Naročnino mesečno	anHi Al ■■l|l|l	ok.	IIMlIIII ček. račun: Ljub-
25 Din. m možem-	jk MM V JHN/ V lik	^ fffHT ^^	^kk liana
»tTo 40 Din — no-
če- mg^fe^ AV jHf JIh flBI B Hip^	m	KBE
loletno % Din, za ^MLu, MM	0 Rl « jB |f	B ^SBkf JUf	flH
Inozemstvo 120 Din ^	^M	SBSB	na	M	VH
Dr—u...!.,	#	fiH^ JSBLmmm^J ^f «■ I
Kopitarjevi bL 6/HI jeTa 6> te|ef„ u ^ Telefoni nrednUtvai dnevu alaibn 209« — nočnn 2*96. 29*4 tn 20W	--Izhaja vsak dan cjntrnj. razen ponedeljka ia dneva po prazniko
10.^49 zn insernte;
Edina prava fronta
Po petih letih jugofašistične diktature, ki je na vseh področjih našega javnega življenja pustila za seboj same razvaline, se za: čenja danes po vsej državi, predvsem pa pri nas, kjer tudi najhujše nasilje ni moglo zadušiti slovenske ljudske demokracije, novo politično življenje.
Načrt minulega režima, ki je bil orodje v rokah čaršije, židovstva in framasonske in-ternacionale, je bil v prvi vrsti ta, da bi, zakrit od jugoslovanske nacionalne ideje, zrušil krščansko demokratično slovenstvo in obenem z njim katoliško tradicijo Hrvatov, srbsko ljudstvo pa je s tem, da se je izdajal za privilegiranega varuha državnega, in narodnega edinstva proti »separatističnim elementom« preko Save, mislil preslepiti tako, da ne bi opazilo, kako se podirapo tudi temelji njegovega političnega življenja: svo-bodoljubje in narodna poštenost. To je bila ideologija in psihologija JNS, kateri so nasi slovenski .demokrati' sledili večjidel iz podedovanega slepega sovraštva proti namišljenemu klerikalizmu, ki ga nikjer ni. Voditelje slovenske in hrvatsko ljudske misli bo internirali, zapirali in preganjali, .stare stranke uničili, da skujejo pod policijskim vodstvom in nadzorstvom noko jugosloven-6ko snoparstvo, in so se pri nas lotili celo naše najmočnejše slovenske kulturno organizacije. V srbskem narodu pa so skušali potlačiti do zadnje sledi demokratično tradicijo radikalno stranke, da bi »prosvetljeni absolutizem« zmagal na vsej črti s pomočjo tistih bajonetov, od katerih jo celo tak genijalen nasilnik, kakor je bil Napoleon, dejal, da se na njih ne da dolgo sedeti, dočim so nasi mali in nebogljeni posnemovalci zapadnega fašizma bili prepričani, da bodo vladali večno.	, .
Ta izpačeni nacionalizem je zdaj zaloatna podrtina, ki so jo izpodkopali nezlomljivi demokratični duh jugoslovanskega ljudstva.z ene in lastna nesposobnost ter pomanjkanje vsakega nravstvenega fundamenta z drugo strani. Jugoslovanskega državnega edinstva in politične narodne enote ni mogoče ustvariti z nasilnimi in nemoralnimi metodami pa z izpodkopavanjem izrazite, naravno utemeljene in visoko razvite slovenske, hrvatsko in srbske narodne zavesti, ki v jugoslovan-stvu ne vidi svoje negacije, zn katero je stremel naš izpakedrani jugonacionalizem, ampak le svojo izpopolnitev v popolni in svobodni vzajemnosti treh enakopravnih edinio slovenskega, hrvatskega in srbskega naroda. Kaltor hitro je bila izločena iz našega državnega življenja demokracija, katero so JNS režimi hoteli samo na videz ohraniti podbizi-parlamentom, izvoljenim od srezkih načelnikov, se jo pokazalo, da more cveteti pod tako krinko samo najhujša korupcija, zapravljanje narodnega premoženja in bogatenje klike na račun ljudske siromaščine, našega kmeta, obrtnika in vseh pridobitnih stanov sploh. Zato je bil konec takega režima naravnost katastrofalen.
Naša slovenska ljudska stranka, ki ji navzlic vsemu terorju ni bilo mogoče izpodko-pati tal v duševnosti našega naroda, se jo zdaj kot sestaven del enotne jugoslovanske demokratične fronte, ki se mora izpopolniti še z vsemi zdravimi silami hrvatskega naroda, lotila obnove slovenskega političnega in gospodarskega življenja ter okrepitve naših moralnih sil na podlagi jugoslovanske ljudske misli, ki naj postane vodilo in gibalo vsega našega državnega življenja v tistem duhu. ki je od davnih vekov navdihoval vse zunanje in notranje borbe Jugoslovanov za narodovo svobodo, enakopravnost in socialno pravičnost. Naša zdrava ljudska ninožica, ki se ni uklonila najhujšemu fašističnemu nasilju. da bi se udala malodušju, črnogledstvu in brezbrižnosti poražencev, je takoj razumela klic svojega narodnega voditelja, da naj se zbere v močno jugoslovansko ljudsko fronto radikalne zajednice, ki se vsepovsod po naši domovini organizira z mladostnim navdušenjem in bodrim gledanjem ter krepko voljo za vztrajno delo na obnovi naše države. Naše ljudstvo pa tudi razume, da po tolikih letih samega rušenja naših gospodarskih, političnih in moralnih dobrin ni mogoče delati čudežev, ampak da bo obnovitveno delo zahtevalo veliko časa, potrpljenja in žrtev, da se bodo mogoče delale tudi napake, da pa bo dobra volja, pošteno stremljeuje za končnim ciljem in sodelovanje vseh, ki dobro mislijo in hočejo, v širokem okviru jugoslovanske radikalne zajednice premagalo poslednje ostanke in ovire prošle nesrečne dobe, ki se nikakor ni začela šele pred štirimi, petimi leti, ampak sega v svojih zarodkih veliko dlje v naše samostojno drzavuo življenje po vojni.
Tako ljudstvo. Kar pa se tiče našega iz: obraženstva, akciji takozvanih pohorcev. ni pripisovati velikega pomena. Njene korenino ne segajo v naše ljudstvo pa tudi ne v zdravi del našega razumuištva. Edino oporo ima ta nanovo prebarvana JNS v nekem krogu sedanjega parlamenta, ki kot najvidnejši znak preteklosti še žalostno štrli iz pogorišča bivšega laži nacionalnega režima. Ce bi predstavljal ta ostanek kakšno resno oviro, v kar vsakdo upravičeno dvomi, potem upamo, da ga ne bo težko odstraniti tudi na radikalen način, če bi bilo treba. Imamo pa nekaj inteligenco, ki simpatizira s takozvano združeno opozicijo, o kateri bi dejali, dn jih ui malo, ki pošteno mislijo in zasledujejo nesebične cilje, o katerih so prepričani, da so v splošnem interesu naroda in države. Kar se teh tiče, smo mi mnonja, da bi se ti cilji, ki so isto-votni z našimi, dali veliko Jažje doseči, če bi se vsa naša pošteno misleča inteligenca borila zanje v eni in isti fronti velike večine našega ljudstva, kar bi šele predstavljalo resnično in enodušno slovensko fronto pod državno in slovensko zastavo, ki bo kmalu zonet kot znak naše stoletne borbo za svo-
Proti zlonamernim klevetam
Vatikan in abesinska vojna
Važna izjava nadškola-primasa Anglije - Jasna beseda vatikanskega glasila
London, 17. okt. SE. Primas Anglije katoliški nadškof westminsterski msgr. Hinsley je imel v svoji stolnici v Londonu velik govor, v katerem je v ostrih besedah govoril o vojni proti Abesiniji, ki jo je označil kot »znanstveno masakri-ranje«. V svojem nadaljnem govoru se je nadškof dotaknil tudi stališča, ki ga sv. oče zavzema do vojne v Abesiniji in je odgovoril na nekatere očitke, ki jih je slišal v javnem mnenju.
Nadškof Hinsley je najprej omenil trditev, ki jo je bral v nekem večjem londonskem dnevniku, češ »da so zvonovi sv. Petra pritrkavali, ko je Italija mobilizirala proti Abesiniji«. Nadškof je takšno pisanje označil kot »kleveto, ki ni vredna angleškega časopisa« ter je dodal, da jc pooblaščen naravnost od sv. očeta, da javno izpove, da je ta trditev izmišljena in zlonamerna.
Nadškof je nadaljeval: »Trditve, da Vatikan odobrava ali podpira italijansko odpravo proti Abesiniji so jako cenene, a so brez vsake podlage ter imajo samo namen sv. stolico očrniti. Sv. oče kot poglavar vatikanskega ozemlja nc more obsojati svoje sosedne države, ki razpolaga z vsem mogočim orožjem, da odgovori na obsodbo. Sv. oče tudi ne more izreči izključitve in prokletstva
nad italijansko vlado, ker bi iz takšnega dejanja sledila neizprosna vojna s sosednjo državo in ker bi se zanesel nemir med italijansko ljudstvo ter bi ga sosedni režim z lahkoto nahujskal za odprt upor proti katoliški cerkvi. Sicer pa je jasnn, da sv. oče danes ne more nastopati kot sodnik, ko ga ni nikdo v to pooblastil niti ga obe nasprotujoči stranki nista povabili, da posreduje. Znano je tudi, da so velesile v tajni pogodbi, sklenjeni I. 1015 v liondonu sv. očeta izrecno izključile iz vsakih mirovnih pogajanj. Sv. očeta tudi nikdo ni vabil v Zvezo narodov. Pristavljam, da bi v Italiji nastal danes nepopisen kaos, ako fašizem, ki ga v načelu odklanjam, propade. Z njim bi izginila vsaka avtoriteta tudi cerkvena in božja. Imejte to pred očmi!«
Vatikansko mesto, 17. okt. SE. Glasilo Vatikana »Osservatore Romano« odgovarja na grde klevete, ki jih razširja o stališču Vatikana v abe-sinskem vprašanju glasilo francoskih komunistov »LTlunianile«. Pariški komunistični list namreč je zapisal »da je sv. stolica sklenila posebno pogodbo z italijansko vlado, na podlagi katere stav-Ija Vatikan svoja denarna sredstva na razpolago Italiji za njene vojne potrebe«.
»Osservatore Romano« odgovarja tnko-le na komunistične klevete:
>Ta lat je tako velika in tako grda, da je ni mogoče drugače razlagati, kakor s tcin, da so vsa druga sredstva komunističnega boja proti sv. sto-liri odpovedala in da je treba sedaj seči še po takšnih. To so ljudje, ki so vsak« uro pripravljeni izzvati najbolj krvavo revolucijo, samo da doso-iejn svoje cilje. To so ljudje, ki danes v imena paritizma protestirajo proti italijniisko-nhosinski vojni, a istočasno hladnokrvno pripravljajo še mnogo hujša prelivanja človeške krvi. Naj nikar ne lavijajn in pretvarjajo jasnih in nedvoumnih iijav sv. očeta. Sicer pa se bo navzlic njihovim latnjivim zavijanjem resnica izkazala. In resnica bo pokazala Kristusovega namestnika f pravi luči kot edinega pravega borca ia mir, kot edinega pravega branil« miru in pravice med človeštvom. Komunistični in drugi protikatoliški tisk j« očividno izgubi! tivce in svojim klevetam ne slavlja nobene moje. To moramo danes glasno povedati svetovnemu mnenju, naj samo sodi in obsoja tako grda dejanja.«
Laval se trudi, da bi posredoval mir
Pogajanja zamočvirjena
Pariz, 17. oktobra. AA. Kakor poroča agencija Havas je trajal sestanek, ki ga je imel včeraj popoldne ministrski predsednik Laval z italijanskim poslanikom Ceruttijem, zelo dolgo. Zvečer se je Laval sestal z angleškim poslanikom. Njun razgovor je trajal dobro uro. Politični krogi so mnenja, da je Laval ponovno poskušal pridobiti zastopnika obeh držav za svoje načrte. Angleški poslanik je Lavalu po teh informacijah sporočil sklepe, ki jili jo sprejela angleška vlada na svoji seji, ki se je vršila včeraj dopoldne. Splošen je vtis, da so se Lavalova pogajanja zamočmirila.
London, 17. okt. AA. Na včerajšnji seji je vlada nadalje sklenila ostati s francosko vlado v najtesnejšem stiku, da bi se sankcijske odredbe DN čim prej in čim bolj uspešno izvršile. Zunanji minister lloare je dobil nalog nadaljevati po posredovanju pariškega poslanika razgovore z Lavaloin o vprašanjih, ki se nanašajo na sankcijsko akcijo.
Rim, 17. oktobra. AA. Sodeč po mnenju današnjih rimskih listov italijanska vlada posredovalnih predlogov francoskega ministrskega predsednika Lavala, ki so bili sporočeni italijanskemu poslaniku v Parizu, a priori no bo odbila, marveč sprejela kot osnovo za sporazum z Anglijo odnos-iio z Abesinijo. Diplomatski krogi sicer smatrajo, da sedanji trenutek ni baš najbolj primeren za
General Graziani, poveljnik italijanske južno armade.
taka pogajanja, ker je pričakovati, da bo italijanska vojska v kratkem še globlje prodrla v Abesinijo, toda vpoštevati je treba, da jo Mussolini ponovno pokazal pripravljenost za pogajanja z Anglijo. Italijanski politični krogi pa so nekoliko skeptični glede uspehov Lavalove posredovalne akcije ker sodijo, da Anglija ne bo v ničemer popustila.
Angleški pogoji
London, 17. okt. AA. »Times« poroča iz Pariza, da je angleška vlada v svojem odgovoru na I.avalovo vprašanje naglasila, da je pripravljena proučiti morebitne predloge glede rešitve spora satno, če se italijanske čete umaknejo iz Abesinije na italijansko ozemlje. Angleški odgovor je dokaj obsežen. V svoji noti opozarja angleška vlada na to, da je Mussolini s svojo vojno kršil niz svečanih obvez, ki jih je sprejel v imenu svoje vlade. Ta okolnost omejuje vrednost bodočih pogajanj.
Poročila z
Italijanska poročila:
Letala demoralizirajo sovražniha
Rim. 17. oktobra. AA. Po italijanskih vesteh iz Magdiša (Mogadiscia), je italijanska letalska akcija demoralizirala abesinsko vojsko na soma-lijski fronti. Zaradi tega je pač Nacibu Emanuel, ki ga je cesar imenoval za guvernerja v Hararju in Ogadenu, odredil poveljnikom posameznih abesinskih oddelkov, ki so se utrdili na položajih neposredno nasproti vojski generala Grazianija v Boraheju, da se umaknejo za nekaj kilometrov navzgor po reki Fafanu in se utrdijo okrog Ga-luafa in Gabredara.
Ras Sejum pripravlja protiudar
Aksum, 17. oktobra. AA. Po informacijah agencije Štefani je ras Sejum s svojimi četami zapustil dosedanje postojanke ob reki Gurunguri in hiti proti Aksinnu, tako (la je pričakovati večjo abesinsko ofenzivo proti desnemu krilu italijanske vojske.
Govori generala de Bono
Aksum, 17. okt. AA. Agencija Štefani poroča: Vrhovni poveljnik eritrejskih čet general de Bono jo imel na prebivalstvo mesta nagovor, v katerem je med drugim izjavil, da bodo italijanske oblasti spoštovalo običaje in vero prebivalstva v tigrejski pokrajini.
bodo, za samobitno kulturo in tvorne sile slovenskega naroda smela poleg državne zopet ponosno vihrali po naši deželi. Zdi se nam, da kakšna posebna slovenska fronta poleg te ni ne stvarno upravičena ne oportuna in da hi celo pomenila škodo, kor bi nas čisto po nepotrebnem cepila in udinjala drugemu, ko pa lahko vsi služimo slovenstvu v okviru ju-goslovanstva pod slovenskim vodstvom. Na vsak način pa mora biti opozicija lojalna, ako naj se v Jugoslaviji enkrat za vselej ustalijo normalne, demokratične iu kulturnega ljudstva vredne razmere, v katerih so ne bo več mogla bohotiti ljnlika korupcije, nemarnosti, zapravljanja in izkoriščanja ter moralne pokvarjenosti. Zato se mora tudi opozicija, ki hoče biti lojalna, ogibali elementov, ki skušajo zdaj pod firmo slovenstva ribariti v kalnem za svoje ideološko razdirajoče ali pa zn čisto osebne namene svo; iaga častihloiria ali drugih podobnih zgolj
materialističnih pohlepov ljudi, ki bi radi bili narodni voditelji in menijo, da bi to lnhko postali ini zaslugi velike zmede pojmov, ki jo je med delom razumuištva zakrivil bivši de-moralizujoči režim diktaturo.
Mi sami pn se zavedamo, da je našo ljudstvo. ki je trpelo, zopet strnjeno okoli svojih resničnih voditeljev, ki so za ideale slo: venskega naroda trpeli in zanjo doprinesli največje žrtve. V tem novem gibanju in poletu slovenske množice, ki ni omagala, ki so ni dala potlačiti in zbegati, ampak .ie ohranila svojo orijentacijo, slovensko krščansko demokracijo, imajo vsi resnični Slovenci dovolj prostora, da se udejstvujejo dejansko, nesebično in odkrito. V tej zajedniei, ki se ji bo, kakor smo trdno prepričani, pridružila večina jugoslovanskega ljudstva, je porok I trajne zmage onih idej, ki edine morejo pre-I poroditi Jugoslavijo in našo državo varno i prenesti skozi vso vihre bodočnosti.
Italijanski protipogoji
Pari«, 17. oktobra. AA. »Petil Journal« je davi objavil informacijo, da jo italijanski poslanik včeraj popoldne sporočil Lavalu, da je italijanska vlada pripravljena pogajati se z Anglijo na osnovi znanih Lavalovih predlogov, loda pod pogojem, da Angleži umaknejo del svojih vojnih ladij iz Sredozemskega bazena in sc ukine vsa sankrijsku ukcija Zveze narodov.
Anglija čaka na Lava lov padec
London, 17. oktobra. A A. »Star« izraža v svo jem današnjem komentarju o Lavulovi posredovalni akciji, da je vprašanje padca Lavalove vlade le še vprašanje nekaj dni. Laval se je znašel pred alternativo, da zaradi svojih neizpolnjivih obljub, ki jih je dal Mussoliniju, odstopi ali pr zaigra vso francoske prijateljske zveze in zavezništva s posameznimi evropskimi državami. Anglija je pokazala napram Franciji mnogo popustljivosti, ki pa je ie dosegla svoj višek.
>Ewening Standard« sodi, da je Chainber-lain s svojo izjavo, ki jo jc dal o priliki locnrnske desetletnico, Lavalovo posredovalno akcijo obsodil na smrt.
bojtsc
Ta izjava jo napravila najlepši vtis tudi na druge abesinske poglavarje iti prebivalstvo, ki so z vsakim dnem v večjem številu vrača na svoje domove in izjavljajo italijanskim oblastvom zvestobo.
Dvoje letal uničenih
Rim, 17. okt. AA. Agencija Štefani poroča, da se dve vodni letali, ki sta se ponoči iz Livorna odpravili na izvidniški polet, včeraj zjutraj nista vrnili v pristanišče. Zato so poslali za njima celo eskadrilo letal, ki je odkrila njune ostanke na odprtem morju med Talamonom in otokom Elbo Posadka obeh letal je utonila.
Nadaljna mobilizacija v Italiji
Rim, 17. okt. AA. Včeraj jo bil objavljen ukaz o mobilizaciji rezervnih oficirjev inženirske in letalske stroke letnika 1911 ter vseb gradbenih inženirjev poslednjih letnikov.
Francoska poročila:
Cesar zapovedal
ras Sejumu napad
Pariz, 17. okt. AA. Agencija Havas je prejela sporočilo iz Ailis Abebe, da je abesinski cesar ukazal rasu Sejumu, da se s svojo vojsko od pravi proti Aksumu in ga ponovno osvobodi.
Napetost na libijski meji
Kairo, 17. okt. AA. Po informacijah po ročevalca.agencije Havas sc vršijo v Libiji in Cirenaiki velike nregrupacijc italijanske vojske, ki sc koncentrira zapadno oaze Sivah in. okrog Guegarc. Italijanske čete so sc zlasti okrog oaze Džlralul) na egiptovski mej' zakopale v rove in si zgradile pod zemljo skladišča za vojni materijal in tanke.
Nemška poročila:
Ambalaga zasuta z bombami
Adis Abeba. 17. okt. AA. Po informncijah poročevalca DNB so italijanska letala s severne fronto včeraj prvič napadla Ambnlago in jo naravnost zasula z bombami. Ubitih je bilo mnogo civilnih prebivalcev. Abesinski vojaški oddelki niso imeli nikakih izgub. Na
južni fronti se koncentrira okrog 100.000 abesinskih vojakov.
No va taktika Abesincev
Addis Aboba. 17. okt. — Kakor poročajo v dobro informiranih krogih, se je na severnem bojišču posrečilo dobili zvezo med armado ras Kassa, ki maršira iz Gondarja in četami ras Revama. Severna abesinska fronta je torej strnjena in so prednje čete ras Kassa že prekoračile reko Takazze.
Kar tiče dolova.ija italijanskih letal so tu mnenja, da jim ni treba pripisovati izvanredne važnosti. Po lastnih italijanskih izjavah bi se Italijanom še do danes nc bilo posrečilo, da odkrijejo glavni stan in niti ne jedro armad ras Kassa in ras Seyuma. Abesinske armade očividno izmo-drene marširajo izključno samo ponoči, med tem, ko sc podnevi skrivajo v travi in grmifju.
Skozi glavno mesto še vedno marširajo nove čete proti severu.
Poveljujejo jim domači fevdalni knezi in glavarji.
Iz italijanske Asmare |>oročajo, da so letalci
odkrili na severni fronti sisteme strnjenih strelnih jarkov, betonske zaklone in utrjena oporišča abesinske vojske. Radi tega pričakujejo moč.iega odpora pri prodiranju. Italijanske čete so zasedle nekaj novih pozicij južno od Aksuma in Adigrata in sicer brez hoja.
Upori v Godžamu
Asmara, 17. okt. AA. DNB poroča: Italijanska letnln so bombardirala skladišče municije v Bel-mnrjamu jnžno od Mnknla. Zdi sc, da je bilo skladišče uničeno Med povratkom so italijanska letala na več krajih opazila abesinske čete in jih takoj obstreljevala z bombami. Po najnovejših vesteh je v pokrajini Godžatn južnozapadno od Adue btbrnhnil upor. Tn pokret je v zvezi z odstavitvijo rasa Ajeluja. Na njegovo mesto je abesinski cesar imenoval svojega zaupnika rasa Imiro. Prebivalstvo ga odklanja in ee noče odzvati njegovi mo-bfltraciji.
