36. flevilKo.
O Ljubljani, v ponedeljek. 15. februarju 1909,
xui. leto.
»Slovenski Narod" velja:
v Ljubljani nadom dostavljen:
aelo leto.........K 24 —
pol leta.........m 12—
žctrt leta..........6 —
os mesec........9   2r—
v upravništvu prejemam
celo leto.........K 22-—
pol leta.........9 \\m—
četrt leta.......... 550
na mesec........„ 190
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo, uredništvo: Knaflove ulice št 5, (1 nadstropje levo), telefon it 84.
Izhaja vsak dan zvečer izvzemsi nedelje in praznike.
lnserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari.
- Posamezna številka velja 10 vinarjev.---
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira.
„Narodna tiskarja" telefon at. 85.
.Slovenski Narod" velja po^pošti: za Avstro-Ogrsko:                                za Nemčijo: celo leto.........K 25—     celo leto.........K 28 —
pol leta..........
četrt leta.........„
na mesec.........»
13 — 650 230
za Ameriko in vse druge dežele: celo leto.........K 30.—
Vprašanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravnifttvo : Knaflove ulice 5 (spodaj, dvorišče levo), telefon at. 85.
Novo ministrstvo.
V soboto je novo ministrstvo prevzelo državno upravo. Ni sicer dvoma, da so člani drugega Biener-ihovega kabineta svojih novih služb veseli, a sprejema, ki so ga učakali, ne morejo biti veseli. To ministrstvo nosi v sebi kal smrti,kajti naletelo je na odpor, kakršnega ni pričakovalo,
Xa svoji strani nima to ministrstvo pravzaprav nikogar. Tudi nemške stranke se nečejo Dostaviti brezpogojno v službo nove vlade, dasi imajo v njej nezanesijivejše somišljenike, dasi osebe novih ministrov jamčijo za skrajno nemško vladanje novega m i n i s t rs t v a.
Najodločnejši nasprotniki novega ministrstva so Cehi in Jugoslovani. Nasprotniki so pa tudi socialni demokratje in celo med Poljaki je zavladala velika nevolja, kakor priča vstop Bilinskega in ostri konflikt med poljskim klubom in ministrom \ brahamow iczem.
Nasprotje je tako veliko, da išče ministrski predsednik Bienerl že novih ministrov. Te dni hoče začeti nova pogajanja z voditelji parlamentarnih strank in potem ponuditi par-lamentariziranje kabineta. Ponuditi hoče parlamentarnim strankam portfelje delavskega, železniškega, jnsticnega in poljedelskega ministrstva in eventualno tudi naučnega ministrstva.Cehi bi v tem slučaju dobili dve resortni mesti, Jugoslovanom pa hoče Bienert ponuditi mesto ministra-rojaka. Toda upanja, da bo Bienerth to dosegel, so »ako maji.na, da so se na sobotni seji ministrskega sveta Weiskirchner, Bilinski in Stiirgkh zelo iptimistično izrekli o položaju in torej žive v nadi. da le ostanejo na zavzetih stolčkih.
Naravno je, da so novi ministri zavzeli svoja mesta s primerno previdnostjo. V svojem nastopnem govoru je vsak nanizal celo zbirko fraz, lepih in izbranih fraz, samo grof Stiirgkh je bil plitev, kakor vedno in meglen, kakor- nekoč v svojih člankih, ki jih je »Arbeiter Zei-tung« pod naslovom >der diesvvo-ehentliche Stiirgkh« toliko časa zasmehovala, da je mož odložil pero.
Izmed vseh ministrskih nastop nih govorov je edini Hoehenburger-jev govor, iz katerega doni narodno-političen akord. Hochenburger se je od daleč dotaknil jezikovnega vprašanja pri pravosodju. Mož je bil seveda tako razumen, da se ni kompro-
LISTEK.
V fludentovsKlh ulicah.
Ljubljanska povest.
(Dalje.)
VIII.
Septembrsko solnce je razlivalo nekaj svoje svetlobe tudi v Štnden-tovske ulice. Helena je odprla vsa okna na stežaj, da je topli zrak napolnil sicer vlažno in zadehlo stanovanje, v katerem je bilo ta dan razgrnjeno vse perilo, kar ga je bilo pri hiši. Dva dni se je Helena bavila s pranjem in sedaj je vo> prosti čas porabila za likanje. Motela je biti gotova čim prej, ker je vsak dan pričakovala, da se povrne grofica Lici, ki se je bila za nekaj časa odpeljala na Goriško. Kadar se začno zopet obiski pri grofici, je vedela, da včasih po ves teden ne bo utegni hi spraviti doma v red.
Odkar je bila z grofic« Lici in njeno družbo napravila izlet na Grad in obiskala zapuščeni vrt, je porabila vsako prosto uro, da ie pohitela tja. Včasih ni marala hoditi na izprehod in zgodilo se je dostikrat, da po več mesecev ni prišla na
mitiral kar v naprej, a povedal j«' vzlic temu dovolj. Dejal je med drugim:
teh moehte nur wunsehen, dass die durch die einfachsten Brwagun-! gen der Vernunft eingegebene j Ceberzeugung eine moglichst allge-1 meine \verde, die Ueberzeugung, dass neben den Volksstammcn, die nnser Vaterland in spraehlich mehr oder minder abgegrenzten Gebieteu be-wohnen and neben den gewuhrlei steten Reehten dieser Volkssiamme aneh der Staat als ein allcs umfas-sender Gesamtorganismus vorban-den ist, der schon im Interesse einer geordneten Verwaltuag gleichfalls gewisse Rechte beansprmdien kanu und muss.
To je vzlic nekoliko čudno zve-riženi nemščini — dass die durch die... navidezno prav pametno povedano. To so seveda le splošno s t i , ki jih je izrekel Hochenbur-ger in je v njih obsežena le ost proti Cehom, katerim minister odreka ravnopravnost za celo Češko in jim jo priznava le za njihovo jezikovno ozemlje. Kar je pa povedal o mejah pravicam narodov in o mejah državnega interesa je gola spiošnost. pod katero je lahko skrito vse, kar kdo hoče. Na srečo se je pa Jlochenbur-ger izrekel o tej stvari že v prejšnjih letih popolnoma jasno in nedvoumno. Izrekel je svoje mnenje, ko jc predlagal obtožbo Ha den i je ve-ga ministrstva zaradi jezikovnih ua-redb za Češko in ko je sestavi! nemški program, ki zateva nemško staatsspracho. Vemo torej prav dobro, pri čem da smo s Hochenburger-jem, kako si on tolmači pri nastopu ministrstva izrečene splošnosti in kaj je torej tisto, kar ho zasledoval »ohne Sclnvache«.
Vzlic temu pa gledamo brez strahu v bodočnost. Brez parlamenta je danes nemogoče vladati, čisto nemogoče, a da Hochenburger in tovariši svojih ciljev ne bodo dosegli, zato se bo dalo v parlamentu že poskr-beti.
Jezikovne predloge.
Dunaj, 14. februarja. Tako» po zaključenju državnozborskega zasedanja se je razvila vest, da name rava vlada z jezikovnimi predlogami najprvo poskusiti svojo srečo v gosposki zbornici. Ta vest se sedaj potrjuje. Ministrski predsednik baron Bienerth skliče še ta teden konferenco, na kateri bo sprožil to vpra-anje. Nemške stranke niso nič. prav
Grad. Čutila je pa, kako dobro ji de-jo ti izleti, kako jo sveži zrak poživlja in zato se je navadila teh izletov, toliko laglje še, ker ji je bil spomin na prvi obisk zapuščenega vrta ljub in sladak.
Marljivo je vodila Helena likalo po razprostrtem perilu, njene misli pa so bile daleč od dela, tako, da niti slišala ni, ko se je pred njenim oknom imenovalo njeno ime in ko so se culi s stopnic krepki koraki.
»Heleno iščete — Knifičevo Heleno!«
To glasno in z začudenjem izrečeno vprašanje je vzbudilo Heleno iz njenih sanj. Spoznala je glas svoje sosede. Nehala je likati in držeč likalo v rokah, se je obrnila k vratom. Slišati je bilo nerazločno mrmranje, nakar se je zopet oglasila soseda; »Kar tu notri — tukaj stanuje.
Na vratih je nekdo rahlo posrkal.
»Notri,« je velela Helena, ki ji je postalo naenkrat kaj čudno pri srcu in storila korak naprej, da bi vrata odprla, ko se je na pragu že pokazala moška oseba — baron Spinetti.
Helena je bila tako presenečena, da se ni mogla ganiti; zdelo se ji je, kakor bi bila okamenela; niti odzdraviti ni mogla baronu Spinettiju, ki se ji je galantno približal in se ji priklanjal.
zadovoljne z načrtom, da se najprvo predloži jezikovni zakon v razpravo gosposki zbornici. Nemški politiki naglašajo, da gosposka zbornica daje premalo jamstev, da bi rešila jezikovni zakonski načrt tako,kakorza-htevajo nemški državni interesi. Zato bodo nemški poslanci dovolili, da se jezikovni zakonski načrt predloži najpreje gosposki zbornici, samo pod pogojem, ako se bodo nemški člani gosposke zbornice se zaveza i i, da bodo v neprestanem stiku z nemškimi narodnimi strankami v poslanski zbornici in da bodo skrbeli za to, da se jezikovne predloge predrugačijo tako, da bodo za nemške poslance s Češkega vzprejemljive.
Spor med „Poljskim klubom" in ministrom Abra-hamovviozem.
Dunaj, 14. februarja. Poljski klub je ministru-rojakuAbrahamovi-ezu izrazil nezaupnico. Predsedstvo kluba je o tem ministra pismeno obvestilo. Dotično pismo se je dalo na pošto priporočeno in s povratnim listom v svrho, da se lahko dokaže, ako bi bilo potreba, da je minister obvestilo o nezaupnici sprejel. V svojem odgovoru se je minister postavil na stališče, da »Poljski klub« nima pravice mu izražati nezaupanja, ker je v tem oziru edino kompetentan deželnozborski klub. ,
L v o v , 14. februarja. Večina poljskih listov soglaša v tem, da minister Abrahamowicz *. sled dezaup-nice ,ki jo je izrazila parlamentarna komisija »Poljskega kluba«, ne more in ne sine več vztrajati na svojem mestu in je njegov odstop neizogibna potreba, ki jo predpisuje praksa v političnem življenju.
Protestni shod proti „ve!e-izdajniškemu" procesu v Zagrebu.
B e 1 g r a d , 144. februarja. Včeraj bi se imel tu vršiti protestni shod proti preganjanju Srbov na Hrvaškem in proti »veleizdajniškemu« procesu na Hrvaškem, V zadnjem momentu pa so shod odgodili, in sicer i adi slabega vremena. Slabo vreme pa je samo pretveza, v resnici pa se je shod preložil vsled pritiska z vladne strani. Vladi hi bilo namreč skrajno neljubo, ako bi v tem skrajni) napetih razmerah prišlo do kakih hrupnih demonstracij proti Avstro-Ogrski.
