godbe ni bilo potrebe. Res je, da je orkester zaposlen v slovenski operi in pri serijoznih prireditvah ljubljanskih slovenskih glasbenih društev. Ni res, da Slovenska filharmonija zlorablja svoje ime na
siiroške filharmoničnega društva. Res. je da nastopa orkester vadno le t naslovom »Slovenska f.lharmonija". Ni res, da je Slovenska filharmonija pri' koncertu kopališke godbe v Opatiji z naslovom. »Philharmonisches Orkester aus Laibach" občinstvo nameravala; spraviti v zmoti). Res je, da je kopališka gidba v Opatiji naprosila Slovensko filharmonijo, da ji z 22 godci: priskoči na pomoč za dobrodelni konceri ki s? je vršil dne 18. prosinca 1.1. v korist Badenskema »Musik-heimuf in ča sta Slovenska filharmonija in vodstvo slovenskega gledališča: v Ljabljani vpričo dobrodelnemu namenu dala. godbo za dva dni b r e z ~ plačno na razpolago; da Slovenska filharmonija s tem koncertom ni imela niš opraviti, tudi ne glede načina objave koncerta na lepakih. Ni res, da to »grober Schwindel\. res je, da Slovenska filharmonija nastopa vedno le kot Sioveaska filharmonija, da niti noče kake zamenjave s filharmoničnim društvom v Ljubljani, ker je to že zategadelj nemogoče, ker filharmonično društvo sploh nima svojega orkestra in se pri sva j; ih prireditvah poslužuje le vojaške godbe pešpolka štev. 2 7. Ta v mirnem in dostojnem ionu pisani popravek »Deutsche Stimmen" — niso sprejele, pač pa so vzlic popravku še enkrat dolžile filharmonijo — sleparstva. Odbor Slovenske filharmonije bi bil lahko tožil tega zastopnika nemške kulture, toda v Gradcu izkati — pravice?! Primerjajmo pisavo tega časopisa samo s soglasno in enodušno hvalečimi ocenami vseh ljubljanskih dnevnikov o koncertu Slovenske filharmonije, ki je bil zadnjo nedeljo. Slovenska Ljubljana naj da sama odgovor na take nesramnosti, da podpre to velevažno institucijo v slovenskem kulturnem razvoju z vsemi silami!
Akadernično tehnično društvo »Tabor" si je za letni tečaj 1911 izvolilo sledeči odbor: cand. teh. Fr. Fischer, predsednik; stud. iur. Zv. Pernat, podpredsednik; stud. iur. Ig. Grandovec, tajnik; stud. phil. Gr. Č rem ošn i k , blagajnik; cand. phil. Kare[ Kranjc, knjižničar; cand. geod. K. Škrk, gospodar; stud. iur. Julij Bučar, namestnik; cand. iur. Al. Trstenjak, cand. chem. VI* Frankovič, cand. med. R. Scho-ber, pregledniki.
Ribniškega Sokola izredni občni zbor se vrši dne 19. marca 1911. ob 3. popoldne v Sokolovi telovadnici pri »Cenetu". Na dnevnem redu je volitev načelnika.
Za Ciril Metodov obrambni skiad sta se priglasili: Podružnica sv. Cirila in Metoda na Raki in Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Cerknici (plačala 200 K).
Društvo slovenskih trgovskih sotrudnikov za Kranjsko s sedežem v Ljubljani naznanja svojim članom, da se vrši IV. redni občni zbor dne 28. t. m. ob polu 9. zvečer v salonu hotela »Ilirija".
Izkaz posredovaleice slovenskega trgovskega društva »Merkur" v Ljubljani. Sprejme se: 1 knjigovodja, 1 korespondent, 1 kontorist, 2 potnika, 2 skladiščnika, 4 pomočniki mešane stroke, \ pomočnik manufak-turne stroke, 2 pomočnika modne in galanterijske stroke, 1 kontoristinja, 10 prodajalk, 7 učencev. — Službe išče: 2 knjigovodja, 2 korespondenta,
3 kontoristi, 4 poslovodje, 3 potniKi.
