Največji v Združenih driavah V«U* za rse leto • • , leta • • • • 7 boT Y°rk<^>l£to .00 .00 .00 .00 GLAS NARODA * f The largest Slovenian V \Jiutedl Stfltttn list slovenskih delavcev v Ameriki, Isaned every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Reader«. TELEFON: CHelsea 3—3878 HO. 46. — STEV. 45. Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870 TELEFON: CHelsea 3—3878 NEW YORK, MONDAY, FEBRUARY 25, 1935. — PONEDELJEK, 25. FEBRUARJA 1935 VOLUME XLm. — LETNIK XLUL KRAJEVNE MEZDE-NEVARNOST ZA KREDIT DEŽELE Hohenzollernci se ne bodo vrnilil-praviHitler ČE BO OBVELJAL PREDLOG SEN. McCARRANA, BO MORALA VLADA POTROŠITI 7 MILIJARD Uveljavljen je McCarranovega amendmenta bi povzročilo neomejeno inflacijo. — Greenovo agitacij sko potovanje ima lep uspeh. — V doslednem času bodo organizirani vsi delavci v avtni industriji. — Volivci zahtevajo odobrenje predsednikovega načrta. WASHINGTON, D. C., 23. februarja. — Senator Robinson iz Arkansas, demokratski voditelj v senatu, je danes v dolgem govoru pozival svoje tovariše — senatorje k razsodnosti. Zagovarjal je predlog predsednika Roosevelta, naj dobe delavci, zaposleni pri vladnih gradnjah po petdeset dolarjev na mesec, ne pa krajevnih mezd", kot jih skuša uveljaviti amendmenta senatorja Mc-Carrana. Ako bo obveljal predsednikov načrt, bo zadostovalo za nabavo dela nezaposlenim štiritisoč milijonov dolarjev, soglasno z McCairranovim načrtom bi pa morala vlada izdati najmanj sedem tisoč milijonov dolarjev. V tem slučaju bi bil kredit države tako prizadet, da bi bila neomejena inflacija edin izhod, — vsled česar bi bilo vse ameriško gospodarstvo resno ogroženo. DETROIT, Mich., 23. februalrja. — Wm. Green, predsednik Ameriške Delavske Federacije, je rekel danes, da je v avtni industriji dvajset tisoč dobro-stoječih strokovno organiziranih delavcev. — Zaenkrat še ne bo štrajka, — je izjavil. — Mi hočemo mir, zahtevamo pa, da ostanejo delav-ti neodvisni in da uveljavijo potom pogajanj svoje zahteve. Green se je posvetoval tukaj z zastopniki strokovnih organizacij, ki so priklopi jene Ameriški Delavski Federaciji. Green skuša združiti vse delavce, zaposlene v avtni industriji, v enotno organizacijo. V avtni industriji je pravzaprav štiridesettiso^ organiziranih delavcev. Vsled slabih razmer je bilo pa le 20,000 članom mogoče redno plačevati linijske prispevjte. Green je priznal, da ima Federacija največ težav z organiziranjem delavcev zaposlenih v avtni industriji ter v industriji jekla in gumija. — Pred osemnajstimi meseci ni bilo v avtni industriji sploh nobenega zanimanja za organizacijo. To pa vsledtega ne, ker je v avtni industriji sezij sko delo. Sporazum glede delovnih pogojev bo kmalu dosežen. Delavcem ne bo treba razsodnemu delodajalcu vsiljevati svojih pogojev, ampak jih bo prostovoljno sprejel. Trditev, da se skušajo delavci polastiti vodstva v avtnih industrijah, je smešna. Zahtevajo edinole, da jim delodajalci posvečajo že vsaj toliko pozornosti kot jo posvečajo strojem. WASHINGTON, D. C., 24. februarja. — Predsednikov načrt, naj se dovoli štiri tisoč milijonov dolarjev za dobavo dela nezaposlenim, je deležen splošne podpore. Kmalu zatem, ko je senat odobril McCarranov amendment, ki resno ogroža program predsednika Roosevelta, so začeli iz vseh delov dežele prihajati v senat protesti. Volivci pozivajo senatorje, naj črtajo amendment, ki določa, da bi dobivali delavci, zaposleni pri javnih gradnjah, krajevne plače. Ako administracija ne bo prodrla s svojo predlogo, jo bo umaknila, nakar bo vse pri starem ostalo. Vlada bo določila približno dva tisoč milijonov SPLETKARJENJE S0VJET. UNIJE S pDmočjo Male antante ogroža Rusija Nemčijo. — Z evropskimi političnimi zmedami se je Rusija okoristila. London, Anglija, 24. feb. — Kakor pes, ki je odnesel pečenko, ko sta se kuharja prepirala, Rusija v evropski politični zmedi^ za sebe ni napravila slabo. Šele sedaj so opazovalci mednarodnega položa-ja prišli do prepričanja, da je treba vpoštevati ruski vpliv v osrednji Evropi. Po svetovni vojni je bila o-stala Evropa ločena od Rusije s Poljsko, ki je postavljena kot zagvozda med Nemčijo in Rusijo. Dokler je bila Rusija se v sporu, z Romunsko zaradi Besarabije, ni mogla imeti neposrednega stika z evropskimi zapadnimi državami. Hitlerjev nastop v Nemčiji pa je popolnoma premenil evropski položaj. Ker je Rosenberg, ki je zamislil Hitlerjevo zunanjo politiko, skušal strmoglaviti komunizem na vzhodu, se je Moskva z vso odločnostjo postavila proti Berlinu. Hitler je nato sklenil s Poljsko nenapadalno pogodbo; to pa je še bolj razburilo Rusijo, vsled česar je Litvi nov sklenil prijateljsko zvezo s Francijo in tako je prišla Rusija v stik z Malo antanto. Slednjič je Rusija tudi pristopila k Ligi narodov, katero je Nemčija zapustila. Geslo ruske politike v Evropi je upirati se nemškemu militarizmu. Tn v tem soglašajo z Rusijo vse ostale evropske države. Ko je Rusija stopila v Ligo narodov, je Litvinov zagotovil romunskemu zunanjemu ministru, da ne bo zahteval nika-kih pravic za ruske manjšine v Besarabiji. To pa pomeni, da se je Rusija popolnoma odpovedala svoji zahtevi po tej deželi. Ako pogledamo na zemljevid, vidimo zelo zanimiv položaj. Mala antanta — Čehoslo-vaška, Jugoslavija in Romunska — se nahajajo v sredini Evrope. Romunska in Jugoslavija pripadata tudi k balkanski zvezi z Rusijo. Ta zveza je tako močna, da more Moskva določati prosto pot iz Sredozemskega morja v Črno morje skozi Dardanele. Bolgarska je v prijateljskih odnosa jih z Jugoslavijo. Iz vseh teh medsebojnih zvez je razvidno, da ima Rusija velik vpliv v osrednji Evropi. V svetovni vojni je skušala Rusija priti čez Karpate v podonavske nižine, ker je vedela, da bi s tem odstranila avstrij- BOJ ZA POSEST _PET0RCK0V Stariši zahtevajo, otroke in denar. — Dionne je najel odvetnika, ki bo zahteval, da se država odreče varuštvu nad otroci. Windsor, Ont., Canada, 24. februarja. — 4 4 Naš denar in naše hčere!" To je bojni klic Oliva Dionne in njegove žene, ko sta pričela boj, v katerem hočeta državi Ontario iztrgati iz rok va-ruštvo nad njunimi petimi hčerkami. Dionne je najel odvetnika Martina, da predloži sodišču svoje zahteve. Martin bo v četrtek ministrskemu xjredsedniku države Ontario Mitchellu Hepburnu predložil zahtevo, da država opusti varuštvo nad petorčki, ker si s tem kuje politični kapital. Martin bo zatrjeval, da provinca nima pravice do varu-Štva nad petorčki, ker so s tem kršene pravice starišev, da vzgajajo in določajo usodo svojih otrok. Martin bo povdarjal, da so stariši v veliki potrebi in da so upravičeni -do denarja, ki prihaja vsled