»Kakor vidim, vas je moj prihod zelo presenetil,« je dejal baron Spinetti in prijel Heleno za roko, dasi mu je ni ponudila.
»Da res presenečena
sem,« je jecljala Helena, držeč likalo še vedno v rokah. »Mislila sem, da ste tudi vi odpotovali.«
Baron Spinetti sJ ie vzel stol in se vsedel.
»Da — odsoten sem bil nekaj dni — šel sem na deželo - a naveličal sem se hitro.«
Zavzdihnil je, pogledal Heleno z gorečim pogledom in dejal tišje:
»Neka posebna moč me je neprestano vlekla nazaj v Ljubljano.«
Helena tega migljaja ni razumela. Zdaj, ko je bilo prvo iznenađenje premagano, jo je bilo sram ubožnega stanovanja in sram, da je je baron našel v takem neredu.
»Oprostite ta nered, gospod baron,« je dejala Helena in začela v naglici pospravljati perilo. »K nam ne prihaja nihče na obisk, nikdar, in ker je stanovanje majhno, sem prisiljena tukaj likati.«
Prvič v svojem življenju je čutila, da bi morala veliko sobo imeti vedno v najlepšem redu, prvič sc je zavedla ubožnosti svojega prebivališča.
Spinetti je obsul Heleno s toplim priznanjem za njeno marljivost
Pooblastilo za okupacijo Srbije?
Dunaj, 14. februarja. »Neue Freie Presse« je poročala, da razpravljajo signatarne sile o vpraša-šanju, ako bi ne kazalo Avstro-Ogrsko pooblastiti začasno okupirati Srbijo, ako bi leta ne prenehala z oboroževanjem. Po informacijah v ruskem poslaništvu je ta vest od kraja do konca izmišljena. Mogoče je pač, da avstro-ogrska vlada razmišlja o takem načrtu, toda velesile, predvsem pa Rusija, ne bodo nikdar dovolile, da bi avstro-ogrska monarhija kdaj, ako tudi samo začasno, okupirala Srbijo.
Prestolonaslednik Gjorgje za vojno.
B e 1 g r a d , 14. februarja. Prestolonaslednik Gjorgje se je v soboto udeležil vojaških vežb telovadnega društvo »Dušan Silni«. Pri tej priliki je imel govor, v katerem je na-glašal, da je politika, k: dela na to, da se vsako ceno ohrani mir, za Srbijo pogubna, ker ne odgovarja njenim življenjskim interesom. Dolžnost vsakega rodoljubnega Srba je, svetu pokazati, da ume z orožjem v roki umreti za pravice svoje domovine.
Dogodki na Turškem.
Carigrad, 14. februarja. Parlament je v včerajšnji seji s 198 proti 8 glasom sklenil izraziti nezaupnico velikemu vezirju Kiamil paši. Obenem je sprejel resolucijo, v kateri se predsednika Ahmet Rizo poživlja, naj sultana obvesti, da je želja parlamenta, naj za velikega vezirju imenuje osebo, ki bo imela zaupanje zbornice. Na mesto Kiamil paše e je bati, da se razbije jo tudi bivši makedonski guverner Hilmi paša.
Carigrad, 14. februarja. Vsled padca velikega vezirja Kiamil paš se je bati, da se razbije jo tudi pogajanja med Turčijo in Avstro-Ogrsko.
C a r i g r a d . 14. februarja. Poveljniki treh oklopnie, ki so vsidrn-ne v Bosporu pred palačo Doima bag-dže, so poslali velikemu vezirju spomenico, v kateri groze, da bodo bombardirali mesto, ako bi vlada nadaljevala z reakcionarnimi odredbami.
Dnevne vesti
V Ljubljani, 15. itbruarja.
— Župan Ivan Hribar je danes odšel za nekaj dni na Dunaj.
— Delavski minister Riti. Nekateri listi ga proglašajo za klerikalca, a to ni resnično. Minister Ritt je rojen v Budjejovicah, oženjen jc s hčerjo razvpitega nemškonaoi jona!-tarja Klotza v Plznu, njegov brat Ivan v Budjejovicah pa je oženjen s hčerjo razupitega nemškonacijonal-nega župana in vsenemškega agitatorja Taseheka. Ritt je postal minister vsled priporočila nadvojvode Frana Ferdinanda, za katerega bo sezidal nekaj vil.
— Krščanska načela na Slovenskem so zopet enkrat v silni ne var nosti, tako da kličejo klerikalci na najsrditejši boj proti vsem svobodo-mislecem in njih ponižnim slugam liberalcem in na boj proti vsem prosvetnim društvom in napravam ter povrh še proti neklerika.ini gospodarski organizaciji. Vsaka neklerikalna organizacija gospodarska, politična in napredna mora računati s tem v naprej, da jo bodo klerikalci ovirali in pobijali kolikor IkkIo mogli, ker jim je vsak gospodarski, politični in prosvetni napredek nevaren. Le če so ljudje trdno zvezani v klerikalne organizacije, če so gospo darski odvisni od klerikalcev, če ne čitajo in ne slišijo ničesar drugega kot to, kar jim povedo in spišejo kle rikalci. zamore jo klerikalni voditelji mirno ribariti. Boj klerikalcev KOper vse svobodomiselne organizacije in priredbe je torej naraven in če ga maskirajo s krščanskimi načeli, store to, da si boj olajšajo, kajti tako sc da laglje mnogo ljudi zbegati. Seveda pa to ne bo oviralo svobodomiselne elemente nadaljevati začelo delo v vnemo in vztrajnostjo v zavesti, da vrše dobro, pošteno, narodu koristno delo.
— Ravnatelj tržaške policije v Ljubljani? Prijatelj našega lista, ki dobro pozna ravnatelja tržaške državne policije dr. Manussija, nam je sporočil, da ga je v soboto videl v Ljubljani. Kaj je dr. Manussi delal v Ljubljani 1
Iz pisarne slovenskega gledališča. Jutri, v torek se vzrizori prvič opereta »La maseotte« tsrečonosna vila) Kdm. Audrana. V veliki naslovni vlogi Bettine nastopi gdč. .los. Hadrbolč e v a ter imajo poleg nje prve vloge gdč. Thalerje v a.
in je slavil njeno delavnost in spretnost v domačih poslih. Zatrjeval je, da ga prav to veseli, da jo je našel pri domačih opravkih, češ, da jo je šele zdaj do dobra spoznal, ker jo je pr€»j poznal samo kot damo in prijetno družabnieo, sedaj pa jo pozna tudi kot gospodinjo.
Dolgovezni komplimenti barona Spinettija so spravili Heleno nekoliko v zadrego, ki je še narasla, ko je zapazila, s kakimi pogledi jo motri njen gost. Zavedla se je šele zdaj, da ima rokave zasukane in bluzo odpeto. Naglo je bluzo zapela in spravila rokave v red, a obšlo m je tako neprijetno čuvstvo, da se je odmaknila od barona za nekaj korakov, kakor bi se ga bala.
Za blaziranega, v vseh ljubezenskih stvareh nmogoizkušenega barona Spinettija je bila Helenina sramežljiva boječnost nekaj čisto novega, česar doslej ni doživel. To ga jc mikalo bolj kot vse drugo, bolj celo kot Helenina lepota. Žalostni konec, ki ga je vzelo njegovo Ijubimkova-nje z grofico Lici, ga je bil navdal s trpko nevoljo zoper vse elegantne dame njegovega kroga. Želel si je zdaj, dobiti ljubico preprostega stanu, a vendar nekoliko omikano, ljubico, s katero bi se lahko ponašal in jo pokazal vsem znancem in znankam, ne da bi moral imeti kake posebne ob-
zire nanjo in ki bi jo lahko zopet za pustil, kadar bi se mu zahotelo. Helena mu je ugajala že od prvega dneva, ko jo je spoznal. Dokler je mislil na grofico Lici in si delal upanja, da si jo le pridobi, je imel Heleno nekako v rezervi. Zdaj je bil mnenja, da mora vsaj za neka j časa opustiti približevanja grofici Lici in za to je hotel pri Heleni poskusiti svojo srečo.
Ne da bi sc tega zavedal, jc pri tem nekoliko govorilo tudi njegovo srce. Ktikor je bil prekanjen in zvijačen, pokvarjen in brezvesten, ves dar mu ni bilo toliko na tem, da bi Heleno zapeljal, kakor da si pridobi njeno ljubezen. Sam sebi hi se bil smejal, če bi ga bila obšla misel na zakonsko zvezo s Heleno, a čutil je. da ima to dekle nekoliko rad, kolikor je bila tega pač (možna njegova korumpirana narava.
Ogleduje Heleno, je bil baron Spinetti popolnoma pozabil povedati, čemu je prišel, kakor je Helena pozabila vprašati, kaj ga je k njej pripeljalo. Prišlo mu je to v spomin šele zdaj, ko se je Helena v svoji sramežljivosti od njega odmaknila.
»Zmotil sem vas pri delu, gospodična,« je dejal sladko. »Ne zamerite. Kaj ko bi nadaljevali z delom 1 Jaz bi vam med tem pojasnil, kaj je vzrok mojemu obisku.«
g. P o v h e in g. B o h u s l a v. — Opereta se v petek ponavlja. — Y nedeljo-popoldne se vprisori izven abonnementa pri znižanih eenah opera »Zrinjski«; — z vere r se v prizori prvič Schillerjeva drama »Viljem Teli«. Y soboto zvečer je imelo * slovensko gledališče odličnega gosta, češkega slavnega dramatika g. F. A. Šuberta, urednika češke revije »Osvete«, bivšega ravnatelja Narod, divadla v Pragi in novega mestnega gledališča v K ral. Vinogradih, (i. Saberi se je bil I. 1892 ndeležil otvoritve našega gledališča ler si je zdaj iznova z zanimanjem ogledal vse gledališke prostore in naprave. Vsi prisotni člani so ga pozdravih z največjim spoštovanjem. (!. Suhert je dospel v Ljubljano i/. Zagreba, kjer je bil tri dni zaradi konferenc pri hrvat, vladi, ki namerava upravo in program hrvat. dež. gledališča reor ganizovati in pomnožiti ter je g. Šuberta zaslišala kot naj odličnejšega slovan. gledališkega strokovnjaka. G. Suhert je prisostvoval sobotni slo venski predstavi v loži g. župana ter je slovenskemu ravnateljstvu čestital k dobro vigranemu ensemblu in okusni režiji. .S posebnim zadovoljstvom pa je čestital ravnateljstvu, da se število slovenskih igralnih dni s prib. sezono pomnoži. S "tem se je izpolnila želja, ki jo je izrazil gospod Subert pri slovesni otvoritvi našega gledališča L 1892. Takrat se je - tako je pripovedoval g. Subert iz te njegove želje norčeval celo neki slovenski list, češ, da je pretirana iu neizvedljiva. Z zadovoljstvom je na-glašai g. Šubert, da je narodna slo venska zavest njegovo željo uresničila vsaj po preteku 17 let.