Angleška poročila:
Potrdilo o oienzivi rasa Sejuma
London. 17. okt A A. Agencija Reuter poroča: Abesinska vojska se na severni fronti še nadalje koncentrira. Za črto, na kateri se je utrdila vojska rasa Sejuma in abesinskega prestolonaslednika. se organizira močna rezervna armada. V vsakem primeru so Abesinci okrog Ma-kale zasedli strateško zelo važne točke Siplošno se sodi, da ne bodo podvzeli nikakih ofenzivnih akcij ter da bodo vse svoje ofenzivne operacije nn severni fronti omejili na manjše napade na italijanske postojanke ter četniško borbo proti posameznim italijanskim oddelkom. Nadejajo se namreč, da bodo s tako taktiko ovirali nadaljuje napredovanje Italijanov v sektorju okrog Makale.
Tudi v O g a d e n u je abesinska vojska po številu vojakov zelo močna. Zlasti na jugozapadu Gerlogubija so koncentrirani veliki oddelki Abesincev, ki pričakujejo, da bodo Italijani vsak hip pričeli prodirati proti llararu.
Tudi včeraj so bila italijanska letala zelo aktivna in so bombardirala abesinska taborišča ter izvršila celo vrsto izvidniških poletov nad železniško progo Addis Abeba—Džibuti.
lz Addis Abebe prihaja vest. da se jc tekom Včerajšnjega dno r abesinski prestolnici /tiralo več tisoč bojevnikov iz zapadne Abesinije. Pred |l'irl»mciitom se bo danes vršil vpričo cesarja dc-file čet. pri katerem bo sodelovalo 100*000 vojakov vseh vrst orožja. To vojaštvo bo nato takoj odposlano na razne fronte. Danes odpotuje na severno fronto ludi -1000 vojakov cesarske garde. Itrugi oddelek parile odpotuje v Desie južnozapadno od Magdale. Tretji oddelek pa je namenjen v Makalo.
Iz Somalije nazaj v Eritrejo
Kar se tiče vesti, tla so Italijani odposlali iz Somalije v Eritrejo 10.000 vojakov, naglašajo v Addis Abebi, da je to zelo verjetno, ker se redno meseca novembra razširi po vsem Ogadenu tropska mrzlica, ki je evropski ljudje le s težavo prebolijo.
Abesinske olenzive ne bo
Addis Abeba, 17. okt. b. Dopisnik agencija Radio poroča, da se v merodajnih krogih deman-tirajo vse vesti, da pripravlja vodstvo abesinske armade veliko protiofenzivo. Poudarja se, da abesinska vojska iz vojno-lehničnih ozirov ni sposobna za lalto ofenzivo, vsled česar so vsi poveljniki dobili izrecno |>ovclje, da ne smejo ničesar ukreniti v tem oziru. Glavna naloga abesinske armade je obramba države pred tujcem, nikakor pa ne ofenziva.
Ras Gukša umorjen ?
V Adis Abebi so se razširile vesti, da je bil Gukša umorjen. Kdo ga je umoril, še tli znano. Neguš je sklenil, da se te dni poda na bojišče. Splošno se misli, tla se bo ustavil v glavnem stanu prestolonaslednika v Desiju.
Deževje ovira Italijane
Nn jugu so se italijanske čete ustavile na črti Boraheja, kjer jih silno deževje ovira v napredovanju. Splošno se misli, da se napredovanje italijanskih čet v tem delu ne bo moglo nadaljevati pred mesecem dni, ko se bo zemljišče vsaj nekoliko osušilo. Tudi tanki so popolnoma nesposobni za gibanje po sedanjem zemljišču, ki je mokro in spolzko in so jih v številnih slučajih z velikimii težavami spravili iz hlala.
Boji na reki Selit
Asmara, 17. okt. h. Po poročilih iz italijanskega glavnega vojnega stana so skušali Abesinci prekoračiti roko Selit, bili pa so odbiti, pri čemer so imeli velikansko izgubo. V poročiti sc daljo navaja, da deževje ovira napredovanje italijanske vojske.
Knez-namestnik v Pariza
Glasovi pariških listov
Pariz, 17. oktobra. Ob priliki prihoda jugoslovanskega kneza-namestnika Pavla v Pariz prinaša dobro poučeni »Petit Parisien« poseben članek, v katerem pravi, da bo Nj. kr. Vis knez-namestnik Pavle prebil v Parizu nekaj dni inco-gnito. Med drugim list izvaja:
Kljub docela zasebnemu značaju njegovega potovanja ni dvoma, da se bo Nj. kr. Vis. knez-namestnik Pavle sestal s Irancoskimi državniki in imel razgovore, katerih važnost je v sedanjih razmerah pač odveč poudarjati. To potovanje je pomembno in tolažilno glede na trag'5no smrt po-i kojnega kralja Aleksandra, ko je ves svet trepetal za evropski mir. Lisi hvali edinstvo in slogo i jugoslovanskega naroda in pravi, da ima Jugoslavija med vsemi državami, nastalimi ali povečani-| mi po vojni, najmanjši odstotek narodn:>h mai>jšin.
Znana je vloga, ki jo je knez-namestnik igral v I dneh po marsejski tragediji in vse leto po smrti kralja Aleksandra, ki jc bi»š zdaj poteklo. Oseb-aost, ki jo odlikujejo tako izredne vrline, kakor kneza-namestnika, je mogla srečno in uspešno iz-
vršiti strahovito težke naloge namestniitva, ki m« soglasno priznavajo, da je več ko izpolnilo vse nade, postavljene vonj. Knez Pavle jc dal Jugoslaviji v tej neizmerni bolesti vso silo plemenitega značaja.
List nato omenja šolanje N). kr. Vis. kneza-namestnika Pavla, niegovo visoko kulturo in odličnost nastopa, nato pa hvali sklep pokojnega kralja Aleksandra, ki je slutil grozeče nevarnosti in določil Nj. kr. Vis. kneza Pavla za prvega name stnika.
Tudi »Temps« komentira prihod Nj. kr. Vis. kneza-namestnika in pravi, da je prišel popolnoma zasebno, vzlic temu sc bo pa seslal z uglednimi francoskimi osebnostmi List takisto piše zelo ugodno o Nj. kr. Vis. knezu-namestniku in pravi med drugim: Zdaj sc vidi, kaj je knez-namestnik dejansko storil za svojo domovino po smrti kralja Aleksandra za ohranitev in utrditev dohrega razmerja med Francijo in Jugoslavijo, ki so ga ponekod hoteli omajati.
O zaščiti proti plinskim napadom
Zadnje vesli
V labirintu odborov
Ženeva, 17. oktobra. Dopoldne sc je zopet vršila ena izmed neštetih sej raznih pododborov, ki naj uredi gospodarske kazni proti Italiji. Angleška delegacija je na to sejo že prinesla besedilo načrta z gospodarskimi sankcijami. Angleški delegati so kar sestavili listo v6eh predmetov, ki se poslej v Italijo ne bodo smeli več uvažati. Pozabili niso niti ene surovine, ki je potrebna za izdelovanja orožja. Nato so angleški delegati še predložili listo, ki našteva, da se poslej nc sme več uvažati v Italijo petrolej, bombaž in premog.
Takoj nato pa se je dvignil poljski delegat Komansky in izjavil, da je glede prepovedi italijanskega izvoza treba postopali zelo previdno. Poljska vlada posebno nc more razumeti, zakaj bi bilo treba uničiti ž« sklenjena trgovska naročila v Italiji.
!'ako| nato je nastopil švicarski delegat Stu-cki, ki je še bolj odločno pobijal nekatere angleške predloge o gospodarskih kaznih proti Italiji. Švicarski delegat jc poudaril, da ne veruje, da bi bilo v ženevi mogoče pravilno rešili ves problem sankcij proti Italiji.
Po teh dveh govorih sc je negotovost še povečala in predlagan je bil ta izhod, da se je izvolil poleg neštetih že obstoječih pododborov nov pododbor, ki naj na vse strani osvetli pomisleke poljskega in švicarskega delegata.
Ko se jc med in po svetovni vojni utrdilo spoznanje, da postaja plinska vojna redno in čim dalje važnejše bojno sredstvo v moderni vojni, so se začele moderne države že v mirnem času brigali za zaščito svojih vojsk iu svojega prebivalstva pred plinskimi napadi. Cim bolj je država gosto naseljena, čim bolj je industrializirana in čim več važ nili mest ima, lem boli je občutljiva in izpostavljena v |*>gledu zračnih in plinskih najiadov, lem bolj se mora že v mirnem času zavarovati pred možnimi napadi iz zraka. Velike evrojjske države žc nekaj let [X3svečajo največjo pozornost zaščiti pred zračnimi uajiadi svojih velikih mest in industrijskih centrov. Razen zapadno-evropskih držav prednjačita v organizaciji obrambe pred zračnimi napadi predvsem Nemčija in Sovjetska Rusija, ve liko pa je storila v tem oziru tudi Poljska. V Rusiji jc vsa zaščita osredotočena v oficijelni organizaciji »Sovavjachim«, ki šteje dosti preko 10,000.000 članov, pa tudi podobna organizacija v Nemčiji ima na milijone članov.
Pri organizaciji zaščite pred zračnimi napadi jc spočetka bila inicijativa ua splošno več ali tnanj prepuščena poloficijelnim organizacijam. Sodelovanje pri leh organizacijah je bilo prostovoljno. Z izgradnjo zaščite in z naraščajočim spoznanjem o dominantni vlogi, ki jo bodo za odločitev bodočih vojn imeli zračni napadi, pa je postajalo jasno, da tega važnega |>robletna ne bodo mogle več reševati
same poloficijelne organizacije, temveč da se mor* za lo zavzeli država sama. Kaže sc tudi, da pro slovoljno sodelovanje državljanov samo ne bo moglo več zadoslili vsem obsežnim nalogam, ki jih postavlja problem zaščite zaledja pred zračnimi napadi. Vidimo, da moderne države vse pristopajo k sistemu obligalnosti sodelovanja vseh prebivalcev brez razlike s|iola in starosti pri organizaciji in izvedbi zaščite, tu korakajo z državami z avtoritarnim režimom v isli vrsti demokratične dražve, z državami s poudarjenim vojaškim ustrojem države izrazito pacifističnih tendenc, zakaj nevarnosti zračne vojne so splošne in izpostavljeni so ji vsi.
Seveda ludi naša država posveča obrambi ]>red zračnimi napadi pozornost, ki jo la važna zadeva zahteva. V naših mestih in drugih krajih je organizacija zaščite v rokah krajevnih odborov za zaščito prebivalstva pred zračnimi napadi. Ti krajevni odbori skrbijo vsak za svoje področje za uspešno organiziranje in izvedbo zaščite. Skrb za zaščito prebivalstva vse banovine pa je v rokah ba novinskega odbora za zaščito prebivalstva pred zračnimi najiadi.
Sodelovanje pri zaščiti pred zračnimi napadi mora zajeti široke sloje prebivalstva, da bi bilo življenje in zdravje prebivalstva naše mejne banovine pred možnimi — bodočimi presenečenji čim bolj zavarovano.
Japonska hoče zasesti vso sibirsko obalo
\ewyork, 17, oktobra. AA. Agencija Štefani poroča: .Ameriška vlada pozorno motri incidente na mandžursko-sovjetski meji. Sovjetski poslanik Trojanovski jc imel dolg razgovor z državnim pod-tajnikom. Pri tej priliki je opozorit ameriško vlado, da vodijo sedaj po menju sovjetske vlade japonsko zunanjo politiko generali, ki hočejo izkoristit. sedanii položaj Sovjetske Rusiie v Evropi v svojo korist. Japonska hoče zasesti celo primorje vzhodne Sibirije. Prav tako se hoče polagoma po-
Preosnova avstrijshe vlade
Dunaj, 17. okl, AA. Havas poroča: Zvezni kancler So.huschnigg je dattco rekonstruiral svoj kabinet. Iz prejšnjega kabineta ko izpadli major Fey, Ncustadter-Stiiriner in dr. Ileiter. Starhemberg in Waldcnegg sta obdržala svoje dosedanjo listnico. Od novih osebnosti, ki pripadajo Heimvvehru, sta Edvard llnlir in Drechsler.
Reuter poroča k temu, da je kancler dr. Schusehnigg nameraval jiodati ostavko vsega svojega kabineta. Predsednik Miklas pa le ostavke ni sprejel, marveč je kanclerja pregovoril, da je vlado rekonstruiral.
Zmede v Bolgariji
Solija, 17. oktobra. AA. Bivšega ministrskega predsednika Kimona Georgijeva, ki so ga vojaške oblasti včeraj ob 13 izpustile, so danes dojiolditc zopet aretirali na železniški postaji v Jambolu v vlaku, s katerim je davi odpotoval iz Sofije v Bur-gas, kjer živi njegova rodbina. Poročajo, da je bil Kimon Gcorgijev aretiran na fiodlagi osebne na-redbe ministrskega predsednika Andreja Toševa in ne po nalogu notranjega ministra generala Raska Atanasova. Prav tako je danes ravnateljstvo sofij--kega redarstva vnovič prijelo bivšega ravnatelja za narodno obnovo Petka Penčeva in popa Zlate-va ter še neke druge pristaše »Zvena«, ki so jih vojaške sodne oblasti včeraj izpustile.
Konec rudarske stavke v Angliji
London, 17. oktobra. AA. V južnem Walesu se je včeraj pripetilo mnogo incidentov in je prišlo do celc vrste spopadov med stavkujočimi rudarji in varnostnimi organi. Vendar je potekel dan brez prelivanja krvi. Rudarski sindikalni svet sc je zvečer odločil za zaključitev stavke in jc pozval rudarje, ki so še vedno vslrajali v rovih, da sc vrnejo domov, ker so uprave rudnikov, v katerih so rudar ji stavkali, izjavile, da so pripravljene pogajati se na podlagi predlogov, ki so jih slavili rudarji. Sklep sindikalnega odbora pa je med rudarji deloma izzval nezadovoljstvo, ker so sklenili stavkati, dokler delodajalci ne podpišejo novih pogodb na podlaci delavskih zahtev.
lastiti tudi pristanišč in obale do nizozemsko-indijskega otočja.
Litvinove skrbi
Tokio, 17. okt. c. Havasov dopisnik sporoča po vesti agencije Iteiign. da je Litvinov jasno »prašal Kilena. fe bo Anglija sodelovala pri sankcijah proti listi državi, ki bi kršila sovjetsko sn-verenost.
ČSR se pripravlja
Praga. 17. okt. AA. ČTK poroča: Minister za narodno obrambo Malmik je v svojem govoru na seji narodnoobranibnega odbora parlamenta med drugim ugotovil, da zahteva mednarodna situacija nove odretlbe, ki bodo v zadostni meri zagotovile varnost češkoslovaški državi. Povdaril je, da bo vlada predložila parlnmentu zakonske načrte, po katerih se bo mogoče v vojaškem fiogledu zavarovati proli vsaki nevarnosti. Zakonski načrt bo določili ustanovitev vrhovnega sveta za narodno obrambo.
Drugi zakonski načrt se bo nanašal na organizacijo predvojaških tečajev in vojaško vzgojo mladine. Da se bolje organizira vojsiia. bo ustanovljenih sedem novih funkcij komandantov ar-madnili zborov. Na la način se bo omogočilo večje napredovanje oficirskemu kadru, vtada ho izdala odredbe o ureditvi posebnih taborišč, v katerih sc ho mladina vežbaln v orožju in poučevala v |>osa-meznih vojaških strokah. Minister je aludiral na moderno opremo vojske v tujih državah in je napovedal, da bo tudi češkoslovaška vojska v kratkem dobila povsem moderno opremo. Povečano bo število konjeniških polkov in nekatere utrdbe se bodo jzpopolnile.
Papešhi nuncij v Pragi
Praga, 17. okt. AA. ČTK poroča: Po presledku dveh let se je papeški nuncij spet nastanil v Pragi. Snoči je prispel novi nuncij msgr. Ritler. Na |x>-slaji so ga »prejeli in svečano pozdravili vrhovni zastopniki Cerkve in oblasti. Zbrala |ki se je |>red kolodvorom tudi velika množica vernikov, ki je priredila papeževemu zastopniku velike ovacije. Ze v llebu, Marjanskih Lažnih in Plznu so msgr. Ritterju priredili svečane sprejeme. Praški nadškof se mu je odpeljal naproti do Pilzna.
Potres v Aziji
London, 17. okt. AA. Po vesteh iz Tadži-gistnna je nastal predvčerajšnjem v pokrajini Taviljdoriuski nov potres. Potresni snu ki se v tej deželi ponavljajo že od 8. oktobra. Predvčerajšnji potres je z.nliteval 112 človeških žrtev. 407 ljudi je bilo tožjp poškodova-1 uib. 12 vaai i« ootres popolnoma razdejal.
Naše zastave
Belgrad, 17. okt. K včerajšnjemu komunikeju o seji ministrskega sveta, kateremu je bil predložen osnutek zakona o zastavah, (kar je vsa Slovenija z velikim navdušenjem pozdravila), je treba dodati, da je to šele osnutek, ki bo moral biti rednim potoni sprejet, dokler bo postal zakon in se bomo smeli po njem ravnati — o čemer ni seveda dvomiti, ker ta osnutek na najbolj srečen način rešuje vprašanje narodnih zastav, pod katerimi so se Slovenci. Srbi in Hrvati borili za svojo svobodo in kulturo, poleg državne zastave, ki je simbol naše skupnosti in ki zato uživa samo po sebi umevno najčaslnejše inesto. (Uredništvo.)
Naši manevri pri Nišu
Niš, 17. oktobra. AA. Vsi polki moravske divizije, del druge konjeniške divizije in del vojaštva timoške divizije so bili v dnevih od 12. do 16. t. m. na vojnih vajah okrog Tresibabe. Teren je tam zelo težaven in zlasti je veliko [»manjkanje vode, Vaje so bile združene z napornimi marši. Kljub vsem terenskim in drugim težkočam pa so dokazale popolno sposobnost mladine, ki jc letos prišla k vojakom. Starešinski kader je tudi oh tej priliki dokazal svoje visoke strateške in druge vojaške sposobnosti.
JRZ potrjena
Belgrad. 17. okt.. AA. Notranji minister je pod št, 55.5fi5 od 17. oktobra t. 1. na podlagi S 3 zakona od 24. marca 1933 o i z premem ha h in dopolnil- ; vah zakona o združenjih, shodih in dogovorih od j 18. septembra 19.31 potrdil končni sklep, da poli-lična stranka Jugoslovenske radikalne zajednice lahko obstoja in dela.
Minister dr. Krek na Oplencu j
Belgrad, 17. oktobra, m. Minister brez port- j felja dr. Miha Krek je danes obiskal grobnico kra- I Ijeve hiše Karadjordjevičcv in počastil spomin ob- i letnice smrti blagopokojnega kralja-mučenika Aleksandra 1. Dr. Krek se je ob 4. popoldne pripeljal v družbi svojega kabinetnega šefa g. Lojka na Oplenac in se podal takoj v grobnico blagopokojnega kralja Aleksandra j., kjer je ostal v več-minutnem molku, nato pa obiskal še grob kralja Petra I. ter si ogledal vso krasoto nagrobne cerkve sv. Jurija.
Poslanec Gajšek za vlado
Belgrad. 17. okl. m. Poslanec Karlo Gajšek je poslal predsedstvu kluba skupščinske večine sledeče pismo:
»Zvedel sem, da je dr. Lovrenčič sporočil, da sem izstopil iz kluba skupščinske večine. To je dr. Lovrenčič izjavil brez mojega dovoljenja. Zalo si vam dovoljujem sporočiti, da ostanem v klubu še naprej, kakor ostane v njem tudi dr. Klar, za katerega je bilo sporočeno, da je istotako izstopil. Od Slovencev ostanemo v klubu dr. Volile, dr. Klar, dr. Koce. Miha Brenčič, Karel Gajšek, Rudolf Pevec. V imenu svojih tovarišev imam čast prositi klub, da izvolijo ob priliki postavitve kandidatur vpoštevati to moje sporočilo.«
20.000 Din za sadjarsko razstavo
Belgrad, 17. oktobra m. Kmetijski	minister g.
Stank ovič je na intervencijo ministra	brez port-
felja dr. Mihe Kreka odobril znesek	20.000 Din za sadjarsko razstavo v Mariboru.
Tretjinska voznina na Oplenac za rezervne častnike
Belgrad, 17. oktobra. AA. Z odlokom |>romel-nega ministra jc dovoljen 06'r popust od normalne vozuinc za vse udeležence jxilovanja na Oplenac, ki ga priredi društvo rezervnih jx>dčaslnikov Po- ; pust velja za odhod od I. do 3. in za vrnitev od 3. do 5. novembra. Udeleženci sc morajo o pravem i času prijavili akcijskemu odliorn, Krtilia Aleksan- j dra ulira 155 v Belgradu	I
„Nebeška uš"
Belgrad, 17. okt. m. Včeraj jn priletelo i t Češkoslovaške na zemunsko letališče majhno letalo, imenovano »Nebeška uš«. To jc eden najmanjših aparatov, ki tehla le 150 kg. Krila se dajo preklopiti. Letalo ima motor 75 konjskih sil r. dvema sedežema in porahi na 100 km samo 10 1 bencina. Cena letalu je 100.000 Din. Naše vojaške oblasti so si tekom današnjega dne letalo temeljito ogledale, nakar se je dvigrifto in odfctHlo v Novi Sad.	r,tti9iq
,13|	.....
V prilog kmetijskim zadrugam
Belgrad, 17. okt. AA. Na prošnjo Glavne zveze srbskih kmetijskih zadrug in na podlagi 9. odstavka točke 5. čl. 5 taksnega zakona je finančni minister odredil, da so kmetijske zadruge oproščene občinske takso iz larifne številke 333 taks nega zakona.
Iz diplomatske službe
Belgrail, 17. okt. AA. Premeščeni so: Milan Stevnnovič, svelnik na poslaništvu v Parizu, za svetnika na poslaništvo v Budimpešti, Velibor Pešič, tajnik v zunanjem ministrstvu, za tajnika pri poslaništvu v Varšavi, Nikola Snjič, tajnik v zunanjem ministrstvu, za tajnika pri poslaništvu v v Sofiji, Pavle Djordjevič, tajnik pri poslaništvu v Parizu, za tajnika pri poslaništvu v Berlinu, Ilijn Garašanin, tajnik pri poslaništvu v Berlinu, za tajnika v zunanjem ministrstvu, Dra-goljub Jovanovič, tajnil; pri poslaništvo v Sofiji, za tajnika v zunanjem ministrstvu, Radovan Mi len ko vi 6, tajnik v zunanjem ministrstvu, za vicekonzula na konzulatu oa Krfu, /i voj in A n -tonijeviS, vicekonzul pri generalnem konzulatu v Solunu, za tajnika v zunanjem ministrstvu, dr. Stevan Cirvocič, tajnik v zunanjem ministrstvu, za tajnika pri |>oslaništvu v Berlinu, tir. Vojislav Ra dova novi č, tajnik na poslaništvu v Londonu, za tajnika pri poslaništvu v Washing-tonu, Peter Bingulac, tajnik v zunanjem ministrstvu, za tajnika pri poslaništvu v Berlinu, in Aleksander Žveči g, tajnik v zunanjem ministr stvii. za tajnika iste skupine pri poslaništvu v Ber linu.
Osebne vesli
Belgrad. 17. okl. m. Za predsednika izpraše-valne komisije za sodnike in odvetniške pripravnike je postavljen dr. Vladimir Golja, predsednik apelacijskega sodišča v Ljubljani.
