reklamo novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD /CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajur@spin.it • Postni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1.500 lir Spedizione in abbonamento postale ■ 45 % ■ a rt. 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine TAXEPERgUE 33100 Udine TASSA RISCOSSA Italy St. 33 (972) Čedad, četrtek, 2. septembra 1999 0432/731190 V fipvf c*-•**.* Na dnevnem redu evropski projekti, razvoj Benečije in problemi zdravstva Beneški župani skupaj o aktualnih vprašanjih Na pobudo predsednika Gorske skupnosti Nadiških dolin Firmina Mariniga so se pred nekaj dnevi sestali župani beneških občin, ki so zasedali skupaj z vodstvom Gorske skupnosti. Na dnevnem redu je bilo več pomembnih in aktualnih vprašanj, med temi tudi takšnih, ki zadevajo razvojne perspektive Benečije in načrtovanje čezmejnega sodelovanja, ki ima oporo v evropskih projektih Agenda 2000, Interreg 3 in Objektiv 2. Po uvodnem poročilu pristojnega odbornika Fabia Boninija je bil sprejet sklep, naj posamezne občine v kratkem roku izdelajo predloge za konkretne posege na področjih okolja, komunikacijskih povezav in kulturnih dejavnosti. Ker gre za čezmejno sodelovanje je seveda nujna komplementarnost, oziroma skladnost s podobnimi načrti onstran meje, v Posočju. Tako bodo obmejne beneške občine pravočasno pripravljene, ko bo deželna uprava naredila razpise za črpanje sredstev iz omenjenih evropskih fondov. V zvezi s tem je bila na srečanju županov tudi podčrtana potreba, da se pospeši odobritev statuta združenja "Najboljši sosedje" (I migliori vicini). Združenje je v fazi ustanovitve in bo povezovalo obmejne občine na naši strani, prav taki združenji obmejnih občin pa nastajata v Posočju in na južnem avstrijskem Koroškem. Povezava treh združenj bo tvorila enoto "Euregio", ki je potrebna za koordinirano in učinkovito izvajanje čezmejnih projektov. Zupani so z vodstvom gorske skupnosti ponovno preučili značilnosti načrta "Kolovrat", ki zadeva celotno dolino Idrije. Zaustavili pa so se tudi pri razvojnem načrtu za Nadiške doline, glede katerega bo gorska skupnost v skladu z oceno posameznih občin kmalu sprejela dokončen sklep. Gre za vrsto javnih del, razširitev ali dokončanje industrijskih in obrtniških con ter drugih investicijskih posegov, za katere Mm m tli lA.i *• Motiv iz Marsina je predvidenih več desetin milijard lir, ki bi jih morala finansirati deželna uprava. Beneški upravitelji so imeli na dnevnem redu tudi združevanje nekaterih storitev med občinskimi upravami. To sodelovanje med malimi občinami sicer poteka že dalj časa, v pričakovanju na konkretne zakonske rešitve, ki naj bi zagotovile celovito reformo krajevnih uprav. Zelo kritični so bili župani glede predlogov o izvajanju zdravstvene reforme, ki jih je predstavil deželni odbornik za zdravstvo. Iz sestanka je izšla ocena, da se v zdravstvu vse bolj zanemarjajo tako Nadiške doline kot čedaj-sko območje. Beneški upravitelji zato hočejo, da postane čedaj-ska bolnišnica del videmske, z učinkovitima oddelkoma za medicino in kirurgijo ter hitro pomočjo, ki mora biti aktivirana 24 ur. Cedajska bolnica bi morala po tem načrtu spadati v videmsko zdravstveno enoto. Cividale, chiesa di S. Francesco venerdì, 10 settembre 1999 ore 19 VALENTINO Z. SIMONITTI ARCHITETTO E INTELLETTUALE DI CONFINE apertura della mostra e presentazione del libro saluti: Bruna Dorbolò, sindaco di San Pietro al Natisone Paolo Petricig, presidente del Centro studi Nediža relazioni: prof. arch. Marco Pozzetto, Trieste prof. arch. Vojteh Ravnikar, Ljubljana arch. Paolo Nicoloso, Bùia parteciperà il coro Pod Lipo di Sàn Pietro al Natisone I ' fe Centro studi Nediža di San Pietro al Natisone nel decimo anniversario della morte di V. Z. Simon itti Matajur: festa delta montagna Domenica 5 settembre appuntamento sul Matajur, presso il Rifugio Pelizzo, dove avrà luogo la tradizionale Festa della montagna, giunta alla 23. edizione. Organizzata dalla Comunità montana Valli del Natisone e dal Comune di Savogna, assieme a numerose associazioni, la festa negli ultimi anni sta cercando di arricchirsi dal punto di vista dei contenuti. Due sono gli aspetti principali sui quali negli ultimi anni gli organizzatori hanno deciso di puntare: i produttori ed artigiani locali che hanno l’occasione di presentare i propri prodotti in uno scenario più che mai sug- gestivo da una parte, i rapporti di buon vicinato e conoscenza con i vicini di Slovenia ed Austria dall’altra. Ma vediamo il programma di domenica prossima: alle 9.30 ci sarà l’apertura della mostra di artigianato, seguirà alle 10 la presentazione della Carta topografica trilingue della Comunità montana Valli del Natisone, mentre alle 11 ci sarà la santa messa in cima al Matajur. Per le 12.30 è previsto l’arrivo della gara ciclistica, le cui premiazioni avranno luogo alle 14. Alle 15 si esibirà il gruppo Azzurra dance di Feletto Umberto. E infine l’invito è: “Nardimo kopo!” Non è il Tar, ma il sindaco a decidere A distanza di tre mesi dal massimo clamore della vicenda, dopo aver pazientemente smaltito l’indigestione delle ridicole stupidaggini messe in circolazione ad arte nel tentativo di far volgere a proprio vantaggio gli eventi, ritengo sia giunto il momento di tornare sulFargomento degli allevamenti, della loro incompatibilità urbanistica, della “sospensiva” alle concessioni edilizie, del problema sanitario, del ricorso al T.A.R. da parte di alcuni dei concessionari. L’esperienza mi ha insegnato che “a caldo” è meglio tacere, si rischia di essere coinvolti emotivamente nella vicenda e di fare il gioco di chi, in questa situazione, si trova a proprio perfetto agio e dalla quale conta di ricavarne il massimo profitto. E bene chiarire subito che al momento attuale, con lo strumento urbanistico adottato dal Comune, non vi è possibilità di alcuna concessione per allevamenti nuovi che non rispettino i parametri contenuti nelle tabelle del Piano regolatore generale comunale, salvo interpretazioni soggettive o di comodo che in ogni caso non ne possono modificare il contenuto deliberato. Le tabelle stabiliscono le distanze di rispetto degli allevamenti dai centri abitati in funzione del tipo di animali allevati e della loro consistenza numerica. Si tratta di tabelle che l’Azienda sanitaria usa per la formulazione dei suoi pareri e che il Consiglio comunale di S. Leonardo ha ritenuto di fare proprie, inserendole nel Prg adottato. L’ostinazione ed il volere a tutti i costi quello che non è possibile avere sta a significare solamente arroganza e presunzione. Si è Lorenzo Zanutto cercato di far credere alla gente che il T.A.R. avrebbe deciso per il rilascio delle concessioni, sono state raccontate “barzellette” sugli indennizzi che il sottoscritto dovrebbe pagare per aver rifiutato di rilasciare le concessioni. Tutto questo con l’obiettivo di terrorizzare psicologicamente il nuovo sindaco, mettendolo così nelle condizioni di ubbidire, approfittando della sua giustificata inesperienza. La verità è invece che il T.A.R. non ha deciso niente, il T.A.R. non si esprime ne può esprimersi sulla sostanza dei problemi. Nella fattispecie ha solo stabilito che a distanza di otto mesi dalla “sospensiva”, essendoci degli interessi in gioco, bisogna prendere una decisione e cioè: rilasciare o negare le concessioni. Le concessioni quindi dovranno essere rilasciate o negate dal sindaco e da lui soltanto, tenendo conto delle regole esistenti. Viene spontaneo chiedersi come mai queste concessioni non siano state ancora firmate. Se, come si vorrebbe fare credere, sono “perfettamente a posto” non ci dovrebbero essere problemi di sorta per il loro rilascio. Lorenzo Zanutto segue a pagina 4 Aktualno Demografski podatki pričajo da sta zgubila 79 an 70 odst, prebivalcu l ipana an Bardo sta v življenjski nevarnosti Vse naše občine v bre-zieh imajo velika upanja v Evropsko unijo. Od nje Čakajo tista finančna sredstva, ki naj bi jim pomagala se rešit od socialne an ekonomske marginalnosti. Prav za take težavne, obupne situacije so si na evropski ravni zmislili posebne zakonske inštrumente. Marsikdaj pa prihaja na dan tudi zaskrbljenost, zato, ker je situacija v nekaterih občinah ries obupna. Pru težka je, recimo v Terski dolini, situacija v občinah Bardo in Tipana, kakor izhaja iz študije, ki so jo pripravili za projekt Pal (Projekt lokalne akcije). Bardo an Tipana sta dva velika kamuna, saj imata prvi 52,8 kvadratnih kilometrov povaršine, drugi pa še vic 65,4 kvadratnih kilometrov. Nimar buj starmo pa pada število prebivalcu. Če lieta 1921 jih je bluo v Tipani 3.376, leta 1981 jih je bluo 936, današnji dan jih je ostalo pa 717. Tuole pride reC, de je Tipana zgubila 79 odstotka svojega prebivalstva. V Bardu ni situacija nic