»Rajski večer«. Prav je imel Kolomajnarjev Jurče, da se je oženil ta predpusl in memla mu tudi ne bč žal. Bog pomagaj vendar, kako bi sc pa tudi ue, saj je bila onegava Spel-ca res taka punca, da ni bilo več počakati. In še bolj prav je naredil Jurče, da se b svojimi ohctarji« ni onegavil tam doli po »morostn«, kakor kak drug ižanski fant, ampak da je dal zapreci konjičke in se pripeljal v mesto s svoj«) mlado ženiči-co in pa s svojimi svati. Sicer je res taka vožnja nekoliko nevarna, kajti od tja pa do Kurje vasi je Bog prevečkrat pomolil roko ven in fantje v Kurji vasi znajo delati trdne prepre-ge, no. pa vendar hvala bogu in pa ižanskemu trdnemu grlu in gladkemu jeziku, Jurče pa Spelća sta prišla vzlic vsem takim nevarnostim obhajat svoj rajski večer« v Ljubljano. In pa kako statga potem obhajala! To se ne zgodi ravne vsak dan, pa tudi ne vsak večer, da bi se ženil Jurče Kolomajnar s svojo Spelco, zato pa je bilo na ti »obeti« tudi malo drugače, kakor pa tedaj, če se ženi kakšen drug navaden človek, ki ni Kolomajnarjev Jurče. Ljubljanski oče župan so vedeli to, zato so pa tudi dejali, da naj bo »ohcet« v »Mestnem domu«, da bo kaj prostora in pa da se ne boš vrtel, če hoees malo po-plesati. od enega konca peči do drugega. No seveda, ker se je stvar raznesla po Ljubljani, kak«»r bi jo obesili na šenklavški »ta veliki« zvon, so se pobrigali tudi drugi ljudje, posebno tisti, ki niso ravno pod šen-kiavškim, temveč splošno pod »Ljubljanskim Zvonom«, m so tudi potem v »Mestnem domu* prav lepo pripravili vse, da ne bi bilo treba biti sram Ljubljančanov, če. pridejo »olictarji«. Pa so res napravili lepo. Vse je bilo v samem zelenju, pod stropom gori in pa ob «*w:nah vse sami smrekovi venci, tam spredaj pred c«'-»arjevo podobo pa lep zeleno-bel paviljonček, v katerem je bilo dobiti najlepših šopkov. Spredaj so pustili prostora za plesalce, v dragem koncu so pa .postavili mize, da se človek lahko nekoliko oddahne pa tudi kaj založi. No, potem so pa prišli: spredaj godec z mehom, za njim pa Jurče in Spelca in pa svat j. s par za parom. Še pogačo so pripeljali s seboj. Pa so se zavrteli, da je kar pogled jemalo, in pa vriskali so m nazaduj*' še. kakor to gre in mora biti, vzdignili svojo plesalko, da je bilo veselje. Sicer pravijo, da je na takem »rajskem večeru« boljše, da jc takole ženin sam z nevesto, no, pa brez gledalcev, voglarjev in škurtovcev še ni bilo nobene poštene »obeti-, posebno pa ne take, kakor je bila durčetova, ki je menda povabil ves svet na svoje ženitovanje. Prišli sta celo dve Poljakinji, pa menda ne sami, kajti smukala sta se okolu njiju dva modra huzarska poročnika, ki sta prišla najbrž tudi s Poljskega iu prav lahko pri peljala s seboj tisto »sneženo kepico«, ki se, prav čudežno, ni raztopila, dasiravno je šla iz roke v roko. Celo tam iz dal njega Japonskega, ali pa morebiti iz tistih krajev, katere je prepotoval S ven Hedin v zadnjem času, jih je bilo, potem pa dom i nov vseh barv, in nad vsemi je kraljevala čarobna »zvezdnata noč«. Hej, to je bilo veselje, ko je godec; raztegnil meh, ali pa, ko je tam gori na galeriji zaigrala »Slovenska Filharmonija« eno pa še eno in je gošp. Zirkelbach popeljal, pare po dvorani.
ali pa če si sedel v veselem pogovoru za mizo, kjer ti je dobro postregel g. Plankar. Kakor se samo ob sebi razume, tudi ni manjkalo Ljubljančanov, saj bi drugače ne hodil Jurče v Ljubljano kazat sebe in pa svoje Š]>eloe. Prišli so pogledat tudi ljubljanski oče župan, kar je gotovo prav lejK) od njih, samo zavrteti se pa niso hoteli, čeprav so bili prav dobre volje, gotovo nič manj, kakor na primer poslanci gg. Knez, Lenarčič, dr. Triller in Turk, ali pa podpredsednik trgovske zbornice g. Mejač, ali g. dr. Windiseher ali pa g. obč. svetnik Bergant in vsa ona ostala množica, ki se je veselila in zabavala, kakor bi bila mi svoji lastni »oheeti«, ali pa boljše. Vsaka stvar ima svoj kontu-, pravijo, in konec je imel tudi ta »rajski večer«, samo da sc j<» vsem zdel prezgodaj, dasiravno je doma na Igu petelin že večkrat zapel, ko SO Se svat je in gledalci spravljali »lomov. Kaj hočeš, če si vesel in dobre volje, je noč kmalu prekratka, in veseli pa dobre volje smo pa tudi v resnici bili, za kar moramo biti hvaležni »Ljubljanskemu Zvonu«, ki nam je napravil to veselje. Bila je to prva taka društvena prireditev, in društvo gleda lahko s ponosom nanjo, saj je uspela gotovo najbolj«' v vsakem oziru in pridobila društvu novih prijateljev, ki mu bodo tudi sicer radi pomagali do krepkega nadaljnja razvoja.
Slovensko gledališče. »Sladkosti rodbinskega življenja" morajo občinstvo zelo zanimati, kajti navzlic veliki konkurenci, ki so jo delale raz lične veselice, je bila tudi sobetna repriza ta igro mnogoštevilno ob iskana. Občinstvo se je prav dobro zabavalo iu rad_> aplavdiralo igralskemu osobju.
„Osrednja zveza slovanskih
Časnikarjev.11 V soboto dop<Idue je imela „Osrednji zveza slovarskih čas nibarjev* svoj letni cbčni zbor v Pragi. Predsedoval je podpredsednik „Zvezeu Josip Holeček. Iz poročila tajnika Jos. Vej vare je predvsein posnet1', da je ministrstvo notranjih del z odlokom z dne 18. deoembra 1908 št. 48 044 odobrilo pravila n Vse slovanske zveze časnikarjev" s sedežem v Pragi Z odobritvijo pravil rVseslovarske zveze časnikarjev" se je izpoTnila ena izmed glavnih teženj, ki so se vedno iu vedno ponavljale na vseh dosedanjih slovanskih Časni karskih kcDgresih. Vse zapreke so sedaj odstranjene in časnikarji vseh vej mogočnega slovanskega drevesa se bodo odslej lahko s«obodno shajali na shodih ^Vseslovenske Časnikarske zveze" kjerkoli jim bo drago širom slovanske zemlje. Nadejati se je, da bo ta nova organizacija slovanskih časnikarjev rodila najlepši sad. V „Osrednji zvezi slovanskih Časnikarjev" so združena tale društva: „Spo-lek Če8kych žuroalistft" (72 Članov). rTowari-y3two dzieunikargy polskich" (66 članov), „Jednota čessveh novinaru" (61 članov), „Društvo sloven-skih književnikov in časnikarjev" (40 članov), „Zviazek literacki polski" na Dunaju (23 člarov), „Sdruž^m českvoh novintfu na Morale a ve Slezsku" (12 članov) in „ObšČesUo ruskih žur nalistov" (8 članov). „Z7eza" torej šteje v celem 282 Članov in ima po poročilu blagajnika J. Miško vsfcega 3275 kron 47 vin. imetja V odbor „Osrednje zveze" so bili izvoljeni za Čehe: Jos Holeček, Rajmund Cej nek, Karel Zafc, Jos Vejvara, Josip Miškovsfey, K. St Sokol dr. Anton Hajn in Bohuslav Knechtl; za Poljake: Michal Cbvofiski, VI Prokesz, dr. Ostaszev/ski Baranski, Bronis!aw Laskov/nicki, Gr. Smotski in S. Kwas ztwski; za Slovence: R Pusto-slemšek in A tj t. Trstenjak in za Rase: O. A Markov. Določitev mesta za letošnji kengres se je prepustila odboru. Predlagajo se za kongres tale mesta: Praga, Olomuo, Varšava .n Sarajevo. Najbrže se priredi letos kongres v Pragi ali pa v Varšavi in sioer po možnosti že meseca junija. Takoj po zborovanju se je konstitui ral odbor. Za predsednika je bil iz voljen dosedanji podpredsednik Josip Holeček, za podpredsednika doktor Ostaszevvski-Baranski, za taj ni ka Jos. Vejvara, za blagajnika pa Jos. Miško vsky.
Narodno delavstvo priredi, kakor smo že poročali, v soboto, dne 20. t m. svoj prvi veliki ples v Narodnem domu. Malo časa je, kar se je ustanovila v Ljubljani narodna delavska organizaoija, a resnica je, da se je v tem kratkem času že prav lepo razvila vsestransko. Umljivo je, da je glavni oilj narodne delavske organizacije izobrazba, izboljšanje gmotnega položaja delavstva in druge take stvari, ki so v zvezi s tem, ali gotovo pa tudi, da je vztrajno resno delo nemogoče, ako ni vmes poštenega razvedrila. če je tega treba vsakomur, koliko bolj ga zasluži tisti, ki se dan za dnevom v potu svojega obraza trudi in muči, ne toliko v svojo korist, kakor dorist drugih. Treba mu je odmora, treba je počitka, treba veselja in zabave, da potem tem rajši, v resnici z ve-
seljem zopet more prijeti sa delo. Ia tako zabavo si hoče prirediti na rodno delavstvo v soboto zvečer. Trdno pričakujemo, da tedaj ne bodo izostali prijatelji neš^ga delavstva, posebno pa ne tisti, katere je ravno žuljava roka delavca dvignila na sedanje njihovo stališče, tisti, katerim je ravno taroka vir sreče in blagostanja. Upamo, da bodo te besede našle odgovor v našem občinstvu, saj bo najmuogobrojnejŠa udeležba na tej prireditvi najboljši dokaz, da toliko poudarjane simpatije do delavstva niso prazne besede.
Transparent ne Ljubljanici. SnoČi in presnočhjim je bil na Čolnu na Ljubljanici ob frančiškanskem mostu transparent za za I. veliki ples narodnega delavstva na pustno soboto. Bil je prav lepo prirejen, zato je vzbujal med obilnimi gledalci splošno pezornost. Kakor čujemo, vlada za ples splošno zani manje vsepovsod. Saj bo pa na njem tudi zabave iu raz vesel je vanj a v obilici če boš prišel še tako kislega obraza, obšla te bo kmalu dobra volja, da boš samega sebe vesel. Zato pa pravima: kdor se hoče na pustno soboto res dobro imeti, najdi ta dan v Narodni dom, kjer bo veselja na kupe.