Beograd, 17. oktobra. AA. Za predsednika državnega sveta je bil imenovan dr. Stevan S a g a-d i n, ki jc po položaju obenem napredoval v 1, I>oložajno skupino.
Belgrad, 17. okt. m, Pri ravnateljstvu drž. že leznic v Ljubljani so prestavljeni za kontrolorje v 7. pol. skupini: Ivan Vurcinger v kurilnici v Alari-boru, Polanec Ivan na |xislaji Pragersko, 1'etrii Emannel na postaji Ljubljana, glavni kolodvor, in
Tikvič Alojzij na postaji Ptuj.
•
Belgrad, 17. okl. m. Predsednik vlade in zuna nji minister dr. Stojadinovič ic sprejel danes do-|xildnc v kabinetu zunanjega ministrstva francoskega in jxiljskega poslanika grofa de l>ampiera in Dembickcga.
Hmelj
Žalec, 17. oktobra.
Danes je bilo v hmoljski kupčiji zopol bolj mirno razpoloženje in je bilo nekaj zanimanja in povpraševanja le za slabšo in cenejše blago. Sicer pn so nominalno ostale cene neizpremenjene in se rnčuna, da bo v par dneh zojiel več povpraševanja.
Zatec, 17. oktobra.
'/■ nakupovanjem letošnjega pridelka iz prve roke se v manjšem obsegu polagoma nadaljnje in plačuje za boljše blago 28—84 Kč t. j 51—02 Din za kg. Cene za najboljše blago se dobro drže, ven dar je zn enkrat več povpraševanja le za slabše In cenejše blago, izpod navedenega okvirja cen.
Dunajska vremenska napoved: .šo milo vreme, zelo oblačno in veter z znpnda.
Zbor slovenske katoliške prosvete
V zatiranju utrjena, v svobodi življena se je včeraj zbrala na svojem obnovitvenem občnem zboru elita slovenske katoliške prosvete. Ob pre-napoljeni verandni dvorani hotela »Union« je kmalu po pol devetih dopoldne otvoril predsednik Prosvetne zveze dr. Jakob Mohorič občni zbor, na katerem je bilo zastopanih 117 društev z nad 300 delegati, s kratkim uvodnim govorom, v katerem je pozdravil neprecenljivo delo slovenske katoliške prosvete in se spomnil treh temnih let po zločinskem razpustu. Ko so bili naši prosvetni domovi zapečateni, pa smo v naše slovenske cerkve stopili in v triletnem neprostovoljnem molku opravljali prave duhovne vaje, katerih sadovi bodo kot temelji, na katerih bo živela, se razvijala in zajela vse slovensko življenje prenovljena slovenska katoliška prosveta.
Po uvodnih, besedah je g. predsednik pozdravil zborovalce in predlagal udanostne brzojavke Nj. Vis. kraljeviču Andreju in kraljevskemu domu in knezu namestniku Pavlu
Dr. Korošec -
častni predsednik P. Z.
V	znak hvaležnosti je občni zbor takoj izvolil ministra dr. Antona Korošca za častnega predsednika in mu poslal brzojavno udanosten pozdrav in zahvalo za postavitev PZ in za vrnitev slovenske zastave.
Dalje je pozdravil predsednik zastopnika škof. ordinarijata g. stolnega dekana dr. Fr. Kimovca, zastopnika PZ iz Maribora prof. Sekolca, zastopnika Dijaške zvez g. Perkopca, dalje zastopnika Z. F. O., zastopni Z. D. K. zastopnika Ljudskih odrov in zastopnico Ženske zveze. Nadvse navdušen pa je bil pozdravljen g. ban dr. Marko Natlačen, ki je tekom predsednikovega govora stopil v dvorano, v spremstvu svojega tajnika g. dr. Kovačiča. Predsednik je omenil v svojem nagovoru, da je PZ težko preizkušnjo prestala in izšla iz tega ponižanja polna novega življenja. Zmožna, da zavojuje na kulturnem polju sleherno župnijo in slehernega zavednega katoliškega Slovenca.
O. ban dr. Marko Natlačen je iskreno čestital novemu vstajenju z željo, da bi PŽ odkrila in vzbudila čim več pozitivnih sil v našem narodu ter jih dvignila k večji popolnosti ter vodila narod do čim večjih uspehov, ki bodo v čast in korist ljudstva ter v ponos jugoslovanski državni skupnosti.
Nato preide predsednik k dnevnemu redu, tajnik Vinko Zor je podal tajniško poročilo.
Poročilo tajnika g. Zora
Zadnji občni zbor PZ je bil 13. oktobra 1932, torej pred tremi leti. Višje sile so onemogočile delovanje društev, kakor tudi centrali. — Zadnji občni zbor je prinesel novih pobud za prosvetno in vzgojno delo. V odbor so prišli novi odborniki, razdelili so se referati, izmed katerih je zlasti kulturno-idejni pokazal smotreno urejeni program. Pri tem kulturnem svetu so sodelovali gg. župnik Finžgar, dr. Fabijan, dr. Ahčin, dr. Kuhar, profesor Kuret, dr. Ložar in dr. Pogačnik. Ta kulturni svet je sestavil program za socialno prosvetne tečaje ki bi po zgledu francoskih socialnih tednov obsegali 20 predavanj. Redakcijo tega programa je prevzel dr. Ahčin.
Ko je bilo že vse urejeno, pa je prišel 17. februarja zloglasni odlok o razpustu PZ in pri njej včlanjenih društev. S tem dnem je bilo vse delo ustavljeno. Vršile so se tri preiskave od strani policije, trikrat so pregledali vse knjige, vse akte, ves inventar. Preiskave so se končale brez uspeha in se ni našla najmanjša stvar, ki bi mogla služiti kot utemeljitev razpusta. Imenovan je bil komisar g. Fran Govekar, ki je nadzoroval delo v knjižnici in pisarni do 10. januarja 1934. Za svoje delo je zahteval 8000 Din odškodnine.
V	dobi, ko je bilo vse delo onemogočeno, ko eo se uresničile besede: »Na tleh leže slovenstva stebri stari«, je naš narod pokazal svojo gigantsko silo in izpeljal 1. 1933 tako lepo jubilejno proslavo in 1935 največjo proslavo v svoji zgodovini, prirejeni na čast evharističnemu Kralju. — Take prireditve pričajo o veliki organizatorni zmožnosti našega ljudstva, o brezpriinerni disciplini in odločni volji, ki gre preko vseh zadržkov za svojim ciljem. Zares, velik je naš narod, kadar služi Najvišjemu.
Prav v tistih dneh je padel tudi žarek upanja na obnovo naše organizacije. Ko je prejel odbor obnovitveni dekret, se je takoj lotil dela. V tem času je imel 13 sej, od zadnjega občnega zbora skupaj 27. Odbor sam je veliko trpel, ker so bili njegovi delavci preganjani: kot n. pr. prof. Do-lenec in g. Erjavec, in je bil v tem oziru nepopoln. Sklical pa je ankete, na katere je povabil naše kulturne sodelavce. Tako se je vršila anketa o poživitvi fantovskih odsekov 27. avgusta v njenih prostorih ob navzočnosti 18 sodelavcev. Na tej razpravi se je razpravljalo zlasti o poživitvi naraščaja, ki naj temelji na temeljil samOvzgoje in aktivnega sodelovanja mladine. Povdarilo se je, da je treba poglobiti versko delo in dati odgovora na sodobna vprašanja in vsebino sodobnemu gibanju. Temelj pa naj tvori življenje z domačo faro in s cerkvijo. V okviru fantovskih odsekov in dekliških krožkov naj se podaja zlasti načelna vzgoja. Skoraj istočasno se je vršila anketa o poživitvi dekliških krožkov, v kateri so se povdarjali slični principi in smernice za bodoče delo.
Radi bi bili izpeljali širšo anketo takoj ob obnovitvL Ker ni bilo mogoče sklicati sodelavcev
na širše zborovanje, je Zveza razposlala na razne kulturne delavce vprašanju glede bodočih smernic kulturnega udejstvovanja. Vse nasvete smo upoštevali in jih uresničili tako pri ZFO, DK in ljudskih odrih. Drugi nasveti pa bodo prišli v obliki predlogov na občnem zboru. Takoj ob početku smo naprosili Prevzvišenega Ordinarija za pokroviteljsko naklonjenost, za želje in nasvete prosvetnega dela. Ob tej priliki je Prevzvišeni Ordinarij izrazil željo, naj hi bili člani katoliških prosvetnih društev le praktični katoličani.
Osrednja pisarna, ki je obenem tudi pisarna ZFO in ZDK in Z. Lj. 0. je prejela 2687 dopisov in odposlala 1433 in nad 600 okrožnic.
Knjižnica — Ljudska knjižnica v Ljubljani je morala pravtako prenehati s svojim delom. Na ponovne naše prošnje je politična oblast dovolila, ila se je odprla in da sme izposojati knjige. V dobi od zadnjega obč. zbora do 15. okt. je bilo v knjižnici 39.820 obiskovalcev, kateri so si izposodili 31.608 slovenskih knjig, 30.040 nemških, 841 hrvatskih, 277 francoskih ali skupno 64.982 knjig. V tej dobi se je knjižnica pomnožila za 1090 knjig in šteje 11.795 del. Knjižnica ima dalje naročenih več lepih revij in listov. V celi dobi je prejela le 2000 Din podpore, vsi drugi vzdrževalni stroški gredo iz blagajne PZ. Knjižnica ustreza popolnoma sodobni kulturno pedagogični zahtevi ter odgovarja vsem religioznim in znanstvenim načelom. Knjižnica je obenem vzgojno žarišče ludi za društvene podeželske knjižnice. Po zadnjih podatkih je teh 132 in imajo nad 50.000 knjig. Z veseljem ugotavljamo, da se zlasti podeželska inteligenca rada poslužuje naše centralne knjižnice.
Drugi oddelek, katerega je tudi dovolila politična oblast, da se sme otvoriti kljub razpustu Zveze, je bila iiposojevalnica diapozitivov in III-mov. Od 15. okt. 1932 do 15. okt. 1935 je izposojevalnica izposodila verskim in prosvetnim organizacijam ter zavodom 1556 predavanj opremljenih s slikami. Približno po 500 na leto. Normalnih filmov je bilo v tej dobi izposojenih 119, malih Pathe pa 444. Po zgledu katoličanov, ki so posebno na polju kinematografije napredovali v Franciji, Belgiji in Holandiji ter v Ameriki, je prešel tudi naš odsek za korak naprej.
Delo prosvetnih društev se je istočasno z delom v Zvezi začelo obnavljati. Z veseljem beležimo, da se je osnovalo 5 novih društev v našem področju tako, da štejemo sedaj 242 prosvetnih in izobraževalnih društev. Vršili so se lepi prosv. tabori: v Cerknici, Stopnem, Cerkljah, na Pre-žgnnjem itd., katerih se je udeležilo nad 10.000 oseb. Posebno prosimo, da bi društva posvečala veliko pozornost spopolnitvi svojih knjižnic, osnovanju fantovskih odsekov, dekliških krožkov in ljudskih odrov. Poskrbi naj se za dobro pripravljene prosvetne večere, med katerimi se posebno priporoča letos Krekov večer, večer dobre knjige, stiški jubilej in socialne večere o boljševiški Rusiji ter karitativni večer v postu. Da bi se zlasti mladina čimbolj spopolnila tudi v stanovsko strokovnem znanju smo sestavili načrt gospodarskih, kmetskih, delavskih in pravnih tečajev. Nekaj društev je za te tečaje že zaprosilo. Pri glavnem odboru pa se bo osnoval odsek, ki bo skrbel zlasti za kmetsko strokovno izobrazbo. Ker pa ne črpajo člani izobrazbe samo na društvenih sestankih in prireditvah, temveč imajo tudi v tistih prava vrela poštene izobrazbe, zato zlasti toplo priporočamo »Kres« kot glasilo ZFO, in »Vigred« kot glasilo ZDK ter Ljudski oder kot glasilo ljudskih odrov. Društva so obvezana, da naročijo in na sejali čitajo »Vestnik* PZ. Za kmetsko strokovno spo-polnitev pa odlično skrbi »Domoljub« s svojo prilogo »Gospodar in gospodinja«. Za dijaštvo pa izdaja PZ »Mentorja«.
V Ljubljani bo priredila v okviru prosvetnih večerov 22 predavanj, ki bodo večinoma opremljena s slikami, s filmom in ploščami. Tudi ta predavanja so na razpolago podeželskim društvom. Veliko pažnjo pa posveča Zveza komunističnemu gibanju, ki preti zajeti s svojimi materialističnimi načeli delavsko mladino pa tudi kmelsko mladino kot n. pr. v Beli Krajini. V ta namen bo prinašal »Vestnik« ciklus predavanj izpod peresa dr. Ahčina, katera bodo na razpolago voditeljem tudi po deželi. Zveza je obnovila tudi stike z našimi izseljenci, tako v Nemčiji, Franciji, Belgiji, Ho-landski in na našem jugu, kjer živi toliko slovenskih rudarjev po raznih rudnikih Srbije, kateri pa so versko prosvetno popolnoma zanemarjeni. Za nje bo priredila zopet božično zbirko knjig.
Ljudski oder. — Isla usoda kot ostale odseke PZ je zadela tudi Ljudski oder. V nevarnosti je bilo, da bo inventar, katerega so naše organizacije zbirale leta in leta, raznešen na vse strani in za bodoče delovanje izgubljen. Vsled tega je uprava imovine PZ prenesla invenlar iz Ljudskega doma v svoje prostore, ga uredila in ga nudila organizacijam v uporabo. Od 30. jan. 1934 do 15. okl. 1935 smo prejeli na izposojevalnini za garde robo 15.336. 50 Din, za izposojene igre pa 1.345 dinarjev. Denar se je večinoma uporabil za napravo kostumov, katerih se je nabavilo v tem času 257, tako da obsega sedaj celotna garderoba že lepo zbirko. Vsa ta garderoba je bila na razpolago v 271 slučajih društvom, ki so včlanjena v Zvezi. Da bi se igranje, na naših odrih pravilno usmerilo in postavilo na novo podlago, zato smo sklicali 28. avgusta anketo o ljudskem odru. Oh tej priliki se je načeloma sklenilo, da naj tudi oder služi poglobitvi verskega življenja med našim narodom.
Slovenska krščanska ženska zveza. — Tudi ta organizacija je obnovila svoje delo, dasiravno ni bila razpuščena. Manjkalo ji je pač organizacije po deželi, zato je osredotočila svoj delokrog na socialno polje in tukaj lečila rane sodobne krize. Po zgledu ŽDK hočejo po velikem programu katoliške prosvete sodelovati tudi žene in odrasla dekleta. Zavedajo se pač važnosti svojega apostolskega dela zlasti po mestih in industrijskih krajih, kjer hočejo zagospodovati nevtralne in brez-verske ženske organizacije. Današnja doba zahteva, da se žena poleg svojega dela v družini zanima tudi za razna druga socialna vprašanja.^ od katerih zavisi napredek pri blagostanju družine in celega naroda. To dejo vodi nad vse vneta naša sodelavka gdč. Anica Lebarjeva kot predsednica Zveze in voditeljica Kolodvorskega misi-jona in njenega zavetišča.
Kljub vsem neprilikam in težavam, kljub dra-koničnim odredbam iz naših vrst ni izginilo veselje in idealizem za prosvetno delo med našim narodom. Ker je to delo nesebično, neplačano in sloni samo na ljubezni in požrtvovalnosti, zato dosega tudi lepe uspehe. Ti uspehi liodo pa lepši in popolnejši, če se bo delo poglobilo versko, pod okriljem evharističnega gibanja in smernicah KA, če se bo poglobilo socialno karitativno, da bo hladilo rane sodobnih kriz, če se bo poglobilo vzgojno načelno, kar je posebno naša sodobna naloga, ko se vrši pregrupacija političnih strank. Le tako delo bo v procvit našemu narodu in naši jugoslovanski državi.
Poročilo tajnika Zora je bilo z odobravanjem sprejeto, prav tako blagajnikovo poročilo, katero je podal g. Bogo Pleničar. U. dekan Tomažič je podal v imenu preglednikov izjavo, da so bile pregledane vse poslovne knjige tako v tajništvu, pisarni in pri blagajniku, nato je predlagal odboru razrešnico s pohvalo, kar je bilo sprejeto z navdušenim odobravanjem.
Za tem pa je podala gdč. Marica Pogačnikova smernice in načrt za delo in organizacijo dekliških odsekov.
Univ. prof. dr.Luhman predsednik
Nato so sledile volitve. Ker sta bili predlagani dve listi, so se vršile volitve tajno. Na obeh listah je bil predlagan za predsednika prof. dr. Lukman. V odbor so bili izvoljeni gg.: univ. prof. dr. Fr. Lukman, dr. Ivo Cesnik, inšpektor Ivan Dolenec, prof. Janko Mlakar, prof. Niko Kuret, prof. Jesenovec, Puš Ludvik, Stare Miloš in Leveč Fr.; kot pregledniki pa gg.: Martelanc Ivan, prof. Tine Debeljak in dekan Ivan Tomažič. Za upravnega tajnika je bil izvoljen dosedanji tajnik Vinko Zor.
Po volitvah je akademik Berkopec pozdravil občni zbor v imenu Slovenske dijaške zveze z željo, da bi obnovljena slovenska katoliška prosveta tako, kot je bila nekdanja Krekova obrambni zid proti prodirajočeinu liberalizmu, postala trdnjava, ob kateri se bo razbil val komunizma, ki kot naslednik liberalizma pljuska na slovensko zemljo.
Predlogi
Soglasno so bili sprejeti naslednji predlogi:
L Član prosvetnega ali izobraževalnega društva, ki je včlanjeno pri PZ v Ljubljani, more biti le praktičen katoličan, kateri izpolnjuje svoje verske dolžnosti t. j.: nedeljsko službo božjo, petkovo dolžnost in velikonočno.
2.	Duhovnik, kateremu cerkvena hierarhija poveri prosveto v kraju, je virilist v odboru in ima v verskih in moralnih zadevah odločilno besedo.
3.	Kulturni svet tvorijo poleg kulturnih delavcev v Ljubljani tudi zastopniki posameznih dekanij.
4.	V okviru Prosvetne zveze naj se osnuje kmet-sko-strokovni odsek, kateri naj skrbi zlasti za kmet-sko-strokovno spopolnitev mož in fantov pri prosvetnih društvih.
5.	Zadruga »Lastni dom- naj skuša čimprej realizirati načrte skupnega prosvetnega doma v Ljubljani.
6.	V jubilejnem letu stiškega samostana naj se izpelje sklep iz I. 1032., da se izvrši romanje v Stično v treh oddelkih, t. j. mladinsko, za žene in dekleta, za može in fante, tri nedelje. do|x>ldan naj služi verski obnovi, popoldne pa prosveti.
7.	Blaž Potočnikova čitalnica v Št. Vidu n. Lj. praznuje v I 1936. 70-letnico obstoja, je torej najstarejša kulturna organizacija, ki je včlanjena pri P. Z. zato prosi, da bi se ob tej priliki vršil prosvetni tabor za celo Gorenjsko.
8.	Prosvetno društvo v Vel. Laščah bo proslavilo v 1. 1036 100-letnico pisatelja Stritarja, zato naj se vrši ob tej priliki prosvetni tabor za Dolenjsko.
Referat*
Nato je imel prof. Kuret referal o novem ljudskem odru Karakteriziral je predvsem današnje neorgansko pojmovanje ljudskega igranja in podal osnove nove ljudske igre: Občeslvo, povezanost igranja z življenjem občestva, oživljenje starih običajev in uvedba novih iz duha občestva. Naše ljudsko igranje moramo postaviti na znanstvene folklorne osnove in vsega nasloniti na li turgično gibanje v okviru katoliške akcije. Zatem je še obrazložil formalno plat novega ljudskega odra.
Naslednji referat je imel g. dr. Vilko Fajdiga o temi »Novi človek v novem času«. V lepih besedah je posebno jasno povdaril dvoje misli: Ako naj svet preuredimo in pravo življenje obnovimo, moramo predvsem in najprej izoblikovali novega človeka. Katoliška akcija se začne pri človeku in se preko človeka razširja v vse smeri življenja. Iz današnjega zmaterijahzirancga in zniveliranega življenja se mora dvigniti človek. Kot je že jasno povdaril sv. oče in kot je to le|x> povedal na kongresu Pax Romanae njen duhovni vodja, abbe Gremond — se mora delo katoliške akcije, katoliške prosvete, delo socialne obnovitve povsem nasloniti na stanovsko idejo. Imamo zdravnike itd., ki so v nedeljo pri maši, v svojem poklicu, ki zavzema večinoma njih življenjskega udejstvovanja pa so n. pr. največji pogani. Vse premalo pri nas povdarjamo, a še manj v življenju prenašamo stanovsko idejo. Ves katoliški svet pa čuti, da bo treba radikalno preusmeriti vso našo aktivnost in organizacijo na stanovsko osnovo. Stan oz. poklic je tista os, okoli katere se vrti dejansko življenje
Novi predsednik Prosvetne sveie univ. prof. dr, Franc Lukman.
vsakega človeka in vsega družabnega življenja. Novo življenje bo zavelo v slovenskem katoliškem gibanju, ako ga bomo začeli usmerjati v smislu stanovskega razčlenjevanja in organičnega med-stanovskega občestva. Tako bomo z manj besedami
rz resničnim delom pripravljali hkrati tudi pot naravnemu družabnemu in gosjx>darskeimi redu na stanovski osnovi.
Kot zadnji je govoril g. univ. prof. dr. Fabijan o kulturnem apostolatu katoliške prosvete. Svoj govor, ki je bil jx>ln novih in bogatih misli, je gosp. predavatelj navezal na idejno programaticni del pravil Prosvetne zveze in posebr.o povdaril misel, da je praktično katolištvo |X>goj za članstvo v prosvetnih društvih. Subjekt prosvetnega društva morejo biti le tisti, ki krščansko kulturo hočejo, ki hočejo le globlje in nadaljnje katoliško-prosvetne izobrazbe. Čeprav je Prosvetna zveza namenjena širokim ljudskim plastem — za pravo elito morajo biti odseki K. A. —, moramo vendar ostro ločiti dobro od slabega. Le dobri katoličani naj bodo subjekt, cela fara, vsa okolica pa objekt katoliškega prosvetnega dela. Pretekla leta in veličastni evharistični kongres so naše delo poglobili, kar pa je še plitvega in gnilega, moramo že danes odstraniti. Boljše je, da ima ena prosvetna celica le 20 dobrih, kot pa množico članov, pa je skrit v tej množici bacil razkroja. Naša prosveta mora usmeriti svojo dejavnost v smereh, ki jih kaže ideja katoliške akcije.