4 skladiščniki, 26 pomočnikov mešane stroke, 10 pomočnikov železninske stroke, 8 pomočnikov manufakturne stroke, 14 pomočnikov špecerijske stroke, 4 pomočniki modne in galanterijske stroke, 8 kontoristinj, 9 blagajničark. 13 prodajalk, 5 učencev, 3 učenke. Posredovalnica posluje za delodajalce in člane društva brezplačno, za druge pa proti mali odškodnini..
Razglas. Ker so se v Zalogu občine D. M. v Polju pripetili trije slučaji pasje steklosti in je en stekel pes pri Zadobrovi neznano kam izginil, se v zabrarnbo razširjanja te ljudem in živalim silno nevarne bolezni v smislu § 41 in 42 zakona z dne 6. avgusta 1909 drž. zak. št. 177 zaukazuje do preklica pasji kontu-mac za občine D. M. v Polju, Podgorica in za vse vasi in kraje občine Dobrunje, kar jih leži tostran Golovca proti navedenim občinam. Vsi psi morajo biti ali priklenjeni na verigi, ali pa morajo nositi na gobcu zanesljivo proti popadanju varen nagobčnik. Psi, ki bodo letali prosto brez nagobčnika, se bodo polovili in takoj pokončali, lastniki njihovi pa se bodo strogo kaznovali. Vsakdo ima dolžnost sumljivo obolenje psov in maček nemudoma naznaniti pristojnemu župan-stvu.	_	_
Velika avtomobilska nesreča na Dunajski cesti.
Včerajšnje krasno popoldne je izvabilo mnogo Ljubljančanov iz tesnega mestnega ozidja. Nepregledne
množice so romale predvsem na naše krasno Posavje — peš, v vozovih ali na kolesih. Med drugimi se je peljal na motociklu vojak Fajdiga. Vozil je po desni strani Dunajske ceste. Ravno pred artilerijsko vojašnico mu pride nasproti avtomobil, v katerem so sedele štiri osebe Mesto da bi se avtomobil umaknili kakor predpisuje red in kakor je tudi storil Fajdiga, na levo stran, je z a p e 1 j a 1 avtomobil na desno. In v tem trenutku je treščil avtomobil ob kaninski kamen, ga odrezal, prelomil telegrafni drog in odlomil tudi drevo. Podrl je tudi Fajdigo z njegovim m otociklom in Fajdigi pri-z a d j a 1 težke telesne poškodbe. Ubogega vojaka so odnesli v artilerijsko vojašnico, kjer mu je bila podeljena prva zdravniška pomoč Motocikel Fajdige je seveda popolnoma razbit. Pa tudi avtomobil je tako polomljen, da bo stalo popravilo mnogo truda in denarja.
Kako močan je bil sunek avtomobila, kaže to, da je enega izmed onih štirih oseb vrglo v trenutku nezgode iz avtomobila na cesto. Vendar je utrpel le lahkejše poškodbe in je mogel, podpirajoč se ob dva svoja tovariša, peš iti v mesto.
Kriv obžalovanja vredne nezgode je, kakor trdijo očividci, edinole avto mobil, ki se ni ognil motociklu na levo stran, kakor velevajo predpisi.
Podrobnosti o nezgodi prinesemo jutri.	______
Boj za vodovod v
Sp. Šiški.