Olika socialnih demokratov.
V soboto zvečer so socialni d mo-k rat je- v gostilni pri Bevou na Da-nejski eesti strgali z zida plakat o plesu nar. delavstva prihodajo soboto Sooialni demokratje imajo res veli-kauski strab pred „Narodno delavsko organizaoijo", da že njenih plakatov ne morejo pustiti v mira. K*ž3 pa to t udi, kaki siroveži da so. Čuditi se temu ni prav nič. zalo pa vsi razsod nejši de'avoi zapuščajo socialno de mukracijo, katero so spoznali za sleparsko in izkoriščevalno organizacijo. Ne bo dolgo, pa bo ostal generalni Štab sam, ker slovenski delavec ni tako zabit, kot mislijo vodje socialne demokrao je.
Predproda|a vstopnic  za „1.
veliki  ples narodnega delav stva". kateri se vrši na pustno soboto, dne 20   t. m.  v ljubljanskem „Nar. domu" prevzele so iz prijaznosti sle deče  narodne  tvrdke:  J  Lozar na Mestnem trgu. Jak. Z&laznik na Sta rem trga, R. Tenente v Krekovem in I Dolenc trafika v Prešernovih ulicah, nasproti  glavne   poŠte.    Nadalje se bodo dobivale vstopnice na dan veselice  pri   blagajni  v   „Nar. domu". Vst pnina znaša 1 krono od osebe, v predprodaji 80 vin.
Trgovski plesni venček, ali da
prav imenujemo to priredite/, zaključni venček slovenskih trgovskih sotrudnikov, se je vršil v soboto, dne 13 t m zvečer v veliki dvorani „Narodnega dema". če pomislimo, kolike zahteve se ravno pri nas v Ljubljani stavijo na občinstvo glede na predpustne prireditve, če upoštevamo, da je bilo že nekaj takih prireditev v velikem obsegu, da se nam jih ravno toliko in še več obeta, ne glede na to, da je človek vslad teh in onih zvez dolžan od ene domače zabave k drugi, a glej tu — dvorana polna in zop?t polna. E, da, naš mladi trgovski svet! Ljubljana postaja veukomestna in gotovo je naše trgovstvo eden prvih činiteljev, ki ima za to največje zasluge. In kakor je neumoren pri svojem resnem cielu naš trgovec, tem živahnejši, tem ne-umornejši je tudi po resnem delu pri veseli zabavi. Ni se torej čuditi, da se je zaključni venček razvil v eno najprijefcnejših najanimiranejšth, ali da rabimo izraz nekega sogledaloa — najsrčkanejših letoiDJih plesnih prire ditev. Da, da, če se ti oglasi takole poskočen valček, pa ti sloni na prsih nežua stvaroa, ni vrag — brr, kako grdo je Čuti to besedo — da ne bi tudi najzagrizenejši častilec „glavne kuj'ge" in njenega „imeti" in „datiu začutil, da je poleg tega „g^avaega" še nekaj „glavnejšega", tisto, katerega razvijajoči se in polni ovet so zvili prireditelji v ta venček. Kakor pmo že rekli, je bila udeležba res naj-Častneiša. Ples je otvoril g K os te v o z go. Knezovo in za njima se je razvrstila vsa ostala množica plesalk in plesalcev, katerih smo pri prvi četvorki našteli 102 para. Vodja plesom je bil g. Fabiani, ki je vešče vodil tudi plesne vaje, katerih zaključek je bil ta venček. Prireditev je posetila oela vrsta naših odliČnjakov, med njimi župan Hribar, deželni poslanoi Knez, Piantan, dr. Tavčar, dr. Triller in Turk, trgovska zbornica je bila zastopana po predsedniku del poslancu Lenarčiču, podpredsedniku gospodu Mejaču in svetniku gospodu Urbano u, dr. Muruiku in dr. Windi-seherju, nadalje predsednik odvetniške zbornice dr Majaron, deželno vlado je zastopal svetnik Kulavioz, navzoče pa je bilo vse naše slovensko trgovstvo ljubljansko, pa tudi veliko z dežele in lepo število prijateljev našega trgovstva. Damam so se izročila krasna damska darila, lep spomin na ta večer, b katerega tako radostnemu uspehu je gotovo tudi mnogo pr pomogla naša izborna „Slovenska Filbarmo nija". Gostilničar „Naroduega doma"
je v vsakem oziru poskrbel za debro postrežbo. Rana ura je že bila, ko je bilo treba misliti, na razhod, a še tedaj — n°h, tako zgodaj" ! Kaj ne da?
Izpraznjena srednjeftol mesta.
Od 1 —13   t  m. so bili razglašeni sledeči   raspisi: Ravnateljska mesta:   r.  Dunaj   II.  (20  III) — Klasična filologija na gimnaziji za šol   leto 9/10: Dunaj VII (novo sistemizirano  m* sto   28   II), Dunaj akadem. g. (10   III),  Celovec (pro siloi,  ki  so  izprašani iz slovenščine imajo nredno8t, 28 II) Dunaj XIII. (20. HI)   Černovioe   (15.   III) — Moderna filologija: O'omuo (r., Fr E., 10. III), D inaj II (r., E. Fr. d že vgdrugiV 28 II), Dunaj VII (r,   D   E   28   II) ,   Olomuo (r., D Fr o 10 III), Knittelfeld (r., D I Fr., 28. III) Ljubljana (r., SI  D , 1 IV), Gorica  (r,  Fr.  D   8. III) — Zgodovin* in zemljepis je: Brno (2.  r., 15 III.) — Matematično-naravoslovna skupina: Diuaj II (r., M Geom . 28 H.), Dunaj VII (r , M Geom.,  5   III.  novo sistim. mesto), Bielitz    (g.,   13   III),   Gradec (r., novo sistem, mesto, 6  III) — Pri rodoslovna skupina: Brno (2. r. Ng   C, 15   III) — Prosto-očno risanje: Duuaj VI (g 10 III) — Telovadba: Dunai II  fr, 28 U) — Suplentura: Weidenau (s, za II tečaj, zgodov-zemljep. (18 II.).— Kratice in znaki kakor navadno.
Deietao društvo c. kr. p sar niskih o!>ci|antov la pomočnikov zs Kranjsteo je priredilo v soboto zabavni   večer   v   meščanski pi varni  g. Dekleve na Sv. Petra cesti. Ni bilo tu posebnih priprav, ali dru štveni odbor je preskrbel, da so se drnštveniki  ter njihovi prijatelji in znanci   zabavali   kar najboljše. Posebno so uga aii komični prizori g^ Šturma  in Sever j a,  sreSolov je prinesel marsikomu dobitek, ki se mu je smejalo celo om zje, in šaijiva pofcr.a je tudi storila svojo dolžaost. Zraven se je pa plesalo,  da je  bilo veselje. Prodaja Čepic in drugih karnevalskih predmetov pa je gjtovo dobro došia društveui blagajni,  ker je bil v^čor prirejen brez vstopnine
Oarednjt odbor Slovenskega plaaiaaktg* drn tva priredi k -oem letošnjega sašca v Ljubljanskem ^Narodnem domu" razstavo arna'e: iotogi * fi^mh planinskih, pokrajinskih in genre slik te stroke. Rok za p<jši-Jjatev se določa nadalje do lo sušoa. Na poznej«e poslatve se ne b) moči ozirati. Ismtd tekmujočih slik s! sme odbor izbrati najpnkiadaejše za objavo v „Planinskem Vestuiku". Stike je poslati na naslov: Oikar Skušek, Ljubi'Jtna.
&s>sžfie „Matca Hrvatske" so
prišle Ciatii jih dobe pri poverjeniku g. Fra u u Podkrajšku na Ris-jjevi cesti proti plačilu pošiljatveuih stroškov v zue^ku 40 vinarjev. Goap. poverjenik vljudao prosi p. n. član , naj po knjige pošljejo Čim naj preje da se mu s te^n prjhranijo nepotrebne skrbi.
Odbornikom II  D. 0, se na
znania, da se vrši danes zvečer ob 7. uri redua seja v društvenih prostorih na Duusjski oesti št 6
Na grob R Lnodra in Iv Ada 0s?6a   položi   jutri   pe sko društvo rLjubljanski Z7on"  krasen venec iz svežih cvetk.
Poročil se je  včeraj   tukaj saj i narodni trgovec g. Engelbert Sku šek z gdć. Mici Pir če v o iz znsna ljubljanske   narodne   rodbine. B.lo srečno !
Shod SShlstov. Mednarodni shed šahi8tov se je včeraj otvoril v Petro-gradu. — Mojstrske igre za razpisane nagrade se udeleži 20 igralcev, med njimi tudi nas rojak Milan Vidmar.
Oddelek „Slovenske Filharmonije" je sviral k plesu v soboto zvečer tudi v veliki dvorani hotela „Union", kjer se je vršil zaključni venček gojencev pleme šole plesnega učitelja g. Morterre.
Razglasitev konkursa je do. o lila c. kr. dež. sod. v Ljubljani o imovini Franceta Pleterakv, trgovca v Ljubjani. — Konkurzni komisar je o. kr. dež. sod. svetoik Fraa Kobier, upravnik konkurzne mase pa g dr. Karel Triller, odvetnik v Ljubljani.
Svarilo. Kakor se poroča, poskuša tvrdka Merkelbaoh & Comp. — sedež v U treh tu — ki se peča s prodajo srečk, tudi pri nas uvesti prodajo raznih — jafco dvomljivih srečk. Opozarjamo Slovence, da ne gredo tem prodajalcem na limance, ker znajo izgubiti svoj denar in imeti event. še druge neprilike vsled nakupa nepostavnih srečk.
Narod aa požrtvovalnost Kako požrtvovalni so Nemci za narodne ideje in podpore njihovih šol, raz vidimo iz oglasa, ki ga donaša „D \V * in ki se glasi: „V mnogih revaih krogih nemške Tirolske, Češke iu Galicije nujno potrebujejo tamošnje nemške šole rabljene šivalne stroje. Ker si jih ne morejo kupiti, trkamo na dobrohotnost nemških agosp, da stare šivalne stroje mesto prodajo, žrtvujejo domovini in podare omenjenim revnim šolam." — In gotovo so jih dosti
dobili. Pri nas se pa še* večkrat ilift. „Koliko pa vendar p rabi ta Ciril Metodova družba "
Osnanfevalke pomitdL IzTreb.
njega nam je pos a'a g Zinka Peč. nikova prve zvončke.