Po referatih se je razvila živahna debata, v kateri je akademik Zebot Ciril predlagal občnemu zboru, da sprejme naslednji protest:
V slovensko narodno gledališče se v zadnji dobi tako po sestavi repertoarja kot po načinu režije nvaja marksislično-destruktivna tendenca. Zbor slovenske katoliške prosvete, ki je dolgo vrsto dece-nijev in v najnevarnejših razmerah kot edina branila in ohranjala pravo slovensko narodno kulturo, najodločnejr protestira proli naraščajočemu kulturnemu boljševizmu v našem narodnem gledališču. Slovenska katoliška prosvetna organizacija ie trdno prepričana, da ima do lega protesta polno upravičenost po svojem preteklem in sedanjem kulturnem delu. Slovensko gledališče je narodna last, zato mo ra služiti zdravi narodni kulturi in nie oplemenitenju, ne pa jo rušiti in zastrupljati. Zalo opozarja zbor slovenske katoliške prosvete merodajne faktorje. naj store svojo narodno dolžnost!
Predlog je bil soglasno sprejet z navdušenim pritrjevanjem. Vodja zborovania g. prof. Mlakar, g. dr. Fajdiga in g. dr. Pogačnik so predlog še dopolnili z zahtevo po jasni in odločni idejni kritiki. Katoliški tisk, predvsem oni, ki je namenjen širšemu ljudstvu, mora način svoje dramatske in literarne kritike v tem smislu reformirati. Tudi ta dopolnilni predlog je bil navdtršeno sprejet. Občni zbor je nato oba predloga združil v enotno resolu cijo ici postavil zahtevo, da se morajo misli resolucije takoj izvesti.
Ob koncu je g. stolni dekan dr. Kimovec izrazil svoje zadovoljstvo nad tem odločnim skle]X>m, ki sicer ni nov, a se do danes šc ni uresničil. Zato pa je bil tako zelo potreben.
Voditelj občnega zbora g. prof. Janko Mlakar se je v lepih besedah zahvalil bivšemu predsedniku g. dr. Jak. Mohoriču za njegovo 12 letno delo pri PZ Navzoči so se z mogočnim aplavzom pridružili zasluženi pohvali. Občni zbor je bil nato zaključen, navzoči prosvetni delavci f>a so bili povabljeni v veliko dvorano Kino Union, kjer so videli in sli šali film o evharističnem kongresu v Ljubljani in se prepričali o krasni zvočni' aparaturi, katera je najboljša v celi državi.
Tak je bil obnovitveni občni zbor slovenske katoliške prosvete; ni hotel biti slavnostni, temveč delovni.
Shodi v Brežicah in Šmarju se vršijo
Včerajšnji »Slovenec« je pomotoma poročal, da se ljudski tabori v i»edeljo v Brežicah in v Šmarju ne vršijo. Ponovno sporočamo, da se vrši shod v B re ž i c a h ob 10 dopoldne v Narodnem domu in ob treh popoldne v Šmarja pri Jelšah v Katoliškem domu. Na shodu govori bivši predsednik oblastne samouprave T Mariboru dr. Josip Le-skovar, tajnik Marko Kranjc in župnik Jožel Tratnik. V Šmarju pa govori poleg prvih dveh govornikov na shodu v Brežicah še odvetnik dr. Tone Ogrizek. Udeležite se teh taborov v čim večjem številu!
Blagoslovitev spomenika v Judenburgu
Razveseljivo je, kakšno zanimanje vlada med Slovenci za spomenik, ki so ga postavili Judenburžani žrtvam svetovne vojne, pripadnikom bivšega 17. pešpolka. Oane človeka, ko vidi, kako se posamezniki obračajo na odbor z vprašanji glede udeležbe pri slavnosti. Tudi gmotno najbolj šibki sloji bi srčno radi počastili spomin svojih bratov, če bodo le zmogli izdatke, ki jih je marsikaleri pripravljen odtrgati si od ust. Tudi najbolj siromašni pošiljajo za spomenik svoje prispevke kot vdovin dar. To plemenito gesto narekuje tem darovalcem globoko občutena zavest, da je častna dolžnost nas vseh, da nosimo stroške, za katere so se odločili Judenburžani na lastno pobudo, mi — samo mi, saj gre vendar le samo za naše krvne brate. Zato bodi izrečena na tem mestu vsakemu posameznemu za vse, kar je doslej storil, najtoplejša zahvala, vsem drugim — zlasti boli imovitim
slojem — pa naj shiži to v posnemanje.
Rok za pošiljanje prispevkov »Škofijskemu or-dinariatu v Ljubljani« in za priglasitev zaradi udeležbe »Zadružni zvezi v Ljubljani« je podalšan do 1. novembra, ker je blagoslovitev kapelice iz tehničnih razlogov preložena na 10. november t. I, To nam je sporočil odbor v Judenburgu, kateremu moramo biti globoko hvaležni za njegovo pijetet no požrtvovalnost. — Odbor za odkritje spomenika judenburškim slovenskim vojakom.
Dr. Logar in inž. Skubic reaktivirana
Ljubljana, 17. oktobra. Za banovinskega svetnika IV. pol. skupine 1. »top. je imenovan dr. Franc Logar, banovinski svet-nik v p. — S tem se je popravila velika krivica, ki jo je povzročil prejšnji Marušič-Pirkmajcrjcv režim temu odličnemu upravnemu uradniku. Dr. Logar je bil pred tremi leti brez vsakega razloga predčasno upokojen samo zato, ker jc ostal zvest svojemu katoliškemu naziranju. Dr. Logarja naše ljudstvo prav dobro pozna, saj je odličen organizator naših občin ter v prvi vrsti sposoben za občinske zadeve. V času oblastne samouprave je bdi ravnatelj oblastnih uradov.
Ing. Jožel Skubic, bivši banovinski kmetijski pristav, je postavljen za banovinskega kmetijskega uradnika pri kmetijskem oddelku kr. banske uprave. — Ing. Skubic je tudi med številnimi žrtvami ki jih je zahteval prejšnji režim. Ing. Skubic jc strokovnjak ter ga naše ljudstvo tndi dobro pozna Posebno na sadj,trškem polju jc doma. Zaradi svo je zvestobe katoliškim načelom je bil pod prešnjim režimom brez vsakega razloga ii, kljub svoji prvovrstni kvalifikaciji odpuščen in sicer z osmimi leti slisžbe. kr&ikomaio vržen na cest«.
Drobne novice
Koledar
Petek, 18. oktobrn: Luka, evangelist; Ju-lijan, puščavnik.
Novi grobovi
■f" Prof. Alojzij Sodv.Si. Včeraj je v Ljubljani umrl prof. tehnične srednje šole g. Alojzij Sodnik, odličen slovenski pedagog. Rodil sc ie leta 1883 v Ljubljani, tu dovršil srednjo šolo, nato pa študiral matematiko in sorodne vode na dunajski univerzji. Služboval je na ljubljanski realki, pozneje pa na srednji tehnični šoli. Med vojno je bil na fronti. Poročen je bil z gospo Almo Sodnik-Zupančevo, znano umetnico in učenjakinjo. Pokojnik jc avtor šolske knjige logaritmov v slovenskem jeziku. Pogreb bo danes ob 16 iz hiše žalosti, Kniževniška 8. Pokojniku naj sveti večna luč! Žalujoči soprogi naSe globoko sožaljet
-f- V Ljubljani je umrl g. Anton Kotnik, nameščenec mestnega magistrata. Pogreb bo v soboto ob 5 popoldne, Naj počiva v miru! Žalujočim naše »kTeno sožalje!
Osebne oesU
= Zdravniško imenovanje. Za primarija gi-nekološko-porodniškegu oddelka v banovinski bol nišuici v Celju je imenovan dr. Pavel Pehani, dosedanji asistent v državni bolnišnici za ženske bolezni v Ljubljani.
V šiMuurju pri Kranju se je poročil g Kepec Ivan, železniški uradnik v i'luju, z gdč. Urško Stefe. čestitamo!
— Spremembe pri okr. sodišču v Ljubljani. Vodja zemljiške knjige Ivun Podboj je odšel ua daljši bolezenski dopust. Zn višjega pis. predstojnika pri okr. sodišču je postavljen Ciril Lavrič, doslej dodeljen izvršilnemu oddelku. Med drugimi posli so n.u poverjene poverilve podpisov in prepisov listin. Za ravnatelja zemljiške knjige je postavljen Mijo T a v z e s, dodeljena sta mu vodja zemljiške knjige Josip Medved, ki je bil dosiej pri okrožnem sodišču, in kanclist Anton J n g e r. Višji pisarn, oficial Niko Furlan in pis. oficial Josip Skreni sta prideljcna izvršilnemu oddelku.
KINO UNION
Telefon 22-21
Danes ob 16, 19", 21" uri
Film, ki je osvojil Evropo! Višek igralske in filmske lehnike!
MASKARADA
Paula Wessely Režijo Willy Forst
Glasbeni del: Dunajska filharmonija Dopolnilo: Foxov žurnal
Film, ki ga je Poris občudoval šest me »ecev nepretrgoma.
Rezervirajte vstopnice!
Predprodaja od 11.—12'0 ure In od 15. ure dalje
—	Sprejemi pri banu. Banska uprava razglaša, da ban dravske banovine izven uradno določenih sprejemnih dni, to je torka in petka, ne sprejema zasebnih strank.
—	Prosvetni glasnik je objavil v mesecu juniju odredbo g. takratnega prosv. ministra Ciriča glede praznikov, ki naj jih posamezne veroizpovedi praznujejo v šolah. Ta odredba je v marsičem nejasna, v marsičem pa jo je brezdvomno potrebno preurediti oz. popraviti, ker je v popolnem nasprotju z mišljenjem našega ljudstva. V naslednjem opozorimo na ono ali drugo. Odredba govori o vršenju verskih dolžnosti učencev ter našteva šolsko praznike, ko naj gredo učenci v mo-liluice. Tak dan so Vsi sveti, 3 dnevi v božiču itd. Tu bi človek menil, da se zahteva iti o Vseh svetih v cerkev, dan Vernih duš pa je kot sopraznik pouka prost, kakor doslej, podobno pa tudi o božiču. Pa kaj, ko govori uredba nadalje o šestih dneh Velike noči. tako, da mora človek misliti, da želi dati g. Cirič mladini o božiču le 3 proste dni. o vel. noči 6. o Vseh svetih pa lc omenjen dan. Če je tako, opozarjamo, da si ljudje žele, da ima mladina prosto tudi na dan Vernih duš, ker ta dan krasi grobove, večkrat celo na dveh, treh. po več. ur oddaljenih pokopališčih in je torej ne bo v šolo. Hlode božiča pa jc tako. da je že star, mogoče sto ali še večleten običaj, da sc zbere takrat vsa mladina na domu pri starših ter bi bilo pač nespametno take stare navade odpravljati. Da so bile božične počitnice večkrat znatno podaljšane, ima pa vzrok tudi v tem, da sc ,je prihranilo šolskim odborom par tisočakov nn kurjavi.
Opozarjamo tudi, da bo na deželi jako težko pošiljati mladino vse tri prošnje dneve k maši in procesiji: Procesija je danes na tej gori. jutri pa na oni. ki sta oddaljeni večkrat kar po par ur hoda. Kdo bo to zmogel T Opozarjamo šolske oblasti, da pravočasno pregledajo to naredbo. pa jo premene tako. kakor zahteva in naročava pamet...
—	Motnje v želodcu in črevesu, ščipanje v trebuhu, zastajanje v žilnem sistemu, razburjenost nervoznost. omotičnost, hude sanje, splošno slabost olajšamo, če popijemo vsak dan čašo >Franz Josefove« grenčice.
—	Pogreb hotelirja g. Logerja. V ponedeljek popoldne so v Hrastniku spremili k zadnjemu počitku enega najuglednejših in najbolj spoštovanih mož naše doline g. Loge rja. K zadnjemu slovesu se je zbralo pred hišo nad 1500 ljudi obojega spola, kar je vsekakor najlepše znamenje, kako velik ugled je užival pokojnik v vseh krogih prebivalstva. Pogrebne obrede je opravil ob asistenci 0 duhovnikov pokojnikov svak mariborski stolni dekan mil. g dr. Culcala. Pri hiši mu je zapel v slovo moški zlior. Pri pogrebnem sprevodu na pokopališče pri Marija Dragi je bilo nad 120» oseb. ki se kljub oddaljenosti, pokopališče je namreč oddaljeno I uro, niso Strašili truda in dolge poli. Za pogrebom so šli med drugimi rudniški ravnatelj g. Drolr s številnim nradništvom, dalje Instnik steklarne g. Abel, uradništvo steklarne in kemične tovarne, številni stanovski tovariši ter mnogo rudarjev in drugih delavcev. V sprevodu bo bili tndi easilr.i. Na pokopališču se ie do oprav-
ljenih molitvah za pokojne poslovil od prerano umrlega trboveljski župnik duh. svetnik g. Ga-šparič. ki je v lepih in tolažilnih besedah opisal pokojnikovo delovanje, posebno pa povdarjal njegove zasluge za cerkev. Ko je še mešani zbor odpel žalostinko. so se pogrebci začeli razhajati z bolestjo, da so položili k večnemu počitku onega najvzornejših katoliških mož hrastniško doline.
—	Abesinsko-ilalijanska vojna v Afriki je danes predmet splošnega zanimanja. Ze prvi spopadi pričajo, da bo vojna dolgotrajna, ako ne nastopijo nepredvidene sile med oba tabora. Boji zavzemajo 7. vsakim dnem resnejše oblike in v prihodnjih dneh sc pričakuje lako z italijanske kot abesinske strani odločne ofenzive Kakšni bodo uspehi le vojne, je danes nemogoče predvidevali, ker se je tudi Velika Britanija vpletla v spor z vsem svojim močnim orožjem. Bojišče je poslalo lako precej raz-sežuo in je Ireba res dobrih zemljevidov, da temeljilo zasledujemo boje na vseh frontah. V la namen si jc oskrbela Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani dobre zemljevide, na |x>dlagi katerih bodo iutere senti mogli zasledovati operacije obeh oziroma treh vojskujočih se sil. V zalogi ima zemljevide Abesinije |X> Din 10,— ter po Din 25. in Din 28.--(zadnja dva z gorovjem in višinskimi oznaki).
—	Brezplačen tečaj za masažo obraza Zalile vajte pri nakupu Nivea-Creme brezplačno brošuro »Uspeh s pomočjo Nivea«.
Slatina Pctanjska zdravi in krepi.
zato jo pijte redno tudi Vi!
—	Rudarski inženjer dobi mesto obratnega asistenta v rudniku Uolubovec ler bi v doglednem času prevzel obratno vodstvo. Ponudba naj se s prepisom vseli dokumentov [»šljc na Uolubovački ugijenici d. d. Zagreb, Nikoličeva ul. 7. Udr. rud. iu top. itiženjerjev sekcija Ljubljana.
—	Ponesrečenci, "iti letni Prane Moškerc iz. So-strega je predsnočnjim vozil iz. gozda sleljo. na strmini pa mu jo odpovedala zavora ter jo padel pod voz. ki mu je šo! čez nogo. Zlomil si je obe nogi ter jc dobil poškodbe po životu in hude notranje poškodbe.	20 letno Mileno Merlnkovo, ženo nvtomehanika iz Malgajeve ulice 15 v Šiški, je nekdo surovo pahnil, da jc dobila poškodbe na glavi. — Ko jc nesel drva po stopnicah, je lako nesrečno padel, da si je zlomil levo roko 16 letni torharski vajenec Adolf Dobovšek iz Stožic pri Jezici.
Begunec Istenič prijel. V torek zjutraj ji zaradi večjih tatvin zasledovani in v Kranjski gori aretirani, 37 letni Ivan tstenič med vožnjo v ljubljanske zapore pobegnil orožniku luko. du je pri Vižmarjih skočil z gorenjskega vlaka. Orožnik je skušal prijeti begunca in je potegnil zu zavoro. Istenič |>a je izginil ko kafra. Nikjer ga ni bilo na spregled. Orožniška patrulja iz Ljubljane je v sredo bila na službenem pohodu proti Podutiku in dalje. V gozdovih je zasledila zelo utrujenega možakarja, ki se je s težavo vlekel naprej. Bil je ubegli Istenič. Odveden je bil včeraj v ljubljanske zapore. Istenič sc je med skokom z vlaka močno pobil na glavi, prebil si je lobanjo, pa tudi desno roko »i je poškodoval.
—	Napad nn delavca. V ponedeljek zvečer so šli trije znani pretepači precej vinjeni iz fttor proti Opoki. Izzivajoč vsakogar, ki so ga srečali, so najprej napadli brez hujših posledic nekega gonjača, ki je gnal živino, pozneje pa delavca K., ki je šel na delo v tovarno. Tekli so za njim, in ko je ta videl, da jim ne uide, se jim je postavil v bran in pri tem enega ranil z nožem tako, da je prišel po njega reševalni avto ter ga prepeljal v celjsko bolnišnico. Dobil je, kar je iskal; zasluži pa še večjo kazen, da bo pustil zanaprej mirne ljudi pri miru.
—	Mnogo je vrst kave, ampak le ena kava Hag. Samo zbrane vrste se mešajo za kavo Hag, izmed njih plemenite vrste višinskih kultur 3 do 4000 stop. višine. Hag ima slasten blagi okus, ki odli kuje prvovrstne kave, a je prosta kofeina in zato popolnoma neškodljiva. Kava Hag pobuja, ampak ne razburja. Varuje srce. živce, ledvice. Pričnite še danes s kavo Hag!
Ljubljana
0 Osemsto let kulturnega dela stiskih menihov. To je predmet, ki ga bo predavatelj e. Metod Mikuš razvil do vseh pomembnih podrobnosti na drevišnjem prosvetnem večeru v verandni dvorani Union. Vsakdo, kdor «c jc kdaj samo malce zanimal za razvoj slovenske besede, ve, kakšnega pomena jc Stična prav za ohranitev naših najstarejših književnih spomenikov. Misijonarji so bili tudi nosilci prve kulture, tvarne in duhovne. Tn pri nas so lo odlično nalogo vršili zlasti beli stiški menihi. Ves narodnostni (obramba pred Turki in pred posvetnim fevdalizmom) verski in kulturni razvoj jugovzhodnega slovenskega ozemlja je tesno 7,vezan z boji in zmagami in naoori stiškega samostana. Z ohHnim obiskom na nocojšnjem prosvetnem večeru bomo dokazali, da se pomena fega stoletnega kulturnega dela zavedamo. Vstopnice po 3. 2 in 1 Din se dobe v predprodaji v pisarni P. Z. Miklošičeva c. 7. I.
Dr. Alojz Zalokar
zopet redno ordinira od 2 do i popoldne
Ljubljana. Majstrova ulica 6.
© Ljudska univerza v Ljubljani prične s svojim delom v novembru. Poleg rednih predavanj bo vzdrževala tudi večerne tečaje ruskega, nemškega, francoskega in italijanskega jezika in sicer za začetnike ter one. ki imajo že nekaj predizobrazbo. Za te tečaje znaša vpisnina Dvn 10 za en semester. Vabi mo dotične, ki bi se hoteli udeležiti teh tečajev. da se javijo v poslovnem prostoru Ljudske univerze. Gosposka ulica 15 fpri krt-ževniški cerkvi), pritličje, tretja vrata levo. Prijave sc sprejema vsak delavnik od 10 doli..30 in od 12.30—14.
© Razstava prof. Franceta Kralja. Dne 10. t. m. ob 18.20 sc otvori v Jakopičevem |iaviljouu razstava umetniških kijx>v in slik prof. Francela Kralja. Razstavo otvori g. dr. France Štele in bo govor prenaSui jx> radiu. Ker g. Kralj že dalje časa ni razstavljal. bo prireditev pomemben dogodek. Vabljeni so tem potoni prijatelji umetnosti vseh slojev, osebna vabila sc lo |*>l niso razpošiljala.
0 Stihnondski župan na Rokodelskem odru.
V nedeljo 20. I. m. ob pol 8 zvečer uprizori Rokodelski oder pretresljivo Maeterlinkovo dramo Stil mondski župan«.	Predprodaja vstopnic bo v
nedeljo 20. I. m. od 10 do 12 dop. v društveni pisarni. Komenskega ulica št. 12, I. nadstropje.
0 Nad B50 gradbenih spisov viške občine pre vzetih. Gradbeni urad mestne občine prevzema po določenem programu gradbenopruvne spise vseli
Pri zaprtju, motnjah v prebavi
vzemite ziutrai na prazen želodec kozareo
naravne FRANZ IOSEF grentlce.
Registri ran« od Min. so«, pol. in mr. jdr. S. br. I5.48S od Jft. V. 191R.
okoliških, z mestom združenih občin. Komisija gradbenega urada jc 15. t. m. pričela prevzemati gradbene spise, ki se nanašajo na stavbe, podtalne stavbe, regulacijski, načrte in parcelacije, od občine na Viču. Prevzem je bil v glavnem končan 16. t. tli. Komisija je prevzela nad 650 gradbenih spisov, ki segajo do lela 11)25 nazaj. Spise za ostala lela bodo posebej registrirali. Prav nazorno kaže že seznani gradbeno pruvnih spisov, kako je v viški občini valovilo v posameznih letih gradbeno gibanje. Leta 1925 je bilo le 33 spisov. Njih število pa se je prihodnja leta zaradi gradbene živahnosti množilo ter je 1. 15)27 doseglo najvišje število 80 spisov, nakar je bil naslednja lela zaznamovan majhen padec, najnižji leta 1932, ko jp gospodarska krtzn bilu v polnem razmahu. I.ela 1933 se je število spisov dvignilo na (10, prihodnje lelo na 73 in letos jc imela viška občina že 90 gradheuopravnili spisov. Prihodnje dni pre vzamo komisija spise od občine Zg. Šiška, nalo občine Moste, Jožica in Dobrunje. Prevzem leh spisov ima biti končan 5. novembra.
© l)el. esperantsko društvo v Ljubljani jc ol \ on lo tečaj esperanta za začetnike sicer žc 16. t. m,, loda, kdor so še zanima za mednarodni jezik esperanto so lahko pripravi samo šc v soboto, 19. okt. t. I. med 18.45 in 19 v soli na Grabnu, Ljubljana. Cojzova št. 5.
1.	nadstropje levo, soba št. 17, ker jo t« zadnji tečaj esperanta. ki sc v Ljubljani v tem letu sc pričenja! Pridite vsi listi, ki sc za esperanto zanimale! Tečaj sc bo vršil v torkih in sobotah od 19 21.
0 Francoski institut v Ljubljani opozarja na predavanje, ki ho v soboto 19. I. m. ob 20 v društvenih jirostorih v Narodnem domu. Predaval bo g. Gcorges Rlondcl. profesor na pariški visoki šoli za politične vede in sicer o gospodarski krizi Srednje Evrope. Vabljeni vsi, ki se zanimajo zn predavanje znamenitega učenjaka.
© Vprašanje vremenske opazovalnice na (ira du. Meteorološki zavod ljubljanske univerze, ki sc kljub nezadostnim kreditom vztrajno izpopolnjuje in razširja svoj delokrog po vsej Sloveniji z ustanavljanjem vremenskih opazovalnic, je stisnjen na univerzi \ prav ozke prostore, iz katerih ni mogoče točno opazoval' oblačnosti in drugih pojavov. Ze pred leti ji meteorološki zavod sprožil akcijo, da hi sc na Gradu napravila moderna vremenska opazovalnica, ki jc sedaj, ko se pri nas razvija zračni promet, tudi nujno potrebna. Na tej opazovalnici hi bil nastavljen ojiazovalec. ki bi motril gibanje in valovanje oblakov, stanje megle in druge vremenske pojave. Zvezan bi bil s telefonom s centralo zavoda. Vprašanje te opazovalnice se ni dolgo časa ganilo z mrtve točke. Sedaj so se začeli odločilni faktorji zanimati za to opazovalnico in upamo, da jo naposled vendarle ustanove. Na Gradu je bila te dni posebna komisija.