agitacije francoskega časopisja, ki je razneslo slavo petorekov po celem svetu. Poleg tega bo Martin tudi dokazal, da so bili stariši prisiljeni podpisati pogodbo z državo, da se odpovedo pravici do petorčkov, ker bi jim sicer vlada ne dala podpore. Dionne se tudi pritožuje, da osobje bolnišnice ž njim in njegovo ženo ni posebno prijazno, kadar obiščeta svoje otroke. Pred vsem pa ni zasluga države, da so prišli petorčki na svet. FORD ZMAGOVALEC PRI NRA Washington, D. C., 24. fehr. Dolga in zanimiva borba NRA s Henry Fordom, ker Ford ni hotel sprejeti višnjevega orla, je sedaj končana in Ford je iz borbe izšel kot zmagalec. Vladni departmenti, katerim je bilo doslej prepovedano od Forda kupovati avtomobile, ker ni liotel podpisati NRA pravilnika, so naročili pri Fordu 435 avtomobilov. Vse zapreke proti Fordu so sedaj odstranjene, četudi pravilnika ni podpisal. ski vpliv. Ta načrt se je tedaj izjalovil, zato pa skuša Rusija mirnim potom priti do svojega vpliva v osrednji Evropi, kar se ji je do sedaj v veliki meri že posrečilo. dolarjev za relief, širokopotezni načrti za javne gradnje se pa ne bodo nikdar zavrsili. Vladni načrt je bil vrnjen odseku za opropriaci-je. Razprava o njem se bo nadaljevala v sredo, k j se vfrne predsednik Roosevelt iz Hyde Parka. AVSTRIJI JE ENAKOST ZAGOTOVLJENA Avstrija b o udeležena pri vseh razpravah o njeni varnosti. — Večji pritisk na Nemčijo. Pariz, Francija, 24. febr. — Tekoin svojega obiska v Parizu sta avstrijski kancler dr. Schuschnigg in zunanji minister baron Egon Berger-Wal-denegg prejela zagotovilo popoln«1 enakosti pri razpravah glede varnosti Avstrije, kakor določa rimski pakt. To dovoljenje Francije premagani državi je zelo velikega pomena in jasno kaže, kako naglo sledijo dogodki v evropskih političnih zadevali. In s tem, da bo angl. zunanji minister Sir John Simon obiskal Berlin, bo odstranjena ostra črta, ki je bila potegnjena med zmagalci in premaganci v svetovni vojni. Neodvisnost Avstrije je bila vedno zadeva drugih držav. Sama je bila pri tem le manj važna dežela ter je morala biti zadovoljna s pogodbami, ki so jih glede nje sklenile druge države. Sedaj pa, ko se bodo nadaljevala pogajanja za podonavski pakt, bo imela Avstrija enako veljavo s Oehoslovaško, Jugoslavijo in Romunsko. Tega uspeha pa avstrijska državnika nista dosegla brez protiusluge. Obljubila sta, da se bo Avstrija pridružila Franciji, Angliji, Rusiji in Mali an-tnnti, ki zahtevajo, da morajo Nemčija sprejeti londonske predloge. Iz uradnega poročila o uspehih dvodnevnih pogajanj med avstrijskimi in francoskimi državniki, je razvidno, da je zračna zveza, vzhodna locarnska pogodba, podonavski pakt in vrnitev Nemčije v Ligo narodov nedeljiva celota. Pariz, Francija, 24. febr. — Kancler dr. Kurt Schuschnigg je rekel, da se popolnoma strinja z rimskim sporazumom med Francijo in Italijo, da o-stane Avstrija neodvisna država, vsled česar bo utrjen evropski mir. London, Anglija, 24. feb.— Ko prideta v ponedeljek v London avstrijski kancler dr. Schuschnigg in zunanji minister baron Berger-Waldenegg, se bodo pričela politična in finančna pogajanja z angleškimi državniki. Avstrija upa pridobiti angleški kapital za avstrijske železnice, v zameno pa bo Avstrija v Angliji naročila mnogo železniškega materijala. Poleg tega pa se bodo angleški in avstrijski državniki ba-vili tudi s habsburškim vprašanjem. Anglija smatra to za notranje vprašanje Avstrije in je mnenja, da sedaj še ni pri-meren čas, da bi se to vprašanje načelo. VON PAPEN JE BIL NENADOMA POKLICAN V GLAVNO MESTO MONAKOVO, Nemčija, 24. februarja. — Danes se je vršilo tukaj veliko praznovanje petnajste obletnice dne, ko je Adolf Hitler proklamiral svoj narodno socijalistični nauk. Ko je stopil Hitler na govorniški oder, so bile njegove prve besede: — Norcem, ki sanjajo o obnovitvi nemškega cesarstva in o poVratku Hohenzollerncev na nemški prestol, povem, da tisto, kar je bilo, se nikdar več ne vrne. Hohenzollernci se ne bodo nikdar več povzpeli k moči. Svoj govor je zaključil z besedami: — Mi vsi stremimo po miru, toda če bi nam bilo treba žrtvovati našo čast, nočemo miru. Mi smo pripravljeni na kakoršnokoli sodelovanje, toda če nas svet noče razumeti, bomo ostali sami zase. Berlin, Nemčija, 24. febr. — Nemški poslanik na Dunaju, col. Franz von Papen je prišel v Berlin, da pomaga predsedniku Hitlerju rešiti problem bodoče nemške politike proti Avstriji. Po francosko-ital ijanskem sporazumu je zajamčena neodvisnost Avstrije. V ta sporazum je povabljena tudi Nemčija in vsled tega je Hitler v veliki zadregi, ker bi se moral odpovedati nazijskim ciljem, da donom. Socijalisti so napove-, dali velike demonstracije, ki" . se pa niso završile. VIHARJI V FRANCIJI Pariz, Francija, 24. febr. — Nad Francijo je divjal včeraj silen vihar, ki je povzročil za več milijonov dolarjev škode. Kolikor se je moglo dosedaj dognati, je zahteval vihar tudi devet človeških žrtev. PREDSEDNIK SI BO OGLE-DAL RAZSTAVO San Diego, CaL, 24. febr. — Ko se je vmiil danes G. A. Davison iz Washingtona, je rekel, da mu je predsednik Roosevelt obljubil, da se bo zagotovo udeležil pacifične med narodne razstave, ki bo otvorjena dne 29. maj* v tem mestu. INFLUENCA V MADRIDU Madrid, fipanaka, 24. feb. -—. Prve tri tedne meseca februar-, ja je umrlo v tem mestu 1188 oseb za špansko influenco. Lansko leto je bilo v tem času smrtnih slučajev več in sicer 1214. NEW YORK, MONDAY, FE BBUABY 25, 1935 THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. A. Glas Naroda" Fzaak Balwer, President ud PobUahad by 8LOVENIC PUBLISHING COMPANY (A OMMiittnt I>. Benedik, Treas. WW. ttft-fltm, a« the corpora dno and ar Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo. da ae -»'" nrpytntw nnvmanl. da hitreje najdeno naslovnika. -W.AH M*H<»t»A". 