Če je tudi Ljubljana v stari na-Todni pesmi le »dolga vas“, je Šiška vendale predmestje te »dolge vasi". Pa kakor v marsičem, je Šiška zlasti glede vodovoda do zadnjega časa zaostala daleč za Ljubljano. To pa je imelo in ima svoje tehtne ter netehtne, za zgodovino Šiške zanimive razloge. Za enkrat ovekovečimo le enega in la kratko pa značilno za Šiško pove tako-le:
Prejšnji g. županje bil prepričan, da se ženski svet v Šiški veliko premalo giblje. Nekoč vprašan, zakaj občina ne napravi vodovoda, je odgovoril : Z d a j se naše ženske SaJ takrat malo pregib-■	kadar morajo iti
skat vode, če pa jim n a-P r avimo vodovod, se bojim, da se šeto opusti. —
Ampak na svetu se vse izpre-minja in včasi se marsikaj hitro izpre-meni Tudi opravičene zahteve po vodovodu v Šiški se niso mogle več ■opirati na take kolikor toliko dvom-llive razloge in še te na račun brhkih ■Siškaric. Iz nam neznanih razlogov je v 1. 1909. namesto občine, napravila posebna Vodovodna zadruga že davno ***** vodovod izpeljan od glavne vodohrambe ozir. vodovoda mesta f-jubljane. Zadruga je v to podjetje •nvestirala 101.000 K- najela — ker Pri Mestni hranilnici in Kmetski posojilnici ni dobila — pri Kranjski oparkasi 65.000 K stalnega posojila z 43/„ obrestmi.
Poleg deležev, navrtalne takse, Vodarine, itd. je dobila zadruga v pokritje tudi državno in deželno podporo. Kdor noče uvaževati ali sploh ne pozna malkontentnih razmer v obeh Šišenskih občinah, mora priznati, da se je vodovodna zadruga s tem podjetnim činom ovekovečila v spominu zgodovini posebno občine Sp. Šiške. Kateri nagibi so jo pri tem činu vodili, zakaj občina sama ni že davno preje — ne glede na že zgorej omenjeni komentar prejšnjega g. župana se resno oprijela te humanitarne naprave, zakaj se je vnel in bojeval 2e izpočetka naprave vodovoda pbtom zadruge medodborni boj proti zadrugi, zakaj se je na vse kriplje delalo na t°> da občina prevzame vodovod od zadruge, to in še marsikaj so vprašanja, ki jih najrajše prepuščamo prizadetima strankama v rešitev.
Mi za sedaj le biležimo, da se je v soboto, dne 11. marca ob 7. zvečer Pričela in ob četrt na. 11. po noči končala za zgodovino Šišenskega vodovodnega vprašanja in boja velevažna občinska seja, katere glavni dnevni red je tvorila debata o prevzetju vodo-v°da od zadruge na občino. Važno, namreč za kroniko šišenske občine, je bljo pri tej seji tudi to, da so bili pri ej seji zastopani vsi trije naši slo-^enski dnevniki po svojih poročevalcih.
ravijo, da kar stari ljudje pomnijo, $?a še ni bilo pri občinski seji v l^ki in kar se to tiče nas, tudi vria-niemo.
p Ta seja pod vodstvom g. župana °gačnika je bila zelo živahna. Pri-°stvoval ji je tudi ravnatelj mestnega °dovoda g. Ciuha. (Radi pomanjkanja Prostora priobčujemo za danes le za °dovodno sporno vprašanje zanimivi in si ^ k0t usPe^ dolgotrajne seje
ftK*-Po sprejetju načrta nove pogodbe
Li kV-6 Sp' ^iška z mestno občino 0»ana je bil soglasno sprejet g.
svetovalca Ojstra sledeči predlog:
Občinski odbor naj sklene: 1. da občina prevzame vodovod od vodovodne zadruge ter da se g. županu naroči, da predloži v 14 dneh vlogi na ministerstvo za isto subvencijo, kot jo ima zadruga; 2. da se deželni odbor naprosi za potrebno odobrenje; 3. da se pogodba napravi pri notarju ter se predlaga s prošnjo vred na mestni magistrat; 4. Ta predlog postane pravo m oče n le tedaj, če ministerstvo dovoli subvencijo in če prevzetje odobri deželni odbor.
Debate so se posebno udeležili obč. svetovalci gg.: Borštner, Jančigaj, Gogola, Ojster. Kočljive točke je pojasnjeval g. ravnatelj Ciuha. V principu je torej boj izvojevan tako, da vodovod prevzame občina od vodovodne zadruge.