© Velika tatvina v Mostah. V sredo dopoldne sta se pri posestnikovi ženi Mariji Snojevi v Mostah zglasila dva brezposelna delavca ter prosila. naj jima da kaj jesti.'Snojeva se ju jc usmilila in jima postregla z jedjo. Oba prosilca sta nato odšla. Snojeva pa je zaklenila vezna vrata ter odšla za svojci na delo. Ko sc jc vrnila, je opazila, da je medlem imela v svojem zaklenjenem stanovanju nezaželjen obisk ter da ji je nekdo izmaknil izpod vzglavja postelje vso gotovino, to je 4150 Din, deloma v bankovcih deloma v kovancih. Sosede so Snojevi povedale, da so videle dva moška, ki sta se dopoldne previdno splazila iz njene hiše. Popoldne pa sta prišla prav la dva moška, ki sla še bolj v mlajših lotih, ponovno v Moste ter je neka soseda opozorila nanju policijo, ki ju je aretirala. Oba moško sta .sicer priznala, da sta prosila pri Snojevi za hrano, odločno pa tajita, da bi ukradla denar. Pri njiju policija res ni našla nobenega dinarja. Policija sedaj pre-isk uj©, ali sta fa dvn brezposelna v resnici ukradla denar ali ne.
Celje
& Celje naj pride v prvi draginjski razred. Med najdražja mesta ne samo v dravski banovini, temveč v celi državi, spada brez dvoma Celje. Posebno to zelo občutijo ua svoji koži drž. uslužbenci, ki iirejemajo plače po
2.	drag. razredu, njihovi neobhodno potrebni izdatki so pa v marsičem večji kakor po mestih, ki spadajo v prvi draginjski razred. Dočim smo brali, da so po drugih večjih mestih cene stanovanjem žc kolikortoliko popustile, Salibog tega o Celju ne moremo trditi, V Ce-• ju so danes stanovanja dražja kakor v Ljubljani, da no govorimo o Mariboru. Živilski Irg jc v Celju neprimerno dražji kakor pa n. pr. v Ljubljani, kjer imajo gospodinje tudi veliko večjo izbero. Cene po celjskih hotelih
Maribor
vplivajo na cene, toda bodimo odkriti in povejmo, da se v Celju na račun tujskega prometa vse preveč greši. Javni uslužbenec pri vsem tem nima drugega kakor izgubo. Zato bi bilo zelo umestno, posebno sedaj, ko sc jc. Celje z združitvijo obeh občin številčno zelo povečalo, če hi se započela resna akcija, da bi prišlo Celje v 1. drag. razred, kamor po svojih visokih cenah tudi upravičeno spada.
& ljazširitev osnovne šole na Svetini. Na Svetini bodo osnovno šolo zvišali za eno nadstropje. Z gradbenimi deli sc bo začelo spomladi. Krajevni šolski odbor na Svetini pri Celju jc že razpisal oddajo vseh del (zidarskih, krovskih. kleparskih, mizarskih, pleskarskih, steklarskih, slikarskih, tapetniških iu pečarskih). Vsa pojasnila in ponudbeni pripomočki sc dobo pri šolskem upravilcl.j-stvu na Svetini, ki sprejema do 30. novembra f. 1. tudi pismeno ponudbo.
Cerknica
Po precej dolgem času. približno pol leta jc minilo, odkar so sc občinski možje zopet zbrali k seji, jc g. župan zo|>et sklical odbornike k proračunski seji Med drugim je bilo sklenjeno, da sc najame posojilo v znesku 288.000 Din za razširjenje elektrifikacije in |x>sojilo v znesku 40.000 Din. za regulacijo Cerknišce.
Prosvetno društvo bo prihodnjo nedeljo, dne 20. okiobra otvorilo sezono z igro v 7. slikah: »Zagorski zvonovi«. Ker je čila tel jem »Domoljuba« vsebina igre znana, vlada veliko zanimanje in jc pričakovati velikega obiska. Vstopnice se bodo dobile v predprodaji v trgovini Lovko.
□	Smrt uglednega moža. Včeraj popoldne je umrl v Mariboru v visoki starosti 80 let g. Karel Pestevšek, nadučitelj v pokoju. Pokojnik je bd ugledna in markantna osebnost, ki je bil odlikovan za svoje zasluge z redom sv. Save V. stopnje. Zapušča žalujočo soprogo in dva sinova, od katerih je Karel Pestevšek policijski svetnik v Ljubljani. Rihard pa okrajni šolski nadzornik. Pogreb blagega pokojnika bo v soboto 19. oktobra ob 16.15 iz mrtvašnice mestnega pokopališča v Pobrežju. Svetila mu večna luči Žalujoči rodbini naše iskreno sožalje!
□	Mariborska občina bo obdržala koncesijo za elektrarno. Kakor znano, si ie mariborska mestna občina že pred vojno pridobila koncesijo za zgradbo in izrabljanje električne hidrocentrale, ki jo je nameravala postaviti na Dravi nad Mariborskim otokom. V ta namen so se pokupila tudi razna zemljišča tik vode na levem bregu med Kamnico in Brcsternico, ki bi bila prišla po zgradbi jezu pod vodno gladino. Prejšnja občinska uprava pa se je naenkrat spomnila, da ta koncesija mariborski občini ni več potrebna ter je začela omenjena posestva prodajati. Eno je že prodano, drugo pa je bilo tik pred prodajo, ko je prišla na krmilo občine sedanja uprava. Novi možje so takoj uvideli veliko važnost koncesije, saj je elektrarna nad Mariborskim otokom predvidena tudi v bariovinskem načrtu za elektrifikacijo Slovenije. Mariborska občina bo še nadalje vztrajala pri koncesiji za elektrarno na Dravi in prodaja posestev v Bresternici se je ustavila.
□	Kako naj se regulira promet na Glavnem trgu? Vprašanje prometa na Glavnem trgu je še vedno odprto in naj bi sc rešilo v kratkem času. O projektu ureditve prometa smo svoječasno poročali. Niso pa t. njim zadovoljni trgovci na severni fronti Glavnega trga. Ti predlagajo, naj bi se speljala glavna vozna pot od mosta proti Tat-tenbachovi in Vetrinjski ulici poševno čez novi del Glavnega trga. Preostanek novega dela naj se združi s starim delom trga v enoto. Proti Koroški cesti in proti Stolni ulici naj bi se promet razvijal še nadalje po južni strani trga.
□	Poročili so se v Mariboru; Fiirsl Elemer in Pupis Justina, Pavšič Valentin in Mihelek Ju-hjana, Šunko Friderik in Goljnar Elfrida, Mazi Gvidon in Žerovec Zora, Ules Franc in Mali Ljudmila, Batič Rudolf in Radolič Jožefa, Gomzi Alojz in Miklavčič Helena, Haberl Franc in Lekj Štefanija, Rijavec Alojz in Režman Šaloma, Bach Er-nest in Majhenič Justina, Vrabl Franc in Vertič Julljana. Novoporočencem obilo sreče.
□	Mojstrska izpitna predavanja se začnejo v ponedeljek 21. oktobra. Udeleženci se zberejo ob pol 20 pred deško meščansko šolo v Krekovi ulici. Predavanja bodo trajala 30—40 ur vsak delavnik izven sobote po dve uri na večer.
• □ Naknadna zaprisega rezervnih in vpokoje-nih častnikov, vojnih uradnikov ter vojnih obveznikov, ki še niso zapriseženi ter stanujejo na področju mariborske garnizije, bo v nedeljo ob pol tl na dvorišču vojašnice kralja Aleksandra I. v Melju. , □ Mariborski slikarji razstavljajo. Klub mariborskih likovnih umetnikov »Brazda« pripravlja slikarsko razstavo, ki se otvarja 3. novembra ter bo trajala do 17. novembra. Razstavili bodo slikarjiJirak, Kos, Košir, Mušič, Sirk in Trstenjak.
□	Prihodnji torek premiera. V torek, dne 22. t. m. bo v gledališču premiera Wernerjeve kome-di|e »Medvedji ples« za red C.
n Žetev smrti. V Kettejevi ulici št. 10 je umrl nadučitelj v pokoju Davorin Krajnčič, star 63 let.
Na leznu, Ptujska cesta 64, je umrl Vpoko-jeni strojevodja in hišni posestnik Anton Ander-luh v starosti 75 let, V Kolodvorski ulici 3 je umrla vdova policijskega nadzornika Ana Tinta, sta ra 66 let. Naj počivajo v miru!
□	Združeni zasebni in trgovski nameščenci priredilo jutri v soboto popoldne izlet v št Peter Zbirališče ob 3 pred kavarno »Jadran«. Nameščenci in nnmeščenke, udeležite se v čim večiem številu!
□	Davčni uradi brez telefona. V gospodarskih krogih se močno občuti, da oba mariborska davčna urada, za mesto in za okolico, nimata telefona. Marsikatera stvar, ki bi se dala telefonično urediti, zahteva sedaj zamudne poti na davkarijo.
IJ Ponovno kazensko postopanje v teku. Večkrat smo se bavili s poslovanjem mariborske glavne poslovalnice Beogradskc privredne zadruge za uzajamno pomaganic« ter poročali, da jc oblast prepovedala njeno delovanje v Mariboru. Kljub prepovedi pa mariborska poslovalnica deluje še naprej, o čemer svedoči okrožnica št, 3-35 za mesec september ki so jo prejeli nekateri zadružniki. Kakor smo sedai doznali. je uvedeno ponovno kazensko postopanje proti vodstvu poslovalnice.	r
Ptuj
Nezgode in nesreče. Terezija Petrovič, po-streznioa v Mariboru, je bila na bratvi pri svoji sestri v Zavrču. Pri prešanju je padla tako nesrečno, da se je poškodovala po vsem telesu, zlomila si je tudi dasno roko. — Ivan Muržič, posestniški sin pri Sv, Marku, se jc pri mlatvi ajde hudo ponesrečil. Stroj mlatilnicc ga jc zgrabil za levo roko m mu jo popolnoma zmečkal. — Alojz Novak, sm posestnika v Juršincih, je pri popravljanju strehe padel v globočino in dobil smrtn one varne notranje poškodbe. — Matija Mernik, posestnik v trbegovcih, je vozil od mlatve žito Med vožnjo pa se je voz prevrnil in ga pokopal pod seboj. Dobil |c tezke notranje poškodbe zlomljeni ima tudi obe roki. — Marija Kocmut, žena posestnika iz rnovske vasi, jc pri obiranju sadja padla z drevesa m sc nevarno poškodovala; zlomljeno ime tudi desno nogo. Vse ponesrečence so spravili v ptujsko bolnišnico.
Novo mesto
Otvoritvena predstava. V soboto, dne 10. okt. t I. ob 20 vpnzori Prosvetno društvo v dvorani 1 rosvejnega doma Klabundovo dramo »Praznik cvetočih češenj«. Za to jiredstavo je napravljena Ijopolnonia nova scenerija. Občinstvo opozarjamo, Ja si vstopnicc pravočasno preskrbi, ker je pov praševanje zelo veliko.
Zrele jagode in cvetoče češplje. Let. jesen je tako kspa, gorka in suha, da take zlepa nc pomnimo. Cez dan je na soncu še kar vroče. Ta toplota I vpliva na rastline zelo ugodno. Tako je prejšnji teden nabrala gdč. Minka Skebetova šopek zrelih rdečih jagod v okolici Sv. Ane. Na vrtu frančiškanskega samostana ua sc je razcvetela češplja.
40852 zdravnikov » t\» tn Inozem stvu Je pismeno potrdilo, da je 2 a Jam£eno kofeina prosta kava Hag zares blagodat v vseh slučajih, v katerih nespečnost srčna napaka In druge ne vozne motnje silijo k temu da se Izloči koteln
Hag Je pristna. Cista plantaž na kava visoka kakovosti, strokov n |a Sk o sestavljena Iz najflneitlh vrst kave amo kofein t« odstranjen 11 teh kavnih zr
Zategadell kava Hag nI samo
blagodat (n Izhod za ljudi z občutljivim organizmom, marveč tudi užitek brez primnre
za najbolj razvajenega sladokusca. Celo neki zdravnik je zelo dobro imenoval kavo Hat; kot blagoslov za človeštvo
KAVA HAG VARUJE SRCE IN
Gospodarstvo
Naša trgovina z Italijo
Italijanski tranzit skozi našo državo
Z ozirom na gospodarske sankcije, katere se pretresajo sedaj v Ženevi v navzočnosti naših de-lcgatov-sstrokovnjakov, objavljamo v naslednjem izkaz predmetov, ki smo jih v prvi polovici letos izvažali v Italijo (zaradi preobilnosti smo vpošte-vali samo predmete, katerih izvažamo več kot milijon Din, v oklepajih pa smo navedli odgovarjajoče številke za izvoz v prvi polovici preteklega leta):
Koruza 11.16 (0.%) milj. Din fižol 9.1 (0.85), suhe gobe 1.45 (2.8|, 6uhe etivirane češplje 1.4 (1.7), konji nad tri leta stari 7.03 (7.0), živi voli 12.02 (20.75), živi biki 5.9 (4.21, živi junci 4.06 (2.4), teleta 2.7 (2.5), kure 14.5 128.17), piščanci 10.6 (22.8), zaklane kure 3.9 (2.6), zaklani piščanci 1.96 (0.8), jajca 16.25 (15.8), suhi kokoni 1.2 (—), suhe ovčje kože 2.1 (0.6), jagnečje k.>že 1.0 (1.0), zajčje kože 1.1 (1.0), sveže ribe 1.3 (2.4), bukova drva 6.1 (8.35), ostala drva 1.36 (2.74), oglje 4.4 (7.16), neobdelan stavbni les samo izsekan, orehov nad 50 cm premera 6.25 (5.64), stavbni les samo otesan v vseh dimenzijah od igličastega drevja vseh vrst 24.7 (29.2), brestove deske itd. 2.6 (1.5), bukove deske itd. 28.0 (41.1), jesenove deske itd. 1.35 (1.7), hrastove deske, itd 11.15 (12.3), rezan les vseh vrst igličastega drevja 125.0 (t07.7j, frize 9.2 (6.5), sirova dalmatinska tupina 2.0 (2.7), portlandski cement 1.3 (0.2), acetati 1.6 (1.55), lignit 1.0 (1.1), tkanine-niz umetne svile 1.4 (2.05) itd. Skupno jc znašal v prvi polovici naš izvoz v Italijo 479.363 ton (lani v prvi polovici 532.52 ton) v skupni vrednosti 363.86 (402.4) milj. Din.
Poleg tega pa jc treba še vpoštevati, da smo mi z Italijo važna tranzitna država, kajti skozi našo državo gre velik del italijanskega izvoza v srednje in vzhodnoevropske države, nasprotno pa prihaja mnogo predmetov iz teh držav tudi skozi našo državo v Italijo.
Tako izvaža Italija skozi našo državo po naši tranzitni statistiki za 1934: riža 3.008 ton. povrtnine in zelenjave 2.863 ton, sadja 2.160. južnega sadja 62.996, kol. blaga in surogatov 1.173, industrijskih rastlin 3.247, volne 3.969, proizvodov gozdarstva 5.375, mlinskih izdelkov 41.372, nijač 18.475, mineralnih olj 8.872, kemičnih proizvodov 7.419 ton, umetnih gnojil 2.471, bombaža 1.883 ton, konoplje 1.302, železa in izdelkov 22.641 ton itd. Nasprotno pa jc Italija uvažala iz drugih s posredovanjem naše države, odn. po našem ozemlju: žita 89.577 ton, zelenjave in povrtnine 81.483. olj, plodov in semena 1.967, industrijske rastline 1.210, živine 37.220, svežega mesa nepredelanega 2 766 ton, lesa 31.215, mlinskih in drugih proizvodov 50.283. pijače 4.150, zemlje in kamenja 24.452, premoga 1.588, mineralnega olja 2.137, vose 723, kem. proizvodov 1.007, eksplozivov 1.118, bombažnih izdelkov 908. konoplje, lana itd. 1.976, kož in usnja 1.233, papirja in izdelkov 59.979, izdelkov in keramičnega materiala 5.372, stekla 3.587, železa, jekla ter izdelkov 48.449. strojev in aparatov 5.431 tone itd.
Kes? bo naredita Stalim
V dopolnilo naših včerajšnjih izvajanj prinašamo v izvlečku zanimiv članek »Frankfurter Zei-
tung«: »Pas jc treba zapeti ožje« iz Rima od svojega stalnega dopisnika.
Italija se nc boji nili pre|>ovedi uvoza orožja, niti odvzema kreditov, ker je njena produkcija dovolj močna za oboroževalne namene, poleg lega pa že zdavnaj ni več (»vezana z mednarodnim kreditnim gos|x>darstvom tako. da bi ji sankcije kaj lahko škodovale.
Najbolj ranljiva je Italija glede dobave sirovin, čc bi te dobave izostale, potem bo morala Italija resno misliti na protiukrepe. Poleg discipline in požrtvovalnosti je pričakovati, da se Iv, iznaj-diteljsko delo pospešilo tako, da bo italijanska produkcija lahko nadomestila uvoz. Seveda pri tem izključno računski in narodno gospodarski momenti ne bodo igrali take vloge, ker bo važno samo, da bo nadomeščen inozemski izdelek. Nadaljno možnost za vzdrževanje eventuelne uvozne blokade, jc v znatnih zalogah raznih sirovin itd., o čemer pa je ležko podati točno sliko. Trenutno pa prihaja v poštev šc nakupovanje blaga z devizami iti zlatom, s katerim še razpolaga Italijanska banka.
Kar tiče zalog je bilo letos opaziti povečan uvoz nekaterih vrst sirovin; ker se pa konzuni ni toliko povečal, je sklepati, da je šlo za kopičenje zalog. Tako se je n. pr. v prvih 8 mesecih letos povečal uvoz v primeri z istim časom lani pri bakru o<1 384.000 na 558.000 meterskih slotov, uvoz starega železa od 4.8 na 6 milj met. stotov itd.
Zanimiv je pregled uvozne trgovine po posameznih važnih predmetih. Uvoz kave je lani znašal 304.000 met. stotov, od tega iz Brazilije 204 tisoč meterskih stotov iu zadostujejo zaloge za okoli 2 meseca. Uvoz jute (566.000 met. stetov leta 1934) prihaja ves iz Indije, uvoz bombaža pa prihaja iz USA 1.153.000, Indije 318.000 in Egipta 336.0O0 met. slotov, vendar pa se tako bombaž kot jula lahko nadomestita z italijansko konopljo, pa tudi umetna svila bi event. lahko bila nadomestek za botnbaž. Uvoz volne (588.000), prihaja iz Avstralije 261.000, Argentine 122.000 in Anglije 51.000 met. stolov. Domača produkcija krije 5 do 10 odstotkov potrebe. Tu bi lahko Južna Amerika nadoknadila dobave iz britskega imperija. Železne rude nvaža Kalija iz Rusije 124.00 in Alžira, domača produkcija pa znaša 80% vse |X>trebe. Manganova ruda prihaja večinoma iz Rusije, domača produkcija pa krije 15—20«,; potrebe. Železa in jekla uvoz ie lani znašal 6,774.000 met. stotov. od tega iz Francije 2,600.000, Švice 637.000. Belgije 6O2.000 in USA 1,857.000 met. stotov. domača produkcija krije 40% potrelie. Za uvoz iz Francije je sklenjena posebna pogodba. Železne rude Italija sploh nima in se uvaža iz USA. <":ila in pori-Afrike.
Celuloze se jc lani uvozilo 2.540.(100, otl lega iz Švedske 932.000, Avstrije 727.000 in Finske 409.000 met. stotov. domača produkcija krije komaj 5% potrebe. Produkcija svinca krije 15% potrebe, uvoz pa je znašal 61.000 met. stotov, od tega iz Španije 35.C00. Cina Italija ne producira sploh doma. uvoz je lani znašal 142.000 met. slotov.
V premogu krije domača produkcija vkljub
KSkDm POTREBUJETE OBLEKO
preglejte tudi naša sukna v naših prodajalnah, ki so tia^es oo kvaliteti enakovredna najbolj dovršenim Inozemskim proizvodom, a v ceni mnogo
ugodnejša.
VlftDATEOKAROVICl
čJaraein
vsem naporom komaj 1% vse potrebe in je lani znašal uvoz 11.781.000 ton. od tega iz Nemčije 4,538.000 ton, Anglije 4.613.000 in Poljske 1.163 tisoč ton.
Zaloge sirovega olja za pogon so bile zadnje mesece zelo povečane in jc znašal lani uvoz 1,429.000 met. stolov, nadalje je bilo lani uvoženega pelroleja 1,504.000 met. stotov, olja za ina-
Znižanje obrestne mere v ČSR
Tudi v Češkoslovaški se trudijo z znižanjem obrestne mere priti na pomoč dolžnikom, da bodo lažje nosili bremena krize in tinančne politike države. Tc dni so se vršila poganja med zastopniki denarnih zavodov in finančnim ministrstvom. Ta pogajanja so v glavnem uspela in je tako pričakovati ponovnega znižanja obrestne mere v CSR, začenši z vlogami pa do raznovrstnih posojil.
Tako je računati, da bo znašala t notna obrestna mera za vloge 3, dovoljen« pa bodo izjeme za nekatere vrste hranilnic in rajlajznovk, ki bodo imele za 0.25 odstotkov višjo obrestno mero kot drugi denarni zavodi. Zniža sc obrestna mera za hipoteke najmanj za 1 odstotek, v Slovaški in Kar-patski Rusiji pa bo znižanje >e večje. Pri ljudskih denarnih zavodih bo ^ta 1 hipotekami kredit od 4.75—5.5 odstotkov. Nadalje se bo znižala obrestna mera za komunalna posojila na 4,*75 odstotkov, ludi hipotekami kredil bank bo znižan na 5.5 odstotkov. Znižanje obrestni- mere pa se namerava izvesti tudi na državne papirje, za komunalne papirje itd. Znižanje naj bi znašalo pol odstotka v primeri s sedanjim stanjem.
Pričakovati je, da ie bo s »em vprašanjem, ki jc velike važnosti za vse češkoslovaško gospodarstvo, bavil češkoslovaški ministrski svet še ta teden in sklenil definitivno znižanje jbfestne mere za vloge in posojila ter d'žavne ter druge vrednostne papirje.
Naša predvojna posojila One 14. oktobra je zapadel polletni kupon 4.5 odstotnega posojila Drž. hipotekarne banke iz leta 1911, katerega jc po pogodbi iz leta 1930 plačala država. Dne 15. oktobra pa je zapadel kupon 4.5 odstotnega državnega posojila iz leta 1905. Ker po-gajanja za obnovitev ali prenovitev pogodbe iz leta 1933 niso končana, jc bilo vprašanje načina izplačila teh dveh kuponov odloženo. Zaradi tega je tečaj našega 4 odstotnega posojila iz leta 1895 padel na pariški borz,i od ponedeljka na torek od 158.50 na 135.