21H W. ittfa Street. New Yeriu N. I. STRAHOTNE ŠTEVILKE Ženevski pomožni urad za lajšanje bede, je objavil svoje letno poročilo za leto 1933. Po tem poročilu je leta 1933 umrlo na svetu zaradi lakotte 'diva inilijoaia tristotisoč ljudi. Približno milijon oseb je zaradi neralranosti i>olo-žaja pospešilo svoj konec s s-ainomorom V istem razdobju se je jm> zanesljivih poročilih uničilo 568 tisoč vagonov pšenice, 144 vagonov riž?a, 260 tisoč vreč kave in pet milijonov funtov sladkorja. To se je zgodilo zaraditega, da ne boldo cene za te proizvode še bolj padale. Ponjožni odlbor dostavlja, Ida bi se dalo s temi živili rešiti vsaj en milijon petatotisoč ljudi, toda nihče ni genii z mezincem, da bi se «to zgodilo. VLADA IN KRAJEVNE MEZDE Zvest svoji obljubi, je predsedaiik Roosevelt sestavil načrt za odpravo nezaposlenosti. Načrt je širokopotezen in izdelan do vseh podrobnosti. Po temeljitem posvetovanju s strokovnjaki in gospo-»darstveniki, je prišel predsednik do zaključka, da bi zadostovale štiri milijarde dolarjev za dcubavo dela 3,500,000 nezaposlenim. Zaposlili bi jih pri javnih gradnjah ter jim plačevali po po petdeset -dolarjev na niesec. Za izvedbo svojega programa zahteva predsednik 4880 nnlijonov dolarjev. Od te vsote bi šlo 880 milijonov za direktno podporo tistim, ki bi jih ne ibilo mogoče iz tega ali onega vzroka uspešno zaposliti. Kalkorhitro je bila predložena predloga zveznemu senatu, so se pojavila resna nesoglasja, 'ki jasno dokazujejo, da manjka demokratski večini v senatu smotrenega vodstva. Senator McCarraai je predlagal, na'j dobivajo od vlade najeti delavci (take mezde kot so običajne v krajili, kjer so ^zaposleni. In McCarramov amen-dment je bil z enim glasom večine sprejet. Zelo dvomljivo je, da bi bil ta amendment vzakonjen, kajti če ga pri ponovnem glasovanju ne bo senat ovrgel, bo prav gotovo o vržen v poslanski zbornici. Navzlic temu je pa iba« vsled te točke ves predsednikov program resno ogrožen- Roosevelt je zato proti krajevnim mezdam, ker se boji, da bi zamikale delavce v privatnih industrijah in bi začeli iskati pri vladnih gradnjah zaslužka. A(ko bi dobivali od vlade najeti delavci le po petdeset dolarjev na mesec, bi nobenemu delavcu, ki je že zaposlen v privatni industriji in je nekoliko več plačan, ne prišlo na misel, da bi silil k vladnim gradnjam. Predsednik hoče preprečiti, da bi relief oziroma miloščina ne postala trajna ameriška ustanova. Petdeset dolarjev na mesec je nekoliko manj 'kot znaša povprečna plača v privatnih industrijah, in nekoliko več, kot so dobivali nezaposleni v dbliki relief a. ZA DAVKOPLAČEVALCE Približuje se zadnji rok za pri javi jen je oziroma plačan je dohodninskega davka (Income Tax). Davčni zakon od leta 1934 je uvedel razne spremembe glede dohodninskega, davka, in je umestno, da vsi oni, ki morajo prijaviti svoj dohodek, znajo o njih. Ti so vsi samci (poročeni ljudje, ki ne živijo skupaj z ženo, se smatrajo za samce), ki so tekom leta 1934 imeli surov dohodek (gross income) od $500 ali več ali pa čist (net) dohodek od $1000 ali več, nadalje zakonski, živeči skupaj, ki so tekom leta 1934 imeli surov dohodek od $5000 ali več ali pa skupen čisti dohodek od $2500 ali več. Oni, katerih dohodek izvira od mezd ali plače, morajo prijaviti svoj dohodek na tiskovini Form J040A, dooim oni, ki se pečajo s trgovino ali poljedelstvom, morajo rabiti daljšo tiskovino Form 1040. Po novem zakonu treba priložiti prijavi dodatno tiskovino Form 1094, kratko izjavo o dohodku, odbitkih in plačljivem davku, # kajti drugače treba plačati dodatnih $5 povrh dsv-ka. Form 1094 je kratka tiskovina na rožnatem papirju. Osebni odbitki (personal exemptions). Novi zakon ni spremenil znesek osebnih odbitkov. Samski oziroma poje- $2500, mora prijaviti svoj do-, hodek, tudi če ninia plačati ni-kakega davka. Samec ali samka, ki živi s postarno materjo, sme odbiti $2500 kot "družinski poglavarin še $400 za mater, ki jo vzdržuje. Ali, ako mati ne živi skupaj ž njim pa jo podpira, on sme odbiti za se le $1000 in $400 za mater. Davčni zakon od leta 1934 ;e zopet uvedel odbitek za zasluženi dohodek (earned income credit), dodaten odbitek od 10% na prijavljenem zaslužku* ki ga davkoplačevalec sme odbiti, ko zračuna, koliko mora plačati davka. Novi zakon določa le en normalni davčni odstotek (tax rate), namreč 4 odsto od čistega zaslužka po odbitku vseh dovoljenih kreditov. Oni, ki imajo večje dohodke, morajo plačati čez normalni odstotek dodaten davek (surtax), ki sega od 5% za dohodke od $6000 do 59% za dohodek "čez en milijon dolarjev. Za človeka, katerega dohodek izvira iz mezde ali plače, je prav lahko izračunati čisti dohodek. Ta je navadno isti kot ves zaslužek, le da sme odbiti druge davke, ki jih mora plačati in darove, ki jih je dal za dobrodelne ali kulturne svr-he. Recimo, da tak človek je dinci smejo odbiti $1000 od zaslužil $2000, je samec in ni- Važno za potovanje. Kdor J« namenjen potovati v tiari kraj ali dobiti koga od 4amrje potrebno, da se poučen v vieh stvareh. Voled nake dolgoletne ekuinje Vain eatmoremo dati najboljša pojanUa m» tudi vse potrebno preskrbeti, da je potovanja udobno in hitro. Zato ee eaupno obrnite na nas ea vsa potjaomi*. Mi preskrbimo vse, bodiii proinje ea povratna dovoljenja, potne liste, vise je in »ploh vse, kar je ea potovanja i pa-trebno v najhitrejšem času, in kar je glavno, ea najmamjie Hadriavljani naj -ne odlaiajo do eadnjege trenutka, kar prodno ee dobi ie Washingtona povratno dovoljenje, BE-EN WW&i&KBMlT, trpi najmanj en iiiiiiiiiitniiiii[iiiiiiT!i rtf nu iis^iiiiifra ■ ej |Za Velikonoe I j DENARNE POSILJATVE 1 | Denarna nakazila izvršujemo točno in zaneslji- | | vo po dnevnem kurzu. V JUGOSLAVIJO Za $ 2.75 .......... Din. 100 ISJ5 .......... Din. ne $ 7 Ji« .......... Din. SM $12*— ............... Din 500 $23.85 .................. Din. 1000 $47.50 .........Din. 2000 V ITALUO Za $ 9.35 ...............Lir 100 $1&25 ________________ Lir 200 $44.00 ....................Lir 500 $88.20 ....................Lir 1000 $170.— ...........Ur 2000 $203.— ---------------------Lir $000 KEB SE CENE SEDAJ HITRO MENJAJO 80 NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI POBI ALI DOLI 8» Ispla&Uo vetjih neakor kot igoraj ntvecieno, bodisi ▼ dinarjlli ali Urah dovoljujemo Se boljo pogoje. (STLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJU Ca bfflaHlo '$ I— marate padati..........$ 5.75 " " ..........$10 M -$15.— » » .......... fli— $20.— " " .....- $21.— $40.— - » ...........