Katoliški duhovnik in poslanec slepar.
Znano je, s kako vnemo agitirajo klerikalci za Rafaelovo družbo, ki baje „skrbi za dušni in telesni blagor ubogih ameriških izseljencev", seveda po katoliško, to se pravi s sleparijo in goljufijo. Kakšno je „delo“ Rafaelove družbe v „korist“ izseljencem, je pokazala te dni porotna razprava v Krakovu, ki se je vršila proti ravnatelju poljske izseljeniške družbe Popelovviczu. Ta Popelowicz je namreč trdil, da je katoliški duhovnik in klerikalni poslanec Szponder, predsednik poljske Rafaelove družbe pripravil velik del izseljencev ob ves denar in sploh goljufal in sleparil kar se je dalo. Pa ne samo to: Katoliški duhovnik in celibatar Szponder je prihajal tudi k ženam izseljencev z nečednimi in nenravnimi ponudbami, kajti on je velik ljubitelj ženskega spola in se malo briga za božjo zapoved: ne želi svojega bližnjega žene.
To vse je očital Popelowicz katoliškemu duhovniku Szponderju, in ta ga je na višji ukaz moral tožiti zaradi razžaljenja časti. Porotna obravnava je trajala tri dni in je o katoliškem dnhovniku Szponderju prinesla na dan toliko sleparij in svinjarij, da je krakovska porota obtoženega Popelowicza popolnoma oprostila, izrekla torej z drugimi besedami, da je vse to, kar je Popelowicz objavil o lumparijah, goljufijah in svinjarijah katoliškega duhovnika, klerikalnega poslanca in predsednika Rafaelove družbe, gola in čista resnica:
Pri obravnavi navzoče občinstvo je Popelovviczu po izidu obravnave priredilo ovacije, Szponderja pa je z zasmehovanjem spremljalo iz dvorane.
Kakor je videti, katoliški farji niso samo pri nas na Kranjskem goljufi, sleparji, prešestniki in sviniarji, temveč tudi na Poljskem in sploh — kakor nas izkušnja uči — po celem svetu.
In ker „Jutro“ po resnici objavlja katoliška svinjarstva in sleparije zato smo mi po »Slovenčevem" mnenju »svinjarski list, ki bi se moral tiskati v svinjaku". Mi pa vprašamo: kdo spada v svinjak? Oni, ki dela svinjarije, ali oni ki te svinjarije razkriva, da se ljudje vedo varovati pred njimi? Vsak pošten človek nam bo odgovoril: v svinjak spadajo katoliški svinjarji in sleparji!
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
Aehrenthalov dopust.
Dunaj, 12. marca. Minister za zunanje zadeve, Aehrenthal je včeraj nastopil svoj dopust, ki bo trajal dva meseca. Aehrenthal je baje skoro popolnoma oglušel (!). Splošno se domneva, da bo takoj po povratku položil svojo demisijo. Njegov namestnik bo poslanik na ruskem dvoru, Berchtold, nikakor pa Pallavicini.
Kraljevič Aleksander — generalni Inšpektor.
Belgrad, 12. marca. Uradni list prinaša kraljev ukaz, s katerim se ustanavlja generalui inšpektorat za srbsko armado. Generalnim inšpektorjem je imenovan prestolonaslednik Aleksander, ki je obenem imenovan stotnikom II. razreda. Prideljena sta mu general Putnik in 2 adjutanta. Listi z veseljem pozdravljajo ustanovitev generalnega inšpektorata, ker na ta način so popolnoma izključeni vsaki politični vplivi na armado. Listi tudi naglašajo, da bi bila enaka ustanovitev zelo važna tudi za Črnogoro, ker bi obe vojski lahko potem v slučaju vojne enotno nastopali. SISH9
12 23
Zanesljiv raznašalec
„ Jutra64
za Trnovo in Vič se takoj sprejme.
A, feldstein
priporoča svojo
galanterijsko knjigoveznico
na Radeckega cesti štev. 12.