buojša. Lieta 1921 je imela občina 2.672 ljudi, lieta 1981 samuo 949, sedaj jih je pa 763, tuole pa pomeni 70 odstotkov manj. Se buj je fotografija Čarna, Ce pogledamo stopnjo starosti. V Bardu je recimo samuo 2,6% otruok, ki imajo manj ku 5 liet, 29% je pa takih, ki imajo vic ku 65 liet. Za Tipano je še hujše: 2,5% otrok do petega leta, 34% ljudi starejših od 65. lieta. Vse tele podatke muo-rajo daržati pred oCmi lokalne an deželne oblasti, kadar dielajo projekte za gorate vasi. Problem tle ni gledat nazaj, kduo je kriv, kduo je odgovoren za tolo demografskko katastrofo. Odgovornost vseh sada je narediti takuo, de se za-Cne tolo veliko škodo popravljati. An tuole na tak naCin, de se zagotovijo mladim družinam možnosti diela an življenja na domačih tleh. In ricordo di don Arturo Cinque anni sono ormai trascorsi dalla morte di don Arturo Blasutto. Nel suo ricordo si terrà una celebrazione a Monteaperta di Taipana, suo paese natale, presso la chiesetta della SS. Trinità. La cerimonia avrà luogo domenica 19 se-tembre alle ore 11 con la messa celebrata da don Renzo Calligaro. La celebrazione verrà accompagnata dal coro Podgora, di Piedimonte (Gorizia), diretto dal maestro Mirko Spazzapan. Pisnxo iz Rima Stojan Spetič Massimo D’Alema se je spustil v dokaj tvegano igro. Ponovil je namreč Berlusconijevo obljubo o “milijonu delovnih mest”. Seveda so vsi planili pokonci in ga zasuli z ironičnimi pripombami. Je pa D’Alema dovolj prebrisan, da bi ne šel na tanko ledeno skorjo, Ce bi ne pomislil tudi na posledice svoje obljube. Predvsem je Berlusconiju “snedel mineštro”, saj ne more veC ponoviti ne take, ne podobnih obljub. Ironija na raCun D’Alemovih besed pa je bila pravi “autogol”, ker so na desnici s tem priznali, daje bila Berlusconijeva predvolilna floskula le navaden "bluff’. D’Alema pa je tudi pripravljen zakockati svojo usodo, nekako “vse za vse”. Ko je obljubil milijon delovnih mest do konca mandata, je dobro vedel, da mora obljubo uresničiti, sicer bo na prihodnjih volitvah nepreklicno poražen. Pravzaprav bi ga sama levica zapodila domov. Statistike pravijo, da je leva sredina (tudi Prodijeva vlada!) naredila na tem področju že pol poti, saj je novih delovnih mest že sedaj pol milijona. Seveda, se namrduje desnica, toda ne gre za “stalna delovna mesta”. Kdo pa nenehno trobi in pridiga o “elastičnosti” delovnih razmerij? Ali sploh še obstajajo stalna delovna mesta, ko nekdo opravlja isti poklic do upokojitve? Imel sem prijatelja, ki je pri 14 letih šel za dimnikarja. Poklic mu je bil vseC, fant je bil vesele narave, pa je ostal dimnikar do upokojitve. S sajastim obrazom se je sprehajal po tržaških strehah polnih 40 let. Vendar je danes to izjema, ne pravilo. Zato je logično, da bodo morale vlade skrbeti, da bo tudi pri zaposlovanju zadosten “tum over”. Da bo skratka vedno dovolj delovnih mest na razpolago, Četudi bodo nekatera propadala. Pogoji, ki jih Berlusconi s svojo vlado ni imel, so danes dani. Prodiju in Ciampiju je namreC uspelo ozdraviti državne finance, sedaj si lahko D’Alemova vlada privošči tudi nekaj receptov po Keynesu. Ameriški teoretik “new dea-la” je, poenostavljeno povedano, priporočal obsežna javna dela, da bi s tem spravili v obtok veC denarja in pospeševali potrošnjo in s tem industrijsko proizvodnjo. Jospinova vlada v Franciji je tako zasposlila veC stotisoC mladih ljudi v državno upravo, da bi izboljšali okolje, javne usluge in storitve. D’Alemova vlada lahko zaposli nekaj stotisoC mladih ljudi, predvsem na Jugu, kjer so storitve in usluge tako na psu, da so cokla tudi za razvoj male industrije. Kako naj podjetnik postavi obrat v kraju, kjer voda teCe le nekaj ur na dan? On pa potrebuje učinkovit prevozni sistem, računalniške povezave, pa še strokovno pripravljeno delovno silo. Vse to mora nuditi država, tudi za ceno davčnega pritiska. Sicer bo revna maCka grizla lastni rep. Drugi izziv, pred katerim stoji D’Alema, pa je reforma socialne države. Berlusconi je bil poražen, ko mu je mlada in borbena Giovanna Melandri v televizijskem dvoboju dokazala, da hoCe desnica ukiniti večino socialnih storitev in jih komercializi-rati. Tu je moč levice, ne pa v jalovih reformah sodnega ali političnega sistema! Levosredinska večina, kamor spet rine tudi skesani Bertinotti, dobro ve, da lahko zmaga samo, Ce bo trdno ostala pri krmilu še dve leti. Brez nepotrebnih kriz ali pretresov. Kdor bi danes prvi zaCel govoriti o vladni krizi, bi pred zgodovino sprejel odgovornost za dolgoročno zmago desnice. “Hic Rhodus, hic salta!” Politično delo, vloga medijev in sodišča Nova sezona, nova afera, oziroma novo poglavje stare afero med tednikom Mladina in podpredsednikom vlade Marjanom Podobnikom in njegovo ljudsko stranko. V ponedeljek je na kranjskem sodišCu le četrt ure trajala sodna obravnava, ki jo je podpredsednik vlade sprožil proti Mladini, Ceš, da širi neresnične in grobe obdolžitve na njegov raCun, kar mu je povzročilo hude duševne bolečine. Zanje je zahteval 250 milijonov tolarjev (približno dve in pol milijardi lir) odškodnine. Predsednica sodišCa je sklenila, da bo v teku meseca pismeno izročila obema strankama svojo odločitev. To se pravi, ugotovila bo Ce je Mladina pisala neresnico, ali pa je res, da se je ljudska stranka finansirala protizakonito. Zgodba je stara dobro leto. Mladina je marca lani objavila serijo Člankov (v njih so bile tudi fotokopije virmanov (assegni), ki so govorili o tem, da je bila razkošna volilna kampanija, ki si jo je privoščila Slovenska ljudska stranka leta 1992, financirana na nezakonit naCin. Farmacevtsko podjetje Lek je namreC sponzorske prispevke za volilno kampanijo SLS nakazalo na podjetje Herties, sestrsko podjetje firme Magenta, ki je bila uradna izvajalka volilne kampanije ljudske stranke. V poslovnih dokumentih, v katerih je bila opravičena transakcija, vredna 55 milijonov lir, je pisalo, da Lek denar nakazuje za pripravo oglaševalske akcije, kar ni odgovarjalo resnici. V resnici - tako piše tednik Mladina - je Lek denar nakazal za SLS oziroma za njeno volilno kampanijo. Tedanji kazenski zakon je bil jasen: kaznivo je, Ce se v poslovnih listinah znajdejo neresnični ali nepopolni podatki. Za Mladino torej podatki, ki so omogočili finančno transakcijo, niso bili resnični in protizakoniti. Če se bo izkazalo, da Mladina laže, bo Podobnik in z njim sama stranka pridobila na ugledu tudi med volilci. In to ni napak v Času, ko se vse stranke pripravljajo na nove volilne sisteme in na same politične volitve, ki se bliskovito bližajo- V nasprotnem primeru pa bo ta afera hudo vplivala na imidž ljudske stranke, ki po nekaterih javnomnenjskih raziskavah je izgubila del konsenza, ki ga je vnovčila na zadnjih parlamentarnih volitvah. Krivijo jo, da ni vztrajala pri iskanju primerne desno-sredin-ske koalicije s SDS in SKD in da je prehitro padla v objem Drnovškovih liberal-demokratov. V demokratičnih družbah je vloga medijev pomembna tudi pri razkrivanju nepravilnosti v strankarskih in vladnih si-stemih. Zato naCeloma ne gre nasprotovati takšnim potezam, ko mediji javnosti prikazujejo tudi zakulisne politične igre in nepravilnosti. Tudi v teh primerih pa obstajajo določene meje. Glede aferaštva pa je nedvomno, da je v Sloveniji vse preveč in da že vsak sum ali nerodnost se prikažeta kot hudo dejanje. Vse to pa oddaljuje ljudi od politike in tega se dobro zavedamo prav v Italiji, ko se vse manj ljudi odloCa za aktivno volilno pravico. Deset let po prvih pluralističnih in demokratičnih volitvah v Sloveniji je vendarle že Cas, da se določene začetniške politične nerodnosti odpravijo in da se zaigra politiko z veliko začetnico. Prevec je afer, namišljenih klanov in sil kontinuitete. (r.p.) Un carico davvero eccezionale 200 km in sei giorni Viaggiando alla velocità di 5 km all’ora il generatore a vapore, partito lunedì mattina dal porto di Capodistria, arriverà al capolinea alla centrale di Krško lunedì 6 settembre. Si tratta evidentemente di un trasporto eccezionale: il carico è lungo ben 76 metri e pesa 666 tonnellate. Parte del percorso verrà compiuto in autostrada, parte sulla viabilità normale. Comprensibili ed inevitabili i disagi per gli automobilisti in questi giorni in Slovenia. Meglio del previsto Nei primi sei mesi dell’anno in Slovenia hanno registrato 46.110 turisti stranieri. Rispetto all’anno precedente c’è stato un calo del 13%, mentre sono aumentate del 6% le presenze di turisti sloveni. Presi invece in considerazione i pernottamenti la flessione è stata appena del 4%. Meglio del previsto, secondo il ministro Janko Razgoršek. Intanto a Portorose si è svolto questa settimana un seminario internazionale di esperti del settore turistico. 