PoEitični ogled. Avstrijske dežele. Svitli cesar so delegacije pozvali v Budimpešto dne 25. oktobra, državni zbor pa začne na Dunaji zborovati 15. novembra. Sedaj zboruje več deželnih zborov, med temi tudi koroški. Slavni poslanec Einspieler potegnil se je krepko za koroške Slovence ter povdarjal, kako se jim krivice godijo, posebno v šolah in uradih. Nemčurje je to hudo speklo, ker jih uže jezi, da se ondi sploh še o Slovencih govori. Tajili so vse krivice in se izgovarjali na slovenske odpadnike in Judeže, češ ti hočejo le nemško in xopet nemško. Gr. Einspielcr je podpiral tudi prošnjo ¦ spodnjih Drauberžanov, ki bi radi aodnijo dobili pa liberalci nemški jim niso privolili. Naposled je g. Einspieler še predlagal, naj se voJiiaa pravica raztegne na ljudi, ki plačujejo 5 fl. direktnega davka, ta predlog utegne obveljati, ker je tudi uže v Salcburgu obveljal. Kouservativni nemški poslanci v gornjein in spodnjem Avstrijskem potegnoli so se vrlo za kmete, zalitevajoč polajšanje šolskih bremen ifl brambo zoper ženitovanje neinaničev. Liberalci so jiru pa vse odbili. Kmet Oberdorfer je grajal. zakaj se z deželnim denarjera slabe, neveiske. nesramne in celo cesarju sovražne knjige kapujejo za šolske knjižnice. To je liberaice tudi Imdo zabolelo. — Vesela novica doliaja iz. Kranjskega, v Novem mestu so Slovenci zmagali popolnem pri volitvah in tako dobi tudi drvigo najvcčje mesto kranjsko prav slovensko lice in slovenskega župaiia! Živelo! — G. Tonkli skliče vse primorske in goriške poslance v posvetovauje, kaj storiti, da Slovenci in Hrvati ondi pridobijo kmalu nekaj srednjih šol. — Ogerski državni zbor je sedaj zbran v Budimpešti; finančni minister mu je razložil, da so Magjari predlauskim 48 milijonov, laui 31 in letos 29 milijonov več izdali, kakor davkov dobili. Tudi drugo leto primanjka več kakor 20 milijonov, čeravno namislijo dače še buje napeti. V Temesvarski županiji so jezni ljudje davkarskega eksekutorja ubili. Vnanje države. Rusom ni po volji, da si Angleži svojijo meni nič tebi nič Egipt. Zahtevajo torej Rusi Carigrad in Dardanele za prosto gibanje svojemn kupčijstvu iz Crnega v Egejsko morje. Splob pa se Rusi pripravljajo na večji boj, ker silno uti*jujejo mejo proti Nemciji in Avstriji: Kijev bo kmalu silna trdnjava. Car se je preselil v Gačino. — Nemci kupujejo v Poznanskem zemljišca in grajščine po vsakej ceni in tako krčijo slovanskim Poljakom starodavna tla. Poljaci so vsled tega čedalje buje razburjeni in obračajo svoje oči v Rusijo pa tudi v Avstrijo iskajoč pomoči. — Švicarski liberalci so odpravili smrtno kazen. Sedaj jo tirja skoraj ves narod, ker z zločinci drugače ni prestati. — Papež so se z Angleži čez 300 let zopet toliko pogodili, da bodo v Londonu pri angleškej vladi imeli poslanika. — Na Španakem je konservativcem postal vodja Jayme, sin Don Karlosa, ki se je tej časti odpovedal. — Srbski kralj Milan je došel v Ruščuk. Bolgarski knez, ministri in ljudstvo ga je sijajno sprejelo. Nadškof ga je pozdravil v imenu naroda želeč, naj bi se Jugoslovani združili. Ta pozdrav je storil velik utis. — V Egiptu pozvala je vojaška sodba Arabi-pašo, naj se zagovarja zavoljo punta. Arabi se pa dobro brani. Pravi, da je vse storil na povelje vice-kraljevo. Ta ovadba pa vice-kralju ni po volji in je dal Arabi-pašo v ječi hudo pretepsti. Vsled tega hočejo Angleži nesrečneža pred svojo sodbo pozvati in ga v Ciper poslati v pregnanstvo. Egiptovski vice-kralj pa nabira novo vojsko iz samib prostovoljcev. Nabrati jih hoce 10.000 mož. —