$41.25 ••eaeeeeea ~(ft 1*60 Prejemnik dobi v staram kraju lzplaEUo t dolarjih. Nojrta nataiila izvrfiojemo pa Cf*|eLetter aa prisUJMae $L—. . SLOVENIC PUBLISHING COMPXNY "Glas N»ro4ft" Metlika, Slovenija. Dolgo se že pripravljam, da vam pošljem kake vesti iz stare domovine, ki bi zanimale naše ljudi onkraj luže, pa šele sedaj, ko me prvi mraz sili k topli peči, utegnem popisati svoje Ytise in tukajšnje razmere. Do sedaj smo hodili na lov, če ni bilo divjega, smo si pa v stali pomagali z domačimi zajci. V prijazni deželi Beli krajini. malo iz mesta, sem si uredil svoj dom, v miru, daleč od velemestnega hrupa. Včasih seve naju nanese pot tudi v mesto, da pokramljamo s prijatelji in znanci. (Vprav je Metlika že nad 500 let staro mesto, je še vedno majhno, vendar jako prijazno, ljudje pa mehke, belokranjske duše. Odkar pa je dobila Metlika novi občinski odbor z agilnim županom g. Ivanom Malešičem na čelu, se vsepovsod opaža napredek mesta. Pred par leti smo dobili dobro električno razsvetljavo, sedaj pa se dela v mestu vodovod in upamo, da bo do jeseni že gotov. Ceste in poti, ki so bile že poldruge desetletje zanemarjene, so sedaj temeljito popravljene. Ker mesto nima industrije, si skuša pomagati s tujskim prometom. Ustanovilo se je agilno "Tuj sko prometno društvo". Ob naši prijazno topli Kolpi se je uredilo prijetno kopališče in 'tako privablja leto za letom več letoviščarjev. Tudi kino imamo — ravno včeraj smo gledali "Quo Vadiš*', pred nekaj dnevi pa "Trader Horn". S;cer smo počasne j i kot v Ameriki — ali vendar pride vse na vrsto, tako da dolgočasi se nobeden. Veselice so posebno sedaj na dnevnem redu. Društvo ustanavlja v mestu tudi muzej in zbira bc-U kranjske znamenitosti in umetnine, da jih tako reši poznim rodovom. Tudi naše Sokolsko društvo je zelo marljivo in misli že letos postaviti svoj dom. Po prizadevanju uglednih belokranjskih rojakov je Metlika pred leti dobila srez. Seveda se bo moral ta srez v kratkem povečati, da bo obsegal vse one kraje, ki gravirajo pod Metliko, tako v prvi vrsti sosednje občine Vivodino, Ribnik in Ozalj, ki so sedaj zelo oddaljene od sedanjih upravnih mest. Kakor po vsem svetu, je tudi nas zadela gospodarska depresija, vendar, ker je Jugo-slavinja agrarna država, se menda kriza vsepovsod huje občuti, kot pri nas. Da bi se le nekoliko popravilo kričeče razmerje med industrijskimi proizvodi in kmetskimi produkti, pa bi se še živelo. Vendar se v zadnjem času v tem oziru že opaža znatno izboljšanje. Življenje je pri nas zelo poceni, .kot nalašč za ljudi, ki hočejo v miru preživeti svoje dni. Priporočil bi zato naš kraj vsem onim našim ljudem, ki bi se radi vrnili v domovino na oddih ali si pa za stalno ustvarili dom. Seveda, poznamo tudi pri nas zamrznjene vloge, vendar večji zavodi v zadnjem času že v polni mern izplačujejo tudi stare naložbe. V zadnjih letih se je vrnilo precej izseljencev v domače kraje, a strah pred eventualno vojno nevarnostjo radi mar-seillskega zločina, je >nekatere pognal zopet nazaj. Bes, da je vest o Strahotnem atentatu grozno zadela jugoslovanski narod, toda krepka jugoslovanska nrav je z nadčloveškim samozatajevanjem prenesla strašen udarec. 'Sitni in ne-pepisljivi so .bili prizori neizrekljive foge, ko se je narod poslavljal od posmftiuh ostan- kov kralja. Ob njegovi krsti je ugasnilo zadnje nesoglasje med posameznimi političnimi in plemenskimi nasprotniki, z njegovo smrtjo se je dokončno zapečatilo duhovno edinstvo vsega jugoslovanskega naroda. Sicer pa so bili itak maloštevilni jugoslovanski emigranti in da niso teh z bogatimi sredstvi podpirale sosednje po reviziji hrepeneče države, bi svet vobče ne poznal te peščice mal-kontentov, skrali i ranili politikov. Svoj čas so razni inozemski listi, tudi ameriški, priobčeva-li razne alarmantne in si-nzaci-polne vesti o neredih v Jugoslaviji. Te vesti so bile, če že ne prosto izmišljene, pa vsaj zelo pretirane, pač od gotovih ljudi z namenom škodovati u-gledu Jugoslavije v inozemstvu. Razmere so tu v državi popolnoma urejene, vsepovsod vlada najlepši red in mir. Jugoslavija pridobiva v okviru male antante čhndalje večji pomen in ugled in tako je vsaka napetost za dogleden Čas, popolnoma izključena. Pa še malo o vremenu — katero je kaj čudno letos — cela jesen je bila spomlad. Z veseljem smo gledali sadno drevje v cvetju. Nikoli pa ne bi verjel, da bi sadje v drugič dozorelo — kakor se je zgodilo na mojem vrtu, bila so drobna, a zrela jabolka. Dokaz tudi, da ni bilo zime je — da mi nad vratmi visi še grozdje lanske jeseni. Do 7. januarja nismo imeli nič snega, danes pa, 1. februarja se naša živina pase na travniku. Pa naj bo dovolj. Ob priliki se pa zopet oglasim s kakim poročilom. Pozdrav vam vsem! Victor Volk. Naši v Ameriki ROJAKE PROSIMO. NAJ NAM NAKRATKO N A DOPISNICI SPOROČE SLOVENSKE NOVICE IZ NASELRINE. V Women's bolnici v Cleve-landu, O. jt* preminul dobro znani rojak Frank Boldin. Pokojni je bil doma iz vasi Prve Dulje, fara Krka, pri Ložah na Dolenjskem. Star jo bil 5(i let. V Ameriko je prišel leta 1902. — V Terre Hpute, Ind. je umrl Frank Žagar, star 54 let in doma iz Nove Sušice pri Št. Petru na Krasu. Podlegel je vodenici. V Ameriki je bil čez 25 let. — Neki Isaak Hill je v Milwaukee, Wis., vložil tožbo proti rojaku Joseph Vičiču za 25 tisoč dolarjev odškodnine, ker je bil baje v Vičičevih gostilniških prostorih v prepiru ra-ko ranjen, da mu je bila zlomljena desna roka in dobil tudi druge notranje poškodbe. Vi-čič zanika vsako krivdo. — V St. Joseph Valley, Wash., je umrla Alojzija Stare, rojena Rotar, doma iz vasi Gorice na Gorenjskem. V Ameriki je bila 30 let. Njen mož se je pred leti po nesreči ustrelil, ko je čistil lovsko puško. Proda se v Belokrajini Lepo malo posestvo; 4 sobe, kuhinja, kopalna soba; 2 kleti, stale — elektrika, voda v hiši. Poleg hiše, vinograd, 3 sadni vrtovi, polja, gozd. Kokošje — zajčjereja — čebelarstvo. Vse orodje — pohištvo z radio. 10 minut hoda do mesta, 20 do kolodvora. Stano $6000, proda se za $3,500. Naslov pri Gl. N. Čas za nakup do 1. julija. (6x, 1 n. t.) POGLAVJE O SLEPIH. Na svetu so vsakovrstni slepci. Resnični slepci, ki res ne vidijo božjega solnca. Taki slepci, ki ga nočejo videti, in slednjič taki, ki pravijo, da ga ne vidijo, toda v resnici ga vidijo tako dobro kakor jaz ali ti. Prvi so pomilovanja vredni reveži, "slepci'4 druge in tretje vrste so pa sleparji. "Slepci" druge vrste sleparijo sebe, "slepci" tretje vrste pa sleparijo svoje soljudi. Nedavno sem čital.dve kratki resnični zgodbici: — Na prometnem vogalu sedi v vozičku možak v jionoše-ni obleki. Črne naočnike ima, na prsih pa napis: "Slep". Mož potegne iz žepa staromodno uro ... pogleda nanjo . . jo pritisne k ušesu ... posluša ... odkima ... pogleda v smeri proti bližnjemu zvoniku ... naravna uro in jo vtakne v žep. — Par blokov dalje stoji čvrst možak. Tudi on ima na prsih napis: "Slep". V rokah drži klobuk, v katerega mu mečejo mimoidoči milodare. Nekdo mu vrže nikel, ki pa ne pade v klobuk, pač pa na tla. "Slepec" se skloni in ga pobere. — Sem mislil, da ste slepi — se čudi dobrotnik. — Ne, jaz nisem slep — pojasnjuje "slepec", —toda moj prijatelj, ki običajno stoji na vogalu, je slep. Da mu nihče prostora ne vzame, ga jaz zastopam. — Kje pa je slepec? Ali je bolan ? — Ne, danes je četrtek in ljudje nimajo denarja. Se mu ne izplača stati tukaj in zato je šel v kinematograf. Oglejmo si še tretji prizor. V Ženevi, v Parizu, Londonu ali kjerkoli se posvetujejo diplomati o pereeili vprašanjih: o razorožitvi, zračnih brodovjili, o Mandžuriji, Abe-siniji, o enakosti v orožju, zatiranju trgovine z opijem itd. Gospodje diplomati in državniki u videva jo, da trpi ves svet na posledicah t svetovne vojne. Gospodje diplomatje uvide-vajo, da mirovne pogodbe niso odpravile katastrofalnih posledic svetovne vojne, ker je mirovne pogodbe diktirala vojna, namesto da bi jih narekoval zdrav razum. Spoznavajo, da je mogoče krivico poravnati edinole s pravičnostjo in da ne bo na svetu miru, dokler ne bo postalo bratstvo najvišja postava. Uvidevajo, da je mogoče ekonomsko stisko posameznika olajšati in odpraviti edinole s sodelovanjem vseh. Vidijo, vse vidijo — vidijo jasno in razločno ... Nikjer ni tablice z napisom, da so slepi. Navzlic temu so pa slepi, popolnoma slepi, in so navzliz zdravim ušesom gluhi, popolnoma gluhi, kajti če bi ne bili, bi ne pehali narodov v nove vojne. afiK "GLAS NARODA' NEW YOMC, MOWPAY, TMETORY 25, 1935 THE LARGEST SLOVENS DAILY in V. 8. 