Raz«r|enje Ifndske lola v Radniku pri LJubljani.  18  t m
vrši se kom i sij o na I ni ogled hiše ga Mar. Globohar iz Ridoika, kamer %% namerava nastaniti novoustanovljeni II. razred tamošnje ljudske Šole
C. kr. okr glavarstvo w Kata. nikn ae vljudno vprašn, kdaj veodur bode razpisan lov v Dolskem V Lovo.
Razni napisi. Neka povsem nemčur<ka tvrdaa na Gorenjskem je imela svoj Čas vsaj po dnevi napisno desko nad vratmi — ponoči Losili so jo spat — c kr davkarija in poštni brzojavci urad v Celju pa nirntia niti po dnevi napisov. Samonemskih obesiti ne smej j, dvojezičnih si pa vaied par vsenemSkih kričačev ue upajo
Grol Peter Walderstein. Po
roČa se nam: V sredo 10 t m umrl je na ovojem posestmi v Ričio-ih Dri Buzetu Peter gre f Walderstein v 71. letu starosti. Njegovo plemstvo je eno najstarejših v Avstriji; podobi je ujftgovmi pradedom casar Karel IV. v 14 stoletju. Od vseh potomcev tega starega plemskega rodu šivi sedaj le še par obubožanih kmetov-grofov v Račicah in bližnji okolici Edini, koji se je znal še dvigniti nad nivo ostalih svej h sorodnikov je bil ravnokar umrli Peter. B 1 je trikrat poroden; tretj č seje poročil z gospo J. Kovač, izvrstno Slovenko, zvesto naročnico in čitateljica Vašega cenje nega lista. Največji d si svoj*-g-* ž ljenja preživel je v Ljubljani, s.jer je gotovo dobro Zian. — Ssle pred 2. leti preselil se je stalno v s?oj rodm kraj — Račic*, kjer je popolnoma prezida! svoj ž s skoro razpati rojstni grad; — Pokojni je bit dobra in blaga duša, zeb» ljubezniv družabnik, in vsakega, ki ga je r-hiskal, pcgo»t,'l je z vion m veseljem Dasiravno vzgojen v italijanskem duhu, bil je pravičen tudi hrvatske mu narodu, med ko jim je živel in ni se dal vplivati od izvestnih krogov, ki so hoteli, da bi dal svojem! gracu prostore za šolo soglasnega društva Lega caziouaie. — OitA je brez potomcev ia znpn 8t.'l svoj^ premoženje svoji preotrali tretji žei>i, kot glavni dedkiuji svojim sorodnikom pa '.sdcemu m-jbeii leg&t.
Umrl je včeraj po dhljsi Kolesni v Novem mestu ekšprtni akademik g. Lujo pl. Šuklje, sin g deželnega glavarja Frana pl Šakjeta. Po-greb bo jutri popoldne ob polu 3. Naše sožalje.
Važno za konjske fcvpral Dne
9 nurca dopoldne vrsi se v St Jer neju na D ^lenjskem velik konjski se mecj, kjer se bodo nakupovali kouji za vojaštvo Ker pa vojasfee kcmia.je uavadno le konje za ježo nakupujejo in še mnogo drug h koi>j\ z izvrstnimi lastnostmi, posebno za vožnjo, prodajalcem preostaja, nudi se prilika dobre konje iz krajev kjer je djma najboljša konjereja, dobiti
Nagrado za rešitev treh uto-plfe&Cev v znesku 60 ter^»n je dovo lila deželna vlada Ivanu Boguliuu iz Mrtvio pol okr Krško.
Iz Metlike. Za ljudsko knjižnico, katero otvori „Narodna čita'nioa" v Metliki, so darovali: gdč Koncilja 2 knjigi, gdč. Ptipoa Prusl, Rtia Grb čeva 2, neimenovana 3, neimenovan 46, g F Reg*liy 29 Dosedaj je <ia rovanih 117 knjifi: V kujižuioi je 3b0 knjig, iu sicer 236 slovenskih in 118 hrvaških in nekaj nemških. Darujte še knjige, kdor hitro da, dvakrat da
fidtačna noć hromega starčka.
Iz GorSevega se poroča: 7. t. m je prišla zvečer k svojemu, že več let popolnoma hromemu 741etnemu možu, njegova žena vprašat ga, če Še česa želi — Nakrat zadene jo srčna kap. zgrudi se ob postelji na tla in v par minutah umrje. — Ker njuna po strežnica ni stanovala v hiši, in se hromi starček ni mogel niti ganiti, čakati je moral v tem nad vse mučnem položaju do jutra, da je prišla strežnica, ki je zaznavši nesrečo sklicala nemu loma bližnje sosede. — Vsled bo<estif teatere je prestal hromi starček v noČ<, se mu je zdravje zelo poslabšalo.
Šferlatica se razžirja zelo nevarno v občini Loka pri Z'danem mostu. Dosedaj je zbolelo 145 oseb, večinoma otrok, in med temi jih je že 23 umrlo.
Umrl Je dne 12 t. m. v Celja Janez Spelz v 88 letu svoje sta rosti. — Rajnik je bil specijaliteta posebne vrste in ž njim zgubilo je Celje tipično figuro. Mož je bil ori ginalen skozinskoz ter je poznal Celjane, kakor malo kdo. Zafrkaval jih je prav značilno, kajti zahajal je v vse sloje celjskega prebivalstva, katero ga je svoj čas tudi izrabljalo v svoje — često — ne ravno blage namene. Zato pa je imel Spelz svoje „karfeu — tako je na« v al Celjane — prav v Selodou. Pokoj njega duši!
Nezgoda- Iz oeljake okolice se nam piše 14. februarja: Mjnoli teden ponesrečil je  posestnik  Šukelj iz
pečevnika pri Celju. V mestnem gozda celjskem je sekal bukve. Pri tem delu — bil je prej pri premogovniku. PeČevn'k, ki pa je zdaj opuščen, — ga je posekana bukev zajela ter hudo poškodovala na glavi, a Se huje na nogah. Mož je v celjski deželni bol nišiuci. Upanje pa je, da okreva — Prejšnji rudarji peČevniški, kolikor jih je ostalo tu, se sedaj udinjajo — sredi najhujše zime bili so odpuščeni 1 — raznim opravilom, katerim niso vajeni. Vsled tega ponesrečil je tudi omenjeni Šakelj
Poroka   V ponedeljek, 8. t. m , se je porodila v Leskovcu (okraj Ptuj) gdč. J ali k a Habjanič z gosp. Fra • m  Žlnigocem,   oba iz Strmca. Oastitamo !
Izginila je 18 letna J PiČek, hči nekega viničarja pri sv. Jakobu na Sp- Štajerskem. — Zadnjo sled so \ r li pri mariborskem trgovcu J»n skn. kateri jo je kot stalno odje-mbiko poznal, in kjer je pustila tudi eno korbo. — Sumi se pa, da jo je odpeljal njen ljubimec.
Smrtonosna zaušnica. Piše se nam iz Savinske doline dne 12. febr. t. 1. Gostdničar in posestnik na postaji v Št. Petru ob velenjski železnici, A. Šribar, je zasačil svojega hlapca pri kradežu. To je moža tako razjarilo, da zalcži hlapcu z v*o ve-hemeneo z> upnico. Hlapec se pri priči zgrud: na tla in obleži mrtev. Šribar to videvši pograbi mrtveca ter zanese v podstrešje. Tu ga obesi na vrv, češ, da se bode mislilo, da se je zgodil samomor. — Toda stvar je prišla na dan in Šribarja je prijeto sodišče.
Sausnje privatistov na sred oph dola k. Glasom določbe z dne 11 rožnika 1908 so dovoljene priva-tistom na njih lastno željo tudi se mestra'ne skušnje. — Po skušnji dobi učenec izkaz, na podlagi katerega se pri končni skušnji izprašuje samo učna snov odmerjena za arug tečaj. Redi za spričevala se odmerijo ne >amo po uspehu zadnje skušnje, marveč se upošteva tudi uspeh prve skušnje. — Letna taksa ostane še vedno 48 K letno oziroma sedaj na .astno željo 24 K polietno.
Poman jkasfo dela. Statistika graskih posredovalnic kaže v mesecu januarju veliko poman]kanje dela m hud naval brezposelnih delavc v na posredovalnice. Vzrok je najti v simi in pomaajkan.u, vsled česar so ustalili delo mnogi mlini, žage ter podobna podjetja, ki potrebujejo vodno moč.
Cvetle koroskib nemških šol.
Naši narodni nasprotniki se radi prav po nepotrebnem zaletavajo v naše kulturne razmere, ker imajo pred lastnim pragom preveč smeti kakor dokazuje sledeča prošnja Korošca, ki je obiskoval blažene koroške šole: „Ersuhe die Ka, Ka B6 tzirfefbaubtmanscbaft Noh ma f um meine Papire Wtf Ih f.r Mili ter Taks schuldig sem solte so Habe Ih doh auch 6 K samti Papire em gesendet
Iti noch Keine antwort Wie auch Kein gelt zunh erhalt anf Wesen gruut tun si mih dan zetiren Wo si i ne diet daf gelt dort deponirter Haben und bif dato War Ih Ober baubt noh Keine Tagfefe schuldig Ih bite senden fi mir meine Papire oder Ih Wende mih am di K K. Land^f Regirung dan Wirt fih Weifen Waf Ih ichuldig bm. N. N.u In to ljudstvo se ponaša s svojo kulturo?!?
Nesrečen ljubimec V pisarno bolnišnice v Trstu je pr šel neki A. Taspardis, ter vprašal za neko bolno deklico. — Uradnik mu je pa nazaa-ml, da je žal ta deklica že umrla. To poročiLo ga je pretreslo, da je obledel, malodane padel, toda tre uotkoma potegnil nož, da bi se zaklal. Uradnik je skočil k njemu, in mu kotel nož izviti iz rok. — Vnel seje med nima hud boj in dasi je bil uradnik d t. kaj močnejši, bi brez došle pomoči, samomora ne bil mogel ubra-niti, ker je Gaspardis postal v svoji jezi in žalosti tako ljut, da je z iz halj enimi očmi, peneč se ob ustnicah, tulil in divje napadal uradnika
Nevaren nasilnež. Včeraj zaprli so v Trstu zaanega Frana Mi-liei&ča radi javnega nasilstva. — Pri spraševanju seje obnašal silno drzno ia rabijatno, ter je napadel celo sodnika, kakor pred 2 led, ko je sod ^fcu med obravnavo priložil 2 sani-*k», za kar je dobil 18 mesecev. — Tu-J sedaj ga bodo gotovo pošteno zašili.
, Turška mornarica obišče Trst*
^aaor poročajo turski časopisi, obi-^e del turške mornarice, kateri od-P 3je na okrožno vadbeno potovanje *°- sušoa t. I, nekoliko pristranišč inozemskega in Jadranskega morja IG med temi tudi Trst.
Codna zabava. V Trstu pojavil ?! Je v zadnjih dnevih nek Čudak, *n strelja za zabavo proti ljudem, in * Jim potem smeji, kako ti prepis-n* beže. Tudi skozi okna v stano -jHja rad strelja. Včeraj ob 11. zve-r je  srečal   nekega g. Juretiča in J*0« njemu ustrelil.  G  Juretič je zbežal na stražnioo in stvar ▼Mil. — Tam je bila že ovadba 2
gospodov, ki sta tudi Šla mirno po ulici, ko je nakrat skočil iz tamnega ogla proti njima mlad čio veki in ustrelil proti njima in sicer tako bliau, da sta čula žvižg kroglje mimo glave ter obstal in se smejal za bežočima — Čuiaka. kateremu se gotovo blede, Še niso našli. n
Strelk voznikov  za gramoz
V Trstu. Štrajkujoči vozniki opazili so, da se poslužuje magistrat za nreva-žanje in razbijanje gramoza forlau-skih delavcev tvrdke Faccanoni. — Ti so delali na pomolu „Sanitau. — Tja je prišlo predvčerajšnjem nekaj voznikov, kateri so delavce ošteli, pretepli in jim zmetali vse orodje še predno je mogia policija posredovati v morje.