Italijanska zunanja trgovina v septembru. V mesecu septembru je znašal uvoz v Italijo H(H>.81 milj., izvoz pa 430.'.i milj. (|ani septembra uvoz 375, izvoz &S8 milj.). Skupno je znašala pasivnost italijanske trgovinske bilance v prvih devetih mesecih letos 1.9H8 milj. lir. kar pomeni v primeri z odgovarjajočo dobo lani znatno povečanje, saj je lani v prvih 1) mesecih znašala pasivnost samo 1.849 milj. lir.
Brezposelnost v Italiji. Po italijanskih uradnih podatkih je znašalo število nezaposlenih v Italiji konec septembra 609.04)! konec avgusta pa 628.335. V primeri s septembrom lani se jc število nezaposlenih zmanjšalo za 278.251.
Jugoslovanski izvoz pšenice v ČSR. V mesecu avgustu je znašal uvoz naše pšcnicc v ČSR 4,319 vagonov, kjer pa gre samo za prevedbo iz carinskih skladišč v druga skladišča, odkoder bo blago prišlo v promet. Skupno ic bilo v prvih 9 mcsecih letos uvoženih 8.759 vagonov pšenice iz Jugoslavije, dočrim je lani v istem razdobju znaša' uvoz iz Jugoslavije samo 29 vagonov. Nadalje jc bilo v septembru uvoženih v CSR iz Jugoslavijo 101.569 meterskih stotov koruze
Borza
Dne 17. oklobra.
Denar
liiru je oslabela pod 3 v Zagrebu.
Neizpremenjeni so ostali tečaji Amsterdama, Berlina in Ctiriba, dočim so vsi drugi tečaji narasli.
zanje 656.000 met. stotov in bencina 3.481.000 met stotov, od tega največ iz Perzije 1,173.000 met. stotov. Zanimivo je, da je Italija začela tudi /e sama producirati potrebna olja, tako da krije domača produkcija že 1% vse potrebe.
Kavčuka jc lani Italija uvozila za 218.000 met stotov. od tega iz britske Indije 104.000 iu iz ho landske Indije 99.000 met. stotov.
V zasebnem kliringu jc italijanska lirn popustila na ljubljanski borzi na 801.80 -'104.20. nn za grebški pa nn m«)- 301.20. Avstrijski šiling je na ljubljanski borzi popustil nn H.50 8.H0. dočim sc jc v Zagrebu neznatno učvrstil na 8.385 -8.185, v Belgradu pa Je notiral 8.42 blago. Urški boni so notirali v Zagrebu 20.15—29.86, v Belgradu pa 29 blago. Angleški funt jo narastel v Zagrebu na 241.70 - 248.30, v Belgradu pa nn 241.20 2-12.80. Španska požela je v Zagrebu notirala 5.60 blago, v Belgradu pa 5.75 blago.
Ljubljana. Amsterdam 29*5(15 2977.75, Berlin 1750.08 17(59.06, Bruselj 786.61 740.67, Curih 1124.22—1-181.29. London 214.41 210.47, Ne\vyork 48-10.87—4376.08. Pariz 2S8.39-289.83. Praga 181.05 —182.16, Trsi 355.75—868.88.
Promet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 660.990 Din.
Curih. Belgrad 7.00, Pariz 20.2525, I.ondon 15.095, Ne\vyork 107.375, Bruselj 51.70, Milan 25.075, Madrid 41.95, Amsterdam 208.15, 3erlin 123.50, Dunaj 56.70, Stockholm 77 80, Oslo 75.80, Kopenhagen 67.35, Praga 12.72, -Varšava 57.85, Atene 2.90, Carigrad 2.45, Bukarešta 2.50. llelsing-fors 0.65, Bucnos-Aires 0.835.
Vrednostni papirji
Tendenca zn državne papirje je bila danes neenotna na naših borzah. Tako je popustila vojna škoda, dočim so drugi papirji, posebno nn zagrebški borzi narasli. S tem je očividno močna roka dosegla približanje zagrebških tečajev bel-grajskim, ker so bile razlike le prevelike. Promet je v Belgradu običajen, dočim je nn zagrebški borzi narastel.
Ljubljana. 7% inv. pos. 70 -73, agrarji 39—12, vojna škoda promptna 3-10—315, begi. obveznico 58—59, 8% Blor. pos. 71—73. 7% Bler. pos. 63—65. 7% pos. DIIB 68—70
Zagreb, državni papirji: agrarji 42—4250 (42), vojna škoda 339—342 (338,340). (>% begi. obvez. 57- 60, 8% Blerovo posojilo 73.50—75, 7% Bler. pos. 65—56 (6-1,65), 7% slab. pos. 72 -78.
Belgrad. državni papirji: 7% invest. posojilo 77 78 (76), agrarji 45 blago, vojna škoda 33<>.50 _340 (341, 339.50), II. (339), 12. (340), 6% begi. obveznice 61.75-62.25 (62), 8% Blerovo posojilo 74 denar, 7% Blerovo posojilo 65.50 -67, 7% stab. pos. 70 blago. — Delnice: Narodna banka 5700 denar, Priv. agr. banka 220.50—221.50 (221.220)
Žitni trg
Novi Sad. Pšenica: bč. 170 1T3, bč. ladji 176-178, bč. ladja Begej 175-177.50, slav. 172.50 175, srem. 171—175, ban. 170-173. — Vse ostale neizprem. Tendenca slaba. Promet srednji.
Živina
Ptujski sejmi. Konjski in goveji sejem v torek
15.	t. m. jc bil dobro založen, kupčija pa jc bila srednja. Prignali so 89 volov, 2*X) krav, 27 bikov, 31 juncev, 40 tclic. 6 telet in 140 konj, skupaj 641 glav živine. Od teh so prodali 215 komadov Povprečne cene za kg žive te/c so bile naslednje: voli 2.50 do 4.25 Din, krave 1.25 do 2.75 Din, biki 2 do 3 Din, junci 2 do 2.50 Din, telice 2.25 do 3.50 Diu; konje in kobile so prodajali po kakovosti od 200 do 4000 Din, žrebeta pa od 300 do 1500 Din komad. Prihodnji konjski in goveji sejem bo 5. novembra t. I.
Svinjski sejem v Ptuju, ki se je vršil v sredo
16.	t. m., je bil razmeroma dobro založen, kupčija pa srednja. Prignali so 333 rilcev, prodali pa 92. Povprečne cene za kg žive teže so bile naslednje: pršutarji 4.50 do 5 Din, debele 5 do 5.80 Din, plc menske 4.25 do 4.50 Din, prasce 6 do 12 tednov slare so prodajali od 50 do 100 Din komad. Prihodnji sejem za prešice bo 23. t. m.
Nora Lavrin: Jugoslav scenes
London 1935, str. 45. Cena 7 š 6 d.
Slovenski kmet izpod Karavank.
Profesorica umetnosti na natllnghamski univerzi, znana angleška slikarica Nora I.avrin, so proga profesorja na Istem weučili«ču. rjiajicga ese
jista v evropskih književnih vprašanjih, člana londonskega PEN kluba, Slovenca Janka Lav-nina, je izdala v Londonu album bakrorezov in litografij, vse na motive iz Jugoslavije. V uvodu razloži etnografsko pomembnost in pestrost naše države: alpsko Slovenijo, še srednjeveško Hrvatsko in Slavonijo, na kar označi Bosno in Srbijo, renesančni Dubrovnik itd, Posebej povdarja mešanje kultuT in religij, kar da pravo pestrost prav v Sarajevu. V celoti nudi Jugoslavija najrazličnejše vtiske, ter je tako ena od najzanimivejših dežela v Evropi. — Tako predstavi umetnica našo domovino v besedi angleškemu občinstvu in že za tc besede ji moramo biti hvaležni.
Tc besede pa je potrdila z 19 podobami, ki so tiskane na posameznih listih, V njih predstavlja Boko Kotorsko Dubrovnik, Kolo, Split, monastir Žica, patriaršiji Peč, Sarajevo itd. Najbolj pa nas zanimajo motivi iz Slovenije: alpska vas blizu Ljubljane, Kamnik, slovenska žena, ko zbira jabolka, plcvice ter obraz kmeta izpod Karavank, ki ga prinašamo v reprodukciji. Vse freske pričaio o veliki grafični umetnosti naše angleške prijateljice, o kateri bodo gotovo še govorile naše strokovne ocenc. V vseh sc vidi najboljša angleška šola, ki je prav v grafiki izredno viso-ko razvita in v kateri zavzema umetnica vidno mesto.
Na album še posebej opozarjamo slovensko občinstvo (en izvod jc na razpolago v Novi založbi), zlasti zato, ker umetnica obljubuje posebno mapo, posvečeno samo lepotam Slovenije. Ponosni smemo biti, da je tako odlična angleška umetnica vzljubila naše kraje, ter da jih jc v taki obliki predstavila angleškemu ljubitelju umetnosti in ek-sotike.
Iz glasbenega življenja
Ob primerjavi r drugimi evropskimi nnrod-ninii glasbenimi kulturami se izkaže, da je naša slovenska na splošno Sc precej zaostala in je glav ni vzrok zastoja, da nimamo šc izdelane svoie
glasbene tradicije. Slednja predpostavlja določeno višino glasbene izobrazbe čini širšega dela naroda in obsioj visokega umetniškega okusa, ki lahko jasno odloči umetniško dobro od slabega. Ker pa je odvisen ta estetski okus neposredno od množine in visoke kakovosti glasbene reprodukcije, je največja potreba, da pridobimo nu gostoti umetniško zrelih koncertov, ki jih pa obenem ludi posredujemo čim širše v plasti našega ljudstva.
Doba čitalniških koncertov, kjer sc je umetniška vrednost umikala stremljenju podviganja narodne zavesti, je za nami. Zato se tudi vedno bolj izkazujejo ponižni koncerti zlasti raznih zborskih združenj kot preživela stvar. — Danes mora v ospredje umetniška vrednota, ki se postopoma dviga k čim večji popolnosti in se nam tako po eni strani vzgajajo čim bolj zrele izvajajoče skupine, ki (K) drugi strani dvigajo umetniški okus občinstva.
Vidno je, da je naša glasbena kultura zaostali! predvsem v instrumentalni glasbi. Danes pa pomanjkanje godbenikov ni več problem. Zalo je nujno, da sn pri nas dvigne interes za simfonično glasbo, ko se obenem reši vprašanje simfoničnih dirigentov. To reševanje je pri jedru zajela *Ljubijan*ka filharmonijaki se je ustanovila lansko leto in si stavila za cilj prirejati več simfoničnih koncertov v sezoni. S prvim koncertom v lanskem letu je omajala našo skepso, da je pri nas simfonično življenje nemogoče. In upamo, da bo ta umetniška skupnost storila vse, da bo la skepsa sčasoma povsem izginila. To nam dokazuje že dejstvo, do so »Ljubljanska filharmonija« žc pripravlja na nov, prvi koncert v letošnji sezoni, ki je napovedan za 28. t. m. in ki ho pod priznanim domačim dirigentom L. Matačičem podal vrsto slovanskih skladb Smetane, Suka, Rim-ski-Korsnkova, Ostcrca in mladega sodobnega ruskega sklmlntelja snvjctn ftošlakoviča. Koncert obeta bili umetniška vrednota in ho zato mnogo doprinesel k zgoraj onienionetnu smislu tradiciisko-t»a postavljanja.
Tudi komorna glasba je bistven in nezgrešljiv sestavni del instrumentalnega glasbenega izživljanja, ker se v njej seznanja človek z najintimnejšo lepoto glasbene umetnosti. .Zato Je nujnost, gojiti tudi lo panogo na domačih tleh z domačimi močmi, zelo velika. Da polagoma rešujemo ludi to pereče vprašanje, kaže na novo sestavljena komorna umetniška skupnost. »Ljubljanski kvartet«, ki ga sestavljajo gg. Pfeifer, Stanič, šušteršič in Mtiller. Kvartet je že ves v vež-hanju in moremo pričakovati tudi v kratkem njegovega nastopa. Ker je delo resno, je upati, dn be stal koncert nn rosni umetniški višini.
Tako vse kaže, da poslavlja sodobna generacija, ki je že tudi zborsko glasbo dvignila na umetniško višino (APZ), osnovne kamene naši lastni glasbeni tradiciji, kar je nad vse razveseljivo dejstvo. Seveda pa tio vse to delo obviselo v zraku, če ne bo našlo odziva pri občinstvu, ki mora s svojim sprejemanjem nujno sodelovati dn izvablja setvi ugodno rast, s čimer je označena postava, ki se ji morajo ukloniti vsi. in če tipično meščanstvo ne bo zmoglo te naloge, bo pač treba najt' nekje novo pot do drugih plasti naroda, ki imajo v sebi še toliko življenjske sile, da bodo nalogi kos.	U.
LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE
DRAMA. Začetek ob 20
Potek. IS. oktobra: Zaprto.
Robota, ID. oktobra: Kralj f.'dl|). Knmrniti n "'t. 11 "I A NodelJ«, 20. oktobra: frak ali Od krnjačka do mini-sira. Izven.
Ponedeljek, 31. oktobra: Direktor Crtmpa. R«1 C.
OPERA Začetek ob 20. Potek, 18. oktobra: Zanrto.
Sobota, 19. oktobra: Sneli Anton, meh laljubljcmt potrati, l/.ven. Oloboko rjtiJ.nno cene otl 'it l)it* navzdol.
Nedelja, 30. oktobra: Mndame Ruttcrfly. tzven.
Ponedeljek, al. oktobra: Ziuprto.
MARIIK)KSKO GLEDALIŠČE
Potok, oktobra: Zaprto.
Sobota, 10. oktobra: ob 2KL Tnrfuf/e. Red O.
Poročevalec med dvema frontama
Strahote v Ogadenu
„Tako zahteva moderna vojaška znanost"
Anglo-egiptovska demonstracija
Ameriški čusnikarski poročevalec 14. t. m. poroča iz Ilararja:
Davi zgodaj sem se nenadno prebudil, ker sem na svojem obrazu začutil sij svetiljke. Pred menoj je stal častnik iz glavnega stana abesinsko armade.
»Ali bi hoteli vstati, prosim?« je vljudno prosil. »Nemudoma morate sporočiti svetu, da Italijani bombardirajo vasi v dolini Vadi Šebeli in da pri tem ne ubijajo vojakov, ampak ženske in otroke.
Že ves teden sem si zaman prizadeval, da bi bil s tem stotnikom začelo kak pogovor. Mož je bil molčeč in zaprt. Sedaj pa ob zgodnji jutranji zori stoji pri moji postelji neizrečeno žalostnega obraza ter me kot zastopnika civiliziranega naroda prosi pomoči.
To mi je šele docela pojasnilo, kako tragična je ta vojska za Abesince. Uračunali so se. Mislili so, da je njihov beli sovražnik civilizirano bitje, ki nikdar ne bo hotel uporabljati plinskih in zračnih napadov na neoboroženo prebivalstvo. Kako malo ti preprosti naravni ljudje vedo o tem svetu, kakršen je v resnici! Oni še vedno mislijo, da jo današnja vojska boj moža z možem Ier nič ne •vedo o rafiniranih sredstvih, katere je vojaška znanost medtem iznašla. Sedaj morajo bridko trpeti zaradi tega, da se niso brigali za moderni razvoj ter so v miru živeli po svojih starih tradicijah.
Ko sem 9e napravijal, je stotnik nadaljeval:
»Vlada v Addis Abebi poživlja vse vojne poročevalce inozemskih narodov, naj sporoče svetu, da se Italijani vojskujejo proti otrokom. V deželi Ogaden je dovolj vojaških točk, na katere lahko
spuste svoje zračne napade. Toda ne! Nalašč mečejo bombe povsod tam, kjer morajo zadeti civilno prebivalstvo. Prosim vas, pišite o teh rečeh tako odkrito, kolikor vam je mogoče. Takoj vam pokličem hrzojavnika, ki bo za to skrbel, da bodo vaša poročila neokrnjena prešlu cenzuro,«
Skušal sem mu pojasniti, da Italijani v svojem ravnanju slede le naukom moderne vojaške znanosti in da se pač poslužujejo le metod, katero je najnovejša znanost na polju vojne tehnike ugotovila za najbolj učinkovite. Moderni vojsko-valec pač ve, da mora, če hoče naglo in varno doseči uspeh, prej ustrahovati civilno prebivalstvo, kot pa vojake. Toda abesinski stotnik me ni razumel. In občutil sem v svojem srcu pošteno bolečino, da si bo njegov narod izkušnje napredno civilizacije moral kupiti s krvjo.
Medtem pa raste nezaupanje, katero je črncu že od nekdaj prirojeno proti belemu človeku. Nič ne pomaga, da je Društvo narodov pred svetom Italijo spoznalo za krivo in ji grozi s sankcijami. Etiopci so sedaj trdno prepričani, da je vse, kar svet započne proti Italiji, ali za Abesinijo, le golo barantanje za lastne interese.
Potujoči nomadski rodovi leh krajev ne kažejo preveč navdušenja za vojsko. Sami iz svoje pobude se ne oglašajo v službo domovine. Toda organizacija, katera vse za orožje sposobne moške sili pod orožje, prav dobro deluje. ' ^orah kar mrgoli kmetov, ki se vračajo v svoje /asi, da bodo pri roki, ko bo potreba branili dom in krov. Vsi studenci in vodnjaki so zasedeni od vojščakov, katerim človek lakoj na prvi pogled vidi, da so pripravljeni borili se do zadnjega.
Pred nekaj dnevi so angleško-egiptovske vojaške oblasti v Aleksandriji priredile strumno vojaško parado, pri kateri je nastopilo vojaštvo na suhem in na morju. Pri tej priliki je bilo v Aleksandriji
tako, kakor v kakem mravljišču
Preden so se začeli boji v Ogadenu
Vojni poročevalec Georg Wendel jioroča iz Hararja tele zanimive zgodbice:
Kar se sedaj dogaja v Hararju in Diredavi, ni, da bi popisovali. Vsak dan se na 10—30 tovornih avtomobilih iz francoske Somalije pripelje polno tujcev. Med njimi so Grki, Angleži, Francozi, Arabci, Jajjonci in Kitajci. Sami pustolovci. Vsak izmed njih ima kako imenitno zamisel, katero bi rad Abesincem prodal. Včeraj nam je pripovedoval adjutant jx>veljujočega kneza, da je naravnost strašno s temi ljudmi. Pravil je, da je sprejel 2450 ljudi. Sedaj pa je postavil pred svoje stanovanje četo gardnih jezdecev, ki groze, da bodo streljali, če bi se hiši približal še kak pustolovec s svojo »imenitno idejo«.
»Saj bi ne bilo nič takega,« je dejal adjutant, Abesinec, ki je bil v Rimu vzgojen, »saj ima eden ali drugi morda res kako zdravo misel, toda ti ljudje nam pripovedujejo tudi take stvari, da b! se celo naši otroci morali smejati. Pred nekaj dnevi je hotel eden, naj mu dovolimo, da nam bo med Hararjem in Aduo zgradil predor, vanj nabasal dinamita in vso italijansko armado vrgel v zrak. Noben teh ljudi nima v žepu niti 10 frankov. Nazadnje jih moramo še na svoje stroške jioslati na somalsko mejo, kjer pa jih Francozi le neradi sprejemajo nazaj. Saj so bili Francozi veseli, ko so mislili, da so se jih znebili.«
Harar je majhno mesto, kjer je veliko vojaštva. Vojaki so navadni Abesinci, ki s svojimi rodovi pridejo, ostanejo dva, tri dni in zopet odhajajo. Zvečer posedajo na velikem trgu pred cerkvijo, kurijo ognje in plešejo. Predsnočnjim smo sešteli pevce, ki pojejo po cestah. Saino pri cerkvi jih je sedelo 119. Vsak ima kako godalo, s katerim delajo strašno godbo in zraven pojo z enoličnim glasom [>osmi o junaštvu svojih vojakov pri Adui.
»Sicer pa je stvar zelo zanimiva. Starega pevca, ki je imel posebno mnogo poslušalcev, sva šla poslušat z nekim Švedom. Šved je razumel abesinski jezik in pozorno poslušal. Pa čim dlje je mož pel, tem bolj se je daljšal Švedov obraz. Nazadnje je Šved zagodrnjal in ves jezen naglo odSel. Jaz pa za njim. »Kakšna oslarija,« je godrnjal Šved. »Stari dedec je pel jiesem, v kateri je slavil junaštvo ras Sejuma pri Adui. Nič ne rečem, če je trdil, da je Sejum uničil italijansko armado, nič ne rečem, če je opeval, kako so Abesinci korakali v Asmaro, kjer je italijanski glavni stan, saj ima vsak človek svoje slabosti. Ampak tale dedec je v svoji pesmi trdil, da je sam Menelik vodil Abesince, da je sedel na črnem konju ln da so zato Abesinci tako sijajno zmagali.«
»Menelik?« sem začudeno vprašal. »Saj je ta mož že 25 let mrtevl«
»Saj to je tisto,« se je jezil Šved. »In ta dedec nili lega ne ve in tudi drugi ne vedo, da je Menelik že zdavnaj umrl. Vsi so gorjanci.«
Kakor v vsaki vojski, se dogajajo tudi tu vesele in žalostne reči. Včeraj so pripeljali semkaj prve ranjence izpred Adue, ki so bili zelo saliibi. Sami Amharci. Čudno se mi je zdelo, da so skoraj vsi ranjeni od granat. Od plina ni bil nihče zastrupljen. Nobeden ni vedel nič o plinih. To je znamenje, da Italijani tamkaj niso ujiorabljali plina, čeprav se govori drugače. Ogovoril sem ranjenca, velikega mladega človeka ki je iinel strlo kost. Pripovedoval nam je: »5000 nas i" ležalo pri Rajo in smo čakali sovražnika. Pa ga ili bilo. Nobenega sovražnika nismo videli. Naenkrat pa so iz zraka privršale velike železne krogle in mnogo naših jiobile. Duhovniki so nam veleli, da moramo ostati, da bi Boga ne razjezili. Hoteli smo se bojevati, pa se nismo mogli. Proli duhovom, ki železo mečejo, se ne moreš bojevali.«
Zaman bi bil tem ljudem razlagal, kje so nastavljeni 24 centimeterski tojjovi in kako streljajo.
Kakor so nam v glavnem stanu j>ovedali, se sedaj pri Adui zopet vrše boji. Obenem se bojujejo tudi v Ogadenu in na meji Somalije. Kako dolgo še in okrog Hararja se bodo pričeli boji? Harar, to mirno in prijazno mestece s 500 hišicami in 12.000 stolpi in stolpički. Zaenkrat pa še nismo tako daleč. Zaenkrat smo še med frontami.