400 i partecipanti, provenienti da tutto il mondo. Contadini in calo In Slovenia ci sono attualmente circa 97 mila a-ziende agricole ma il loro numero cala di anno in anno di circa 2.700 unità. Le difficoltà del settore agricolo sono testimoniate anche da un altro dato: del 25% delle aziende che si dedicano esclusivamente all’attività agricola solo il 14% sono socialmente sicure, nel senso che assicurano un reddito adeguato. Uniti nel 2000 I massimi organi dirigenti dei democratici cristiani (SKD) e dei popolari loveni (SLS) si sono riuni-i sabato scorso in seduta omune per verificare il la-oro fin qui svolto nel proesso che dovrebbe portare Ila fusione dei due partiti, dualmente uno al governo t l’altro all’opposizione. 1 ntro il 12 settembre do- vrebbero portare a termine il proprio compito i cinque gruppi di lavoro (statuto, programma, organizzazione, collegi elettorali e immagine complessiva della nuova fomiazione politica). Entro la fine di dicembre dovrebbe invece aver luogo il congresso di fusione dei due partiti. Disoccupati Nel mese di giugno in Slovenia erano registrati 116.906 disoccupati. Ciò significa che la loro per- centuale è calata del 2,6% rispetto al mese di maggio e del 5,2% rispetto al mese di giugno dell’anno scorso. Il livello di disoccupazione registrata a giugno tuttavia era del 12,6% per gli uomini e del 15,1% per le donne. Completato l’anello Nei giorni scorsi è stato inaugurato l’ultimo tratto di 6,6 km di autostrada che chiude l’anello autostradale attorno a Lubiana. La capitale slovena si trova al centro di un anello autostradale della lunghezza di 32 km che comprende anche un tunnel sotto il Golovec. Kultura novi matajur četrtek, 2. septembra 1999 Julij Cezar, tema posveta v Čedadu Julij Cezar v središču Čedada, med stolnico in občino Ob številnih drugih kulturnih sredinah se v zadnjem času uveljavlja v Čedadu Fundacija Niccolò Canussio. Svoj sedež ima v gradcu Canussio v Ul. Gallina, ki so ga deset let obnavljali na pobudo Vittoria Canussia, predsednika Fundacije. In prav v njem - kar bo že samo po sebi dogodek - bo čez nekaj dni potekal mednarodni strokovni posvet, posvečen liku Julija Cezarja, ustanovitelju Čedada. Od tod, kot je znano, ime Forum Julii, oz. Julijev trg, po katerem je poimenovan dober del naše dežele. Posvet bo potekal od Četrtka 16. do sobote 18. septembra in bo poglobil tematiko zadnjega obdobja Julija Cezarja - njegove spise, projekte in reforme, njegovo oblast in zarote, ki so se za Casa njegovega življenja snovale. Vse to bodo strokovnjaki in izvedenci iz vse Evrope proučili tudi z zornega kota Čedada oz. politične in strateške vloge, ki jo je sam Cezar pripisoval tem krajem in vsej severovzhodni Italiji. Poglabljanje in vrednotenje latinske kulture v Furlaniji-Juljiski krajini, ki se je izražala in odražala v jeziku, kulturi, umetnosti in izročilu ljudi, to je pa glavna statutarna naloga Fundacije Niccolò Canussio. In v ta okvir sodi tudi posvet o Juliju Cezarju, pri katerem sodeluje Zgodovinski Inštitut Univerze Cattolica iz Milana, k sodelovanju so seveda prireditelji povabili tudi videmsko in tržaško univerzo. Posvet, ki bo priložnost za srečanje najpomembnejših latinistov, bo interdisciplinarne narave. Na njem bodo namreC sodelovali profesorji latinske književnosti, rimljanske in grške zgodovine ter drugih vprašanj, Časovno pa kot reCe- no se bo osredotočil na zadnje obdobje Cezarjeve oblasti, do njegove smrti leta 44 pred Kristusom. Izhodišče bo ustanovitev Čedada, sledila bodo predavanja o njegovem odnosu do severovzhodnega območja Italije, o njegovih osvajalskih načrtih v smeri proti vzhodu, o njegovih vojaških veščinah in oblasti, o njegovi ideologiji in religiji ter seveda o njegovem literarnem delu, pri Čemer bodo v središCu pozornosti De bello gallico in De bello civili. Napovedali so, da bodo na posvetu sodelovali pomembni strokovnjaki iz španskih, francoskih, nemški, avstriskih, slovenskih in seveda italijanskih univerz in raziskovalnih inštitutov. Organizzato dal Comune dal 9 al 12 settembre Progetto Cividale, ricco il programma Giovedì 9 settembre, alle 21, con la rappresentazione teatrale “Zitto, Me-nocchio!” a cura dell’Accademia degli Sventati di Udine, prenderà il via nel teatro Ristori di Cividale il Progetto “Cividale in mostra 1999”, organizzato dall’Amministrazione comunale e voluto dall’assessore alla cultura Giovanni Passoni. La manifestazione, che si protrarrà fino a domenica 12 settembre, è caratterizzata da diverse iniziative di interesse. Venerdì alle ore 16, presso il Consorzio vini ci sarà un intervento poetico-teatrale sul vino, “Un rap di ua” a cura di Tiziana Perini e Roberto Scarbolo. In serata alle 21 nel teatro Ristori verrà proiettato “La sentinella della Patria”, filmato muto con accompagnamento musicale dal vivo a cura di Cinemazero di Pordenone. La giornata di sabato si apre, alle 16, con un’interessante iniziativa dal titolo “Incontriamo Giulio Cesare”. Si tratta di scoprire la Cividale romana (terme, museo archeologi-co, resti di epoca romana) con una visita guidata gratuita a cura del Gruppo coordinato guide turistiche del FVG. Seguirà alle ore 20, nella chiesa di San Martino il concerto Ado-ramus, eseguito dal gruppo musicale Gallus Con-sort di Trieste che presen- • mr» Mons. Ivan Trinko terà alcuni dei canti sacri composti da mons. Trinko. Alle 21 al Ristori spettacolo di arte varia a cura del gruppo “Arteinventando”. Domenica alle 9,30 in piazza Paolo Diacono “Piccoli artisti... per strada” a cura della Libera Accademia Città di Cividale. Alle 11 visita guidata gratuita alla Cividale fortificata dal titolo “Tra le torri e le porte della città”. Nel pomeriggio invece alle ore 16 sarà il momento per scoprire i tesori dell’arte orafa longobarda. Dalle 15,30 alle 19, sempre domenica, nel Tempietto longobardo atmosfere sonore con un’arpista ed una flautista. Mentre alle ore 19, presso il circolo Ivan Trinko “Voci e suoni delle valli del Natisone” con il gruppo musicale giovanile Beneške korenine. Va aggiunto che in contemporanea ci saranno di- verse altre manifestazioni, in particolare mostre ed e-sposizioni. Da parte nostra desideriamo sottolineare la mostra sull’editoria della comunità slovena in provincia di Udine che verrà allestita nella biblioteca del circolo Ivan Trinko, dove giovedì 9 settembre verrà presentato anche il libro “Kozolec” di Renzo Rudi. Tra il 9 ed il 12 settembre nelle vie e nelle strade di Cividale si sentiranno le “Voci della Stazione To-polò - Postaja Topolove”, interventi sonori a cura della Stazione. Non rientra nel Progetto Cividale in mostra, ma si tratta comunque di un’importante iniziativa culturale da segnalare, la mostra antologica dedicata all’architetto Valentino Z. Si-monitti in occasione del decimo anniversario della mostra. Autori della mostra, che verrà inaugurata venerdì 10 settembre, alle ore 19, nella chiesa di San Francesco, e dell’ampia monografia sono gli architetti Renzo Rudi e Giovanni Vragnaz. Chi desidera ulteriori informazioni può rivolgersi all’Ufficio cultura del Comune di Cividale (0432 -734153). Sempre qui è necessario rivolgersi - entro mercoledì 8 settembre - per l’iscrizione alle visite guidate, visto che il numero dei partecipanti è limitato. 3 Hlodic, tečaj za mlade godce V torak 31. avgusta se je spet začel v HlodiCu, v garmiškem kamunu, tečaj ljudske kulture an glasbe za otroke. Organizira ga v prostorih domaCe knjižnice zadruga Lipa iz Spetra v sodelovanju z Glasbeno šolo. Tako kot v zaCetku julija teCaj vodi prof. Aleksander Ipavec. Na njem pa kraljujejo ramonika an mladi beneški godci. TeCaj je takuo organizi- Jacopo, mladi godec ran, de ob lekcijah bojo imieli mladi glasbeniki tudi koncert. S klasično kitaro se bo v petek 3. sepetm-bra, ob 18. uri v lieški cier-kvi, predstavil Marko Feri. Mladi harmonikaši, ki bodo sledili teCaju, pa bojo na koncu imieli tudi zaključni koncert. Na koncu še informacija: Glasbena šola iz Špetra sporoča, da so že začeli vpisovati učence za leto 1999/2000. Informacije: tel. 0432-727490. Sereno variabile presenta Taipana In questi giorni stanno facendo le riprese a Fiorano La realtà di Taipana è molto complessa, difficile e dal punto di vista socio-economico per molti versi anche compromessa. Ma è anche un mondo estrema-mente ricco dal punto di vista storico, culturale, etnografico, per non parlare delle bellezze ambientali e naturalistiche, di cui è stato generosamente dotato. Se ne sono accorti anche i redattori della fortunata serie televisiva “Sereno variabile” che questo fine settimana faranno una serie di riprese in diverse località del comune di Taipana. L’ambiente, le cavità naturali, il paesaggio, ma anche la vita dei paesi ed in particolare in quello di Montemaggiore saranno indagati con telecamera e microfono. Il libro "La notte dei falò" e la mostra antologica itinerante di Loretta Dorbolò, allestita