Radi veldlzdainib spisov« katere so naŠU pri uglednem tržaškem trgovcu Damjanu Cis, ki je bil v zvezi z Italijo, je bil omenjeni trgovec včeraj na ukaz ministrstva zaprt. Po mestu je napravilo to precejšno razburjenje in strah, ker je bil D. C s muogo znan in ugleden mcž laške iridente.
Burja v Trstu. 01 sobote brije v Trstu huda bu ja. Ta dan okrog 11 ure nastala je tako močna, da je dosegla hitrost 107 kilometrov v €<ni uri. — V pristaniščih odtrgalo se je več ladij, katere so brez nesreč ujed. — Vhod v pristanišče samo je bil zaprt, vsled Česar so morali 4 par-niki ostati na odprtem morju.
Pomanjkanje učiteljev v Far« 1S lliji, V gradiščaU8kem Šolskem okraju je razpisanih nič manj kot 57 def. mest, in sicer 16 učiteljev voditeljev, 1 učitelj rce vod. — 30 moških in 10 ženskih učiteljskih mest. — V Gradiški sta 2 mesti prazni in v Tržiču pa kar 4 — To je jasen dokaz kako potrebno je učiteljišče v Gradiški, za kat.ro je vkljub vsemu branjenju in škripanju Labonov že posebna postavka v proračunu.
Razpisana bo v Kotorju, Imotski iu Metaoviču me3ta okrajnih gozdarjev — Prošnje na pristojni politični urad do 15. bu$oa, ktiteri jih odpošlje dež. prcdseduišovu v Zadnr.
Ponarejene krose so se tako
razni lož ;e posebno na Dunaju, da je vlada trgovcem z žeieznino in tudi razbim kramarjem in drobnin&rjem zabicils, da naj pri nakupu čina, cinka, autimona in s?it<ca. če ni nakup za kako že znano tvrdko, strogo nadzorujejo in takoj policijo oh^e^te. — Tudi je razpisana nagrada 500 K — tistemu, ki ponarejalce zasledi.
12 letna deklica Irena Suša, učenka 8. razr. višje dekliške šole v Sušaku, je odšla v jutru v šolo, nakar se ni veČ vrnila. Vse dosedanje iskanje je brezuspešno. Deklica je približno 1 m visoka, ima modro obleko, črno ogrinjalo z belim ovratnikom in črno čepico Govori hrvaški, laški in nemški.
Črna zastava veje raz hrvatsko dež. gledišče v znak sožalja vsled smrti dolgoletne članice ge. Matilde Lesič, matere znanega ba-ritonista istega gledišča ga. I Liesiča.
Jelačičev spomenik v Zsgrebu
Mestno zastopstvo je sklenilo žeiezno ograjo okrog ban Jelačičevega spomenika namestiti z marmornatim stebriščem. Potrebni marmor jo došel v Zagreb in delo mora biti do maja t. i gotovo, ker takrat slove Hrvatje petdesetletnico njegove smrti.
Medvedko ustrelil in mladiče
ujel. Okrajni gozdar Pet*r Bambu-lovič v Bugoujcih na Hrvaškem je Šel te dai z nekim kmetom in pastirskim dečkom na planino „Sfm:šnioau.
V nekem jarku se njegov pes ustavi pred veliko votlino ter začne lajati in se zaganjati preti votlini. Kmalu nato se privali iz votline velika medvedka. Gozdar, odločen mož, napne mirno puSko, nameri ter ustreli mrcino ravno v čelo, nakar se je medvedka medvedka mrtva zgrudila. Njena k: ža je bila 2 m 50 om dolga in 1 m 60 cm Široka. V votlini so dobili še tri približno 14 dni stare mladiče.
Is mestne trtaice v Varaždinu preda sa letos 55 000 oepičev in 15 000 korenjakov raznih čistih amerikanskih trt. — Vinogradniki se opozarjajo, ter v slučaju naročbe obrnejo na dr. A. Jatinca v Varaždinu na Hrvaškem.
Zaklalo se je v mestni klavnici ljubljanski od 31. januarja do vštevši 7 februarja 87 vo'ov, 9 krav, 7 bikov, 159 prašičev, 148 telet, 30 ko strupov in kozlov, 30 kozličkov, zaklane živine se je vpeljalo 5 prašičev, 47 telet 1 koštrun, 13 kozličkov in 677 kg mesa.
Tedenski Izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 31. januarja do 6 febr 1909. Število novorojencev 20 (=» 26u/00), mrtvo rojenoa 2, umrlih 19 (=s 19 70%0), med njimi so umrli za dušljivim kašljem 1, za j etiko 1, vsled samomora 1, za različnimi boleznimi 16. Med njimi tujca 2 (= 10 52V0), is zavodov 6 (== 31 57%) Za infekoijoznimi boleznimi je obolelo in sioer: za noricami 1, za ošpicami 2, sa škrlatioo 1 (pripeljan iz okolice v deželno bol nioo), za tifuzom 1 (oba pripeljana is okolice v deželno bolnico), sa dušlji-
vim kašljem 1, za vratioo 1, za uše nom 1.
Nevarna razvada, Nekatemiki imajo razvado, da mečejo po hodnikih pomarančne lupine in razne ostanke sadja, vsled Česar lahko kdo, ako stopi nanjo, pade in se poškoduje. Metati lupine po hodnikih je policijsko prepovedano in se prestopek lahko kaznuje v gotovih s'učajih tudi sodnjsko, na kar se občinstvo opozarja
Sam ae Je zglasii Dne 20. maja jo je popihal is prisilne delav nioe korigeud Fran Jerin. Taval je po svetu in ko mu je slednjič prostost presedala, se je dne 9. t m. zopet sam povrnil nazaj.
Aretovan je bil danes na juž nem kol dvoru 2iletni Fran Debeljak iz Loga pri Mokronogu, ker jo je hotel odkuriti  v  Ameriko,  še  predno je nosil bridko sabljioo.
Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega k lodvora odpeljalo v Ameriko 12 Hrvatov, nazaj je prišlo pa 15 Slovencev in Hrvatov. V soboto je šlo v Ameriko 56 Hrvatov, nazaj je prišlo pa 5 Slovencev ia 25 Hrvatov.
Oranu mm,
— Č»*k! .Narodni dom" na
Bacaju, čđbi namerav»jo zgraditi na Duuaju v Gosposkih u'icah veliko palačo, ki bo stala 700.000 kron. Od t<3 vsote imajo nabranega in zloženega denarja že 400 000 K. V novi oelaČi se ima namestiti češko gledališče. Nemške lisce je ta vest silno razburila. Zato pozivajo mestni obč svet, naj zgradbo „Mestnega doman prepreči
— B vsi portugalski diktator
FrRUCO umrl Listi poročajo, da je v Braziliji umrl bivši portugalski diktator Franoo, ki je zakrivil kraljevsko traged jo 1. februarja 1.1 Fianco je baje umrl v največjem uboštvu.
— Cessr   na   Tirolskem. Iz
Iaomoata javljajo, da pride c«*sar z nadvojvodi tjakaj 28. avgusta, da se udeleži slavnosti ob priliki stol^tuioe tirolskih bojev proti Francozom.
— R«di motenja vere so uvedli
kazensko preiskavo pr* ti državnemu poslancu Aostu v Kladnem na češkem. Ziučm motenja vere je zagrešil baje v nekern nagrobnem govoru dne 2   decembra 1. 1.
— Atentat na predsednika vojnega sodišča. V suboto sta dva revolucionarja napadla v Rigi na ulici z revolverji predsednika vojnega sodišča generala Kož^ljeva. Ganeral je bii smrtno zadet Polioiia je prijela enega zločiuca, drugi je utekel.
— Parobrod ogrske parobrodne družbe „Air»jau B±thory je trčil, kakor se poroča z Reke, z angleškim parobrodom „Nyakseu blizo Grave-sende Bdthorv je močno poškodovan. Tehnični nadzornik omenjeno diužbe se je odpeljal na mesto nesreče
— Pri zaroki ae |e ustrelil. Dr. Riboldi je slavil v Paviji svojo zaroko z m ko gospico iz tamošnj h boljših krogov. Zbrana je bila elitna družba. Med neko navdušeno napit nioo na čast zaročencema vstane dr. Riboldi, potegne samokres ter -e v krogu zbrane zaročne družbe ustreli v glavo. Omahnil je in smrtnoranje-nega so odpeljali v bolnico Vzrok samomora se prikriva
— T -J a zrakoplovci so se spu stili včeraj nlieu Bidimpešte na tla. Odšli so pred 13 urami iz St. Moritza peljali se čez Alpe do Benetk, kjer jih je zgrabil vihar in po 13 urni vožnji vrg^l na Ogrsko. Dosegli so visino 2200 m in niso zasnamovali nobene poškodbe.
— Parnik sofo razbil Ob Novi Zelandiji pri Teramhitu je zadel pred včerajšnjem v hudem viharju parnik wPeugiointt v Cookovi ožini na skalo, sa naguii in začel potapljati. Na par-niku je bilo okoli 100 oseb posadke in potnikov, ki so se skušali rešiti na čolnih. 26 osebam se je posrečilo priti na kopno, ostali so potonili.
— Ustrelil 80 |o v. četrtek v Petrograda general VereŠČagin, brat znanega ruskega slikarja, ki je bil na oklopnici nPetropavlovsku, katera se je vsled mine razletela pred Port-Ar tur jem — Vzrok žalostne rodbinske razmere.
— Uradnik nemškega posla* nlstva ropar In pot gaiec    K tej
notici poročamo dodatno, da so storilca Baker ta v Čile ujeli ter ga izreče nemški vladi.
— V Ženevi jo pogorel tamošnji kolodvor za osebni promet. Ogenj je nastal vsled neke preveč zakurjene peči. Prtljago potnikov in uradni arhiv so rešili. Poškodoval se ni nihče in promet vlakov so obnovili takoj drugi dan zjutraj.
— Ali mora nezakonska mati izdati očeta. V nekem spornem slučaju, v katerem je zahtevala nezakonska hči od matere, naj ji pove ime svojega očeta, je najvišje sodi-če izjavilo, da se jo k temu ne more prisiliti.