0<=>0 KRATKA DNEVNA ZGODBA MAKSIM GORKI: V starih, davnih časih je živel na zemlji silen narod. Neprehodni gozdovi so s treh •strani obkroži'val i selišča tega naroda, na četrti strani je pa ležala stepa. Bili so to veseli, močni in pogumni ljudje... a glej, prišli so nadnje težki časi : tuja plemena so se pripo-dila nadnje in jih pregnala globoko v gozdove. Tam so bila močvirja in tema, zakaj gozd je bil prastar, i-n njegovo vejevje se je tako tesno objemalo, da nisi videl neba skoznje, in solnčni žarki so si komaj mogli prebiti pot skozi go-&to listje. Kadar je pa solnena luč iposijala na močvirsko bla to, takrat se je vzdignil smrad in od smradu so ginili ljudje drug za drugim. Tedaj so za cele plakati žene in otroci tega plemena, očetje so se pa zamislili in žalost jih je obšla. Treba bi bilo zapustiti to lo-sovje, a ven je vodilo le dvoje poti: ena — nazaj, — tam so bili silni in zli sovragi, drugn — naprej — tam so stali dre vesvii velikani, tesno oklepajoč drug drugega z mogočnimi vejami in s svojimi grčavimi koreninami, privezanimi globoko v mehka blatna tla. Ti kamniti velikani so stali molče in negibno, ves dan v sivem .somraku. Se tesneje so se zgrnili okrog teh ljudi proti večeru, ko so zaiplapolali ognji. In zmeraj, podnevi in ponoči, je visel nad temi ljudmi obroč strašne teme, ki se je zdelo, da jih bo vsak hip pričel daviti. A oni so bili vajeni solnca in svobodne stepe. Še strašne je je bilo, kadar je bobnel vihar skozi vrhove dreves in je gozd zamoklo godel, kot da bi pol tem ljudem pogrebno pesem. Vendar so bili to silni ljudje m lahko bi se vzdignili na boj na življenje in smrt s temi, ki so jim nekoč podlegli. A oni niso smeli umreti v bo ju, kajti rnjili so čakale svete naloge in če bi umrli sami, bi propadle z njimi tudi njihove naloge. In zato so ždeli tam in mislili, mislili vse dolge noči, ob zamolklem šumenju lesov-ja, ob strupenem smradu močvirja. Sedeli so, a sence o-gnjev so skakale okrog njih v zloveščem plesu, in vsem se je zdelo, da to ne plešejo sence, ampak da rajajo zli gozdni in močvirski duhovi. Možje so sedeli in mislili. Nič, — ne iz-pije telesa in duše človeka tako, kot ga izpijejo žalostne mi sli. In oslabeli so 1 jod je od misli... Strah se je rodil med njimi, jim okoval krepke roke, grozo so rodile žene s svojim plaščem nad otroki umrlih od smradu in nad usodo živih, ki so se" tresli v okovih strahu — in strahopetne besede so se zaslišale v gozdu, spočetka boječe in tiho, potem pa vedno glasneje* in glasneje... Že so se hoteli podreti k so-vragu in mu prinesti v dar svojo svobodo in smrtnem strahu se že (nihče ni več bal živeti v suženjstvu... Takrat jc pa vstal Danko in jih reši! — vse čisto sam. Danko — to je bil eden izmed teh ljudi, mlad lepotec. Lepi — so zme-raj pogumni. In glej, vstal je in nagovoril .svoje tovariše: < Še kamna ne spraviš s pota i mislijo. Kdor ničesar ne dela, iz tega ne bo kaj prida. Čemu »spravljamo sile za žalostne misli? Vstanite, pojdi- IZTRGANO SRCE mo v gozd in ga pohodimo; saj konec mora imeti — vsaka stvar na svetu ima svoj konec! Pojdimo! No! hej!..." Pogledali .?o ga in videli, da je močnejši od vseli, kajti živ ogenj in moč sta mu gorela iz oči. "Vodi nas!" so mu dejali. In povedel jih je... Povedel jih je Danko. Verno so mu vsi sledili — zakaj zaupali so vanj. A pot je bila težavna! Tema je bila, i-n pri vsakem koraku je blato požrešno odpiralo svoje gnilo žrelo, goltajoč ljudi, in drevje je zapiralo pot 7. mogočno steno. Prepletale so se njegove veje kot kače, na vse strani so se razpredle korenine, in vsak korak jih je stal innojro potu in krvi... Dolgo so hodili... Zmeraj gostejši je bil gozd, zmeraj manj je bilo moči! In glej, začeli so se jeziti na Dankota, češ, da jih je v svoji mladosti in neizkušenosti zavedel sam Bog ve kam. On je pa šel pred njimi in je bil boder in vesel. Nekoč je pridivjalo neurja nad gozd in drevje je zašepe-lalo zamolklo in grozno. In stemnilo se je ttnlaj v gozdu, kot da bi se zgrnile liad njim vse moči, kolikor jih je bilo na zemlji od časov, ko se je rodila. Hodili so ljudje, majčkeni pod velikani, ob gromu in blisku so hodili in zibaje so škripali drevesni velikani in godli srdite pesmi. A bliski vžigajoč se nad vrhovi, so za hipec razsvetljevali gozd s sinjim, hladnim ognjem in izginjali prav tako hitro, kot so se prikazali, strašeč ljudi. In zdelo se je, kot da drevje, razsvet Ijeno v hladnem ognju bliskov izteza za ljudmi žive, skriven-čene, dolge roke, spleta je jih v gosto mrežo, in da skuša ustaviti ljudi. In iz teme je gledalo nekaj groznega, temnega in hladnega. Strašna pot je bila, in ljudje, ki jih je utrudili težka hoja, so 'klonili z duhom. A sram jih je bilo priznati .svojo nempč, in glej, v zlobi in gnevu so se vrgli na Dankota, na človeka, ki jih je vodil. lil začeli so mu pretiti, češ, da jih je zapeljal. Ustavili so se ob bobnenju dreves, sredi trepetajoče teme so se ustavili, trudni in zli, in ga začeli soditi. "Ti," so rekli, "si hudoben in škodljiv človek! Ti si nas zavedel in zato boš umrl!1' "Vi ste mi rekli: vodi nas! — in jaz sem vas povedel!" je zakričal Dan'ko in se postavil zoper vse. "V meni je bilo moči, da bi vas vodil, in zato sem vas tudi »povedel. A vi? Kaj .»te storili vi sebi v pomoč! Vi ste samo hodili in še možatosti si niste znali ohraniti za malo daljšo pot! Vi ste samo šli, kot gre čreda ovac!" Te besede pa so jih še bolj razjarile. "Umri! Umri!" so kričali. A gozd je venomer godel in godel, oponašajoč njihove krike, in bliski so cepili temo. — Danko je gledal na tiste, ki je zanje zastavil svoje moči, in videl je, da so kot zveri. Mnogo ljudi je stalo okrog njega, a na njihovih obrazih ni