Kapajte	„JUTRO!“
Mali oglasi.
Beseda 5 vfn. — Za one, ki iščejo službe, 4 vin. — Najmanjši znesek 50 vin. — Pismenim vprašanjem je priložiti znamko 20 vin. — Pri malih oglasih ni nič popusta in se plačujejo vnaprej; zunanji inserenti v zzamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. ur: zvečer.
500 k?-'l od K 2 80 naprej v najmodernejših barvah. O. Bernatovič, Mestni trg št. 5.
139/10-1
Več dobro olir-tnjeneg* pohištva se pod
ugodno ceno proda. Resljeva cesta štev. 27, I. nad., levo.	158/2—1
Dumsko kolo dobro ohranjeno se proda. Poizve se v trgovini pri .Solncu* 152/3—1
Postranski zaslužek za popoldan išče soliden penzijonist Ponudbe pod .Zaslužek* na inseratni oddelek „Jutra".	153/2—1.
1. Želite il dobro obedovati, še bolje večerjati J piti najboljša vina ,,Brtoni“? Izvolite posetiti italijansko kuhinjo „Pri Maliču”!
2. Edini ,.Frittoiliio“ v Ljubljani raznih rib Jadranskega morja; dobe se vsak dan sveže „Pri Maliču*.
3. V italijanski kuhinji se dobe razne ribe, kkkor n. pr. „Sgombri“, .Barboni", „Cie-voli“, .Scampir*, .Sardoni*, »Orade*, .Gran-rievoli", morski raki itd.	164/1 = 1
Rnbljen f togrnfi<H>i apnrut se kupi. Ponudbe pod .Aparat 50“ na inseratni oddelek „Jutra“.	163 1—1
Singerjev šivalni stroj (cilinder) za čevljarje se za polovično ceno proda. Glince 144.
160/1—1
Dijak, petošolec, sprejme v inštrukcijo nižje gimnazijce. Ponudbe pod „Dijak" na inseratni oddelek „Jutra“.	162—1 — 1
Inteligentna gospodična „Vi|»av.i fi!)'4 se prosi naj dvigne pismo ter ukrene zahtevano.
162/1—1
Elegantno stjnovfMiji* s štirimi sobami, kuhinjo, kopalnico, balkonom in drugimi pritiklinami se odda za majev termin. Naslov pove inseratni oddelek „Jutra".	165/3—1
Ustnica uredništva.
G. Josipu Novaku, c. kr. orožn. stražmojstru v p. Izjavljamo, da niste v nikaki zvezi z našimi dopisi iz Kandije in nam sploh še nikdar niste ničesar poročali.
Iz proste roke prodam lepo
posestvo
obstoječe iz lepe enonadstropne hiše, gospodarskega poslopja, dobro zaraščenim sadnim vrtom. V bližini se nahajajo travniki, njive ter dobro zaraščene smrekove gozdi. Hiša stoji poleg cerkve v Ljubnem, in je zelo pripravna za vsako trgovino.
Kupec naj se oglasi pri prodajalcu
Ivanu Markelju, gostilničarju v Otočah p. Podnart, Gorenjsko.
Več delavcev
za kamnolom in
en preddelavec
se sprejme proti dobri plači.
Ponudbe na cementno tovarno Zidan most.
Olimpija
krema
je suha krema, brez maščobe, ob enem najfinejše milo, raditega je Olimpija krema, kosmetično sredstvo prve vrste. 1 lonček velja 1 krono 20 vin. Po pošti franko 1 K 30 vin. — Dobi se v glavni zalogi: Lekarna Trnkoczy, Ljubljana.
Priporočamo novo trgovino
z
manufakturnim
s
Ljubljana
Ant. Stiplošek
sobni in dekoracijski slikar ter pleskar
Ljubljana, Marija Terezija cesta 6
se priporoča p. n. občinstvu za vsa v njegovo stroko spadajoča dela ob najmodernejši izvršitvi in po najnižjih cenah.