— Ženski morilec. Zadnje dni se je pojavil v Berolinu, do sedaj še neznan človek, kateri je v enem ve-
čeru napadel z nožem tri ženske na ulici. Ena je vsled globoke rane v trebuh kmalu umrla, ostali dve pa sta težko ranjeni. Tudi sta se zglasili dve gospodični, da jih je prejšnji večer neki tujec napadel na cesti in sunil proti vsaki z nožem. Kno so resile drsalke, katere je nosilri pod suknjo, ih ob katere je nož zadel, drugi pa je prerezal samo obleko. Seveda je občinstvo grozno razburjeno, posebno ženske, in policija išče zločinca, kateri je ali zmešan ali skrajno podivjan človek na vse kriplje. Gotovo pa je, kar so dognale izpovedne in popis zločinca napadenih žensk, v obeh slučajih eden in isti napadalec.
— Iz Mesine se še m'dno poročajo slabejši in močnejši potresni sunki. 12. t. m. je razsajcil vrhu tega grozen vihar, vrsteč se s silnim deževnim nalivom in gostim padanjem toče. Takoj po viharju je sledil zopet močan potres, eelo noč pa so eu-tili lahno valovanje zemlj-r. Rešilna dela se še vedno nadaljujejo in ^o pri včerajšnjem kopanju prišli <lo neke prodajalne slaščic, v kal eri so našli še živega moža. Bil je podsnt .*»!) dni in se je preživljal z zalogo v prodajalni se razpostavi jeni h slaščic. Seveda jih je jako sledil ic pri tem poskušal na vse mogoče načine oprostiti se nevarne jaee. Mož je popolnoma trden, zdrav in krepak.
Rožne stvori.
Usoda ruskih pisateljev. Povodom smrti E. Sadasa, znanega ruskega pisatelja, prinaša v Kijevskih vesteh« Vladimir Korolenko zanimiv članek z naslovom: »Navadno v življenju ruskega pisatelja«. — Korolenko piše: »Kadar umre ruski pisatelj, moramo pri; vprašanju kakšnega kalibra je bil najprej, odgovoriti na vprašanje: Ali je bil v pregnanstva 1 Ali je bil v Sibiriji? Pred*sodiščem ali v temnici: Ali je bil morda samo pod tajnim ali javnim redarskim nadzorstvom .' A le malokdo od nas more odgovoriti na iu vprašanje, dati roko na sreo in reci, da ni od tega nieesar doživel. Taka je usoda ruskega pisatelja.
* Umrl, ker je prenehal kaditi cigarete. V Hazletomi Pa. j«1 umrl 20 let stari Edvard Lane, in sicer edino le radi tega, ker je na novega leta dan sklenil, da !><> popolnoma opustil kajenje eigaiet. Pokojnik je bil strasten kadilec cigaret; toda vsled vsestranskih priprošenj j<» kajenje popolnoma opustil. Takoj prve dni, ko je ostavi! cigarete, je postal skrajno nervozen, toda vkljub temu se je zdržal kajenja. Sedaj je umrl.
Telefonsko in brzojuunr
Proti B enerhovemu kabinetu.
Celje, 15. februarja. Izvrševalo: odbor narodne stranke je imel včeraj sejo, v kateri je sprejel ostro resolu cijo proti Bienerthovemu kabinetu. Sovenski poslauci se pozivajo, naj vztrajajo v najskrajnejši opozioiji proti vladi, dokler bosta v kabinetu dr. Ho-chenburger in grof Sturgfeh. Na seji je poročal o političnem položaju državni poslanec R)blek.
Bienerihova pogajanja s strankami.
Dunaj, 15. februarja. Danes prične baron Bieneith pogajanja s strankami. Danes je poklical k sebi dr. Pacaka kot načelnika slovanske opozicije Jutri je povabil na konferenco načelnike nemških strank.
Bivši poslanec Gnievvcsz. Dana], 15. februarja Bivšemu poljskemu poslancu Vladimiru vitezu Gniejvossu so danes amputirali še stegno. Zdravstveno stanje njegovo je tako, da se je vsak trenotek bati katastrofe.
Pravosodni   minister   dr. Hochen-burgar.
Dunaj, 15. februarja. Pravosodni minister dr. Hochenburger ae je od-peljal v Gradec, kjer bo ostal več dni, da uredi svoje odvetniške posle. Oemrslja poljskega ministra rojaka.
Danafi 15 februarja. „Neues Wiener Tagblatt" javlja, da bo ▼ najkrajšem času podal demisijo polj ski minister rojak Abrahame wioz. Njegov naslednik bo predsednik »Poljskega kluba" dr. Glabiuski. _ Izdaja nove rente
Danal, lo. -februarja. rFremden-blattu javlja, da bo finančni ministra Bilinski prisiljen izdati novo rento, da se pokrijejo najnujnejše potrebščine.
Dunajski župan v Lovrani.
Dana|, 15. februarja. V soboto se župan dr. Lueger odpelje v Lov-rano, kjer ostane več tednov.
Ogrski ^ministrski   predsednik na Dunaju.
Dona] 15. februarja. Dr. Wekerle je imel konferenco s finančnim ministrom Bilinskim in z ministrom zunanjih poslov baronom Aehrenthalom. Konference, ki so veljale predvsem bančnemu vprašanju, ao se končale, ne da bi prišlo do kake odločitve.
Delegacije.
Dwia|, 15. februarja. „M »ntags-revueu javlja, da bodcdelegbc je sklicane še pred veliko nočjo, da odobre naknadni kredit za leto 1909 v znesku 270 milijonov kron.'
Novo zasedanje parlamenta.
Praga, 15 februarja. Češki listi javljajo, da bo parlament zopet sklican meseca maroa in da prične vlada s pogajanji s posamnimi strankami že danes.
Sprememba v upravni s<užbl v Bosni.
Sarajevo 15 februarja. (Pos. brz. „Slov. Nar.u) Vesw, da bo predsednik deželne vlade baron Kutschera v kratkem stopil v stalni pokoi >n da bo 8ekoij9ki načelnik Kosta Ho rman premeščen v ministrstvo na Dunaj, se vzdržujejo in niso bile d sedaj z vladne strani dementirane.
Razmere v Srbiji in razmere v Avstriji.
Belgrad 15 februarja. (Pos. brz. „Slov. Nar.w) Z ozirom na članke v dunajski listih, v katerih se žaljivo komentirajo notranji odnešaji v Srbiji, piše „Samouprava", pol urad ao glasilo srbske vlade, med drugim tako le: nNaravnost smešno je, ako gospoda na Dunaju v tem trenutku govori z nekim prezirem o krizi v Srbiji. Avstro Ogrska naj pometa pred svo jim pragom. Sama se ne more rešiti notranjih kriz ki so pri nji stalno na dnevnem redu. Ridi teh kri* mora Avstrija proglašati obsedno stanje in preki sod. zatvarjati mora parlament ter vsak čas rabiti vojaštvo in orož-ništvo, da z oboroženo silo zaduši vedno sa ponavljajoče nemire, — a vkljub vsemu temu ima avstro-ogrska vlada še vedno drznost, da zasmehuje potom služečega Časopisja Si bi to radi njenih notranjih zapletajev. Avstrija nima nobenega vzroka koga kritizirati, saj je oaš ona klasična dežela uepiedtanih kriz.u
Novi veliki vezir.
Carigrad, 15 februarja V včerajšnji s»*ji parlamenta je predsednik Ahmet Riza naznanil, da je obvestil sultana o rezoluciji zbornice proti velikemu vezirju Kiamil paši ter na to dobil brzojavno is Jddio-Kioska sporočilo, da je sultan imenoval za velikega vezirja in ministra notranjih del Husein-Humi paša, ki se mu je obenem poverila naloga, da sestavi uovo ministrstvo. Parlament je odklonil predlog izraehfctkega poslanca Carasa, da se proti Kiamil paši dvigne obtožba.
Nemci se boje slovanskega gibanja na Ruskem!
Petrogrid, 15. februarja. (Poseb. brz. „Slov. Nar.a) Nemška vlada skuša podkupiti ruske ugledne liste in časnikarje ki se v zadDJem času bore z veliko vnemo za slovansko idejo v Rusiji. Nemški agentje so najprvo skušali zaplesti v svoje mreže uglednega publicista Aleksandra pl. Stahovica. Ponujali so mu velike svote, da bi odnehal od svoje agitacije na korist slovanski ideji. Toda naleteli so na nepravega, zaaaj Stahovič je tako premožen, da tisočaki ne igrajo pri njem nobene vloge. Na to so nemški agentje poskusili svojo srečo pri uredniku „Novega Vremena,, Aleksandru Alek3androviču Pilenku. Obljubili so mu 14 000 rubljev na leto, ako „Novo e Vremja" spremeni svojo politiko napram Nemčiji. Pilenko je penudbo navidezno sprejel, a ko je imel vso stvar črno na belem, je vse dotične stvari objavil, kar je v ruski javnosti provzročiio kolosalno senzacijo. Zatrjuje se. da je znani poljski profesor Grabcwski, ki dela V zadnjem času propagando za Avstrijo po Ruskem, plačenec od avstrijske vlade. Takisto se govori, da se je nemškim agentom posrečilo podkupiti veČ zakotnih petrogradskih listov.
žitne oene v Budimpešti.
On« 15 februarja 1909.
Pšenica za april 1909   . za 50 kg K 12 9?
Pšenica za oktober 1909 za 60 kg K lili
Rž       za april       , za 50 kg K 10-35
Koruza za maj . za 5C kg K  7 36
Ovea    za april       » za 50 kg K 872
Efektiv.
lOJvin. višje.;
"gtsorolDSItns psročllo
as I; v. '	Ca* epaao-	»tanj« barometra	iS f C	Vetrovi	Nebo
					
13.	9. zv.	7350	—2-8	sr jvzh. del jasno	
14.	7.zJ. X pop.	739 6 7S96	I —5 5 —08	p m. vzh. sr vzjvzh.	oblačne dtl obl
■m	& zv.	7410	—44	si. jvzhod	jasno
15. a	7.zj. i. pop.	738-0 733o	— 100 —1*2	sr ssvzh. si jvzhod	• del jasno
Srednja včerajšnja in predvčerajšnja ♦eroperatura — 0 6 in 36; norm —0 4* in 03 - Padavina v5 24 urah 0 0in mm o o mm.
t
Franc in Roža pl. Šuklje javljata potrtim srcem v svojem in svojih imenu vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretufno vest, da je njih iskreno ljubljeni sin. gospod
tujo pt. Šuklje
eksportni akademik
po dolgi mučni bolezni, previden s sv. zakramenti v 20. letu svoje sta rosti danes ob polu 9 uri predpoldne mirno v Gospodu zaspal
Pogreb predragega rajnika bode v torek le. t m. ob polu 3 popo ludoe iz hiše žalosti v Kandiji na šmihelsko poko. ališfe.
Sv maše zadušnice se bodo brale v več cerkvah.
K Kandiji pri Novem mestu, dne 14. februarja 1909
Prosi se tihega sožalja.
lučen
blo»<>
mesečne sobe
s posebnimi vhodi, za eno eventualco dve osebi so oddati takoj ali pa s 1 sušo*m. — Več se izve pri S Potniku V nišami .Tovarni sedavioe", Gradišče 7, cd 1. do 3. pop.       7?4—2
Imm i Kinu
(mr drevoreda)
se odda v najem.