»Oprostite, milostljiva £oej>a, čc jc tole, kar nosite pod pazduho, pes, vam moram sporočiti, da je tu vstop s psi [prepovedan!«
Del parade angleško-egiptskih čet v Aleksandriji
Volni poročevalci na bojišču
V Abesiniji divja vojna. Milijoni in milijoni ■ ljudi jx) vsem svetu vsako jutro nestrpno grabijo za dnevniki, da bi čimprej iz njih zvedeli najnovejša poročila z bojišč. Toda pričakovanja teh senzacijželjnih bralcev navadno niso izpolnjena. Iz uradnih in neuradnih virov le počasi kapljajo no- I vice, kakor jiočasi kaplja voda v abesinskih slu-dencih. Razvajeni bralec si takoj misli, da nekaj | ne bo v redu in da ena ali druga stran vsekakor hoče s tem nekaj prikriti. Najrajši se ljudje kregajo na časopise in pa vojne jioročevaice, ki so pohiteli na bojišča. Pa jim delajo krivico. Ljudje naj le vedo, da bi vsak vojni poročevalec še mnogo rajši novice dajal, kakor pa jih bi ljudje radi brali. Vprašanje je le: ali poročevalec sj>loh kaj sliši ali vidi? lil drugo vprašanje je, kako more to, kar je videl in slišni, najhitreje svetu sporočiti.
Odgovor na ta vprašanja najlažje dobimo, če smo si na jasnem o tem, kaj je vojno poroče-valstvo, kdo ga opravlja in kako se opravlja.
Bistvo vojnega poročevanja je najprej v tem, dn sfKiroča novice, potem v tem, da popisuje dogodke na fronti in za fronto ter slednjič v tem, da obširno jiopiše dogodke daljše ali krajše dobe.
Prvo, kar pričakujemo in tudi dobimo, so novice z bojišča, ki jx>ročajo, kaj se je zgodilo, ali je ta in ta sovražnik začel prodirati, ali se je vršila kaka bitka, kdo je zmagal, katera mesta so vzeta, koliko ujetnikov in vojnega plena je na lej ali oni strani. Ta poročila nam torej pripovedujejo, kaj se je zgodilo.
Tem poročilom slede poj>isi bitk in bojev ter dogodkov v zaledju. Ti jiopisi so posredni ali ne-liosredni vtiski o dogodkih. Prva kratka poročila izjjojiolnjujejo ter nnm prav za prav šele pojasnjujejo vojaške dogodke, opisujejo obnašanje čet, velikost zmage ali poraza ter nam s tem omogočajo, da vsaj nekoliko presodimo, kaj se utegne še zgoditi, medtem ko nnm prva kratka poročila vsega tega ne nudijo. Ti popisi, kateri nam pripovedujejo, kako se je vse dogodilo, imajo pred kratkimi poročili precej prednosti in ljudje jih tako rekoč ]x>žirajo, ker ob njih vojskovanje iz daljave nekako doživljajo.
Pregledi o večjih razdobjih in večjih vojaških odsekih so pa že eelolna |KiročiIa o več važnih vojaških dogajanjih, katere poročevalec gleda že z višjega vidika in v njih skuša |>odati strateški vojaški položaj. Ta poročila nam |>a razlože, zakaj se je lo ali ono zgodilo.
Kdo je poročevalec? Poročevalsko službo opravljajo seveda v prvi vrsti vojaška poveljstva sama. V drugi vrsti jo opravljajo nn bojišče |>o-slani časnikarski poročevalci in slednjič so važni vojaški poročevalci tudi vojskujoči se vojaki sami po svojih pismih, ki jih pošiljajo v domovino (ako jih namreč cenzura poprej ne prestreže In pristriže).
Iz, svetovne vojne nam je znano, da je na primer ^Slovenec« najlppša vojaška in vojna poročila dobival prav izpod peres vojakov, ki so pisali pod neposrednim vtisom dogajanj na Ironti. Kai-
pada so taka poročila nekoliko omejena, ker vsak vojak vidi le dogajanja, ki se dogajajo nejiosredno v njegovi bližini.
('asopisni vojni jKiročevalci, ki so poslani na bojišče od velikih listov in dopisnih uradov, pa imajo poklicno nalogo, da poročajo o vojnih dogodkih. Ta naloga je silno ležka. Ko bi se [>o-klicni vojni poročevalci res mogli svobodno kretati |M> bojišču, bi nam mogli marsikaj povedati. Toda imajo dve oviri: Prvič morajo paziti, da jih kaka krogla ne ubije, ker oni niso prišli na fronto zato, da bi se dali ubiti, ampak zato. da bi ljudstvu poročali. Druga ovira pa je vojaško poveljstvo, katero pozorno zasleduje, da časopisni poročevalec, ki ima sicer ušesa in oči povsod, kjer je treba, ne vidi in ne sliši tudi kaj lakega, kar bi ne bilo treba. Zato cenzura strogo nadzoruje ta poročila in vojaški poročevalec končno svojemu listu namesto dolgega pisanega poročila more jioslati le kratko vest brez repa in glave.
Tretji činitelj, ki se tudi peča s poročanjem, pa je vojaško poveljstvo samo. katero v uradnem slogu in kratkem besedilu oddaja uradnim dopisnim uradom jioročila o važnejših dogodkih. Ta dela opravljajo sjx>sobni generalštabni častniki ali pa zaupne civilne osebe na podlagi uradnih podatkov.
Iz teh podatkov se jasno vidi, kako dolga in težka je pot kratko novice z bojišča, preden pride na mizo čitateljem. Ce pa v abesinski vojski upoštevamo še silne težkoče zaradi goratega ozemlja in neizmernih puščav, si lahko razlagamo, zakai o italijansko-abesinski vojski dobivamo tako nepopolna in nasprotujoča si jx>ročila. Za danes se moremo tolažili samo z upanjem, da bo drugič boljše.
Tudi angleške strežnice Rdečega križa txxdo dobile plinske maiike
Sinova abesinskega poslanika v Londonu, dr. Martina, eden star 22, drugi pa 23 let, se vadita kot vojaška letalca. Potem bosta prideljcna abesinski vojski. Zraven letala stoji pilot, ki iu n£i
Stavka na Kotičevem končana
Nad osem tednov je trajala stavka delavstvo
na Količevem pri Domžalah v tovarni papirja, ki
(o last k'. Bonača. Po dolgem l>oju se je v nedeljo dosegl i med obema strankama — delavstvo je zastopala Jugoslovanska strokovna zveza popoln in načelen sporazum, v ponedeljek, torek in sredo pu so liili še podrobni razgovori o likvidaciji stavke, zlasli o tem, kdo naj bo najprej zaposlen, ker h rad i tehničnih ležkoč ni mogoče naenkrat namestiti in zaposliti vsega delavstva. Stavkalo je kupno okoli 210 delavcev, ki so s svojimi pravičnimi zahtevami uspeli.
Sporazum obsega naslednje točke: liadi stavke ne bodo izvajane nobene posledice ter radi nje ne bo nihče odpuščen. Ker pa ne bo mogočo lakoj zajiosliti vsega delavstva, bodo lakoj zaposleni v prvi vrsti pod enakimi pogoji socialno šibkejši. Po 14 dnevih se izvrši v oddelkih, kjer je mogoče, izmena. Dokler ne bodo vsi zaposleni, podjetje ne sme sprejeti drugih usluž-
bencev, razen v obzira vrednih primerih.
Delavska strokovna organizacija s« prizna.
Podjetje prizna 6 obratnih zaupnikov in njihovih namestnikov, ki jih izvoli delavstvo. Plače se povišajo za 10%. Sporazumno se izda delovni red, kakor hitro dostavi ministrstvo za socialno politiko obrazec, ki ga je že izdelalo.
ilovnate]j Wultsch, katerega odstavitev je delavstvo v prvi vrsti zahtevalo, je lakoj ob izbruhu stavke že zapustil svoje mesto.
Delavstvo je torej prodrlo na celi črti s svojimi pravičnimi zahtevami. Za dobro in uspešno posredovanje je predvsem hvaležno radomeljskemu župniku g. Davidu Doktoriču, hvaležno pa je za objektivnost in uvidevnost tudi zastopnikoma delodajalcev, to je g. ing. Milanu šukljetu in tajniku Zbornice za TOf dr. Plessu.
Posebno hvaležnost pa delavstvo izreka vsem številnim zasebnikom, ki so v težkih dnevih gmotno tn moralno podprli delavstvo.
Kdo gre na kongres
Krisia Kralja?
24. -27 oktobra v Solnogradu.
Po zmoti »Slovenec« ni prinesel vabila na ta kongres hi njegovega programa dosti začasno. Pošiljatev se je morala po poti zgub.ti. Vendar se vsak, kogar stvar zanima in se more od doma odtrgati, še vedno lahko odloči.	j
Kongres ne bo v tako velikem slogu, kakor je i je bil evharistični kongres v Ljubljani, vendar ima mednarodni naslov in značaj. Govorniki bodo iz desetero deželii in narodov. Predmeti razprav pa najaktualnejši, zelo srečno izbrani. Obravnavajo , na bolj pereča vprašanja katoliškega življenja v sedanji dobi, ko se jc boj med vero in brezboslvom , vnel na vsej črti in z vso srditostjo. Kako proti , silovitim navalom paklenskih moči vero ohraniti, | tc navale odbiti, to je vodilna mnsel kongresa, i Vprašanja, ki morejo v živo zanimati vsakega ka. I toličana, posebno onega, ki želi delati v Katoliški akciili
Kongresi Krista-kralja hočejo biti svetovni ka-toliški shodi. Razviti se imajo, kakor evharisticnn svetovni kongresi, iz malih [»čelkov do tiste veličine in sijaja, s katerim sc obhajajo evhanstičm, in se ž njimi vsako drugo leto vršiti. Tako, da bomo imeli katoličani vsako leto en svetovni kongres Doslej so bili trije v Nemčiji, omejeni bolj na Nemčijo; zdaj se imajo nadaljevati po drugih deželah ter zavzemati vedno večji krog in obseg.
Da naj bi se tudi Slovenci udeležili i letošnjega kongresa, je - poleg tega, da Solnograd nt daleč — posebno to, ker je v načrtu, da se vrši ta (ton; gres čez štiri leta v Ljubljani. Lela 1937, naj bi bil v Milanu, lela 1930 v Ljubljani. Takrat sc lahko v Ljubljani ponovijo sijajni in ganljivi pri /ori, nepozabni dnevi letošnjega evharisticnega kongresa. To, kar je letos gledala v Ljubljani Jugoslavija, to naj gleda leta 1939 mednarodno občinstvo, to lahko pokažemo celemu svetu ...!
Nekaj se jih je za Solnograd že priglasilo. Med drugimi se udeleži kongresa lavantinski g. knezoškol dr. Ivan Tomažič. Voznina na avstrijski železnici je znižana v III. razredu za 25%. v II za 33%. Kogar bi veselilo, se morda lahko vrne po novi alpski cesti preko Cirossjjlocknerja. Kdor se more odločiti, naj sc |irijavi čimprej Prosvetni zvezi v Ljubljani 1 Odhod v četrtek, 24. oktobra.
Lep prosvetni jubilej
Pred 32 leti, v mesecu oktobru 1003 jc bilo nstanovljc.no v Št. Janžu na Dravskem polju Ka lolisko prosvetno društvo. Ustanovitelj mu je bil takratni kaplan, sedaj že v Bogu počivajoči Gosak Prane. 2e j>red dvema letoma je bila nameravana proslava 'tO letnice, pa jo jc Marušičev režim z razpustitvijo društva preprečil. V teku 30 letnega delovanja si lahko Katoliško prosvetno društvo v , Št. janžu šteje v zaslugo, da je vzgojilo vrsto za- i vednih katoliških mož in fantov. Gojilo je ne samo j prosveto, marveč je ponosno dvigalo tudi prapor i svete vere in slovenske zavesti, kar je bilo posebno j važno v dobi nemčurstva. katero se je širilo po- , lom »štajercijanstva« iz Ptuja. Nedeljska proslava , 30 letnice je združila celotno prosvetno družino tn vse prijatelje katoliške prosvete. Ob 10 je jxk1 predsednik Prosvetne Zveze iz Maribora, bogosl. profesor dr Jeraj zajel v cerkveni pridigi krasne msili o mladini in njenem udejstvovanju. Nato je bila sveta maša za rajne in žive člane društva. Popoldne pa se je napolnil Prosvetni dom. Predsednik društva, neumorno delujoči župnik Franc Polak, je otvoril proslavo 30 letnice, h kateri so prihiteli številni prijatelji društva iz domače, pa ludi iz sosednjih župnej. Društveni inoški zbor p>od vodstvom organista Colnariča je lejx> in dovršeno zajiel nekaj pesmi, nakar je tajnik Prosvetne Zveze g. prof. Franjo Sekolee spregovoril pri -srčne besede o delu društva ter čestital k 30 letnici. Sledile so pevske točke mešanega zbora, ka tere je občinstvo nagradilo z aplavzom. Drugi govornik jc bil Mirko Geratič iz Maribora, ki je orisal stneri bodočega dela v smislu izročil velikih mož: Slomšeka, Kreka in Jegliča. Nalo so člani društva dovršeno podali igro »Črna žena«. — Prosvetnemu društvu šentjanškemu želimo, da zajame v bodočih desetlejih vse, ki so dobre volje, zlasti mladino ler usmeri njena jxjla k večno lepim vzorom.
„Ljub?;ana" na Zaplazu
Pevski zbor slov. glasbenega društva Ljubljana«, ki rini nnčeltije že lepo vrsto let neumorni stari pevec g. llatlo š tur ni, v umetniškem oziru gu pa vodi g. prof. in skladatelj dr. Anton Dolinar s celo kopico vnetih odbornikov, sc je v nedeljo zjutraj podal na običajni izlet, in sicer med dolenjsko gričke na prijazno in priljubljeno i/letno točko, nti Čatež pod Zaplazom. Do Velike Loke /, vlakom, nato pa peš dobro uro hoda. Zboru je bilo okoli 90 članov in članic, ki jim je mal izprehod izredno pri.jal, da so sc. proti It. potrudili še v cerkvico Marije, na dolenjske Brezje. Domačini in tudi izletniki so zvedeli, dn bo ob It. gori uiašu in du bo pri nji prepeval celokupni /bor »Ljubljane«, zato so dokaj prostrano cerkev popolnoma napolnili. G. svetnik Ažman jc lepo pridigoval o ljubezni do matere, posebno pa do Matere božje pomočnice v nebesih, na katero naj sc obračalno za pomoč v teli tegobnih dneh. Nato je bral sv. maso. Na dokaj prostranem koru sc je postavil mešani zbor - Ljubljane«, ki ie pod vodstvom g. dr. Antona Dolina r ja ubrano prepeval pesmi v Marijino čast in slavo. Petje .je spremljal na skra jno slabem in nujnega popravila potrebnem harmoniju g. skladatelj Zorko P r o 1 o-vcc. Navzoče ljudstvo je bilo po pripovedovanju domačinov nad to cerkveno prireditvijo zelo vzrndoščeno in ves Čatež z okolico vred ni
mogel pre.hvaliti veličastnega petja »Ljubljane«, ki jc popoldne pela še v čoteski cerkvi pri lita-nijah Za telesni blagor 90 pevcev in pevk je zopet vzorno skrbel — kot je njegova stara na vada — gostilničar g. Anton U r b a n č i č. Po strogcl je za niulcnkostue denarje vso jievsko družino z dobrotami svoje kuhinje in kleti. Za prosto, animirano pevsko zabavo sta temeljito zaslužila pohvalo društvena člana gg. W a g n e r in Jager in improvizirani orkester Le, prezgodaj je bilo iz tega lepega kraja in iz nedolžnega pevskega veselja treba odriniti proti Veliki Loki, ker vluk ne čaka, zadnjega turistu pa ni bilo več. — Prav na hilrico smo se šo oglasili na vzorno urejeni banovinski šoli v Mnli Loki, zapeli g. stolnemu denarni dr Franu Kimovcu, ki sc lam mudi po opravkih, lepo pesmico. V zalivalo nam je razložil pomembne slike grajske kapelice in še eno Marijino — pa na kolodvor in domov v Ljubljano.
Brc/ dvomu bo ta izlet »Ljubljano« vsem udeležencem ostal v nepozabnem spominu
Slikar, hi slika z nogo
Ljubljana, 17. oktobra.
Danes je odprl razslavo slik v zelenem salonu Kazine »Zvezda« slikar in invalid A. Klein. V Ljubljani smo sicer navajeni razstav vseh vrst, od raznih živalskih do umetniških, vendar lake gotovo še nismo videli. Razstavljene slike jc naslikal g. Klein vse sam i:n sicer z nogo. Nam neumetniškim Zemljanom, ki s čopičem v roki ne spravimo skupaj niti navadnega zmazka, ni lahko doumeti, kako more kdo res lejx> slikati z nogo. Zato ne sinemo zamerili prvim obiskovalcem razstave, če so (»dvomili ob razstavljenih slikah, med katerimi so celo miniature, da so kar vse delo — noge.
Slikar Klein pa je take dvome doživel žc pov sod drugod in skoznal. da nc gre drugače, kakor da originalnost svojih slik dokaže s praktičnim zgledom Na vrtu pred salonom je zato radovednemu občinstvu jx>kazal svojo spretnost. Pred nizko stojalo, na katerem je bil napet papir, je sedel g. Klein na stol. Na desni strani na tleh je imel pripravljene vse slikarske potrebščine, postavljene tako, da jih je lahko dosegel z nogo. S pa I eetn in drugim prstom desne noge je prijemal v jiosebnem stojalu zataknjene čopiče, jih pomakal v barve, mešal barve na palet i in z izredno spretnostjo ustvarjal na j>apirju sliko, katero so vsi napelo pričakovali. Samo deset minut jc trajalo slika je bila gotova. Še nekaj minul in z akvarel-n i tn i barvami slikana slika je bila suha.
Nekdo od radovednih gledalcev je seveda vjira šal, če je slika naprodaj. Seveda. Ker jc slikar dokaz svoje spretnosti prodal zelo poceni, se je oglasil takoj drugi, ki bi hotel kupiti tudi lako sliko, ki bi bila naslikana ob njegovi navzočnosti. Pa sc je delo zopet pričelo in gledalci so zof>ct str ineli. —
adio
Spod
Avstrijski trener o naših tahkoattetih
Programi Radio Liuhtianai
Petek, IH. oklobra: 11.00 Sol*k.i ura: Moja ix>t na Lovčen (Marjan Trat ur) 12.00 Slovanski narodni napnvi uu ploščah 12.45 Vreme, poročila lil.OO ("'o*, obvestila 13.1."» Pojoča žaga rahlo pojo, izvaja «osp. Muflor »premij evauj eni radijskega orkestra 14.00 VrcUKi, bor/,a 18.00 2eu*»ka ura: 2e.ns.ka volilna .pravic« (dr. FMni Grossniau) HOJO Mlada grla tu in toni (ploSčo) 18.40 O zaSeili upnikov (ilr. Voršič.) 1.0.00 C'as, vreme, iM>ročila, spored, obvestila J9.30 Nacionalna ura 20.00 Vodoplvčeve večer: I. Koncert radijskega orkestra. 2. Uvotlna beseda. Pevski koncert Sloge 21.20 Harmonika in orglice, Stanko in Piše k 22.00 <""a.->, vreme, poročila, športni 22.1.r» Bralnus: Ogrski plesi (klavir Štiriročno), izvajalo Soiforl in Hrufiovee Silva. — Ivouee o-b 2.1.
Ds-ugj programi t
Petek, 18. oktobra. H hI grad: 20.00 Zagreb ttl.30 Narodne pesmi 22.20 PloSec Zagreb: 20.00 Viol. in klavirska glasba 21.00 Petje 21.30 Orgelski koncert Dima j: 17.10 Beethovnove sonate 19.30 Zaibavni kon eert in plesna glasba 21.20 V spomin A. Dvofnika 23.25 Avstrijski zvoki — Budimpešta: 20.00 Shake-s pcare: Komoo in Julija, igra 21.30 Ciganska glasba 22.25 Plošče 23.10 Plesna glasba -- Trsf-Mitan: 17.0.'. Komorna gln-obn 20.50 Igra 22.00 Komorna glasba [tim-Liari. 17.05 Mandolistični koncert 20.50 Orkestral n.i in violinski konee.rt 22.10 Plesna glasim — Praga: 10.10 Kabaret 20.00 Zabavni koncerl 20.50 Radijska opera 21.25 Violinski koncert 22.15 Plošče Urno: 21.35 Klavirska glasba I"aršava: 'JO.OO Muv.ikalično poročilo 21.00 Sinfonifni koncert 22.0 Plesna glasim — \'sa' \enieija: 20.15 V/, taborišča A rbeitsdienstn. —
Drugi hraii
timbljiann
1 Nočno slur.lin imajo lekarne: inr. Nakar,Mč, Sv, Jakoba l.rir 0; tur. tt n mor. Miklošičeva e.esla '30 in mr. (Jnrt.us, Moste,
1 Dre vi itn r toll v Moslalt otvoritev es/ierant-skepa tečaja /■ a /.iirolni.ke -h pol 8 /.vočer. Pouk se Uo vršil po'('e-meUnll. liro/, kn.He. Hrozotoseliii neniiie prosLi.
1 Izredni obrni zboi FilharnionlAtir drtlSbe v Ljubljani se vrši v četrtek, ilne HI. I. ni. ob 0 »veiVr v H u butlo v i pevski ilvorooi. Kiliilo loekn ilnevnejro reila .ie spremembii (Irnfltveiilli pravil.
1 Moški odsek Sale:ijn»ske prasnete na Kodelje-rem ima ilanos ob ".'0 svoj redni sestanek.
Moštvo graških lahko-utletov, ki je v soboto i in nedeljo gostovalo v Ljubljani, je spremljal tudi ; njihov poklicni trener g. O. Klein, ki že več let z velikim uspehom vodi lahko atleliko v Gradcu. I.e-ta se jc z njegovim trudom in znanjem j>o-vzpela ie na mednarodno višino. Po tekmovanju je g. Klein prav rad izrazil svoje mišljenje o naših atletih, ki je dokaj laskavo; vendar poudarja povsod tehnično in stilsko napačno izvajanje metov, skokov in tekov, v čemor vidi on glavno krivdo, da se naši atleti, ki so brez dvoma izbo-ren materijal, ne morejo razviti nad povprečnost, na mednarodno višino. — Pravi, da je tudi pri njih v Gradcu nedavni obisk ameriškega trenerjn Bruceja napravil cel prevrat v načinu vežbanja lahke atletike, predvsem pri tekih; za skoke in mete se mu zdi Brucejev način treninga nepri-praven, kar je razvidno tudi iz tega, da je Bruee na Dunaju imel letos glavne uspehe s svojim treningom pri tekačih manj pri skakačih in metalcih.
O naših sprinterjih pravi, dn niso fiokazali nič posebnega, vendar vidi v šteru izreden talent, in ko sem mu rekel, da je to tekmovanje ftteru > šele tretji javni nastop, mi ni mogel verjeti, štoru i manjka še mehkoba j>ri teku. popolna sprošče- | nost in pravilen trening. On teče za sedaj le z i močjo, kar je brezpomembno trošenje energije. Klein smatra, da bo Šter s pravilnim treningom ' in po odpravi kardinalnih napak že drugo ieto | tekel 100 m pod Usek. in 200 m okrog 22 sek. i — V Sodniku in Zupančiču vidi Klein bolj metalce kakor springerje. Glavne napake pri vseh naših tekačih na kratke proge jo označil sledeče: start prepočasen, v prvih 30 m premalo naprej nagnjena drža telesa; od tu dalje tečejo vsi |>re-veS nagnjeni, kar onemogoča dolg in elastičen (sproščen) korak po dobljeni začetni brzini. Drža telesa po 30 m naj bo »koraj pravokotna na progo, noga, ki gre naprej, nn j močno zajame, tisto j>a, ki ostane zadaj, naj se popolnoma stegne, tako da tvorita telo in noga v tem trenotku pravilno najiet lok. Prevelik nagib pri sprintu jk> dobljeni zač. brzini ovira sproščenost, delo z boki je nemogoče, korak je mnogo krajši in vse kretnje postanejo krčevite. — Delo z rokami naj bo sproščeno in ne pretirano; to gre na rovaš moči in je silno utrudljivo; Klein smatra delo z rokami za popolnoma individuelno stvar posameznikov, zahteva samo sproščenost. Vsaka krčovilost je ne-racijonalna poraba moči.
Naši srednjeprogaši so mu vsi ugajali. Skušek leče za oko najlepše in najbolj sproščeno. Zorga A. je [X> njegovem mišljenju nastopil pretreniran in zalo ni mogel doseči običajnih rezultatov. Je tipičen srednjejirogaš z dobrim korakom in dobro držo telesa; smatra, da bo s pravilnim treningom tekel drugo leto 400 m |>od 51 sek. in SK) m daleč pod 2 min. Zelo mu jo ugajal Srakar Kr., za katerega trdi, da je izboren materijal, sjiosobeii za velik napredek. Njegov čas 4.11® s ia ISOO m je najboljši, dosežen zadnja leta v Jugoslaviji. Čudi se. zakaj nista skupno z Zorgo zastopala naše barve na Balkanijadi. kamor so poslali veliko slabše ljudi. — Czurdit v štafeti mu je zelo dojia-dcl; po njegovem mišljenju naj se Czurda specializira z.a 400 in «10 m; lfiOO ni ni njegova proga, ker jc pretežak.	Čudi se, da Goršek nc na-
preduje.
Najbolj pa sc je jezil g. Klein na Bručana; smatra ga za izreden talent in sposobnega doseči mnogo boljše čase, če ne bi tekel tako močno nu-prej nagnjen. To je utrudljivo in neracijonalno. Krevs naj hi tekel proge največ do 3000 m, ker mu daljšo proge očividno nc pri.ja.jo. Stilno je Krevs najboljši dolgoprogaš. Krpan, Srakar Iv. in Pere so tekači v razvoju. Krpan mil ugaja s svojim lahkim tekom. Šporn je »maratonec« in mn
krajše proge ne »leže«. Njegova »taktikam pri tokn 10 km se je g. Klelnu zdela neumestna in utegne imeli prav.
Skakači so izboren materijal. vendar skačejo brez vsake tehnike razen Martinija j>ri skoku v višino. Putinja »e pri izvajanju >škarij< prevej nazaj nagne, kar da za jiosledlco vibriranje t»-žišča. Vsem skakačem v daljavo pa manjka hitrost. To je predpogoj za skoke do 7 m in več. Tudi pri skakačih troskoka, Perparju, Korčetu in Slaparju se vidi pomanjkanje treninga in tehnike; zato je tudi bilo toliko prestO|)Ov. Zgur je tipičen skakač. vendar se zdi g. Kleinu, da se imenovani bavi tudi z drugimi športi, ki škodljivo vplivajo na njegov razvoj. Skakači s palico so v razvoju; v Orosijev napredek največ veruje. Z boljšo tehniko, torej z resnejšim treningom, bi vsi več skočili.
Kdina mednarodna »klasa« v metih je Ste-pišnik v kladivu; vendar smatra, da je tudi pri njemu treba več povezanosti pri izvajanju meta, kar bi mu hitro omogočilo mete čez 50 m. Jegliču in Korčetu manjka tehnika, saj sta vse mete Iz^ vršila z enim obratom.
Kojijaš Dečtnan je prav dober, več povezanosti med zaletom in metom inu prljioroča kakor tudi več tehničnega treninga. Serše pri motu diska ima enakomeren, od začetka do konca enako hiter obrat; do trenotka ko disk zapusti roko, je treba obrat izvajati stopnjevaje z ozirom na hi-trosrt.
Pri vseh metalcih torej več tehničnega treninga, več smisla iu koncentriranje sile v pravem trenotku jiravi g. Klein in rezultati ne boDo izostali. Vsi metalci in skakalci naj pa vedno skupno s tekači goje gimnastiko, vaje zn ogretje. sproščenost in pibčnost.
Največ pažnje naj sc pri vsakem treningu polaga na vgretje; tn vgrclje obstoji v tem, da se 20 do 40 minul teče v zelo lahkem, sproščenem tempu po travi na igrišču (100 ni. nalo par korakov hoje in 100 m nazaj), nato gimnastika, in jhv tem šele specijalen trening; trenirati šestkrat na teden. Trening je trdo delo. pravi g. Klein, in le
trdo delo lahko rodi uspehi	J. W.
*
Občni zbor ljubljanske plavalne podzveze
V torek, 15. t. m. sc jc vršil v hotelo Štrukelj rodni občni zbor LIM\ ki gn je otvoril predsednik g. Gnidovec,. Po poročil h odbornikov je bil izvoljen nov odbor: Predsednik g. Onidovec, odborniki g. ing. Schell, Prezelj, Kramaršič iii Poso.hl. Namestniki: ing. Dolenc in a. Hudalos. Sledili so predlogi in slučajnosti, kjer se jo vršila daljša debata o kraju, kjer naj bi se vršilo letošnje podzvez-no prvenstvo. Zastopnik SSK Maratona je izrazil željo, dn bi bilo prvenstvo v Mariboru, ker bi sc edino s tem mariborski plavalni šport laliko razmahnil. Združeni zastopniki ostalih klubov p;i so izglasovali za kraj pr vonstva Kamnik z dodatkom, da mura SK Kamnik primerno podpreti maratonsko plavalno ekipo, tla ji bo tako omogočena udeležba. Sklonjeno jo bilo nadalje, da se jiovori Maratonu, da organizira mednarodno tekmo-
vanje Graškc iu Ljubljansko plavalno pod zveze v Mariboru. Nadalje sc jo sprejel skloj o organizaciji teoretičnih in prnktičnih pla
zveze v Mariboru. Nadalje sc jo sjircj
op
valnlli tečajov za vaditelje v svrho ra/.maha plavalnega športa v Sloveniji, ki ima še toliko športno ncizrabljenh plavalnih bazenov.
SK Grafika. Danes ob 17 sestanek vseh aktivnih igralcev, tudi rezervnih.
MALI OGLASI
V malih oglasili veljn »seka beseda Din f—; žentlovnnjskl oglesl Din 2—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10'—. Mali oglasi se plačujejo lakoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska 3 mm flsoka petitno vrstice po Din 2'50. Zn pismene odgovore glede malih oglasov treba priložili znamko.
Prihora. V nedeljo, 2(1. t. m. poliohiuc ob '2 bo slovesen otvoritev k življenji!	obujenemu Knl.
prosvelneira HriiShn. Po veeeriiieiili bo otivorltveni K"-vor (lr. SevSekn i/. Maribora, potem igrn 1' ž, it.k lir j i -j,n prosta '/.iiibnvii pri e. Pnvliču. - Okolleiini sle prisrčno vabljeni.
Cerkveni vestnih
Stolna konnret/nrija Marijine/ju varstva wh joi-spe)) i.iim ilanes, v petek, ob 17 redili sliod, (.r<ieW.I'Hlo se ooliinšlevjiluot
Strojnika
k Lanz-lokomobili sprejmem. Mora znati brusiti žage in iih ravnati. Vprašati: I. Oražem, Moste, b
2 zastopnika (-ce)
marljiva, iščemo za tukajšnje okrožno vodstvo za obisk privatnih strank za prvorazredno speciali-teto. Dnevni zaslužek dokazano 60 Din. Predstaviti sc v soboto ob 14 v hotelu Miklič pri portirju.
Pošteno dekle
vajeno pisanja m računanja ler malo nemščine, se sprejme za gospodinjstvo. Ponudbe pod -Zanesljiva« šl. 12.928 na podružnico -Slovenca« Jesenice, (b)
Hišnica oz. hišnik
se išče za vilo Danica« na Bledu. Vsa pojasnila daie med uradnimi urami <«. upravitelj Milan Ster-lekar. blagajnik Mestne hranilnice ljubljanske, (bi
Posojila
na vložne knjižice dale Slovenska banka. Liub liana. Krekov trfl 10
Spalnice, jedilnice.
kuhinjske opreme, stolce vseh vrst, za takojšnje dobave zajamčeno kupite pri Novak, Velriniska 7. Koroška 8.	(I)
Kostanj
jedilni, lep in zdrav, najceneje kupite pri tvrdki Artur Nachbar, Radeče pri Zidanem mostu. (1)
Deški plašč
mornarski, temnomoder in kratka moška suknia dobro ohranjeno, ugodno naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod 12.947. (1
PREMOG DRVA IN
Kerbo oaketi
■m® owawe«*eK«wroBai
i n Iv. Schumi
Dolenjska cesta Telefon štev. 2951
Nogavice, rokavice
m pletenine Vam nudi veliki izberi najugodneje in najceneje tvrdka Kari Prelog, Ljubljana, Zidov-! ska ulica in Stari trg. (1)
Čas za polenovko
je tu! Suho in namočen dobite v delikatesi Kovi
čič, Miklošiče
32.
Poceni prodam
nagrobno fivetilko, fotoaparat 9X12, 2 blazinaMi okrogli stolici, 1 stoječo električno svetilko, pupo za krojačico, velik lončen lonec. - Naslov v upravi 'Slovenca* pod 12.929. (1)
Suhe gobe
kupujem stalno po najviS* ji ceni. Ponudite vsako količino: Artur Nachbar, Ra<leče pri Zid. mostu, k
Večja hiša
z dobrim donosom, v najboljšem stanju, sredi Ljubljane, ugodno naprodaj. Poj a »n i! a vsak dar od 16—18: Franjo Prista vec, Liubliana, Erjavčev? cesta 4 a/I. Telef. 23-81
Kopališče z bifelom letno event. tudi zimsko, v letoviškem mestu Gorenjske, povsem modernizirano. rekordni obisk, se da v najem. Kavcija potrebna. Naslov v upravi »Slovenca^ pod 12.930. n
Umrl nam je dane« ob četrt na 12 na* Hnblleni «oprog, predobri oče, stori oče, tast. brat in stric, gospod
Karel Pestevšek
nadnčltelj v pok., odlikovan z redom sv. Save V. stopnje Itd.
po kratki bolezni, previden s tolažili sv. vere v 80. leto starosti.
K večnemu počitku ga bomo položili v soboto. 19. oktobra ob 16.15 iz mrtvašnice mestnega pokopališča na Pobrežju.
Sv. maša zadušnica sc bo brala 21. oktobra ob 6 zjutraj v magdalenski cerkvi.
V Mariboru, dne 17. oktobra 1935.
Ana Pestevšek, soproga; Karel, polic, svetn , Rlhard, šol. nadz., sina; Gusti, Leopoldina, snahi: Žarko, Tonček, Marjan, vnuki.
UČITELJSKI ZBOR DR2AVNE TEHNIŠKE SREDNJE ŠOLE V LJUBLJANI JAVLJA, DA JE VČERAJ UMRL
PROFESOR
ALOJZIH SODNIK
ODLIČNEMU UČITELJU IN NAJBOLJŠEMU TOVARIŠU OHRANIMO TRAJNO ČASTEN SPOMIN
V LJUBLJANI, DNE 18. OKTOBRA 1933
Potrti globoke žalosti naznanjamo tužno vest, da nas je ra vedno zapustil naš nadvse ljubljeni in predobri soprog, oče, brat, stric in svak, gospod
ANTON KOTNIK
nameščenec mestnega poglavarstva
previden s tolažili svete vere.
Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, 19, oktobra ob 5 popoldne iz hiše žalosti, Slomškova ulica 17, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 17. oktobra 1935. Globoko žalujoči: Berta roj. Divjak, soproga; Marica por. Dolanc, Maks in Božiča, otroci; Josip Dolanc, zet — in vse ostalo sorodstvo.
N g q u j 1 a da ne bi
... Zapomnite si, da se dolgoletno zdravje zob doseže z redno vporabo
ZOBNEGA MILA GIBBS, ki s svojo peno zajamči vedno zdrave in bele zobe brez najmanjše škode.
Vaši zobje so dragoceno premoženje, katero pa morate znati varovati z vporabo
zobnega mila GIBBS
s vo/e zobe,
dokler ste m J adi.....
trpeti,
kadar boste stari...
f-
Glavno zastopstvo ia Jugoslavijo: Hinko Mayer In drug. Zagreb.
Tinčkove in Tončkove prigode
157.
Slon J um bo dre v past
Ob težki in nenadomestljivi izgubi našega nepozabnega soproga, očeta, brata, zeta, svaka in strica, gospoda
Alojzija Logerja
veleposestnika, hotelirja in mesarja
izrekamo vsem, ki so nam stali v najtežjih trenutkih ob strani, svojo najiskrenejšo zahvalo. Posebno zahvalo izrekamo preč. duh. svetniku Gašpariču in preč. gospodu Žalarju za tolažbo v bolezni, njima kakor tudi ostali duhovščini za spremstvo na zadnji poli, zdravniku g. dr. Arnšku za njegov poseben trud in požrtvovalnost, ki jo je izkazoval pokojniku v dolgotrajni bolezni, ravnateljem in uradništvu TPD, kemične tovarne in steklarne, številnim rudarjem in drugim delavcem, stanovskim tovarišem in gasilski četi za spremstvo na zadnji poti, pevskima zboroma za ganljivi žalostinki doma in ob grobu, preč. svetniku Gašpariču za poslovilne in tolažilne besede ob grobu, vsem številnim darovalcem cvetja in vencev ter vsem drugim, ki so nam na kakršenkoli način ob tej bridki izgubi izkazali svoje sočuvstvovanje. — Vsem skupaj Bog plačaj!
Hrastnik, dne 17. oktobra 1935.	ŽALUJOČI OSTALL
Nenadoma so se pod težkimi slonovimi nogami udrla tla — in slon je z vso svojo prtljago padel v past, ki so mu jo nastavili ljudo-žrci. Znano vam je že nemara, otroci, da v Afriki najlažje lovijo slone na tak način. V zemljo izkopljejo globoko jamo in jo tako spretno pokrijejo z vejami in rušjem, da niti najbistrejše oko ne more opaziti prevare. Takšne pasti pa uporabljajo črnci dandanes že tudi v drugačne namene. Na primer Abesinci. Oni so vam tičil Namesto slone, lovijo zdaj v te jame italijanske — tanke ....
Ljudožrci, skriti v gošči, so zagnali zmagoslaven krik, ko so videli, da se jim je nakana posrečila. Tinček, Tonček in Primožek pa so bili prepričani, da jim je odbila zadnja ura.
Joseph Conrad:
Gaspar Ruiz
10
Zato sem odkorakal s svojim moštvom nazaj v mesto.
Čez nekaj dni, ko je bil spet obnovljen red, so se vse odličnejše rodbine, z mojo vred, preselile v Santiago. Tam smo imeli krasno hišo. Obenem se je tudi lloblesova divizija premaknila v nova taborišča bliže prestolnice. Ta sprememba 9e Je prijetno prilegala mojim rodbinskim in ljubezenskim občutkom.
Neko noč sem bil precej pozno pozvan k svojemu poveljniku. Našel sem generala Rohlesa v njegovem stanovanju, kjer je dobre volje in brez uniforme praznil čašice čistega žgauja — kakor se je izrazil, zato, da se je ubranil nespečnosti, ki mu jo je baje povzročalo pikanje komarjev. Bil je dober vojak in me je dobro podkoval v vojni vedi in spretnosti. Nedvomno je bil Bog milosten njegovi duši, kajti vse je delal samo iz patriotičnih nagibov, četudi je bil nemara nekoliko presilovit. Glede mrežic zoper komarje pa se je izrazil, da so samo nečastna, vojaka nevredna mehkuinost.
Takoj na prvi pogled sem opazil, da ima njegov od vina zardeli obraz nekam silno dobrohoten izraz.
»Aha! Senor teniente,« je vzkliknil, ko sem mn pri vratih salutiral. »Glejte, vaš ko-renjak se je spet vrnil.«
Pomolij mi je nasproti zgrajeno pismo, na katerem sem videl napis »Vrhovnemu poveljni-štvu republikanske armade«.
»Tole,« je govoril dalje general Robles glasno kakor po navadi, »je neki dečko vrgel v roko straži pri Q n a r t e 1 u Generalu; vojak je leno stal na straži in mislil bržkone na svojega
dekleta — kajti preden je mogel zbrati svoje duševne moči, je dečko že izginil med množico na trgu; in vojak se izgovarja, da ga ni mogel prepoznati ter mu poplačati tega.«
Moj poveljnik mi je tudi povedal, da je tisti vojak to pismo izročil naredniku straže in da je naposled prišlo v roke našega generalissima. Njegova Visokost ga je blagovolila z lastnimi očmi prebrati. Potem pa je o tej zadevi zaupno poročala svojemu generalu Roblesu.
Vsebine pisma, senores, se zdaj ne morem točno spominjati. Videl pa sem na njem podpis Gasparja Ruiza. To vam je bil predrznež. Pomislile, potegnil je iz podrtij živo žensko bitje in rešil zase. In ravno ta ženska mu je narekovala zdaj vsebino tega pisma. Besedilo pisanja je bilo zelo samozavestno. Kolikor se spominjam, se me je ponekod dojinilo po svojem plemenitem, dostojanstvenem tonu. Pismo je bilo nedvomno njeno. Mraz me spreletava spričo njegove globoke dvoumnosti. Deklina je bila Gasparja Ruiza pregovorila, da se je pritožil zaradi krivice, katere žrtev je bil. Skliceval se je na svojo prejšnjo zvestobo in junaštvo. Trdil je, odkar ga je roka Previdnosti čudežno rešila smrti, du ne more nič drugega misliti, kakor to, kako bi zadobil nazaj svoje nekdanje dobro ime. Tega pa. tako je pisal, med navadnim moštvom kot razvpit in slej ko prej osumljen vojni b.egunec ne more pričakovali. Ima pa sredstva, da očitno dokaže svojo zveslobo. Pismo je končal s predlogom, naj bi generalis-simo opolnoči sredi Plaze pred Monelo prišel na sestanek z njim. Za znamenje naj bi mu bil ogenj, ki ga bo trikrat zapovrstjo ukresal z jeklom ob kremen: lo ne bo pieopazno pa vendar dovolj vidno za prepoznanje.
Veliki osvoboditelj San Martin je imel rad predrzne in pogumne ljudi. Razen tega je bil tudi pravičen in usmiljen človek. Povedal sem mu o tem Ruizu, kar sem vedel, nakar sem bil do-
ločen, da bom na dogovorjeno noč spremljal poveljnika na označeno mesto. Bila je že polnoč in vse mesto je bilo tenmo in tiho. Dve v plašč zagrnjeni postavi sta se sestali sredi Plaze, jaz pa sem stal skrit malo od njiju in celo uro prisluškoval njunemu šepetajočemu razgovoru. Nato mi je general namignil, naj pridem bliže; 6toril 9em tako in zdaj sem slišal, kako je San Martin, ki je bil ljudomil do preprostosti in plemenitosti, Gosparju Ruizu ponudil gostoljubno prenočitev v svojem glavnem stanu Toda prostak je to odklonil, češ da ni vreden take časti, dokler ne bo kaj slavnega storil.
»Saj Vaša Visokost ne more navadnega vojnega begunca imeti za gosta,« je ugovarjal s tihim smehom, se hrbtoma odmika) in polagoma izginil v noč.
In ko sva nato krenila odondod, je generalis-simo opomnil: >še nekoga ima s seboj ta najin prijatelj Ruiz. Videl sem trenutno dve postavi. Nekakega vsiljivega tovariša.«
Tudi ]az sem opazil neko osebo, ki se je Gasparju Ruizu pridružila, ko mi je njegova postava uhajala izpred oči. Videti je bila majhna, imela je piašč na sebi in širok klobuk na glavi. V svoji nespametnosti sem se radovedno izpraševal, kdo bi pač mogel biti ta človek, ki ga je možakar tako zaupno privedel s seboj. Kaj lahko bi bil mogel uganiti, da na žalost ne more biti nihče drugi kot tista usodna deklina 1
Ne vem, kje jo je imel skrito. Kakor pa se je pozneje izkazalo, je Gaspar Ruiz imel nekega strica, neznatnega trgovca v Santiagu. Bržkone je ravno pri njem dobila zatočišče in prehrano. Toda najsi je dobila karkoli že, lo jI nikakor ni zadoščalo; nekdanji ponos ji je še nadalje podžigal srce in ga ohranjeval v jezi in sovraštvu. Dejstvo je bilo. da žena ni hotela spremljati Gasparja Ruiza pri nekem junaškem podjetju, ki ga je bil sklenil najprej izvršiti. To ni bila malenkost: ve-
Ijalo je namreč uničiti vse zaloge vojnih potrebščin, ki so jih bile skrivoma nakopičile španske oblasti v mestu Linaresu na jugu Gasparju Ruizu so poverili samo majhno krdelo" vojakov, toda le-ti so se izkazali vredne San Martinovega zaupanja. Vreme jim ni bilo naklonjeno. Morali so preplavati več naraslih rek. Kljub temu so jadrno jezdili noč in dan, prehiteli sle, ki so nosili mestu svarilne glasove, da nameravajo vstaši iznenada navaliti nanje, jo ubrali kakih sto milj daleč vprav v srce sovražne dežele in že ob zori z mečem v roki iznenadili majhno mestno posadko. Ta je pobegnila, ne da bi 6e bila branila, in pu stila večino častnikov v Ruizovih rokah.
Silna eksplozija smodnika je končala upepe-litev skladišč, ki so jih bili napadalci podnetili. Pičlih šest ur nato pa so že z enako blazno n* ghco odpeketali, ne da bi bili le enega moža izgubili. Kljub temu, da so bili napadalci sami iz-borm vojaki, ne bi tili mogli izvršiti takega junaškega čina, da niso imeli še izbornejšega vodstva.
Jaz sem ravno obedoval v glavnem stanu, ko je Gaspar Ruiz osebno prinesel poročilo o svo-jčm uspehu.^ In to je bil velik udarec za rojali-stične čete. Za dokaz svojega dela je razvil pred nami zastavo tiste posadke. Potegnil jo je izpod svojega plašča in jo zavihtel na mizo. Mož je bil ves spremenjen: nekaj vrisku in pretnji podob nega se mu je odražalo z obraza Stal je za slolore generala San Martina in ponosno meril prisotne i očmi. Na glavi je imel okroglo modro čepico, obrobljeno s srebrnimi resicami, in na njegovem zagorelem tilniku smo mogli opaziti veliko belo brazgotino.
Nekdo ga je vprašal, kaj je storil z ujetimi španskimi častniki.
On je zaničljivo skomignil z rameni. »KakSno vprašanje! V strankarski vojni ni dobro obremenjevati se z ujetniki. Izpustil sem jih — in tukajle 60 čopi njihovih sabelj.«