Sprejema naročila tudi na deželo.
Prispela so nova
hlačna krila
in se vidijo edino v izložbi
»Angl. skladišča oblek11 Ljubljana. Mestni trg 5.
! Kolesarjem!
= v znanje! =
Kdor si hoče ohraniti svoje kolo v dobrem stanju, za časa rabe pa se ogniti mnogim stroškom, pusti naj svoje kolo v zimski seziji skrbno pregledati, očistiti ter v primerno tempariranem prostoru shraniti.
Vse to oskrbi proti mali odškodnini, primeren prostor pa da na razpolago
-m	hmpbčuo	  —
tvrdka
specialna trgovina s kolesi in posameznimi deli
Ljubljaua,| Dunajska cesta št. 9.
Tovarniška znamka „IKO“.
gl£
Lastna tovarna ur v Švici.
Trgovski
pomočnik
bi rad prevzel dobro idočo trgovino v večjem prometnem kraju blizu železnice. Natančne ponudbe na upravništvo *Jutra“ pod šifro Trgovina 11.
z s
Sprejme se takoj
prodajalko,
staro nad 20 let, ki ima veseljejdo boljše trgovine in boljšega
slugo.
Ponudbe pod »Trgovina” na inseratni oddelek „Jutra“.
Učenca
sprejme takoj Anton Stiplošek, slikar in pleskar, Ljubljana, Marije Terezije cesta št. 6.
Ponatis zanimivega romana
»Otroci papeža*
je izšel In se dobi pri uprav-ništvu „.Jufra“ za 8*50 K broširan, za 4 50 K pa elegantno vezan izvod. Najbolje je, ako se istočasno z naročilom pošlje tudi denar, ker s povzetjem poslana knjiga je dražja.
SODE
dobro ohranjene, stare in nove, velike in male, prodaja
it Air sstrcjGEsric}
sodar
Ljubljana, Cesta na Rudolfovo želez. 5.
Hiša
z dobro idočo
gostilno
in hlevom na zelo prometnem prostoru ležeča v središču Ljubljane s stanovanji za stranke je radi družinskih razmer na prodaj. — Kje, pove upravništvo „ Jutra
Zboljšana Kneipova metoda in ventilirane spalne čepice
so kot najbolj preizkušeno sredstvo proti nervoznemu glavobolu vseh vrst, proti potenju, vroči glavi in posledicam, izpadanju in osivelosti las. Čepica pomiri živce in prozroči dobro spanje in spočito glavo.
1 čepica	z	dvojno ventilacijo	K	6'—
1	»	,	trojno „	,	81—
Balzam pospešujoči rast las in brade
z uporabnim navodilom 1 stekleničica .	K	2.—
1	,	.	,	4-—
1	. .	.	6--
Naročila iz province po	poiti
le proti povze^u.
Zavoj in spremnica 30 vin. Pri naročita čepice naj se navede obseg glave.
P. Frfltscher, Dunaj III.,
Barlchgasse 17.
„Jurjevo čistilo"
je specijaliteta vseh krem, daje najlepši lesk in se dobiva povsod.
Pazite dobro na varstveno znamko
»Ljubljanski grad“.
cjtf.icaacEo
S. MONDSCHBIN
Dunaj I., Lntsreiizerber”; št 3.
m Stempel za datum 10 let 2 K. Žepni stempel od 1 K višje.
| Tipna Mama „FAMQS“, Ž2&S To*"S5S2£
Zaloga naj xac^7-ej šila Numerateure des Bates Machin Company, New York. Iščejo se agentje!	Ceniki	zastonj.
j-3» n
Adirno pero („Maxim„)
s pisalno pripravo za črnilo in svinčnik.