in occasione del ventennale delta sua attività artistica, toccheranno nei prossimi giorni un altro importante centro, Fiorano Modenese, concludendo un percorso lungo, ma certamente molto ricco di soddisfazioni e di riconoscimenti per l’artista. Sabato prossimo, 4 settembre, alle ore 17,30, verrà inaugurata la sua mostra nella sala delle Vedute del castello di Spezzano. In quella suggestiva cornice verrà presentato anche il suo libro. Rok za predstavitev prošenj poteče 22. septembra Štipendije iz Sardočeva sklada najbolj pridnim Upravni odbor Sklada “D. Sardoč” razpisuje natečaj za dodelitev sledečih štipendij: - dve štipendiji v znesku milijon lir, za učence Zavoda za slovensko izobraževanje. Prošnji mora biti priložen družinski list in davCna prijava vseh družinskih Članov; - tri štipendije v znesku dva milijona in petsto tisoC lir za univerzitetne študente. Prošnji morajo biti priloženi sledeči dokumenti: fotokopija univerzitetne knjižice z izidi opravljenih izpitov, družinski list in davCna prijava vseh družinskih Članov; - ena štipendija v znesku pet milijonov lir, za podiplomski študij ali specializacijo. Prošnji morajo biti priloženi sledeči dokumen- ti: potrdilo o opravljenem univerzitetnem študiju s končno oceno, družinski list in davCna prijava vseh družinskih Članov; - z namenom ohranjanja lika dr. DorCeta SardoCa bo sklad dodelil štipendijo v znesku treh milijonov lir za raziskavo namenjeno even-tuelni objavi v okviru podiplomskega študija na temo “Protifašistično in protio-kupatorsko delovanje primorskih ljudi”. Kandidati naj v prošnji navedejo osnovne okvire raziskave ter priložijo dokumente o opravljenem študiju, družinski list in davčno prijavo vseh družinskih članov. V prošnjah morajo biti navedeni podatki o drugih prejetih štipendijah in podatki bančnega računa na katerega bo štipendija nakazana. Pri dodelitvi štipendij bo upravni odbor upošteval predvsem študijske uspehe in potrebe prosilcev na osnovi 5. Člena statuta sklada. Štipendije bodo dodeljene do 22. oktobra 1999. Za vse potrebne informacije so na razpolago elani odbora Boris Peric (0481/32545), Zdravko Custrin (0481/387310), Vera Tuta Ban (040/ 299632) in Karlo Cernic (0481/78100). Zainteresirani naj dostavijo prošnje do 22. septembra 1999 v zaprti ovojnici na sledeči naslov: Sklad - Fondazione D. SardoC - c/o studio legale/odvetniška pisarna San-zin, ulica Diaz št. 11 - Gorica. Aktualno ZELENI LISTI Ace Mermolja Al Buonacquisto trovi 30.000 articoli di casalinghi, articoli da regalo, ^^^^gpiccoli elettrodomestici "^^aaiocattoli •CASSACCO Centro commerciale Alpe Adria Tel. 881142 • REMANZACCO Ss Udine-Cividale Tel. 667985 PLANINSKA DRUŽINA BENEČIJE vabi vse svoje člane in prijatelje k sodelovanju pri gradnji koče na Matajurju. V programu sta dve delovni akciji v nedeljo 5. in 12. septembra. Zbirališče je pri koči Pelizzo ob 8. uri zjutraj. Kdor želi, lahko pomaga tudi z denarnim prispevkom na tekočem računu štev. 10194C pri banki Antoniana Popolare Veneta v Čedadu Interviene l’ex sindaco di San Leonardo Gli allevamenti e la storia del Tar Kjer je sovraštvo ni napredka Starejši gospe sem pripovedoval o izletu v Sirij ter po Dinarski planoti, kjer pelje pot do Knina in se nato spusti do izvirov Krke. V pripovedi nisem opisoval pokrajine, ki je bila razbeljena od sonca. Povedal sem ji, da so tam vasi, ki so bile nekoC dom Srbov, povsem prazne. Življenje se praktično prekine v Sinju. Sam Knin se zdi prazna trdnjava sredi skalnate planjave. Tam je še največ vojakov, ki pod soncem in v burji stražijo vojaške objekte. Povedal sem, kako sem videl ob zrušeni vasi staro rulotko s hišno številko na boku. Pod senco platnene strehe se je hladil možki: Srb, ki ni odšel ali pa se je vrnil. Tako bo veliko področje najverjetneje ostalo planota duhov, čeprav Evropa, ZDA, Na- to itd. postavljajo vedno bolj strožje pogoje za pomiritev, ki predvideva tudi vračanje beguncev. Nad vračanjem bdijo krvavi spomini: Srbi so porušili Vukovar, Hrvati so ob koncu vojne Sčistili Srbe od Gospiča do bosanske meje. Čistke so zabile klin jeze. Gospe sem povedal, da so v Dalmaciji in na Kninski planoti v bistvu izginili nekdanji partizanski spomeniki. Nadomeščajo jih obeležja, ki spominjajo na mrtve ustaše. Tudi v časopisnih osmrtnicah opažaš slike preminulih moških z usta-ško kapo na glavi. Gre za slike iz druge svetovne vojne, pomemben pa je duh. Ljudje naj vedo, da je pokojni bil ustaš in ne partizan. Gospo sem sku- šal potolažiti s podatki, da Tudžmanova stranka izgublja na konsenzu. Razumljiva je bila namreč solza v njenem očesu. Pred mnogimi leti je z možem obiskala vse omenjene kraje. On ji je kazal poti, kjer je hodil kot partizan Prekomorske brigade. Zgodovina je tako prekucnila spomine, vrednote in misli. Jugoslavija ni bila obljubljena dežela, kot smo mnogi Primorci mislili. Sedanje države bivše Jugoslavije prav tako ne morejo vlivati zaupanja. Na Hrvaškem vidiš preobrat, ne zaslutiš pa demokracije. V obroču sovraštva ni napredka. Razumljivo je torej razočaranje naših starejših ljudi, razumljiva pa je tudi volja Evrope, da pomiri smodnišnico, kjer plameni še vedno tlijo. Skratka, razpad Jugoslavije je prekucnil zgodovino, sedaj je potreben še drugi salto mortale iz obroča nacionalizma v mir in demokracijo. Le tako se bodo prazne trdnjave napolnile z ljudmi in blagom, ljudem pa bo manj hudo za preteklost in prihodnost. “La vita cattolica”: direktor je Benečan segue dalla prima La spiegazione è semplice e viene chiaramente messa in evidenza dalla frenesia con la quale, molto opportunamente, si cerca di modificare il Prg togliendo le “famigerate” tabelle, condizione indispensabile per potere liberalizzare l’attività di “allevamento”. Questo troverebbe riscontro anche nelle indiscrezioni sempre più diffuse e ricorrenti, secondo le quali il futuro della zona sarebbe destinato all’attività di allevamento, attribuendo così al territorio, in maniera forzosa, u-na vocazione che non ha mai avuto, considerata la sua caratteristica rurale-a-gricola del passato e la valenza “industriale” dei nuovi potenziali insediamenti. É presumibile, i-noltre, che con queste favorevoli condizioni S. Leonardo potrebbe diventare il luogo ideale anche per l’insediamento di nuovi allevamenti “esterni”, che altri Comuni hanno bandito dai rispettivi Piani regolatori. Il problema investe il nuovo Consiglio comunale, che dovrà valutare attentamente qualsiasi ipotesi di variante al Piano. Si tratta di scelte complesse e delicate, che comunque finiranno per avere ripercussioni su tutti gli aspetti della vita comunitaria. Bisogna stare attenti a non snaturare le caratteristiche e l’integrità territoriali, con attività che per concentrazione e consistenza potrebbero arrecare danni irreparabili all’ambiente pregiudicandone la vivibi- Veduta della valle di San Leonardo lità e la salute. Ritengo, oltretutto, che l’esercizio di simili attività non a-vrebbe ripercussioni positive neppure sul tanto propagandato ma mai avvenuto recupero ambientale. I foraggi e mangimi utilizzati non sono più quelli naturali di una volta. É giusto si sappia inoltre che, l’A.S.S. consiglia di classificare i suddetti allevamenti come “attività insalubri di prima classe”, da considerare e da valutare quindi con la massima attenzione dal punto di vista igienico-sanitario. I pareri sanitari non sono vincolanti agli effetti del rilascio delle concessioni, perchè per istituto il sindaco è la massima autorità sanitaria locale. Un sindaco serio e responsabile non può comunque, a mio giudizio, non tenere conto, senza una plausibile e giustificata motivazione, del parere sanitario espresso dal più autorevole organo a livello nazionale che gli viene messo a disposi- zione. Infine l’aspetto occupazionale. Non si può negare che l’esercizio di simile attività potrebbe risolvere qualcuno dei numerosi problemi che affliggono le Valli, ma è di fondamentale importanza verificare anche le conseguenze negative di una simile scelta. Il rischio è quello di peggiorare, in termini di qualità della vita, una situazione già notevolmente compromessa. Lo sviluppo delle nostre zone, a mio giudizio, deve avvenire attraverso un insieme sinergico di attività, compresa quella zootecnica, per lo più a carattere artigianale, aggregate tra loro, complementari e saldamente ancorate al territorio, nel dovuto rispetto delle sue caratteristiche e delle sue potenzialità. Forzature a questa realtà potrebbero creare problemi più gravi e complessi di quelli da risolvere. Lorenzo Zanutto S septembrom prevzema vodstvo videmskega škofijskega tednika ”La Vita Cattolica" Ezio Gos-gnach, doma iz Matajurja in aktiven član naše skupnosti v Benečiji. Uradno bo sicer postal odgovorni urednik prihodnji teden, dejansko pa je sklep že sprejet. Gosgnach