bilo plemenitosti in ni mu bilo u-pati milosti. Tedaj je tudi v njegovem srcu vzkipelo sovraštvo, pa se je kmalu poleglo, i zakaj zasmilili so se mu ljudje. Ljubil jih je in vedel je, da bi brez njega najbrž poginili. In njegovo srce je zagorelo v svetlem ognju želje, da bi jih rešil in privedel do konca poti in iz njegovih oči so zažareli žarki mogočnega o-gnja. Ko -so pa oni to videli, so mislili, da je podivjal in da so se mu oči zato tako zasvetile. Usločili so se in naježili kot volkovi, 'kajti mislili so, da se bo boril z njimi, in tesneje so ga Obkrožili, da bi ga lažje zgrabili in ubili. On je pa že spoznal njihove misli in še s vet le je je zagorelo njegovo srce, zakaj njihova misel je rodila v njem žalost. "Kaj naj bi storil za vas?" je zaklical Danko. In nenadoma si je razparal prsi z rokami, si iztrgal svoje srce in ga vzdignil visoko nad glavo. In zabliiščalo .se je tako svetlo kot soluce, še svetleje od solnca, in gozd je obmolknil, ves svetel v ognju velike ljubezni do bližnjega, in tema se je uklanjala njegovi svetlobi in tam, globoko v gozdu, tre-petaje utonila v gnilem žrelu močvirja. Ljudje pa so strme obstali kot okameireli. "Pojdimo!" je zaklical Danko in se pognal naprej. Visoko je vzdignil srce in z njim raz-s ve tie val pot. In pohiteli so za njim, lahko in veselo. Gozd .je znova za-šumel in začudeno «pozibaval vrhove, a njegovo šumenje je zadušila topot bežecih ljudi.Vsi so hodili bistro in pogumno in čudežni sijaj gorečega srca jih je vabil za seboj. Tudi sedaj so umirali, a umirali so brez tožbe in solz. A Danko je hodil pred njimi in njegovo srce se je bliščalo, bliščalo... In glej! Nenadoma se je gozd pred njimi razmaknil, razmaknil in ostal zadaj, mogočen in nem, a Danko in vsi ti ljudje so za hip oslepeli od morja solnčne svetlobe in čistega zraka, umitega v dežju. Tam zadaj za njimi nad gozdom, je besnela nevihta, tu je pa sija- ZNAMENITI ROMANI KARLA MAYA Kdo bi ne hotel spoznati "Vinetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spomenik? Kdo bi ne hotel biti z Mayem v "Padisahovi senci** pri "Oboževalcih Ognja", "Ob Vardarju"; kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Rihiu in njegovi poslednji poti"? TO SO ZANIMIVI IN DO SKRAJNOSTI NAPETI ROMANI! ! ! KRIŽEM PO JUTROVFM 4 knjige, 598 dtrani, s slikami Vsebina: Jezero smrti; Moj romao ob Nilu;'Kako sem v Mekko romal: Pri £amarih; Med Jezidi Cena ------------------------US% PO DIVJEM HITRDIST.VtfU 4 knjige, 5P4 si ran i, s slikami Vsebina: Amadija: Beg iz je-če; Krona sveta; Med dvema ognjema Cena ........................IJ>0 IZ BAGDADA V STAMBUL 4 knjige, s slikami, 627 strani Vsebina: Smrt Mohamed Emina; Karavana smrti; Na begu v Goropa; Družba En Nasr Cena _______________________L50 V GORAH BALKANA 4 knjige, s slikami, 576 strani Vsebina: Kovač Simon; Zaroka z zaprekami; V golob-□jaku; Mohamedanski svetnik Cena -------------------L50 PO DEŽELI SKIPETARJEV 4 knjige, s slikami, 577 strani Vsebina : Brata Aladžija; Koča v soteski; Miridit; Ob Vardarju Cena _______________________1.50 ŽITI 4 knjige, s slikami, 597 strani Vsebina: Boj z medvedom; Jama draguljev; Končno —; Rib, in njegova poslednja pot Ceoa _______________________1.50 WINI.TOV L'J knjig, s slikami, 1753 strani Vsebina. Prvikrat na divjem zapadu;'Za življenje; Isšo-či. lepa Indfjanka; Proklestvo zlata; Z i detektiva; Med KomanCi ln Apači; Na "nevarnih potih; Winnetovov roman; 'Sans Ear; Pri Komančih; Winnetova smrt; Win-netova oporoka Cena . SATAN IN IŠKARIOT 12 knjig, s Slikami, 17*4 strani Vsebina: Izseljenci; Turna Setar; Na sledu; Nevarnosti nasproti; Almaden; V treh delih sveta; Izdajalec; Na lovu; Spet na divjem zapadu; Rešeni milijoni; Dediči Cena ---------------------A56 MRS. CARRIE CHAPMAN CATT r VAŽNO ZA NAROČNIKE (desna na sliki) je začasna prod sodnica žensko proti vojno zvo-zo. Slika je bila posneta, ko je izročila Mrs. Oatt senatorju Rob i n so nu prošnjo, naj se Amerika pridruži svetovnemu razsodišču. Poleg naslova je razvidno dš kdaj imate plačano naročnin* Prva številka pomeni mesec, druga dan in tretja pa leto. Zadnji opomine in račune smo razposlali ea Novo leto in ker bi želeli, da nam prihranite toliko nepotrebnega dela in stroškov, zato Vas prosimo, da skušate naročnino pravočasno poravnati Pošljite jo naravnost nam ali pa plačajte našemu zastopnikv v Vašem kraju ali pa kateremu izmed zastopnikov, kojih imeni so tiskana z debelimi črkami, ker so opravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjer je kaj naših rojakov naseljenih. lc soluce, dišala je stepa, blišča le erton. Frank Troba Cleveland. Anton Bobek, Chat. Kar-linger, Jacob Resnik. John Sla polk Girard. Anton Nacode Lorain, Louis Balant, John Vnar še Warren, Mrs. F. Rachar Youngstown, Anton Klkelj OREGON: Oregon City, Ore., J. K obla r PENNSYLVANIA: Ambridge, Frank JakSe Bronghton, Anton Iparec Claridge, Anton Jerina Conemaugb. J. Brezove« Export, Louis Bapantit Farrel, Jerry Okorn Forest City, Math Baarfa Grecnsburg, Frank Korak Johnstown, John Polants Krnvn. Ant. Taitielj Luzerne, Frank Bailoch Manor. Frank I>«'tii.sh:ir Midway. John Žnst Pittsburgh, J. Pogačar Presto, F. B. Demsbar Hteelton, A. Hren t Tnrtle Creek. Fr. Sehlfrer West. Newton, Josenb Jot an WISCONSIN: Milwaukee. West Allis, Frank &k«k ShelHiygan. Joseph Kakei WYOMING: Rock Springs, Louis Taiifhar DiamondviUe, Joe Rolich Vsak zastopnik iste poCrflla a ir» t«, katero Je prejel, kom toplo / UPRAVA "GLAS NARODA'* GLAS NARODA" zopet pošiljamo v do« movino. Kdor gm hoče naročiti s* stoje« Bike ali prijatelje, fo lahko štori. Naročnina za stari kraj tt»sie'$7. V Italijo Hrta m SI jamo. »35? -STANE50 CENTOV. - NAROČITE&A5EMNE5 OLA S NAROD A" NEW YORK, MONDAY, FEBRUARY 25, 1935 TH* LARGEST SLOVENE DAILY in V. S. A. SAMOSTANSKI I ftVVP kJ (ROMAN IZ 14. STOLETJA).JLjVr T JLj\j ZGODOVINA ČLOVEŠKEGA RODU - STARAKOMAJ POL MINUTE ZA "GLAS NARODA'9 PRIREDIL L H. . 