Ta posebno duhovito sestavljen aparat služi za hitro in gotovo Seštevanje in so njegove glavne prednosti obnajpri-prostejši upora bi1 in brezhibnem funkcijo-niranju: na eni strani veliko razbremenjenje možgan, ker se celo pri zdržema večurnem delu z Maximom ne občuti
.	_	nobeno	živčno	utrujenje
ki se sicer tako pogosto opaža; na drugi strani zanesljivost in velik prihranek na času. Cena enemu komadu z lahko umljivim natančnim navodilom K 10‘60 po povzetju, ako se vpošlje denar naprej K 10. Dobiva se pri glavnem zastopstvu Em. Erber, Dunaj II./8., Ehnsgasse št. 12. Iq.
$ t d	p	»jj	tu	*	a	#$#	ir	•	1	j	4	p
Naročajte in kupujte JUTR0“!
izvežbane, spretne = za izttiaaje liste oprave
mizarske pomočnike
::	Zaposlenost	stalna.	::
Naslov pri upravi „JUTRA“.
Slovenci in Sovenke.
Pri nakupovanju blaga za obleke zahtevajte povsod blago, ki ima napis:
Zvezdna tkanina
in varstveno znamko zlate repate zvezde. Zvezdna tkanina je zanesljivo dobro in trpežno bombažno in platneno blago, za moške in ženske obleke, srajce, rjuhe in razno drugo perilo.
Zahtevaj vsak v lastno korist od vsacega trgovca le: Zvezdno tkanino z znamko zlate repate zvezde!
Stopnice, balkoni, spomeniki, stavbeni okraski i. t. d.
Prva Primorska Tvornica za lesne izdelke - - - - z vodno silo - - - -
A. Križnič & Co.
o"b feclod-Troiru. Podmelec
Sprejema v izvršitev! vse v stavbeno mizarsko stroko
spadajoče izdelke za hiše, vile, šole, bolnišnice, cerkve, javna poslopja itd. kakor: Okna, vrata, podove, portale ; popolne opreme ljudskih šol, šolske klopi po Rettig-ovem patentu itd. -------------------- Proračuni	in	načrti brezplačno. ........
Parketna tvornica °Premljena z najnovejšiini stroji nudi par-
ketne deščice iz hrastovega in bukovega lesa. Postrežba takojšnja za vsaktero množino!
....................  Zahtevajte	vzorce in cene. —
Strugarski oddelek nudi vse v strugar, stroko spadajoče izdelke. JAMSTVO! =====	=====	JAMSTVO!
Vsa dela so solidno in strokovnjaško izvedena!
——— Obisk strokovnjaka interesentom brezplačen.
■ ii ■ —	a«—«—tratraianuaiima: n'JVOHMHH
Kranjska betonska tvornica Tribuč & Komp.
-	Xw3”CL"bIja-nI_	===== .......
Cementne cevi v vseh dimenzijah, barvaste plošče i. t. d.
V najem se odda dobro Idoča
trgovina
v jako prometnem kraju, nasproti farne cerkve Dopise sprejema inseratni oddelek „Jutra“ pod šifro „Vače“.
Garantirano pristne
po okusu nedosežne, brez primere drugim izdelkom, pošilja po poštnem povzetju najmanj 30 parov. Par 44 vin.
R. M. Zore, Jesenice, Gorenjsko.
10 zapovedi
za zdravje in 10 zapovedi za kmetovalca, vsake posebej tiskane, dobi vsak človek zastonj v lekarni Trnkoczy zraven rotovža v Ljubljani. V tej lekarni se tudi oddajo zdravila p. n. članom okr. bol. blagajne v Ljubljani, bol. zavodu c. kr. tob. tovarne v Ljubljani in bol. blagajne južne železnice.
Oblastveno avtorizirani in zapriseženi
Ljubljana, Sodna ulica 3
prevzema vse zemljemerske zadeve ter jih najhitrejše izvršuje po naj nižji C8ni.
liti iz laz
po 5, 7, 9 in 12 K. — Barva za lase in brado „Neril“ od dr. Drallea v steklenicah po K 2-— velike K 4. Lasne podlage in vse vrste mrežice. Lasulje, brade, šminke in vse drugo za maskiranje priporoča po zmernih cenah
S. STRM0LI, brivec in lasničar Ljubljana, Pod Trančo št. 1 (zraven čevljarskega mostu.) Izdelovalnica za vsa lasna dela. Cenik se pošilja na zahtevo zastonj.