je star 36 let, diplomiral je iz filozofije na tržaški univerzi, nato pa je bil vseskozi v novinarskem poklicu. Leta 93 je postal profesionalec in je od tedaj v vikarja za kulturo. Novinarski poklic opravlja 24 let in v tem času je za dva mandata predsedoval vsedržavni federaciji katoliških tednikov. Kaže, da bo 53 let stari Corgnali še vedno ohranil povezanost s svetom komunikacij. Med drugim bo še opravljal funkcijo odgovornega urednika škofijske postaje Radio Spazio 103, po nalogu škofa iz Benetk pa naj bi se ukvarjal tudi s prenovo katoliške televizijske postaje Telechiara. Obenem pa bo še naprej župnik v Sedilih. Komentatorji ocenjujejo, da je zamenjava v vrhu videmskega katoliškega tednika sestavni del reorganizacije v cerkvenih strukturah, v pričakovanju upokojitve videmskega nadškofa msgr. Battistija, ki bo januarja dopolnil 75 let. Ezio Gosgnach uredništvu videmskega tednika napredoval, najprej do funkcije namestnika odgovornega urednika, nakar je letos aprila postal sodirektor. Gosgnach je dejansko prvi laik (in prvi Slovenec), ki prevzema vodstvo videmskega katoliškega časopisa. Več let je bil stalni sodelavec verskega lista Dom, prav tako pa sodeluje pri oddaji Radia Trst A ”Nediški zvon". Bil je prvi predsednik Planinske družine Benečije, več let pa tudi občinski svetovalec v občini Sovodnja. Ezio Gosgnach prevzema pri vodenju časopisa nasledstvo monsinjorja Duilia Corgnalija, ki je bil odgovorni urednik tednika celih 22 let. Corgnali, ki je v javnem življenju videmske pokrajine vidna in vplivna osebnost, se je odločil, da se povsem posveti nalogi škofovskega jr j ___________________________________________________________________________novi mata j ur ^ Kr oii&Kd cemek’2-sePtembra 1999 Moreno, Gianni an Michele z bičikleto do Atlantika Giovanin je že nomalo par lieteh an se mu začenjajo gajat tiste reči, ki imajo nomalo po starost zatuo se je pobrau h miedihu an mu povi-edu: - Gospuod doktor, mi se gajajo niekšne čudne reči! Kadar snubim z mojo ženo Milico mi pride al zlo gorkuo al pa zlo mraz! - Orpodibako! - je jau miedih - Tudi za me so tele čudne reči, pa poviejte mi gospuod Giovanin, dost krat snubite na lieto? - Dvakrat gospuod doktor: ankrat po-liete an ankrat pozi-me!!! *** - Al vesta zakaj sta drugačna Buog an Papež Wojtila? - Ke Buog je tu vsakim prestoru na sviete, Papež mu manjka še malo!!! *** - Mama - je vpra-šu majhan an nadu-žni sin Janez - zakaj tata ima golo glavo? - Zatuo, ki tuoj tata je an človek razumen, inteligent, ku vsi gologlavci! - Oh, je za tiste, ki ti mama imaš tarkaj lasi?!?!?! *** Kaželanti so runal stavko, šiopero, zatuo namest kaželantu so ložli na vsako križišče dva karabinie-rja: adan, ki je znu pisat an adan, ki je znu brat. Kadar je pasu an treno, ki je vozu samuo blaguo, “treno merci”, adan karabinier se j’ luožu hitro “suH’attenti”! - Zakaj tiste die-laš? - ga j’ poprašu te drugi karabinier -sa’ je biu an treno merci, brez obedne-ga višjega, brez obe-dnega uficialna! - Oh ja - odguori njega kolega - lahko ti guoriš, ki znaš samuo pisat, ist znam pa brat! - Ben ja, to je ries, pa ka’ si prebrau? - Al videš tisto veliko tabelo dole? - Ja, jo videni! - Al vieš, ka’ je napisano na nji? Je napisano: “Attenti al treno”!!! tu petnajst dni Svetišče Smo že vajeni: kar se varnemo od do- Santiago de pusta, od feriji, se vprašamo, kam je šu la Compostela. lietos “počivat” Moreno Dugaro - Rusa- Dol zdol pa cu iz Dugega. On vsako lieto vekušta ki- Moreno, Gianni ek posebnega: po sviete z bičikleto, al an Michele pa, ku lansko lieto, par nogah. An vsaki na krat, ta par njim, je Gianni Bledig - Atlantiku Tinčicju iz Oblice, ki živi v Bresci an ki se na potegne nikdar nazaj, an če ima vič ku ...etdeset liet! An kam sta šla lietos z njih bičikleto? Do Santiago de la Compostela, v Spanji. “Kako lieto od tega smo Sli do Čarnega muora, lietos se nam je parielo pru iti pa na drugi kraj, do Atlantika, takuo za povezat vas tel kos sveta”. jih prave... dan v Barcelloni an potlè Gianni an Michele v Brescio an Moreno pa na Du- ge- Una pedalata di 2.300 kilometri (Moreno ne ja fatti 2.600, visto che è partito da Dughe) da Brescia a Santiago della Compostela, in Spagna e poi ancora una cinquantina di kilometri fino a Noia per bagnare i piedi nell’Atlantico. E' questa la vacanza di Moreno Dugaro di Dughe, di Gianni Bledig di Oblizza che vive vicino a Brescia e del loro amico Michele Pe-derzoli. Ci hanno già abituati a questi “exploit”. Due anni fa sono stati sul mar Nero, sempre in bicicletta e quest’anno hanno deciso di andare sull’Atlantico, per collegare i due “mondi". Non è stato facile con il vento contrario, il sole che picchiava forte, i passi... ma alla fine, che soddisfazione! Poštiejta, ki dost nas je. Puno, kene? An tle nas je samuo an part tistih, ki smo šli. Kar komitat za Ažlo je oznanu, de organiza gito v Budapest, smo se hitro vpisal an takuo napunli dvie koriere. Smo bli iz Ažle, Klenja, Spietra, pa tudi iz drugih vasi Nediških dolin. Smo šli proč 9. luja an smo se varnil 11. Tri dni za videt lepo miesto. Kar smo paršli v hotel, kjer so nas čakal, so nas pru lepuo sparjel. Smo se pru dobro ušafal, škoda le, de je šlo napri samuo tri dni Moreno je šu gor z Dugega v četartak 5. vošta, dva dni potlè je paršu v Brescio, kjer živi Gianni Tinčicju. Za prit do tja je prehodu z bičikleto nih 300 kilometru. Od tu Moreno an Gianni, an še njih parja-teu Michele Pederzoli, ki je le iz telega kraja blizu Brescie, so začel njih dugo “pedalato”. Milan - Torin -Monginevro za prit do Francije. An potlè še napri, napri... ustav li so se tudi v Lourdes (“Kajšan velik targ, commercio je tam!”) -Col D’Aubisque - Estella -Leon an potlè, na koncu, Santiago de la Compostela, kjer je tiste veliko svetišče (santuario), poznano po ci-elim svietu. Za prit do nje- ga je vič poti, adne so pru za romarje (pellegrini), ki parhajajo do telega kraja al par nogah, al z bičikleto al s konjam. Pru za tele romarje so po pot tajšni kraji, kjer ti dajo an “timbro”: če zložeš kupe antkaj timbru, kar prideš do svetišča, ti dajo ’no priznanje, an Certifikat. Zasluzil so ga tudi Moreno, Gianni an Michele. An še kuo! Prehodil so 2.300 kilometru tu petnajst dni (Moreno 2.600 tu 17 dni). An ku de bi na bluo zadost, so šli do Noie, 50 kilometru mimu, za zmočit noge v Atlanticu! “Ja, kajšan krat je bla pru tarda, sonce je močnuo peklo, vietar nam je biu po cieli pot pruot... pedalat ta- kuo 120, 200 kilometru na jal. Za se vamit damu... je dan ni pru lahko, pa je veli- bluo buj lahko se nabasat ka sodisfacjon.” So nam na treno. Ustavli so se še an 2.600 kilometru Perchè prendersela con dei gatti? Fra la notte del 13 e la mattina del 14 agosto una mano ignota, ma forse non troppo, ha posto una ciotola di cibo avvelenato davanti la porta di Laura dei gatti. Due le son morti, u-no con spasmi davanti ai suoi occhi, un terzo chissà, non si trova! Ne aveva otto, le gatte tutte sterilizzate a sue spese, perchè non forassero ad esse anche le orecchie. Aveva scritto delle poesie Laura, con il cuore, perciò sicuramente poesie non baggianate e, come a Dolenj Tarbi e ad alcuni a- mici ed amiche, le aveva dedicate anche ai suoi gatti ed alle sue gatte con tanto amore (e chi ride di questo, per noi, o solo sorride, è semplicemente idiota); poi ne ha fatto un bel libro bilingue a sue spese e, gratuitamente, le ha sparse o, meglio, donate. Parlare oggi d’amore è quasi rivoluzionario ma, generalmente, si riconosce bene chi almeno ci prova e Laura ci ha provato anche lassù, a Tri-bil, con tutti. Donando sempre senza chiedere mai. Lei è una piccolina, una gentile. Purtroppo in questo mondo che vola veloce verso il duemila ci sfugge qualcosa di troppo, ci scivola via fra le dita prive di calli, occhi fasulli e cuori di pietra, ci lascia per sempre. Stiamo diventando catti-vi, stiamo abbruttendo, stiamo ingrassando ed arricchendo assieme, ci stiamo ammalando. Bestemmiando invecchiamo, lasciando dietro di noi un groviglio di rovi sterili e secchi. Dove sono le semplici leggi dei padri, dove sono le loro dolci parole nella nostra lingua che nessuno ricorda, ama, rispetta, ricerca; dove i loro insegna-menti, le loro carezze date con ruvide, povere ma dignitose mani? Dov’è la bellezza? Mani assassine oggi, vigliacche. Oggi ai gatti, domani anche a te o a me o ad un altro, tanto... Importante è solo il guadagno, il prestigio, il potere. L’arroganza è regina, la paura u-na costante. Il rispetto e la morale, il sapere di secoli interi e di storia locale, gettati all’ortiche. Cara Laura, da qui, dov’eri venuta in punta di piedi, non t’han cacciato Dolenj Tarbi o la Benečija, o gli indigeni amici. T’han umiliato, deriso, sconfitto la bestiale arroganza, l’indifferenza e l’ignoranza di un odierno, civilizzatissimo (!) Tribil. Siam certi, capisci, coraggio! A nulla son valse le sue preghiere di non far male ai suoi gatti o che comunque avrebbe sempre pagato danni eventuali. Gli amici della “riserva" dei sogni 6 novi mata]ur četrtek, 2. septembra 1999 Minimatajur Come materia di studio il latino fu soppresso nella scuola media inferiore obbligatoria per il carattere selettivo negativo nei confronti degli a-lunni delle classi popolari ed era perciò considerato un residuo della scuola di classe. Come non condividere allora la modernizzazione della scuola, non solo in senso democratico, ma per realizzare un’educazione dalla funzione orientativa? Per un certo periodo il latino restò materia facoltativa preparatoria degli studi classici, infine anche quelle lezioni furono soppresse. L’avversione per il latino si giustificava per il metodo di studio astratto e mnemonico e deve essere stata un’eccezione quella del mio primo insegnante di latino, il prof. Felice Tonini, quando presentò alla sua prima media la lingua latina. La introdusse con alcune curiosità, quale il suo “Cane Nero” che pareva italiano ma in latino significava “canta Nerone”, quale “I Vitelli dei romani sono belli” dove si invita un certo Vitellio ad andare al suono di guerra del dio romano, e quale il suo “In girum imus nocte et consumimur igni”, la cantilena delle vestali votate alla custodia del fuoco sacro, consunte dalle veglie e dalle processioni L’affermazione dell’alfabeto latino nel mondo occidentale Mediazione di Roma negli alfabeti italici notturne. Questa cantilena richiama la storia di Silvia, di cui il dio Marte violò la purezza nel sonno, con le conseguenze che sappiamo. La nenia delle vestali richiamava il perpetuo ciclo delle sacre funzioni “In girum imus nocte...”, ma al prof. Tonini interessava mostrarci uno dei giochi alfabetici cari agli antichi: in questo caso il testo, sia cominciando la lettura da sinistra verso destra che da destra verso sinistra, dava la stessa frase “In girum imus...”. Giochi? Già, ma giochi che rendevano vivo un insegnamento solitamente arido e pedante. Oggi sappiamo che le scritture destrorse o sinistrorse, quelle simmetriche o quelle bustrofedi-che, appartenevano all’interesse per la scrittura degli antichi, fossero greci, etruschi, venetici. Quando pensiamo alla scrittura latina — così costante e diffusa ad una parte rilevante dell’umanità — dobbiamo riflettere che dalle origini essa subì profonde trasformazioni, prima di consolidarsi nelle forme che conosciamo in tutti gli alfabeti europei, eccettuati il greco e il cirillico. Fino all’ottocento la scrittura latina fu considerata una derivazione di quella greca, ma studi recenti rivalutarono il contributo degli Etruschi, come risulta da alcune considerazioni. Per esempio l’uso della C, della K e della Q per il suono’k’, u-so che corrispondeva a quello delle iscrizioni e-trusche, con l’innovazione della Q, che nella scrittura latina precedeva solo la ‘u’ e non la ‘o’ come in greco, in quanto in etrusco mancava la ‘o’. Il latino delle origini mantenne la C davanti la ‘i’ e la ‘e’ e la K davanti la ‘a’ e la ‘o’. I tre segni C, K e Q avevano in latino lo stesso suono ‘k’ e da questo derivò una semplificazione quando la C sostituì la K. Ma la C aveva anche il suono della G greca, di cui era una derivazione grafica, » Ao .ulh L’iscrizione arcaica latina del vaso a tre cavità di Dueno. L'iscrizione è composta di tre fasce curvilinee senza segni di separazione delle parole: la prima e la seconda fascia sono sinistrorse, la terza più esterna va invece da sinistra verso destra, con molte lettere capovolte. L’alfabeto è grecizzante e la traduzione, ancora incerta, presenta numerose varianti finché i Romani introdussero un piccolo ritocco inventando la G: così la C e la G ebbero ciascuna il proprio suono distinto. Dall’alfabeto greco classico era scomparsa u-na lettera simile alla nostra F che aveva il suono trascritto con ‘w’ e con ‘v’. Gli Etruschi l’avevano adottata con il suono di ‘f’ ed i Romani raccolsero questa innovazione nel proprio alfabeto, mentre per i suoni ‘w’ e ‘v’ introdussero la V (una modifica della Y, iipsilon greca) che servì sia per la ‘u’ che per la ‘v’. Fu anche ridisegnata la S derivata dalla S greca. L’alfabeto latino recuperò dal greco alcune lettere scomparse nell’etrusco, rinunciò ad alcuni segni aspirati, mantenendoli come digrammi (th, ph, kh) per le parole greche. Utilizzò, con modifiche grafiche, l’aspirata H e riprese la Y e la Z per le parole greche, mentre la K fu conservata per pochissime parole. L’andamento della scrittura delle origini fu preferibilmente bustrofe-dico, infine si stabilizzò l’andamento destrorso ed anche le lettere asimmetriche assunsero un orientamento definitivo, con gli elementi curvilinei ed orizzontali (B, D, R, E, F, L, ecc.) appoggiati sulla destra dell’asta. Gli stili della scrittura latina seguirono le esigenze della materia scrittoria — marmo, bronzo, papiro, pergamena, ecc. — della destinazione d’uso e delle mode grafiche imposte dai tempi, senza rilevanti modifiche dei valori alfabetici, salvo gli adattamenti e le composizioni di lettere per farli corrispondere alle esigenze fonetiche e storiche di ciascuna lingua: digrammi e trigrammi e perfino gruppi di quattro lettere (tsdì, ted.), segni diacritici, doppie, eccetera. Anche considerando solo le opere letterarie del periodo romano, il corpo delle iscrizioni latine è vastissimo. Ridottissimo è invece il numero delle iscrizioni delle origini. In seguito ai dubbi sull’autenticità della prima iscrizione latina (Fibula Prenestina, spilla d’oro del VII - VI sec. a.C.), le testimonianze più antiche sono il Lapis Niger del Foro Romano, il vaso di Dueno e la lamina di Lavinio, datate dal VI al IV secolo a.C. A queste seguirono i testi della fase preletteraria ed arcaica con gli adattamenti morfologici ed ortografici. (Scrittura, 12) Paolo Petricig Grška ljudska pravljica Kumet, kača Ankrat je živeu an kumet, ki je pridno obdelovau svojo kumetijo. Samuo an velik kup kamanu na njega polju je ni-mar pustu brez ga tikat. Ta-kuo se je počaso čez anj razrasla arbida. An liep dan pa se je odlo-ču, de zaZge arbido, poberè an odnesè kamane an naredi rodovitnega tudi tist kos zemlje. Kadar se je s faglo par-bliZu garmovju, se mu je izpod kamna oglasila kača. “Le ahtejse, de mi ne za-ZgeS hiše” mu je jala. “Kaj ti je paršlo na pamet?” ji je odguoriu kumet, “Naredu bom takuo, ki san odloču”, “Ce je takuo”, ga je zaprosila kača, “stegnimi manjku tvojo palico, de se pouliečem uon od telega grmovja an se riešem”. “Tolo željo pa ti lahko izpounim”, je jau kumet an le grede je stegnu svojo palco proti kamanam. Kača je švi- gnila ku blisk gor po leseni palci an potle se močnuo ovila okuole kumetove roke. Mož je pravu an pravu se jo otrest, pa kača se je močnuo stiskala okuole njega roke. Kar je zastopu, de sam se na bo riešu, je jau: “Pojdimo gledat tri pametna bitja, ki nam bojo pomagala an nam povedo, kuo rešiti tel spor”. An takuo sta nar-dila. Parvega sta srečala konja. “Kaj vam lahko dijem” je na glas mislu konj. “Kar san jest doživeu je, de dokjer san biu mlad an močan, gaspodar me je jahu an me dobro fuotru. An tisti krat meje daržu v hli-evu. Kadar san se postaru, me je vegnu an sada okuole hodim an si muoram sam ušafat za jest. Ce je kača modra pikne kumeta zavojo, ki možu se ne more zaupati”. Sla sta napri po poti an sta srečala mulo. An ona je razsodila ku konj. Potle sta srečala lesico. “Pomagaj nam rešiti naš spor”, jo je pru milo prosu kumet, ki je biu že v skarbieh. “Dokjer sta takuo blizu adan druzemu ne morem razsoditi”, je jala lesica. “Ko kača se odvije an pusti kumeto-vo roko, poviem, kaj mislim”: Kača je ubogala an s kumetove roke se je spustila na tla. Kumet je pa čaku, kaj na tolo povie lesica. “Kaj buljiš, norac” je jezno jala lesica. “Lautni jo s palco po glavi, de se ji posveti an zastopi, kaj smie an kaj ne!” Kumet je zagrabu palco an z njo začeu butat po kači, ki je bla pri priči martva. “Ka-kuo se ti lahko zahvalim?” je potle prašu lesico. “Oh, ben nu, saj ni bluo nič takega... Bi pa bla zelo vesela kakega slastnega petelina, če sevieda lahko prideš do njega”- “Kaj je lažjega” je odguoriu kumet an šu hitro proti du- omu. “Vieš, ženica moja, lesica mi je glih kak minut od tega rešila življenje, zatuo bi ji v zahvalo nesu kajšnjega petelina”. “Bog pomagaj, kakega neumneža imam za moža”, se je razjezla kmetica. “Kaj bi na bluo buojš, če bi v žakelj na-mest petelinu skru kakega mladega pisa? Boš videu, kuo hitro opravijo z njo”. Kumet je ubougu ženo an namesto petelinov je stlaču v Žakelj an par pisiču. Morta vi-edet, kakuo se je začudila lesica, kadar jih je zagledala. Pruzapru ni imiela še dost cajta se jih ogledavat, saj jo je takuo hitro ucvarla