Pojasnila daje kavarnar sem 728 Jzprasanega
kurjača
išče    7,7 2
parna mlekarna v Medvodah. Dobra prostovoljna prodaja.
V vasi Grad (Bled) na Gorenjske m se prod as t a 738 1
to stanovanjski Mi
ležeče blizu ^zdraviliškega doma"
in jezera in v kateri se sedaj vodi gostilna In kupčija. H še imajo ve-liko dvorišče, hlev, klet in klet za led, lep vrt! Njiva in travaiki!
Posestvo je brez bremena, proda se brez provizije. Plačilo v gotovini pri podpisu kupnega pi-ma.
Ponudbo v enem mesecu na uprav.  nSlov. Naroda"  pod MA. M.11
Resna ženitna ponudba.
Iščem za svojega prijatelja, trgovca s kožami in lastnika lastne strojarnice na Hrvaškem, dobro odgojeno devojko ne izpod 20 let in z. nekoliko dote v svrho ženitve Dotičnik je tudi sam premožen.
Samo resne ponudbe pod „Bodoćnost 777" na up a v.
„Slov Naroda". 663-6
mladenič
ali gospodična
80 sprejme v knjigarno in trgovino papna Jos'p Goran|ec v Trstu, Via Valdirivo št 40 709 2
Perllnl dan Je sedal ubava!
Persil
Popolnoma neškodljivo. Niklorl
En a ratno kuhanje — da bleščeče belo perilo!
Brez drgnjenja In krtačenja 1
Brez perilnika ! strani dalo, čaa ia de*ar!
Eokr«t pr-izkušeno, vedni rabi t o
Edini izdelovalec na Avstro-Ogrskem: OoMieb Volth, Dana! III1.
V Ljubljani se dob va po vseh zadevnih tigovinah. 490 b
Kavarna
,Leon'
no Starem trga it. 30.
je vsaki dan
vso noč odprto.
893 21
V kavarni je
električni klavir.
Z odličnim spoštovanjem
Uo In Fanl Pogačnik.
Sprejme ao
učenka
dobrih staršev v trgovino molanega blaga Potor Sitar. Jesenice (Gorenjsko). 6 3-8
Lopa
65) 3
kredenca in stoli
za obedovalno sobo se prodajo Na ogled pri tvrdbi B Benzin-ger v Ljubljeni, na Bona)akt cesti.
Edor hoće varno, mirno In hitro
I    A IIIP P llO obrne   na od
1   lil lil! I m! *isoke c* kr' *        deželno vlado
potrjenega glavnega zastopnika:
Jr. Seunig,
Ljubljana, Kolodvorske ulice 28
Odprava potnikov samo z najnovejšimi parniki „velikani":    2343 3)
Ka sein Aug. Victoia, nosi 25 000 ton
Amerika....., 24.000 „
Prtisident Lincoln . „ 20 000 „ President 6r<<nt   . .. 20.000.,
Vožnja  LJubljana - Hamburg
traja z nanovo uvedenimi direktnimi voznimi kartami, brez vsake meijave okroglo ll/2 dni, ter ima potnik pra-vioo porabo brzovlskov po celi 5rti od Avstrijske meje (Eger) naprej.
C. M. ženini in neveste
Jfajvečja in najbogatejša tovarniška zaloga pravih švicarskih ur, zlatnine in srebraine.
Razpošiljam na vse kraje sveta, kakor:
ure, verižice, prstane, uhane, zapestnice, namizne oprave in okraske, šivalne stroje itd.
Cene najnižje.
Se priporoča za obilni oblak ln naročila
z velespoštovanjem
289- 9
fx. Čuden, £jubljana, Prešernove ulice
urar in trgovec, delničar švicarskih tovarn ur „UJU0JT.
Naslov zadostuje: Fr. Čuden v Ljubljani.
Ceniki s koledarjem tudi po pošti zastonj.
.ni. I
Pozor brivci!
Na sodni dražbi se bode
v torek, 16. februarja
ob 10. dopoldne prodal
itTB&r edne brivnice
v Mengšu št. 4
720 2
15-«—
Uradnik
popolnoma zanesljiv, veš5 slovenskega in nemškega dopisovanja, dobro vajen knjigovodstva, s  primerno vars&no,
ao sprojmo tako| aH začetkom marca t 1 v stalno službo. (Oženjeni imajo prednost.) 737 l
Kje, pove nprav. „Slov Naroda".
741
Sngelbert Skušek
trgovec
Jy[ici Skus^k roJena Pire
■—poročeno. hss^—
Ljubljana, dne T4, svečana t909.
Dosmrtne službe.
Neki znamenitejših ima popolniti:
mesto
deželnih  zavarovalnih zavodov
6x1-2
potovalnega uradnika „    akv ziterja
„    kraje v nt ga agenta za LJubljano
Vrhu tega se bodo primernim osebam na deželi oddale krajevne agenture. Agentura se Uhko opravlja tudi kot postransko opravi o. — Te stroke neisvedenim se dajo primerne ylformacije in pridodenejo pomožne osebe.
Ponudbe pod ,,Reell nnd Fieissig" na anončno ekspedicijo Josip Heuberger, Gradec, Herrengasse št 1.
O, kr, avetrljake
državno Zeiežnloe.
Izvleček \z vodnega reda.
Veljaven od 1. oktobra 1908 leta.
&ii»etf ** K-«*M|e*o |«ž. &eS-i
?os sjtftfitf« Osebni vlak v smeri: Tržič, jesenke, TrlKž, Beljak, Juž. žeL, Gorica,
1 4^ žčiTrsi, v. te. dri. žel., Beljak čea Po-drosjco, Ceio^es , Prago. v-07 wt?±j.  Osebni vlak ? smer!: Grofic, R-jaollovo, Straža-Topllce, Kočevje.
^■■2« r ealoeisr.c. Osebni vlak v smeri; taščice Beljak, (če* Podroičlco) Celovec, PrafO.
1-38 jpr«*|sottift«« Osebni Wak < smeti: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak Juž. žel., uorice ti* i, žel., Trs dri. žei., Beljak, ičez Ped oičice) Celovec.
1*06 j»»pc«feno. Osebni vlzJt v smeri: Qrc-Btipijfc, RodnUoTO, Straža-Tcpllce, Kočevj«.
-w,5 ■.■•v'iJt!t!r;6, Osebni vlak v smeri: Tržič, -cscnicc, Trbiž, Beljak Juž. zel. Gorica &Š. ieU Trat dri. žeL, Bel.ait, (čes t'cd oičico) Celovec, ^raga.
r-iO ivc^te!- Osebni vlak v unesi: Grosuplje, IbaloHOvo, Straža-Topllce, fcodevja.
7*M zve6ar. Osebni vlak v smeri: Tržič,
Jesenice, ribfiaj Bciiaii. (čci Podrožčico) Caiovfec* *Vaga.
o-^o *«n*a^. Osebni vlak v smeri: Ja-M0ica\ Trbi«, Seljak, juž. sel., Gorica dri. fcai^ T:*i drž, Hut 3clj*k jui. s«L, (če»
P rtivStlco>.
^iiho«5 te »isbllane drl. &o1o«vot.
'■28 4utraj. Oattni vlak v Kamnik. ft-OO «»»-ssc(-.rs. Osebni ttr.k v Kamnik. r-lO :vc«s«r. Osebni vlak v Kamnik 0**0 5»on*«>:   Osebni vlak ▼ Kamnik fSasr^» .5-. n^eljsk in pjAsnlkih do 31. oktobra.)
Prlhoa v Lfakllaao |snL teLt
o-oo zjutrsg. Osebni vlak ia  Beljaka tuk žet, Trbiža, Jesenic, Gorice, Trsta, Tržiča
s-34 zjutraj. Osebni vlak is Kočevja, Strsic Toplic, Rudolfovega, Grosuplja.
M-22 »reci»*idno. Osebni  vlak   is r*r&r •. Celovca, Beljaka Juž. žei., čea Podrol in Trbiž, Gorico dri. ici« Jesenic, Tržiča
2*32 »opoldne.   Osem« viak   ia Kocc. Stražo Toplic, KudoMovega, Grosuplja,
*M3  p«;««fidno.   Osecal  vtak  ia   kin ' Juž. žel., Trbiža, Celovca, Beljaka PcdrožCico) Gorice drž. žeL trs-;-. iti Jesenic, Tržiča.
6*0O zvscer. Useo. vusk ia P~ag«, O
Beljaka (čea Podrožčico) jesenic. 8 37 zvoder. Osebni vlak ta Kočevja, S.
Toplic, KudoUovega, Grosuplja. 8-4B zveear. Osebni vlak ia Beljaki <
sel.. Trbiža, Celovca, Beljaka (čea
rožčico) Trsta drž. žel. Gorica drt •
Jesenic, Tržiča. ii'50 pono6i. Osebni viak ia Trota*, d
lovca,  Beljaka (čea Podrožčicc;
drž. žel. Gorica dri. žel., Jesenic
Prihod v Mmlsltaauft ari. fcoloavo*>
0**SO z.jai>«ij. Osebni vlak ia Kamnliu (0*09 |».o4{v«;dno. Osebni Tlak ia KamtuSa O'iO cvoOor. Osebni vlak >a Kamni 9*00 ?*rto£'. Osebni riak lm Kamnik* cb nadel}ah ln praanlkUt do 3i. oktobra
ia priaodl so oanaćsa' • I * eTrropcJskcm čaau^
9 ŠPrati
*jw^fVBpatasaat*a4*<<*'|osvai^ aaaiaaaaaaaaavHHHBav saaaaaavMaaaa^Hi^BBvaai^BBsB oa^aia^aoaaaHBoaoivavoaoaattVBKB^
Ljnliljanska kreditna banka v Ljubljani
Podružnica v Spljetu. Podružnica v Celovcu. Podružnica v Trstu.
L   cjlasrialca   ■£   3,<»00.«mi0. Stritarjeve Ulice SteV. 2. Rezertnl    taartad Wd
sprejema elogt M knjižica in na lakoći ratna ter jih obrestuje od dat vloga po Čistih
- 11 o
I
14— 1S
4
3[aptt|t ia nrodeta aretka Ia vredioatta ptpirjt vsth vrat po daavaam karam
■m^mbhj alHBBlHaalBHn    BMB9BHBHI HJSBHBH9 B ŠBđt "iMtaMMM^MnvaitMiMPM-BMBf^vMNCMHfai
Prvi slovenski POGREBNI ZAVOD
372—8
se priponi« slavnemu občinstvu
za ureditev pogrebnih sprevodov v Ljubljani in na deželi po jako nizki ceni.
Naročila se sprejemajo pri ■—... JOSIP TURK l-l FRANC VIDALIJU - mmmmt—l—laatnik prvega slovenskega
Prešernove ulice, Ljubljana.     BsavaaaMBBaMHaaaa^ pogrebnega zavoda
Isdaja tel j i* odgovorni oredalk Raste Pastoslemiek.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
41