Kavarna Leon
v: ak pondeljek in torek .*. koncert .*.
1 LJUBLJANSKEGA SB1STETA
Spoštovanjem
L. T. Pogačnik.
Kovačija
v jako prometnem kraju ljubljanske okolice, ležeča ob glavni cesti, se z orodjem vred pod zelo ugodnimi f>ogoji takoj
odda v najem.
Reflektira se le na boljše moči.
Natančnejša pojasnila daje inseratni oddelek „Jutra".
'f*	f	fA
Edina slovenska kisla voda
Tolstovrška slatina
je po zdravniških strokovnjakih priznana med najboljšimi planinskimi kislimi vodami, je
-jHi-airJln za katare v grlu, pljučih, želodcu in črevesih, za že-IZ,UUI I1U tul dVlIU lodčni krč, zaprtje; bolezni v ledvicah in mehurju ter pospešuje tek in prebavo. Tolstovrška sla- nam:Tn. Izida \rrtrlo tina ni le izborno zdravilna, temveč osvežujoča	IVJala.	\ Uliti.
Odlikovana je bila na mednarodni razstavi v Inomostu 1896 in na higijenični razstavi
na Dunaju 1899.
Naroča se in zaloga vode je gostilna pri RUSU, Marije Terezije cesta št. 8 v Ljubljani, kjer se dobe tudi ceniki in prospekti.
Del čistih dohodkov gre v narodne I	Slovenci! Svoji k Svojim!
namene.	A	Zahtevajte povsod le Tolstovrško slatino! Vsaka slo-
Letovišče, zdravilišče, sobe za tujce. I venska gostilna naj ima le edino sloven. kislo vido 1
MAKSIMILIJAN SART08Y	..............
t.-,-,.	t»v	i	•	v,	4r.	zdravniških aparatov in dentistiških motorjev za
: Ljubljana, Rožna ulica st. 15. : ;__________________zobozdravnike.	__________
Specijalist za instalacijo hišnih telegrafov, fonov, strelovodov in napeljave električne luči,
ustanovljeno leta 1873, priporoča J. Taufer, starejši, Zagorje ob Savi. Naslednik: M. Medveda, A. Mauerja in J. Schvveigerja.
Cene zmerne. Postrežba solidna.
Nekaj izborno ohranjenih
automobilov
seli
■velilcosti
prod.a
ceno
t;
se
Moje ime jamči za solidno In dobro postrežbo. — Zavod za po pravo automobilov in trgovina
Ing. JURIJ TIEJ, Dunaj XVII.
tSantergfahiiste 13.
Prvi slovenski pogrebni zavod v Ljubljani
Prešernova ulica štev. 44.
Prireja pogrebe od najpriprostejše do najelegantnejše vrste v odprtih kakor tudi s kristalom zaprtih vozovih. — lina bogato zalogo vseh potrebščin za mrliče kakor: kovinaste in lepo okrašene lesene krste, čevlje, vence, umetne cvetlice, kovine, porcelana in perL
Za slučaj potrebe se vljudno priporočajo
Najnižje cene-	TURK	in	BRATA	ROJENA-
V
ŽfTf	.T	se zaradi družinskih raz-
1	1	mer prodasti. V eni je
JL i JL	JL	gostilniška koncesija
    .................... edina v celi vasi v
..... -...i......... — -   drugi se izvršuje kovaška
obrt. Jako priljubljen izletni kraj za Ljubljančane. Oddaljen je tri kilometre od železniške postaje. Kdor bi hotel kupiti še nekaj zemljišča, mu je isto tudi
na razpolaganje. ... Naslov	se poizve pri upravništvu „Jutra“.
Cbta.d.ež; a,m.erI3ra,n.sli:e irxd.ULstrije izumljeno je novo