v nje bar-log ku busk. An takuo si je rešila življenje. “Ne muoj nono, ne muoj oča, nista bla sodnika” je po-lle mislila, ko je bila na varnem. “Kuo mi je moglo past na pamet, de san se ponudila za tako dielo? Bom pa lepuo viedela za drugič...” Pesem za . punčke Za punčke so najlepši okraski svileni črni laski. Ali rdeči. Ali pšenično zlati -težko je izbrati. Če naj bojo kodrasti ali gladki, zavisi, ali so dolgi ali kratki. PravOzaprav najlepši okrasek je nežen glasek, tisti pravi za branje te pesmice. In najlepši so mlinčki sredi oči, ki meljejo zvezdice, da se od njih ves obraz razsvetli. Najlepši sta tudi jamici v licih: če sta ali če ju ni. Da povemo po pravici: najlepše so punčke, če so kakor ti. Miroslav Košuta Sport novi mata]ur Gara tricolore da S. Pietro al Rifugio Pelizzo D Matajur assegna i titoli degli scalatori Uspehi slovenskih športnikov Letošnji konec avgusta je prinesel športnikom iz Slovenije nekaj res velikih uspehov. Zgodovinski dosežek prav gotovo predstavlja bronasta kolajna Gregorja Cankarja v skoku v daljino na svetovnem atletskem prvenstvu v Sevilli. Istočasno pa je v St. Catha-rines (Kanada) potekalo tudi svetovno prvenstvo v veslanju, kjer sta Iztok Cop in Luka Spik osvojila zlato kolajno. Gregor Cankar (skočil je 8,36 m) je s svojim uspehom v Sevilli priboril Sloveniji zgodovinsko medaljo v disciplini, kjer so bili doslej vrhunski rezultati domena drugih držav. Slovenski atlet sicer ne predstavlja presenečenja, vendar je na vrhunskih tekmovanjih doslej večkrat podlegel psihološkemu pritisku in napakam. Tokrat mu je uspelo in le za štiri centimetre je zgrešil celo srebrno medaljo, ki je pripadla Avstralcu Taurimi, medtem ko je svetovni naslov osvojil Kubanec Pedroso s skokom, dolgim 8,56 m. Iz Kanade pa je skoraj istočasno prišla vest o svetovnem naslovu za slovenska veslača. Iztok Cop in Luka Spik sta v disciplini dvojni dvojec zmagala zanesljivo, dosegla pa sta tudi najhitrejši čas 6:04, 43, ki predstavlja neuradni svetovni rekord. Cop je tako priboril Sloveniji že drugo zlato kolajno v veslanju. Domenica 5 settembre si svolgerà la tradizionale corsa ciclistica San Pietro-Monte Matajur, organizzata dall’Unione Ciclisti Ci-vidalesi. La gara, denominata “22. trofeo macellerie Beuzer” e riservata agli a-matori Udace Csain, prova unica, sarà valida per l’assegnazione dei titoli italiani del campionato della Montagna. Vi parteciperanno gli a-tleti delle seguenti categorie: Debuttanti, Cadetti, Ju-niores, Seniores, Veterani, Gentlemen (56/65 e 66/70 anni), Donne (15/34 e 35/60). Le partenze saranno date presso la macelleria Beuzer a S. Pietro al Nati-sone, alle ore 10,30 per le Donne, i Debuttanti, i Gentlemen ed i Supergen-tlemen; alle ore 10,40 invece per le rimanenti categorie. Al tratto turistico di km 13, da S. Pietro, Ponte S. Quirino, Vernasso, Tar-cetta, Loch, seguirà quello agonistico con partenza volante alle ore 11 sul ponte di Tiglio. Quindi la corsa proseguirà toccando i centri abitati di San Pietro, Ponte S. Quirino, Azzida, Savogna, Cepletischis, Montemaggiore con arrivo previsto al rifugio Pelizzo sul Matajur alle ore 12,10. Le premiazioni dei nuovi campioni italiani sono in programma per le ore 14 presso il rifugio Pelizzo. La corsa ciclistica è inserita nell’ambito della festa della montagna in programma domenica sul Matajur, organizzata da Comunità montana e comune di Savogna. (p.c.) 7 četrtek, 2. septembra 1999 J Per il secondo turno della Coppa Regione Esordio casalingo della Valnatisone La Valnatisone ha iniziato male la stagione agonistica, subendo una sconfitta di misura a Pordenone con la compagine neroverde del Torre. L’allenatore Ivano Mar-tinig ha mandato in campo i seguenti giocatori: Tuniz, Clavora, Cornelio, Mlinz (15’ st. Rucchin), Mulloni, Podrecca, Rossi, Mottes, Tomasetig, Brandolin, Campanella. Al termine della partita, la Valnatisone ha presentato ricorso al giudice sportivo in quanto i padroni di casa avrebbero schierato un giocatore squalificato. Se ai pordenonesi sarà riconosciuto questo grave errore, il risultato verrebbe modificato a favore dei Rebellin ha vìnto il Giro Il padovano Davide Rebellin (intervistato nella foto) alla partenza da Cividale del 25. Giro ciclistico internazionale professionisti del Friuli Venezia Giulia che ha vinto la gara, conclusasi a Gorizia, ipotecando la sua partecipazione ai mondiali di ottobre valligiani con una vittoria a tavolino per 2-0. Questi i risultati della giornata del girone H/I di Coppa Regione: Lignano-Latisana R. 0-1, Gonars-Visinale 1-0. Domenica 5 settembre, alle ore 16,30, al comunale di San Pietro al Natisone, la Valnatisone ospiterà il Latisana R. Sabato 4 settembre invece a Udine saranno presentati i calendari dei campionati di calcio regionali dei dilettanti, ai quali sono direttamente interessate le squadre della Valnatisone e della Savognese. Riguardo a quest’ulti-ma, si registra un’altro arrivo alla corte del presidente Fedele Cantoni: dopo il centrocampista Con-gio, i gialloblu hanno ingaggiato l’attaccante sloveno Klemen Plesinicar. Hanno iniziato la preparazione al campionato martedì 31 agosto anche gli Allievi della Valnatisone, che hanno concluso per ultimi le vacanze. L’Audace ha iscritto le squadre delle categorie Giovanissimi, Esordienti e Pulcini ai rispettivi campionati. Gli allenamenti dell’Audace riprendono martedì 7 settembre. Nel 35. rally delle Alpi orientali i favoriti finiscono ko Aghini - Roggia primi Buone prove per De Cecco - Barigelli e Corredig - Borghese 11 35. rally delle Alpi O-rientali, valido quale 7. prova del campionato italiano assoluto di rally, disputato venerdì e sabato scorso, ha visto il successo dei piloti Andrea Aghini e Loris Roggia su Toyota Corolla. Un brillante terzo posto è andato ai drivers I ragazzi dell'Audace ricevono la coppa per il terzo posto, ottenuto a Casoni Soiarie, nel recente torneo di calcetto Claudio De Cecco e Alberto Barigelli che hanno chiuso a 6’ 11 ”6 dai vincitori. A bordo della loro Renault Clio Williams hanno ottenuto un lusinghiero piazzamento, classificandosi al ventiduesimo posto in classifica generale e secondi di classe i coniugi valligiani Pietro Corredig e Sonia Borghese. La gara è stata molto selettiva: sono partiti 127 equipaggi, ma solo 66 hanno tagliato il traguardo. Nella categoria auto storiche la vittoria è andata a Marchionni-Spagnolatti (Porsche 911). Grande prova dell’equipaggio Mu-ner-Picotti (Fulvia HF), terzi a 2’ 10” dai vincitori. Il rally è stato seguito da un numeroso e appassionato pubblico lungo tutto il percorso. Le premiazioni si sono svolte domenica mattina sotto la Loggia del Lionello ad Udine. Azzida: 4. cron baby Si correrà sabato 4 a partire dalle ore 15 ad Azzida, organizzata dal Comitato locale, la 4. Crono baby di Mountain Bike. I partecipanti saranno divisi in tre categorie: la prima é riservata ai bambini dai 6 agli 8 anni, con un percorso di 700 metri; la seconda va dai 9 agli 11 anni che faranno due giri del percorso in due prove distinte; mentre i ragazzi più grandi, dai 12 ai 14 anni, faranno due giri consecutivi del percorso. Le iscrizioni, gratuite, si ricevono presso il bar Centrale. borgo San Valentino, ad Azzida. E’ obbligatorio l’uso del casco. Per chi ne fosse sprovvisto, l’organizzazione ne metterà a disposizione alcuni. Il comitato per Azzida declina o-gni responsabilità per quanto possa accadere ai partecipanti prima, durante e dopo la gara. Seguiranno le premiazioni ed un rinfresco. Cosizza: calcio per tutti E’ iniziato martedì 31 a-gosto a Cosizza di San Leonardo il 2. torneo Over 40 di calcio a cinque, che si chiuderà in occasione della prossima ricorrenza di San Egidio, domenica 5 settembre. La manifestazione, alla quale partecipano dieci squadre, si svolgerà sul rinnovato campetto di gioco (curato e preparato dall’appassionato sportivo locale Remigio Cernotta), che è situato sul retro della Chiesa di Cosizza A contorno della manifestazione si giocherà sabato 4 e domenica 5 il torneo riservato alla categoria ragazzi Under 16. Come ulteriore attrazione c’è in programma anche un incontro di calcetto femminile riservato alle signore e signorine che praticamente esordiranno con le scarpe bullonate in una gara che richiamerà senz’altro un buon numero di curiosi. — Kronaka ~ Miedihi v Benečiji novi mataiur četrtek, 2. septembra 1999 SOVODNJE Tarčmun - Kras Smo imiel noviče V saboto 28. voSta, oku-ole pudneva, so močnuo gučale makine dol po Sau-odnji, saj tudi v telim kraju je biu rally, an miez telega gučanja se je čulo veselo tulit pa druge makine, ki so šle gor pruot. Gor pruot kam? Na Tarčmun, kjer v liepi postrojeni cierkvi je bila poroka. Oženila sta se Marco Petricig - Polauščakove družine iz tele vasi an Mara Cernoia iz Krasa, v po-dbonieškem