34 "VVolfrat je že šel iz pisarne. Pred samostanom stoji tiho in pritiska pesti na čelo. — Tudi to zastonj, tudi to! In nikdo drugi ni tega natve-zd kot dekle! — Stegne desnico predse ter z zagrizenim smehom govori: — Treba ti je bilo tedaj da si norela! — Jezen pogled njegovih vročih oči išče daljne višine gora. — Toda počakaj, ti krt, samo še enkrat mi pridi v roke! Počasi gre po smrtno desko svojega otroka. Ko pride do svoje hiše in lioče stopiti v vežo, zasliši od potoka pritajen žvižg. Tam stoji Eggebauer. Wolf rat se ozira na vse strani, nasloni desko ob steno ter gre k potoku. — Ali si bil pri njem? — vpraša tiho Eggebauer. Wolf rat prikima. — Govori vendar! — Iz kmetovega pogleda govori brezupen strah, ki ga je napolnjeval. — Govoriti? Kaj je tukaj treba govoriti? Danes ni mogel še ničesar vedeti. Jaz sam sem govoril, kakor je bilo izgovorjeno. Samo trdno se drži, kadar enkrat Dride do tebe vprašanje. Eggebauer stisne dve pesti z zvitima palcema. — Kako pa je kaj s tvojo ženo? — vpraša Wolfrat. — Ali si ji že dal? — Mislil je na križ kozorovega srca. Eggebauer žalostno zmaje z glavo. — Žena z vsako uro uganja slabše. Kar ima noge v hiši, človek in pes in mačka, vse požene žena skupaj, da mora človek znoreti. In kadar ima napad, tedaj pa pri njej ne more nikdo zdržati. In kar ne upam se ji dati! Ako žena ozdravi, ne bo držala gobca. In vse bi prišlo na dan! C'udno se Wofiratu zategne obraz. — Nazadnje ji niti ti ne maraš dati? Iz strahu, da bi ji moglo pomagati? Kmet prikima. — Da me ne prime izkušujava, kadar me žena zopet muči do kosti, sem vso vražjo stvar s škatljo zakopal za hišo. Tedaj pa se Wolfrat glasno zasmeje. — Beži, ti norec, — godrnja Eggebauer, ker mu pri tem smehu ni bilo nič kaj prijetno pri srcu. — Zdi se mi, da prihajaš iz krčme, ne pa s pokopališča. — Daj, Eggebauer, smeji se z menoj! Kajti sedaj se vse strinja. Moj otrok ne bi smel ničesar od tega imeti, kot pol šilinga za večno počivališče in za pol vinarja barve na deski, in tvoja žena naj bi ne imela ničesar od tega, in vsega tega ne' bi bilo treba zaradi najemnine! Toda, Eggebauer, kaj ne, bo' pač tako moralo biti! Zakaj? Po tem pa moreš dolgo povpraševati! — Ne govori vendar kot norec! V moji glavi že izgleda kot v panju. Tedaj pa se zasliši od hiše ostri glas Cence: — Oče! — Da, da, že pridem! — pravi Eggebauer ter se zopet obrne k Wolfratu. — Groza mi je, ko moram zopet v hišo. Rečem ti, Polzer* groza me je pred vsako uro. In kadar se prične eno, pride takoj drugo. Sit sem že žene, in sedaj že pričenja tudi dekle, obrne palce kvišku, kriči v enomer, ali pa vpije ter razbije vse, kar ji pride v roke, kot bi jo včeraj obsedla Čarovnica. Rečem ti. Polzer, vsaka žival V/mojem hlevu ima boljše kot jaz, gospodar. Stoj im kot žolča, na kateri se vse trese, če se je kdo dotakne s prstom. Ne tekne mi noben grižljaj in nobena pijača. Tukaj poglej! — Eggebauer porine pest za u^njati pas. — Poglej! Med pasom in trebuhom bi že kmalu mogel voziti voz. Polzre! Polzer! — Že mora biti res: roke proč od vsega, kar ni prav! Kaj imaš od tega? Nič, nič, nič — kot da ti prežene spanje in napenja slab želodec. — Kaj ne? Ali si tudi ti. že pri!el na to? In ko se Wolfrat smeje z bledimi ustnicami, se vale o-kroglemu Egge*bauerju debele solze po napihnjenih licih. Kmet si z rokavom obriše nos. — Kaj pa tvoje dekle, ali je že prišla domov? i — Ne vem! — Kadar kaj izveš, kako je tam gori, mi pridi povedat. Wolfrat prikima; nato se ločita. Ko Wolfrat v svoji hiši stopi v sobo, mu Lipe vriskaje priskače naproti; deček je imel očetu povedati veliko novico: na skled-nju delata dva majokama tička gnezdo. — Tako, tako? — pravi Wolfrat ter pogladi s svojo tresočo roko po glavi svojega otroka. — Da, Lipe potem pojdeš in glej ter dobro pazi na nje. Tudi ti si moreš enkrat napraviti gnezdo! — In otroka porine skozi vrata. Komaj pa je deček izginil, tedaj se Zefa v postelji naglo dvigne. Ves strah njenega srca se trese v njenem glasu: — Polzer! Ali te je že kdo kaj o tem vprašal? Wolfrat zmaje z glavo. — Še nikdo ne more o tem ničesar vedeti. Kot bi mu bili zlomljeni vsi udje, sede na rob postelje. Oba se primeta za roke in si molče gledata v oči. Wolfratova glava zleze na prsi, Zefa pa tiho joka predse. Čez nekaj časa vpraša Zefa: — Kje pa leži? — Pri zidu v kotu! In zopet čez nekaj časa: Wolfrat prikima. — Daj, pokaži mi jo! —- Zakaj? Poglej. Zefa, kaj imaš od tega? Samo, da boš še bolj žalostna! — Pa vendar bi jo rada videla! Saj tako nimam od nje ničesar vec, kot desko. Wolfrat gre in prinese desko. — Kaj ne, lepo jo je napravil? Zefa si obrise solze z oči, da bi boljše videla. Z obema rokama drži malo desko pred seboj; okoli roba je bil naslikan venec, ki je predstavljal cvetoče sneženke; v sredini stoji modro in rde£e ime — in pod njim črn križ. S pekočimi očmi gle-dft Zeta znamenja, katerih ni znala brati, o katerih je samo vedela, kaj naj pomenijo. 2 milijardi, ki obljudujejo zemljo, se nam vidi ogromno število in kaj radi pretiravamo njegov pomen. Zato je vredno, da si ti število ogledamo z različnih strani malo po-bližje in pokažemo njegovo pravo, tako rekoč materijalno vrednost v premeri s kakšnimi drugimi vsetovnimi vivd-J nostmi. ; Na daljici 1 milje ima d<»-[ volj prostora vrsta 12,000 lju-1 di, na kvadraltno miljo bi to-' rej lahko postavili 147 milijo-i nov oseb in vse človeštvo na' povšino kakšnih 13 in pol kv. j milj! Že dostikrat je bilo zapi-1 sano, da bi človeštvo udobno I stalo na površini Bodenskega' jezera in kaj je to jezero proti površini Evrope, ki je sama neznatna proti površini vse zemlje? Naša materi jalna brezpo-membnost nam postane še očitnejša, če si zamislimo človeštvo zbrano v prostoru in ne na ploski površini. Kako velik zaboj bi potrebovali, da bi spravili vanj vse, kar po dveh nogah hodi in se imenuje člo-j vek? Ta zaboj bi moral biti preogromen? Niti od daleč! Na vse tri razsežnosti l>i meril komaj po 1 km ali približno trikratno višino Eiffelovega stolpa. Napravimo preprost račun: V kubičnem kilometru je milijarda kubičnih metrov. V prostoru dveh, drug nad drugega postavljenih kubičnih metrov se lahko udobno postavi četvo-irca ljudi, tudi če so zelo obilni in merijo po 2 m v višino. Z drugimi besedami pomeni, da bi v našem zaboju imeli 500 milijonov takšnih prostorov po 2 kub. m oziroma po 4 ljudi in v zaboju bi stalo 2000 milijonov individuov — vse človeštvo na zemlji. .Vrzimo ta kubični kilometer človeštva v Bodensko jezero (kar bi ne bila tako slaba ideja) in se bo j njegova gladina dvignila komaj za nekoliko — centimetrov. Tako ničev je prostor, ki ga izpolnujujemo ljudje ... A tudi, kar se teže tiče, nimamo nobenega povoda, da bi se kaj posebno postavljali. Vzemimo, da je povprečna človekova teža 60 kg, naša skupna teža znaša torej 120 milijard kilogramov. Je to dosti ? Če bi i primerjali to težo s »težo pre-mičnine, ki je vendar manj nego niČev prašek v vesoljnem prostoru, bi dobili, da znašamo komaj 60 bilijonski del njene teže. To je dosti, dosti manj nego teža lešnika na največjem prekomorniku ali naselbina bakterij na meloni... Tako smo izmerili in pretehtali, pa smo se našli prelahke. Morda imamo kaj več upanja v našo vrednost, če se pogledamo s časovnega zrelišča? Naša zgodovina traja kvečjemu kakšen milijon let, zemlja pa je dobila svojo skorjo pred kasnimi 2000 milijoni let. Predstavljajmo si, da je teh 2000 milijonov let toliko kakor 24 ur, en sam dan. V tem dnevu izpolnjuje celotna zgodovina čloVeškega rodu komaj pol minute. Tako ni če v i smo tudi s te strani. DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNIŽANA Angleško-slovensl s Berilo KNGLISH SLOVENE READER STAN K 8AMO $2 Saročite ga prt — KNJIGARNI 'GLAS NARODA 31 b WEST ltttb STRE EV (iiii^iraiiiiiiiiiitiiiiii^n^iiiiiiiiiiiiiiiii^iraiiiiinJ PRIMERI NENADNE OSI-VELOSTI Morda smo bolj učeni od naših prednikov, ki so pa znali, bolje opazovati. Tako so pripisovali nekatere etiološkopa-taloške pojave vzrokom, ki so se nam zdeli dolgo bizarni, če ne celo malo smešni. Zdaj pa vemo, da so imeli prav. Pljučnico povzroči seveda pneumo-kok, enako pa je res, da mraz deloma pos|>ešuje virulentnost bakterij, deloma pa zmanjšuje Jovekovo odpornost. Cesto prihaja v pošte v tudi duševno razburjenje, ki lahko povzroči celo smrt. Večkrat čitamo ali slišimo, da je človek radi silnega razburjenja osivel ali izgubil lase. Mnogi tega ne verjamejo, pa so na napačni poti. Če bi ne bilo drugih dokazov, razen starih legend in kronik, bi lahko ostali skeptični. Nekatere izmed njih so pa tako lepe! Vzemimo tisto o mladem nemškem faieniliu, ki je živel tako vzorno, da so ga hoteli imeti njegovi bratje za škofa, čeprav je bil še zelo mlad. Toda za to je bilo potrebno papeževo dovoljenje. Mladi menili se je napotil v Rim, kjer ga je sprejel pape**., ki je pa menil, da je vendarle (premlad za škofa. Mladeniča je papežev odgovor tako razburil, da je osivel. Papež je pa videl v tem božjo voljo in vdal se je. To je seveda samo le gen da. V moderni dobi pa naletimo na mnoge primere, ki se v bistvu od starih legend ne razlikujejo. Nekatere so zabeležili opazovalci, ki ne ve-veljajo niti za lahkoverne, niti za naivne. Naj omenimo samo Aliberta in Bicliata. Primer, ki ga je zabeležil prvi, je zanimiv zato, ker je osivela človequ najprej polovica brade, potem druga polovica glave, končno pa še šop kocin na lopatici. Svetovna vojna nam pa nudi mnogo primerov, ko so ljudje nenadoma osiveli ali iz gubili lase. To se je zgodilo mnogim vojakom, ki so jih granate zasule, pa so jih pozneje odkopali ali ki so jih vodili na morLšče, pa jim je bilo v zadnjem hipu poklonjeno življenje. Ta pojav so opazovali tudi pri Thomasu Mooreu ali Mariji Antoinetti. Dr. Probst pripoveduje o nekem francoskem profesorja, ki je bil obsojen v Rusiji na smrt, pa ji je v zadnjem hipu po čudežnem naključju ušel in je v teh kratkih trenutkih popolnoma osivel. Dr. Beckers pripoveduje, da je kapitan ladje "Carpathie" ki je pa katastrofi "Titaniča" prva priplula na kraj nesreče, z grozo opazil, da ima večina iz morja potegnjenih mrličev sive la>e. Tudi otroci niso bili izvzeti. So tudi pri meri, ko človek nenadoma osi- vi vpričo drugih ljudi. Domači vojak indijske vlade je prišel leta 18.39 pred vojno sodi sče. Cim je zvedel, da je obsojen na smrt, .se je začel silno tresti po vsem telesu, iz obraza mu je odsevala nepopisna groza in njegovi črni lasje so v pičli pol uri osiveli. Dr. Pfafner, ki se sklicuje na pričevanje Teofila Gautie-ra, pripoveduje, kako je Edin ond de Goncourt na dan pogreba svojega brata in sotrud-nika Julija nenadoma osivel. Dr. Bouquet je pa videl talisman ponesrečenega parnika —» (Dalje prihodnjič.) SLOV ENSKO-AMERIK ANSKI ZA LETO 1935 160 STRANI ZANIMIVEGA CTIVA, SLIK, POUKA IN NASVETOV JE VREDNO ZA VSAKEGA 50 CENTOV Naročite ga danes. Slovenic Publishing Company 216 We»t 18th Street New York, N. Y. t "Gladys" črno mačko, ki je bila dobila čisto belo dlako. Nenadna osivelost pa ni vedno trajna. Sollier je predaval v montpellierskem zdravniškem društvu o vojaku, ki ga je bilo zasulo, pa so ga rešili. Takoj po rešitvi je kazal vrsto znakov silnega živčnega pretresa, poleg tega pa je i-mel na glavi šope sivih las. Čez nekaj časa so pa izginili i nervozni znaki i sivi lasje, ki so zopet potemneli. Pač p« niso dobili prvotne brve brki, ki so mu tudi osiveli, temveč so izpadli. Tu prihajamo do fenomena izgube Jas po silnem razburjenju. Po dr. Bouquetu je to edini primer te vrste, ki je bil kila j zabeležen. Pač }>u poznamo mnogo primerov, k«> človek izgubi lase samo deloma. Belgijski učenjak Bernard je priredil o tem pojavu zanimivo anketo. Tako pripoveduje o mladem mlinarjevem sinčku, ki je bil ostal sam v mlinu, pa je naenkrat prišlo \eč mož in začeli so odnašati vreče moke. Bili so domači, toda deček jih je imel za ta t ovc in se jih je zelo ustrašil. Cez nekaj dni so mu začeli la s je v šopih izpadati. Nekemu drugemu dečku se je pa pri petilo nekaj mnogo hujšega. Vpričo njega so ubili očetu. Cez nekaj dni so mn lasje na polovici glave izpadli, druga polovica je pa ostala nedotaknjena. Površne posledice razburjenja pa ne zadevajo vedno las, temveč tudi kožo. Zdi se, da >ta strah in groza včasih vzrok nekakšne furunkuloze. Kako pojasniti te pojave? Zdravniška kapaciteta 16. stoletja Lemnius je menil, da poganja velik strah kri v notranjost telesa. Zato fungirajo organi samo nepopolno. Del telsne toplote se s tem izgubi, izirul>-Ijajo se pa tudi izpod kože prihajajoče pare, čijih funkcija je hraniti lase približno tako, kakor «-ut.s< hland v Hamburgg Washington v Havre 15. marca: Olympic v Cherbourg 1t>. marca: ChamHain v Havre Conte nlurnia v Tr*l Manhattan v Havre t 29. marca: B'-rengaria v Cherbourg liremen v Bremen 30. marca: Paris v Havre Stuttgart v Hamburg Hex v .Jenoa 5. aprila: Olympic v <"h>-rb«»urg Kur<>i»a. v lin-m« n 6. aprila: Champlain v llaire 10. aprila: Washington v Havre 12. apri'a: Majestic v Cherbourg 13. aprila: lic de France v Havre funic ill Savoia v Ccn>a 15. maja: Aquitania v Cherbourg 17. maja: Kuropa v Bremen Saturnia v Trst 18. maja: lie do France v Havre 22. maja: Majestic v Cherbourg Manhattan v i la vre 25. maja: Champlain v Havre Bex v Genoa 28. maja: Bremen v Bremen 29. maja: Berengaria v Cherbourg JUGOSLAVIJE NA GORNJIH BRZO PARNIKIH Ekspresni vlak ob Bremen in Europa v Bremerhaven za jamči udobno potovanje do LJUBLJANE Ali potujte s priljubljeni- ^ m ■ ■ ki ■ jj £ mi ekspresnimi parniki: K* %J L U M 0 U5 DEUTSCHLAND - HAMBURG NEW YORK - ALBERT BALLIN Tudi redna odplut ja z d*- Izborne železniške zveze bro znanimi kabinskimi # od Cherbourg*. Bremena parniki ml i Hamburga Za pojasnila vprašajte lokalnega agenta ali SURG-AMERICAN LINE • NORTH GERMAN LLOYti 57 BROADWAY, NEW YORK SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU ■M VnST 1Mb 8TKOT NEW YORK, H. V. raton HAM ZA ONI VOZNIH LISTOY, RS-EERVACIJO KABIN, IN POJASNILA SA FO-7CVAKJI