kamunu. Mara je poznana, ku vsa nje družina, saj daržjo v rokah znano gostilno, kamar par-haja puno judi tudi iz deleča. Za pozdravit mlad par so na Tarčmune napravli kar dva purtona, adan pred Polauščakovo hišo, te drugi gor na placu. Marcu an Mari, ki na za-puste naše doline, saj bota živiela na Krasu želmo vse narbuojše v njih skupnem življenju. SVET LENART Skrutove Se je rodila Michela Kjer so tiste nove hiše na poti, ki peje v Hlasto, so tele dni obiesli velik roza flok. Rodila se je adna čiči-ca. Se klice Michela. Nje mama je Lucia Vogrig - novi matajur Odgovorna urednica: JOLF. NAMOR Izdaja: Soc. Coop. Novi Matajur a.r.l. Čedad / Cividale Fotostavek in tisk PENTA GRAPH srl Videm / Udine m Včlanjen v USPI/Associato all'USPI Settimanale - Tednik Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 Naročnina - Abbonamento Letna za Italijo 50.000 lir Postni tekoči račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Čedad - Cividale 18726331 Za Slovenijo - DISTRIEST Partizanska, 75 - Selana Tel. 067 - 73373 Ziro raCun SDK Sežana Stev. 51420-601-27926 Letna za Slovenijo: 5.000 SIT OGLASI: 1 modulo 20 mm x I col Komercialni L. 25.000 + IVA 20% Kuosova iz Garmika, tata je pa Roberto Comugnaro iz našega kamuna. Cičica se je rodila parvi dan vošta. Nji želmo, de bi rasla srečna, zdrava an vesela. Hrastovije 9.9.’93-9.9.’99 Je šlo napri šest liet odkar nas je zapustu Antonio Clinaz iz Ješičjega - Petelinu po domače, ki je živeu v Hrastovijem. Z ljubeznijo an žalostjo se ga spominjajo žena, sinuovi, neviesta, mama, sestra, bratje, kunja-di an vsa žlahta. V njega spomin bo v Svetim Lienarte v četartak 9. setemberja, ob 19. uri sveta maša. Sei anni fa ci ha lasciati il nostro caro Antonio Clinaz, della famiglia Petelin di Jesizza. Con rimpianto lo ricordano la moglie Vit-torina, i figli Mario, Loris con Roberta, Silvano, la mamma, la sorella, i fratelli, i cognati ed i parenti. Una santa messa in suo ricordo verrà celebrata giovedì 9 settembre, alle ore 19, nella chiesa di San Leonardo. SREDNJE Dolenj Tarbi Zapustila nas je Elsa Muhajova Kak tiedan od tegà ji je umaru kunjad Pio Ovis-zach, seda je umarla še ona. Spietarski kamun urad od anagrafe novi urniki v pandiejak od 10. do 13. ure an od 14.30 do 17.30 ure; v torak, sriedo, četartak an petak: od 10. do 13. ure; v saboto od 10. do 12. ure VENDO Fiat Panda CLX, alzacristalli elettrici - ottime condizioni - novembre 1995. Prezzo trattabile. Telefonare ore pasti al numero 0432/731077 Za nimar nas je zapustila Elsa Caucig - Muhajova po domače tle z naše vasi. Imiela je 72 liet. Bla je že puno cajta buna. Na telim svietu je zapustila sestro Berto, navuoda Pierina an vso drugo žla-hto. Nje pogreb je biu go par svetim Pavle (Cernečje), v pandiejak 30. vošta popu-dan. TIPANA Plestišča Umaru je Mario Cencigh Plestišča je zgubila še adnega vaščana: umaru je Mario Cencigh - Hodin, ki se je rodiu lieta 1932 ta-kuo, de je imeu 67 liet. Mario je biu brat od Pia Cencigh, ki je predsednik europske federacije Zveze slovienskih emigrantu. Mario je po kratki bolie-tni umaru 16. vošta. Se v mladih lietah je šu E’ UNA VERA OCCASIONE! Vendesi scooter nuovo, mai usato. Prezzo da concordare. Gli interessati possono telefonare al numero telefonico 0432/723140, ore serali. Pravejo, de Lidia Floreancig - Uršna po domače iz Dolenjega Barda zna kuhat zlo dobro, pa kar smo zagledal nje rože na pajuolu smo zastopil, de zna lepuo “opravjat" tudi z njim. Pogledita, kake kanelone ima! Brava Lidia! za emigranta v Niemčijo, kjer je odparu pot za puno sovaščanu, potlè je biu še nomalo liet v Svici. V rojstno vas se je uarnu lieta 1976, malo pred potresam. Zlo poznan je biu an zunaj tipanskega kamuna, za-uojo njega dobrega an mi-ernega karaterja an za pru posebno muoč. Zlo mu je bluo ušeč veseje an domača piesam. Z njim se je zgubu še drugi tipičen človek, še druga hiša bo prazna v takuo že preprazni vasi. Zbuogam Mario! NEDISKE DOLINE Kake zmote za rally! V petak an saboto prejšnjega tiedna je biu rally tudi tle par nas. V Terski dolini (valli del Torre) so župani an judje protestai. Tle par nas tega se nie zgodilo, judje pa so godernjal. Obedan niema nič pruot telemu športnemu momentu, čeglih grede, ki je v teku rally, so nekatere poti zaparte an tuole par-naša kak problem, posebno tistim, ki žive v gorah. Pa ljudje tuole potarpe. Kar se na more potarpiet je, de tiste dni priet so adni piloti, ki “pravajo” an lie-tajo, ku de bi bla pot samuo njih an tuole je zaries nago-bamo. Bi korlo kiek narest priet ko se pride do kake nasreče. Kajšnemu se je z-godilo, de ni butnu glih za an las. CERCO persone per raccolta frutta, periodo dal 19 settembre al 16 ottobre circa. Gli interessati possono telefonare allo 0432/727288, ore pasti doh. Vittorino Bertolini Kras: v sriedo ob 10.00 Debenje: v sriedo ob 11.45 Trinko: v sriedo ob 10.30 GRMEK doh. Lucio Quargnolo Hlocje: v pandiejak, sriedo an četartak ob 10.45 doh. Vittorino Bertolini Hlocje: v pandiejak od 11.15 do 11.45 v sriedo ob 9.30 v petak obd 9.30 do 10.00 Lombaj: v sriedo ob 11.15 PODBONESEC doh. Vito Cavallaro Podbuniesac: v pandiejak od 8.30 do 10.00 an od 17.00 do 19.00 v sriedo, četartak an petak od 8.30 do 10.00 v saboto od 9.00 do 10.00 (za dieluce) Carnivarh: v torak od 9.00 do 11.00 Marsin: v četartak od 15.00 do 16.00 SREDNJE doh. Lucio Quargnolo Sriednje: v torak an petak ob 10.45 doh. Vittorino Bertolini Sriednje: v torak od 11.30 do 12.00 v četartak od 10.30 do 10.45 Oblica. v četartak od 9.30 do 10.00 Gorenji Tarbi: v četartak ob 10.15 SOVODNJE doh. Pietro Pellegriti Sauodnja: v pandiejak, torak, četartak an petak od 10.30 do 11.30 v sriedo od 8.30 do 9.30 Za tistega, ki potrebuje miedi-ha ponoč je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an saboto od 2. popu-dan do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Spieter na številko 727282, za Cedajski okraj v Čedad na številko 7081. Ambulatorio di igiene Attestazioni e certificazioni v četartak od 9.30 do 10.30 Vaccinazioni v četartak od 9. do 10. ure Consultorio familiare SPETER Ostetricia/Ginecologia v torak od 14.00 do 16.00; Cedad. v pandiejak an sriedo od 8.30 do 10.30; z apuntamentam, na kor pa impenjative (tel. 708556) Psicologo: dr. Bolzon v sriedo od 9. do 14. ure Servizio infermieristico Gorska skupnost Nediških dolin (tel. 727084) Kada vozi litorina 12 Čedada v Videm; ob 6.*,6.36*,6.50*, 7.10 7.37.*,8.07,9.10, 11., 12. 12.17*, 12.37*, 12.57* 13.17,13.37,13.57,14.17*. 15.06,15.50,17., 18. 19.07, 20. SPETER doh. Tullio Valentino Spietar: v pandiejak an četartak od 8.30 do 10.30 v torak an petak od 16.30 do 18. v saboto od 8.30 do 10. doh. Pietro Pellegriti Spietar: v pandiejak, torak, četartak, petak an saboto od 9.00 do 10.30 v sriedo od 17.00 do 18.00 doh. Daniela Marinigh Spietar: od pandiejka do četartka od 9.00 do 11.00 v petak od 16.30 do 18.00 (tel. 0432/727694) PEDIATRA (z apuntamentam) doh. Flavia Principato Spietar: v sriedo an petak od 10.00 do 11.30 v pandiejak, torak, četartak od 17.00 do 18.30 tel. 727910 al 0339/8466355 SVET LENART doh. Lucio Quargnolo Gorenja Miersa: v pandiejak, torak, sriedo, četartak an petak od 8.15 do 10.15 v pandiejak an četartak tudi od 17. do 18. doh. Vittorino Bertolini Gorenja Miersa: v pandiejak od 9.30 do 11.00 v torak od 10.00 do 11.00 v četartak od 11.00 do 12.00 v petak od 10.00 do 11.00 anod 16.30 do 17.30 Guardia medica Ponoč je »guardia medica«, od 20. do 8. zjutra an od 14. ure v saboto do 8. ure v pandiejak. Za Nediške doline: tel. 727282. Za Cedad: tel. 7081. Za Manzan: tel. 750771. ob 6.20*, 6.53*,7.13* 7.40, 8.10*, 8.35, 9.30, 10.30, 11.30, 12.20, 12.40*, 13.*, 13.20*, 13.40, 14.*, 14.20, 14.40, 15.26,16.40, 1 7.30,1 8.25,1 9.40, 22.15,22.40 * samuo čez tiedan Nujne telefonske Številke Bolnica Cedad 7081 Bolnica Videm 5521 Policija - Prva pomoč ....113 Komisarjat Cedad....731142 Karabinierji..............112 Ufficio del lavoro 731451 INPS Cedad 705611 URES-INAC 730153 ENEL...............167-845097 ACI Cedad..............731762 Ronke Letališče..0481-773224 Muzej Cedad 700700 Cedajska knjižnica ..732444 Dvojezična šola 727490 K.D. Ivan Trinko 731386 Zveza slov. izseljencev.,.732231 Dreka .721021 Grmek .725006 Srednje .724094 Sv. Lenart .723028 Speter .727272 Sovodnje .714007 Podbonesec .726017 Tavorjana .712028 Prapotno .713003 Tipana .788020 Bardo .787032 Rezija 0433-53001/2 Gorska skupnost... ..727281 Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 4. DO 10. SETEMBERJA Sauodnja tel. 714206 Cedad (Minisini) tel. 731175 Zaparte za počitnice / Chiuse per ferie Fontana (Cedad): od 6. do 12. setembeija Ob nediejah in praznikah so odparte samuo zjutra, za ostali čas in za ponoč se more klicat samuo, če ričeta ima napisano »urgente«. Informacije za vse Guardia medica Iz Vidma v Cedad: