Posamezna številka 6 vinarjev. SlBV. 104. Izven Ljubljane 8 vin.

V LluDHonl y pelßK, 8. mala 1914.
Lelo XLIL
= Velja po pošti: =
Za oelo leto uapr«] . . K 28'— za en meseo „ . . „ 2*20 » Nemčijo celoletno . „ 29'— za ostalo Inozemstvo . „ 35'—
V	Ljubljani na dom: Za oelo leto naprej . . K 24-— za en meseo „ . . „ 2-—
V	opravi prejeman mesečno „ 1*70
ss Sobotna izdaja: se
•a celo leto . ....... T—
za Nemčijo oeloletno . „ 9'— za ostalo inozemstvo. „ 12 —
Enostolpna peUtvrsta (72 mm): za enkrat .... po 18 v
za dvakrat......15 „
za trikrat .... „ 13 „ za večkrat primeren popnst.
Poročna oznanila, zahvale, osmrtnice Iti:
enosloipna pelitvrsta po 2 J vin.
Poslano: ■.. enostolpna petitvrsta po 40 vin.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 5. nri pop.
Redna letna priloga Vozni red
oar Uredništro je v Kopitarjevi nlioi štev. 6/II1. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne a sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Političen list n slovenski narod.
Upravništvo je v Kopitarjevi nllol št. 6. — Račon poštne branllnlce avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-bero, št. 7563. — Upravnlškega telefona št. 188.
Današnja številka obsega J strani.
Delegocijsko zasedanje.
Včeraj so zborovali odseki delegacij in sicer zunanji in armadni odsek avstrijske in armadni odsek ogrske, delegacije. V zunanjem odseku je govoril med drugimi del. dr. Korošec, v armadnem odseku pa del. dr. Š u -ste r s i č.
ZUNANJE ZADEVE.
Odsek nadaljuje glavno razpravo o zunanjih zadevah. Delegat E 1.1 c n -bog en se prereka s Stiirgkhom in naglasa, da je ministrski predsednik stremljenja za clelozmožnost parlamenta oviral in ne pospeševal. Ne veruje, da bi vlada pospeševala akcijo konference načelnikov za delazmož-nost parlamenta. Priporoča, naj delegacije zavlačujejo razprave.
Uel. W a 1 d n e r pravi, da jc pre-stolni govor neugodno vplival in bil le čin vljudnosti nasproti drugim državam, ne pa pojasnilo resničnih razmer delegacijam. Zunanji urad ni bil pred izbruhom balkanske vojsko dovolj poučen o balkanski zvezi in o njenih .smotrih. V" Rumuniji. se čutita roki Francije in Rusije. Gospodarsko zunanji urad ni izrabi! položaja, ko je Srbija zahtevala nevtralnost. Želi, da se iztrgata Rumunija in Bulgarija pansla-vizmu. Zunanji minister grof Ber elito Id poseže, v razpravo, da pojasni, kfii je storil zunanji urad, ko je. izbruhnila stavka v Coloradu. Ko so nemiri izbruhnili, se je moral podati neki kon-ceptni uradnik našega konzulata v Denverju v vznemirjeno ozemlje, da se na licu mesta pouči o usodi avstrijskih in ogrskih državljanov. Na ukaz zunanjega urada je konzul v Denverju pri državnem guvernerju nastopil, da se ščitijo naši rojaki. Izkazalo se je, da so bili pri nemirih naši državljani bolj prizadeti, kakor sc. je prvotno mislilo. Ubita sta bila Avstrijca Vrhnovic in Bartolotti. Naš zastopnik' bo za upravičene koristi naših rojakov z vso odločnostjo nastopil.
Del. dr, Korošec
izjavi, da morajo biti Jugoslovani zelo previdni, kadar se razpravlja o razmerah z balkanskimi državami, da bi se
jim ne očitale denunciaeije, češ, da so nezanesljiv element v Avstriji, ki se jim ne more zaupati. Toda Jugoslovanom sc po krivici ne zaupa. Avstrijska in ogrska politika nasproti Jugoslovanom je pač taka, da je zmožna ustvariti ireclento, a naši narodi so tako dobro politično vzgojeni, da ne slede različnim vabam in zaupajo dinastiji, ki bo v danem trenutku pač še nekaj dala na zvestobo Jugoslovanov. Nasproti Bulgariji ne zasledujemo prave politike, da bi to deželo nase privezali. Nam bi morala v tem oziru Rusija biti za vzgled. Govornik nujno želi, da se razmere s Srbijo izboljšajo, že zato, da se Srbom'vzame možnost raztegniti veli-kosrbske aspiracije na naše dežele. Govornik pozdravlja dr. Mandičevo imenovanje, ki je najboljše vplivalo in vzbudilo ugodna čustva, nasproti monarhiji. Sedanja, velikomadjarska politika ekspropriacijc hrvatskega primor-ja je še nevarnejša, kakor jc bil hrvatski komisarijat. Ni nobenega pristaša katoliške politike, ki bi ne. želel, da cesar dolgo živi in da zopet ozdravi. A če se v zvezi s prestolonaslednikovo osebo govori, da se bo nekdaj bogve kaj zgodilo, da bomo šli nad Italijo, obnovili cerkveno državo, da bomo šli nad Mad-jare, da se bomo borili s Srbijo, izgnali jude, pozvali jezuite itd., je to neod-pustljivo hujskanje, politika, ki sc ne more Imenovati patriotična iu ki dela na nemire. Mi ne potrebujemo Italije, a Italija bo nas vedno glede na svojo sredozemsko morsko politiko in z ozi-rom na svojo politiko v Mali Aziji potrebovala. Kar sc tiče postopanja nasproti Italijanom v Avstriji, si Jugoslovani le želimo, da bi se tudi z nami tako'postopalo kakor sc z Italijani. Ob ureditvi Albanije in ob določitvi kneza se jc premalo oziralo na verski moment. Že zdaj se pojavljajo pivi znaki, da namerava, albanski knez najinteli-gentnejši del prebivalstva, katoličane, zapostavljati. Govornik vpraša zunanjega ministra, kaj je s protektoratom katoličanov v Albaniji in kaj jc s protektoratom katoličanov v novoosvoje-nih ozemljih Srbije in specielno, če ostanejo patronatne pravice Avstriji ali čc preidejo na Srbijo?
Del. V a n e k naglasa, da je bila avstrijska delegacija nepostavno sklicana, tla prestolni govor in ekspoze na-
povedujeta le nova bremena revnejšim slojem in obžaluje, ker je zunanje ministrstvo tako malo Srbiji prijazno. — Del. Wolf naglaša, da so se Slovani vsled vojske na Balkanu zelo ojačili. Država se mora oboroževati, ker se ji jc odtujila Rumunija, ker so Slovani močni, ker je državi Rusija sovražna. Čehi ne smejo zahtevati, da bi. Nemci za to, kar so jim Čehi priznali, plačali tisočero ceno. Če vlada ni srčna, dovolj, da. izjavi, kaj Čehe čaka, če svojo politiko nadaljujejo, dokaže, da želi § 11. in da je potrebno, da to ministrstvo napravi prostor drugemu, ki bo nasproti Čehom z močjo, odločnostjo in energijo nastopilo. — Del. U držal : Češka sprava jc, kakor se bojim, za zdaj in za daljšo.bodočnost s takim govorom, kakršnega smo culi iz Wolfovih ust, ubita. Z narodnim ponižanjem Čehi nikdar in nikoli ne bodo hoteli odkupiti dela zmožnost i češkega deželnega. zbora. Ponovno so Čehi od leta 1908. sem ponujali Nemcem roko v spravo, a so jo Nemci vedno odklonili. Češkemu narodu naj se. da, kar mu po ustavno temeljnih postavali gre. — Del. K rani a F izjavi, da je vedno sodil, da za. samostojnost monarhije trozveza ni najboljše in najvspešnejšc zagotovilo. Dobro razmerje z Rusijo mora vpliv Iro-zveze izboljšati. Vpraša zunanjega, ministra, če smo nasproti Italiji glede na vzhodno sredozemsko morsko vprašanje prevzeli kakšne obveznosti ali če ¿e tičesprazum zgolj Jadranskega morja. Govornik se. peča z razmerami med Nemci in Čehi. Ne nasprotuje temu, če vlada prične na Wolfov svet, strogo s Čehi postopati, a upa, da sc zunanji minister ne bo izpostavil za stvari, ki si jih Wolf želi. Wolf se moti, čc misli, da pri Čehih z grožnjami kaj opravi. Ob sedanjem položaju, ki ni dejanjsko nenevaren, Slovane še izzivati ali jih pa, s preganjanji spravljati v nasprot-stvo z državo, more svetovati le tisti, ki mu ni nič na tej državi!
Odsek za zunanje zadeve konča najbrž jutri razprave in že v ponedeljek odobri Bacquehemovo poročilo. Tudi armadni ordinarij bo najbrže do sobote končan, nato sc prične razprava, o ekstra-ordinariju in o mornarici. Bo-senski odsek bo zboroval 13., 14. in 15., 19. upajo pričeti z razpravami v plenu mu.
LISTEK.
Josip Vanclot:
Razor.
Slika iž davnih dni.
(Dalje.)
i.
Solncc se je nagibalo že k zatonu, ko se je vrnil Raclegost. Dve kozi in dve ovci je prignal s seboj, a. na motvozu je pripeljal psa-ovčarja. Na hrbtu pa. jc nosil težak sveženj. Razveselila, sta sc ga žena in sin, ki sta ga pričakovala žc tako težko. Pač se je nasmehnil Raclegost veselo, ko ju je zagledal. A takoj sc mu je zresnilo lice in žalost mu jc. legla, v oči. Skrbno ga je. gledala žena in je spoznala takoj, da sc mu je moralo nekaj pripetili.
Borut je pravil o Bedancu in Ko-sobrinu in kako ju je pregnal v tihi noči. Potrepljal ga je oče po ramenu, pa mu je rekel kratko: »Dobro si storil«. — Potem je razvezal sveženj. Najpotrebnejše reči je bil prinesel s seboj. Postavil jih je na klop in Božcna jih je pričela pospravljati. Nato se je vlegel Radegost na ležišče. »Truden sem,« jc še rekel. Potem pa jc zaspal.
^ A nemiren je bil njegov spanec. Večkrat se je prcvrgel in je. zamrmral nerazločne besede. Skrbno .je stopila Božena k ležišču in ga je gledala. »Ali je bolan?« se je povpraševala. »Ali se mu je dogodilo kaj hudega?« — Hipoma jc zamahnil Radegost z roko in nic-
gov bledi obraz je zardel.
»Sloveni,« jc izpregovoril na glas, »po krivici ste me pregnali. Sveto mi je bilo gostoljubje, zato rnc pa preganjate zdaj kot nevernega Obra.«
Radegost je zastokal, pa sc je obrnil na clrugo stran. Potem pa je spal mirno. Gledala ga je žena in oči so ji bile solzne. Oj, gotovo sc mu je dogodilo nekaj bridkega,« je vzdihnila in v srcu jo je zabolelo.
Da, dogodilo se jc Radegostu nekaj bridkega. Dospel je bil v selo Brnico, ležečo tam sredi zelenega Gorotana. Zamenjal je kože za, dve kozi in dve ovci. Moke je dobil tam in clrugili drobil j arij. Še celo psa-ovčarja so mu navezali na motvoz. Lahko bi bil vesel; a njemu sc jc krčilo srce, ko je gledal Slovene, hiteče na zeleno polje. Pač ga ni poznal nihče. Nihče ni vedel, da je izgnanec, brezčastnež, ki je prelomil domače pravo in se mora zdaj skrivati po pustinjah. Da bi vedeli Sloveni to, bi sc obrnili od njega iu bi morda še cclo pljunili pred njim.
Tako je mislil Radegost iu srce se mu je krčilo v silni bolesti. Glej jih Slovenov, kako veselo delajo po mirnem polju; kako se jim smejo sreča in radost; kako mirno in prijetno jc pod njihovimi strehami. A on mora trpeti sredi pustinje, zaničevan in zavržen od rodnih bratov, katerim ne sme nikoli več stisniti bratske roke. Oj, da je tako. oj, da je tako!
Žalost je legla Radegostu na srce. šel je preko srečnega se I a mračnih misli. in glej -r tedaj mu je prišel na-
ARMADN1 ODSEK
avstrijske delegacije je zboroval včeraj popoldne. Sklenili so, da bodo zborovali od 10. dopoldne do l. popoldne in od pol i. do 7. ure zvečer. — Nato pričuo razpravljati o ordinariju. Po poročilu poročevalca del. R osne r j a. in po nekaterih pojasnilih vojnega ministra viteza K r o b a t i n a ter ko stavi delegat N e m e, c nekatera vprašanja, na vojnega ministra, izvaja kranjski deželni glavar
del. dr. šusleršič:
Kakor nosi prebivalstvo vedno večja, bremena za. armado potrpežljivo kot potrebno zlo, kot žrtev, ki se mora sprejeti v dobrobit skupnosti, tako bi morali tudi vsi vojaški faktorji smatrati za svojo dolžnost, da se v največji meri ozirajo na potrebe prebivalstva. Splošno se to tudi godi in z veseljem se mora konštatira ti, da sc razmerje med vojaškimi oblastmi in prebivalstvom oiI leta do leta izboljšuje. Kljub temu se pa -e vedno dogajajo nepotrebne brezobzirnosti. Govornik se pritožuje zoper nepravilnosti pri klasifikaciji konj na Kranjskem, o poškodovanju nasadov pri vojaških vajah ua Kranjskem in prosi vojnega ministra za. od pomoč. Končno peča * prestrogim postopanjem moštva <ul strani stotnika 0. stotnije' 17. peš polka v Celovcu in zahteva, tozadevnih pojasnil od vojnega ministra.
Del. Leuthncr i'1 dokazoval, da delegacije neopravičeno zborujejo, ker parlament, njih mandat, ne eksisti-ra. Naglaša, da militarizem več zahteva, kot,'moremo gospodarsko nositi. Svoj govor konča Leuthner danes.
Pododsek za dobave armadi, in mornarici je razpravljal o dobavah po kmetih in kmečkih zadrugah in je sprejel tri resolucije, ki jih je predlagal delegat Sedlak po razpravi, ki so se. je udeležili delegati Goli, Exner in Korošec.
Tisza proti povišanju gaž častnikom.
V armadnem odseku ogrske delegacije* je delegat Chor in vprašal, čc se res mislijo izpremeniti puške, povišati plače častnikom in podčastnikom in nadaljevati po njegovem mnenju zdaj nepotrebne zgradbe novih trdnjav ob italijanski meji Želj, da se grade trdnjave na Sedmograškem. Min.
sproti brniški starejšina Volčan. Zvesta prijatelja sta si bila in sta se voje-va.la skupaj na zadnjem pohodu proti pasjeglavim Obrom. Dokaj glav sta bila posekala in sta pognala sovraga v divji beg. In glej — sedaj mu prihaja naproti, da ga pogosti z jagnječevino in s sladko medico.
»Volčan, moj brate Volčan!« mu za-kliče Radegost in hiti, da bi ga. objel z bratskim objemom. Volčan obstoji in ga spozna takoj. Roko dvigne, pa mu reče: »Pojdi, izdajica, in ne bližaj se mi! Obsodili, so te Sloveni in so ti vzeli pravo. Pojdi, kletvenik!«
Starejšina Volčan sc obrne in izgine v prostrani hiši. Kakor okamenel stoji Radegost in strmi za prijateljem.
A Volčana ni bilo več. Obrnil sc je Radegost. Z naglimi koraki je šel iz se-la. Odvezal je od lesene ograje ovci in kozi ter psa.
Oprti! si je sveženj, pa je odkorakal naglo preko polja v črni les. V goro je šel in tam ga je zasačila noč. Vsedel se jc v mehko travo, a ni zatisnil očesa. Vso noč, jc bdel in strmel topo pred se.
V jutru sc je napotil potrt in obupan proti domu.
Drugo jutro je vstal mračen. Delal jc neprenehoma in se je trudil od zore do mraka. Redkobeseden je bil in je odgovarjal le kratko nn ženina vprašanja. Tudi Borut ga ni mogel razvedriti. Izpraševal je mater, kaj naj pomeni to čudno očetovo obnašanje. A mati je odgovarjala, cla je oče nekoliko bolan. Slutila je pač, kaj sc godi v Radegost o-vem srcu. Zato na jc trpela tudi sama,
in njena lica so postajala vedno bolj bleda.
Tisto jutro je poprosil Borut očeta, naj ga. pusti na lov. Prikimal je oče, pa je odgovoril kratko: »Pojdi.« — In Borut je odšel. Ko jc prišel žc daleč v goščavo, se je domislil Bendanca in Koso-brina. A ni ga bilo strah. Saj jc bil prepričan, da sta odšla razbojnika že oni večer črez gore. Zato je stopal brezskrbno naprej. Tedaj pa je spoznal tisto mesto, kjer je bil slišal nekoč ono prijetno petje. Domislil sc jc svojih sanj in onega starčka, ki mu jc velel, naj pride v goščavo k samotnemu možu.
»Tu sem zdaj in lahko izpolnim željo neznanemu starčku,« se je nasmehnil. »Morda ga najdem.c
Obrnil sc je vstran. Skozi grmovje se jc plazil, pa je poslušal, če bi zaslišal kak šum. A vse je bilo tiho krog njega. Daleč je žc prodrl, ko je obstal kar naenkrat. Pozorno je gledal na tla, ker sc mu je zdelo, da sc poznajo tam sledovi. Globoko k tlom se je sklonil in tedaj je spoznal sledove. Bili so človeški. Spel je po njih. Vedno globlje v goščavo je šel, a sledovi so peljali vedno dalje. Naposled so krenili med skalovje. In tedaj je zaslišal Borut pritajeno mrmranje, kakor bi nekdo govoril potihem onstran skalovja. Obstal je, pa jc poslušal. A ni mogel razločiti on^ga mrmranja. Zato sc je. plazil ob skalah; ko je prišel do ovinka, je obstal za trenutek iznenadon, Potem se ie mislil obrniti in naglo zbežali.
(Dalje.).
predsednik grof Ti s za svari, da bi se zdaj zvišale plače častnikom z ozirom na sedanji težavni finančni položaj. Princ W i 11 d i s c h g r a e t z pravi, da je naš mednaroden položaj bolj resen in bolj nevaren, kakor .je 1 j i 1 kdaj. Nepotrebne so trdnjave proti Italiji in proti Srbiji, pač naj se pa utrdi naša vzhodna meja.
Na Koroško!
Zanimanje za Koroško, to zibel Slovenstva, ki ravno praznuie jubilej nekdanje slave, je oživilo tudi zanimanje za njihove prelepe kraje. Pa le malo je onih, ki so prešli od besed k dejanjem in si na lastne oči ogledali severno mejo. Vemo, da so temu nam neprijazne razmere krive. Narava nas loči po visokih Karavankah, uprava nas deli po deželnih mejah in neguje separatizem kar najskrbneje tam, kjer nam škoduje. Priroda nam je prisodila gorate hladne kraje, v katerih se utrdi sicer vztrajnost, ki pa ne daje vzkliti prekipevajočemu navdušenju, katerega imate, južni bratje, v tolikem izobilju. Vroče podnebje marsikateremu izmed Vas obudi željo, da bi si poiskal zavetja v hladnejših krajih. Prepričani smo, da bi marsikdo prišel med nas, ko bi se vedel kam obrniti. Naši kraji so kakor ustvarjeni za letna bivališča in se jih Italijani tudi prav pridno poslužujejo. Da omogoči medsebojno zbližanje in obenem odpomore nujni potrebi, je sklenila »Koroška podružnica Slovenskega planinskega društva« iti na roko rojakom, ki bi radi oddali cela stanovanja ali pa posamezne sobe. Koliko lepih stanovanj v najkrasnejših krajih ostane brez gostov, dočim se naši leto-vičarji dostikrat za drag denar stiskajo pri neprijaznih ljudeh. Vabimo Vas torej, dragi rojaki, med se v naše kraje. Vaš južni temperament naj ogreje srca bratov trpinov na severu za skupno stvar, naj v njih vzbudi vigred boljše bodočnosti!
Podpisani odbor je pripravljen vsakomur po možnosti ustreči z informacijami in je posredovanje seveda popolnoma brezplačno.
Odbor
Slov. plan. društva koroške podružnice Celovec, hotel Trabesinger.
Laški napad na Slovence v Pironščioi.
»Piccolo della sera« od minulega torka je priobčil iz Pirana datiran dopis, v katerem pripoveduje, da je piranska občinska policija minulo nedeljo razgnala neko slovensko veselico v Sv. Luciji in je izvršila več aretacij. Iz vsega dopisa je bilo razvidno, da gre tukaj za neko čisto navadno nasilje, ki ga je piranska italijanska klika zagrešila nad našim slovenskim ljudstvom. Zato smo mi poslali na lice mesta svojega poročevalca, ki se je o dogodkih minule nedelje natančno informiral in katerega poročilo podajemo v naslednjem:
Od znanega kopališča Portorose se vije tja proti jugovzhodu dolina Sv. Lucije. Vsa dolina j.e bila dO nedavnega časa last piranske gospode. Toda ta se ni mogla vživeti v zahteve moderne dobe, je lezla bolj in bolj v dolgove in bila prisiljena prodajati kos za kosom svojih rodovitnih zemljišč, katere je kupoval priden slovenski in hrvaški kmet, ki se je priseljeval iz notranjščine kršne Istre. Tu živi srečno in zadovoljno.
Toda to jim zavidajo gospodarsko propadajoči piranski Italijani. To tem bolj, ker so naseljenci pri Sv. Luciji tudi zavedni Slovenci, oziroma Hrvati. Pred dvema letoma so si zgradili s pomočjo istrske Ciril-Metodove družbe svojo šolo. Ustanovili so si svoje »Kmetsko izobraževalno društvo«, ustanovili so si svojo godbo. Italijansko prebivalstvo te okolice pa je skrajno zagrizeno. Na cesti zmerjajo slovenskega učitelja s »SJovacco!... Croato!... Dia-volo!...« Na slovenske ogovore odgovarjajo osorno. Posebno se v tem odlikujejo ženske. Vrše se številni razbojniški napadi na Ciril - Metodovo šolo. Okna so vedno pobita. Belo zidovje pomazano z odpadki. Na strehi leži kamenje. Oblastnije pa odgovarjajo na zadevne pritožbe z zmajevanjem ram. Po svojih učiteljih nahujskana italijanska mladež napada na cesti mirne slovenske šolarje, posebno male učenke popoldanske šole. Obenem pa Italijani love za svojo šolo otroke tudi s tem, da. groze slovenskim staršem z gospodarskim uničenjem. V svoji vročekrvni besnosti groze Italijani Slovencem celo, da jim podero šolo.
Naročajte „Slovenca"!
S sabljami nad Slovence. — Laška drhal hoče Slovence linčati!
V nedeljo dne 3. maja t. 1. je nameravalo »Kmetsko izobraževalno društvo« prirediti malo domačo veselico s plesom, katere čisti dobiček jo bil namenjen Ciril-Metodovi družbi za Istro. To veselico pa je okrajno glavarstvo v Kopru prepovedalo iz redarstvenih ob-ziiov, to baje vsled informacij piranske občine. Veselica in ples sta se vršila kljub temu, bilo pa je vse lepo mirno in v najlepšem redu. Proti večeru pa je kar naenkrat pridrvela truma piranske občinske policije s komisarjem na čelu, vstavila ples in pobrala ves inkasiran denar. Dasi je bil narod povsem miren, ga je policija podila z golimi sabljami, kakor toplo tolovajev in razbojnikov, pretepala, brez vsakega povoda odpeljala v zapor predsednika godbe Cergola in spodila iz gostilne ali bolje osmice pri Urbanu mirne slovenske goste.
Očividec pripoveduje o tem dogodku: Ob 4. uri popoldne sem videl, da je prišel na plesišče neki policaj. Ogledal si je, kako plešejo, ostal tam 10 minut in odšel. Ob pol 6. uri zvečer pa je prišlo sedem policajev, en poljski čuvaj s puško s komisarjem Sajino na čelu. Na veselici je bilo okrog 200 ljudi. Komisar je vprašal: »Kje je tisti denar?« Predsednik je pokazal mizni predal, iz katerega so policaji vzeli ves denar, ga položili na mizo ter prešteli. Bilo je 66 kron 60 vin. Ko je policija pobrala denar, je rekel komisar: »Nič več plesati! Vsi ven!« Policiji je dal na to povelje: »Naprej!... Sablje ven!«... Policija je začela nato takoj ljudi razganjati na vse kraje. Otroci so začeli jokati. Nastala je velika zmešnjava. Ko je hotel pred-sednik godbe Cergol sneti zastavo, ga je piranska občinska policija aretirala in u k 1 e n i 1 a. Peljali so ga uklenjenega po glavnih cestah proti Piranu. Potoma se je nabralo veliko piranske in druge drliali, ki je zahtevala od policije, da ji izroči Cergola, da ga lin č a. Italijani so našega moža psovali in pljuvali nanj. Kričali so: »Solo cinque minuti!« (»Samo pet minut ga nam izročite!«) Policija nam je odnesla tudi slovensko zastavo, katero je branil Cergol. Med potom je policija streljala v zrak. Čulo se je okoli 60 strelov, ki jih je izstrelila policija.
Predsednik »Kmetskega izobraževalnega društva« je pojasnil Vašemu poročevalcu, da ima društvo med clru-. gim tudi namen gojiti narodno petje in godbo, prirejati narodne veselice, shode, predavanja in izlete v bližnje kraje. Za minulo nedeljo smo prosili glavarstvo, da nam dovoli ples in da bi smeli razobesiti tudi slovensko tro-aojnico. Glavarstvo nam je izprva obljubilo, pozneje najbrže, ko se je informiralo v Piranu, pa nam ni hotelo izdati pravega dovoljenja. Piranska občina nam nikdar ne dovoljuje zabav, dočim morejo Italijani prirejati veselice po mili volji. Nekako ob pol 4. uri popoldne je prišel na osmico k Urbanu, kjer je bila naša zabava, komisar Sajina, ter zahteval pojasnila, kako se imenuje naše društvo. Pokazal sem mu pravila, iz katerih je Sajina prepisal naslov društva. Rekel je:- »Skrbite za to, da bo red!« ter odšel. Potem sta prišla dva policaja, ki se nista čisto nič brigala. Okoli 6. ure pa je naenkrat pridrvela policija s komisarjem, na čelu. Ta je zaklical: »V imenu postave vstavim ples!« Pobral je denar in mi dal potrdilo.
Piranska policija divja.
V trenutku, ko je piranska občinska policija razganjala slovenško ljudstvo od zabave, je hotel iti oženjeni gospodar Nikolaj Pavlič proti Urbanovi hiši. Na poti pa ga je prijela policija in zabranila dalje iti. Pavlica je spremljal njegov brat Josip. Tega je policija brez vsakega vzroka začela pretepali s sabljo, strgala mu jopič in srajco ter ga nekoliko ranila na prsih. Policaji so potem hoteli ukleniti Nikolaja, ki jim je pa ušel. še e drugo jutro so prišli ponj na njegov dom ter ga odgnali v Piran vklenjenega, kakor kakega razbojnika. Policaji pa so hoteli aretirati tudi njegovo ženo, ki se nahaja v blagoslovljenem stanju in je bila sirotica vsa prestrašena. Na zadevna vprašanja Vašega poročevalca, če se niso morda vendarle oni zoperstavljali policiji, so judje odločno odgovorili: »Bili smo krotki kakor janjčki!... Ko bi se bilo drugje zgodilo kaj takega, bi bili policaje gotovo pobili...«
Nedeljske zabave, ki jo je piranska policija, na tako brutalen način razgna-a, so se udeležili tudi zavedni Kastel-čani. Ko so na postaji izstopili,-jih je takoj obkolila truma piranskih pandur-iev ter so vsakega posebe p r c i s k a 1 i. Ko so se pozneje vrnili domov, jih je na postaji obkolila piranska drhal, va-
nje m e t a 1 a k a m e n j e i n p o b i 1 a več šip pri v 1 a k u. To so vse videli piranski policaji s svojim famoz-nim komisarjem Sajino na čelu. Po-stajenačelnik je pozval komisarja, naj bi si navzoče zabeležil..A ta je ironično odvrnil: »Cosa la vuol, che faccio?« — »Kaj pa morem?«
Firančani so čakali na Laginjo, da ga
ubijejo.
Po Piranu se je bila raznesla vest, da se udeleži veselice v Sv. Luciji tudi dr. Laginja. Na vse zgodaj zjutraj v nedeljo je piranska drhal Čakala na pomolu dr. Laginjo. Nameravala ga je ubiti. A zaman. Dr. Laginje ni bilo.
Kakor stari, tako mladi.
Naravno je, da je vroče besnenje italijanske drhali prešlo tudi na Šolsko mladino. V ponedeljek je italijansko divjaštvo dokazalo svoj vrhunec. Nekateri zagrizeni in po svojih starših nahujskani šolski otroci italijanske šole so v ponedeljek popoldne zahrbtno iz zasede napadli malega šestletnega šolarčka Valerijana Savle, ravno ko se je vračal domov iz šole. Nekdo izmed italijanskih otrok je vrgel malemu Va-lerijanu oster kamen tako, da mu je izbil levo oko. Dečka je moral oče prepeljati še tisti večer v tržaško bolnišnico, ker mu piranski zdravnik ni mogel dati primerne zdravniške pomoči in ker je bila nujna hitra operacija Njegovega brata pa je italijanska" mu-larija znatno ranila zadaj v glavo.
Tako se godi Slovencem in Hrvatom še danes v Istri!
Dnevne novice.
+ Ob otvoritvi belokranjske železnice pokažimo svojo narodno zavest!
Kakor čujemo, je prvotna namera, da se novi kolodvori ob otvoritvi belokranjske železnice samo z zelenjem okrase, s posredovanjem poslanca Jar-ca opuščena. Na kolodvorih lahko vihrajo cesarske in slovenske deželne zastave. Druge zastave so izključene. Železniška uprava da županstvom ob kolodvorih na razpolago tudi potrebni svet, kjer lahko postavijo droge z zastavami. Treba je paziti na brzojavne naprave. Pričakujemo, da bo vse prebivalstvo ob uovi železnici na dan otvoritve v ponedeljek, dne 25. t. m. na naj-sijajnejši način manifestiralo svojo narodno zavednost!
+ Shod v Gorjah. V nedeljo je v Gorjah pri Bledu govoril deželni odbornik dr. Ivan Zajec.
+ Umrl je v št. Vidu na Koroškem župnik v Dolicah pri Porečah č. gospod Perč. Pogreb bo jutri, v soboto, ob pol i. uri v Št. Vidu.
-r Zahtevajte svojih pravic. Prijatelj našega lista nam piše: Te dni sem prejel iz Splita priporočeno pismo, na katerem je bil priporočeno pismo označujoči listek z besedilom: Split 2 — Spalata 2. Torej dalmatinski Hrvatje imajo rekomandacijske listke, na katerih so označeni poštni uradi tudi v hrvaškem jeziku in to celo na prvem mestu, Slovenci pa imamo, žal, samo nemške. Naša priporočena pisma so res tako označena, kakor bi prihajala iz »raj-ha«, kjer pa, hvala Bogu, dozdaj vendar še nismo. Potegnimo še za to, kar nam gre. Naša uprava je že taka, da jo moramo za vsako trohico naših pravic prositi in rotiti. Torej zganimo se še tu!
+ Potrjen deželni zakon. Cesar je potrdil kranjski deželni zakon o pobiranju občinskih taks.
—	Iz ljudskošolske službe. Za pro-vizorično učiteljico na ljudski šoli v Postojni je imenovana dosedanja su-plentinja v Palčju Marija Marčič.
—	Podružnica »Slomškove zveze« za novomeški in črnomeljskf okraj ima svoje zborovanje v Novem mestu, in sicer v Rokodelskem clomu, prihodnji četrtek, to je dne 14. maja, po dohodu dopoldanskega vlaka ob 11. uri. Na dnevnem redu je: 1. Predavanje: Vzgoja značajev v ljudski šoli. 2. Slučajnosti. Vse člane in članice ter vele-častito duhovščino vljudno vabi odbor.
—	Novice s Prema. Pri nas je Lav-renčič menda že dvakrat snubil. Zvedeli smo o njegovem shodu razun »neodvisnih« še le par dni po shodu. — Posestniku Antonu Frank Tišlarju je umri v bolnici v Reki edini sinček, učenec Polde. V nedeljo so ga pripeljali domov, kjer je bil pogreb. — Iz Reke pa so bili tisti dan potegnili slaboumnega Janeza Počkaj (Felakovega.) iz Smrj. Bil je osem dni v vodi. Iz Amerike je prinesel precej dolarjev, ž njimi pa — bolezen, ki ga je gnala v zgodnjo smrt.
—	Poročil se je na Dunaju brat nižjeavstrijskega deželnega odbornika prof. Šturma Emanuel šturm z uad-učiteljevo hčerko Ilermino Hermann.
—	Hoiel Zlatorog ob Bohinjskem jezeru se otvori v nedeljo, dne 10. t. m.
Vsprlčo novega voznega reda najlepša izletna točka. Slovensko planinsko društvo je poskrbelo za naj udobnejšo postrežbo.
—	Nov naslov učiteljicam. Naučili minister je izdal naredbo, s katero se podeljujo vsem učiteljicam, tudi ueomoženim, naslov g o s p a,
—	Avtomobilna zveza med Vipavo-Idrijo. Vršijo se priprave, da bi se. vpeljala avtomobilna zveza, ki bi vozila tudi pošto, med Vipavo—Colom ^-Črnim vrhom in GodoviČem, kjer bi dobila stik z avtomobilom, ki vozi v Idrijo, oziroma z zvezo Logatec—Sv. Lucija. Bilo bi dobro, ako bi se zveza podaljšala še iz Vipave v Štanjel in dobi se na ta način najkrajša prometna pot iz Idrije v Trst. Prebivalstvu je ta vest jako simpatična, le vozniki so nekoliko bolj tihi, pa se bodo tudi ti s časom sprijaznili s to napravo, o kateri Se pa sicer še ne ve, ako ne Zadene ob kake težkoče.
—	Pasji kontumac se je odredil za
del občine Šmihel-Stopiče; prizadeti so kraji Šmihel, Kandija i. dr.
—	Mrtvega so našli na cesti v Postojni blizo cerkve 18letnega Jožeta Po-lak iz Ilirske Bistrice. Dognalo se je, da je izvršil samoumor, in sicer radi »nesrečne ljubezni«. Fant je bil pač skrajno izriden.
—	Tatvina, Koncem minolega me« seca se je neznan tat skozi okno splazil v zaklenjeno hišo posestnika Franceta Podbevšek v Trnovčah, okraj Brdo, in iz zaklenjene omare ukradel 160 kron.
Svojega tasta zastrtipll? Nadde-lavec pri c. kr. državni železnici v Beljaku Julij Mafei se je te dni vrnil z obiska pri svojih sorodnikih na Ogrskem. S seboj je prinesel prekajenegt mesa in ga dal svojemu tastu nadde-lavcu Jožefu Sevetiču, s katerim sta bila v večni zdražbi. Po tem mesu je Sevetiču postalo silno slabo ter je v hudih krčih umrl. Takoj je nastal sum, da je bilo meso zastrupljeno. Oblast je odredila raztelesenje Sevetčevega trupla. Mafcija so zaprli.
Primorske vesti.
p Lahi zoper škofa Con Pederzolli«
ja. »Unione Nazionale« je imela dne 6. t. m. v Pulju shod, na katerem se je sprejela resolucija, v kateri se protestira zoper nameravano imenovanje treh nelaških kanonikov, se »stiginatizuje« poreški škof, ker »žali Lahe in podpira poslovanjenje škofije« in se končno odločno protestuje proti nameri ustanoviti dva samostana, ki bi »žalila laški značaj tega mesta«.
p škof dr. Karlin v Buzetu sloves* no sprejet. V soboto dne 2. t. m. je bil tržaški škof mons. dr. Karlin v Buzetu, kamor je prišel birmovat, slovesno sprejet. S hiš so plapolale hrvatske zastave. Po mestu se je izvršil obhod Sokolov z godbo, ki je svirala hrvatske in slovenske himne. Postavil se je pred Narodnim domom slavolok. Lahi se jeze, bog-ve zakaj; saj nimajo v Buzetu nič iskati.
p Prihod angleške eskadre v Pul j, V soboto, dne 9. t. m., ob pol 2. uri popoldne bodo priplule angleške vojne ladje »Inflexibile«, »Dublin« in topni-čarka »Hussar« v puljsko vojno luko. Tukajšnji pristaniški admiralat je izdal za sprejem angleške eskadre v Pulju že tozadevna povelja. Program za sprejem je sledeči: Angleški eskadri v Sredozemskem morju poveljujočemu admiralu Sir Arcliibaldu Berkely-Mil-ne bo prideljen na njegovo razpolago naš linijski kapitan pl. Camerloher; angleškemu mornaričnemu atašeju kapitanu Segrave pa naš korvetni kapitan Ritz. Angleški vojni križarici »Inflexible« bo dodeljena naša vojna ladja »Erzherzog Franc Ferdinand«, križarici »Dublin« naša vojna ladja »Radetz-ky«, topničarki »Hussar« pa naš rusi-lec »Tatra«. Ob prihodu angleških vojnih ladij bo pozdravila naša pristaniška Stražna ladja »Mars« poveljniško zastavo angleškega admirala s 17 streli, nakar bo angleška križarica »Inflexible« pozdravila istotako s 17 streli poveljniško zastavo našega pristaniškega podadmirala pl. Climetara. Ob 3. uri popoldne se bo poveljnik angleških vojnih ladij admiral Sir Milne izkrcal pred poslopjem pristaniškega admira-lata, da napravi obisk pri poveljniku naše vojne luke. Pred poslopjem pristaniškega admirala bo pričakovala angleškega poveljnika častna stothija naših mornarjev z godbo. V sprejemni dvorani pristaniškega admirala se bodo predstavili angleškemu admiralu vsi višji mornarični častniki, generali in poveljniki drugih v Pulju se naha-jajočih posadk. Po obisku pri poveljniku vojne luke se bo podal angleški admiral h gcreritu mestne občine in k vodji puljskega okrajnega glavarstva, da tudi pri teh napravi svoj poset. Ko
se bo angleški admiral vrnil od pose-
tov pri imenovanih, se bo podal poveljnik naše vojne luke podadmiral pl. Chmela? na angleško vojno križarico »Inflexible«, da vrne obisk angleškemu generalu. Pri tem obisku se menjajo običajni pozdravni streli.. Zvečer tega dneva bo dal pristaniški admiral diner v prostorih mornarične častniške kazine na čast angleškim gostom. Po dinerju ples. V nedeljo, dne 10. maja bo dal na čast angleškim gostom poveljnik naše rezervne eskadre diner. Po dinerju izlet na Brionske otoke, katerega spremlja godba naše vojne mornarice. Na Brionih ogled zanimivosti, potem častniška zabava in ples. V ponedeljek, dne 11. maja si bodo angleški gostje ogledali zanimivosti mesta Pulj. Pri tem bo spremljal angleške goste tudi deželni konservator profesor Knirs. Opoldan diner pri pristaniškem admiralu, zvečer pa diner v prostorih častniške mornarične kazine. Istega dne bodo imeli tudi naši mornarični podčastniki na čast angleškim podčastnikom v podčastniškem domu ve-selifni večer. V torek, dne 12. maja, si bodo angleški častniki v spremstvu naših častnikov ogledali naprave naše vojne mornarice v Pulju.
p »Sodalitas« duhovnikov Koper-skega okraja ima sestanek 14. t. m. ob 10. uri dopoldne v Paderni župnije Ker-kavce.
p Kringa v Istri. Te clni smo imeli toliko dežja, da je na celi črti paralizi-ral prejšno sušo. Zdaj smo pa na konju.
—	V prvi četrtini tega leta jih je smrt pokosila 19; od 1. aprila je pa čisto pozabila na Kringo. Junaški Križanci zdravi, kakor ribe v bližnjem morju.
—	Naj žive v milosti božji do volje božje. — Vino ima samo še deset kmetov; vsi drugi so ga že prodali. Letos se obeta obilo grozdja. Ptiči pojo kakor v zemeljskem raju.
p Trojezični napisi v Istri. Postaji Pazin in Sv. Peter v šumi sta dobili poleg nemškega (čisto nepotrebnega) 4n laškega napisa tudi hrvatski. Lahi smatrajo to seveda kot »žalitev« itali-janstva, dasi je ogromna večina prebivalstva hrvatska.
p Ponarejevalci denarja prijeti v Trstu. Policija, ki je te dni tu zasledila nekega Prodana, ki je izdajal ponarejene petkronske komade, je zadevo nadalje preiskavala in prišla do zaključka, da je Prodan redno bival pri svojem svaku Kaucichu v Trstu. Nad-komisar Keršovan je odredil, da so vsled tega a.gentje pridno stražili Kau-cichevo hišo. V torek je vstopil v Kau-cichevo stanovanje tudi neki Joschi. Vsled tega je policija odredila hišno preiskavo v Kaucichevem stanovanju in našla dovolj obtežilnega materiala za ponarejanje petkronskih komadov. Kaucicheva gospa je zraven tega v navzočnosti komisije izročila svoji hčerki nek zavitek, češ da naj ga nese k neki ženski. Policijska komisija je odprla ta, zavitek in našla v njem 10 ponarejenih okronskih novcev. Vsled tega sta bila aretirana Joschi, Kaucicheva žena in neki Sever, ki je tudi obiskal Kauci-chevo stanovanje. Kaucich sam pa je neznano kam izginil.
BODOČI TIROLSKI DEŽELNI ZBOR.
KataštrOfalen poraz svobodomisel-fitva značijo zdaj končane tirolske de-želnozborske volitve. Najmočnejša stranka bo krščanskosocialna, ki ima nad tretjino mandatov. V verskih, političnih in v deželnih vprašanjih bodo postopali skupno s konservativci, ki štejejo zdaj 11 poslancev, medtem ko so jih imeli prej 7. Tri mandate so jim krščanski socialci prostovoljno odstopili. Nemški krščanski socialci in konservativci tvorijo relativno večino, do absolutne jim manjka 7 glasov. Drugo najmočnejšo skupino tvori katoliška italijanska, Ljudska stranka. Katoliške stranke, nemške in laške, štejejo 64 poslancev in tvorijo dvetret.jinsko večino, ker je vseh poslancev 96.
ZAKAJ NASPROTUJEJO NEMCI SPRAVNIM POGAJANJEM V PRACH.
»Narodni Listy« poročajo, da se Nemci protivijo spravni konferenci v Pragi in jo žele na Dunaju, ker nočejo občevati z namestnikom knezom Thu-nom.
IZ POLJSKEGA KOLA.
»Slovo Polskie« poroča, da se bo potegoval za Javorskyjev mandat bivši Rališki namestnik dr. Bobrzynski. Po njegovi izvolitvi namerava Poljsko Kolo predlagati, da postane Bobrzynski finančni, dr. Leo pa minister za Galicijo.
BOLEZEN ŠVEDSKEGA KRALJA.
»Neue Hamburger Zeitung« poroča, da zdravje švedskega kralja ni zadovoljivo, da leži večinoma, v postelji in da slabo izgleda.
Merske novice.
š Cirkovce. V nedeljo clne 10. maja se vrši pri nas shod Jugoslovanske Strokovne Zveze po rani sveti maši v cerkveni hiši. Železničarji, posli, rokodelci in vsa zavedna mladina, vsi na shod! Govornik pride iz Maribora.
š Bizeljsko. Dne 17. maja t. 1. priredi S. K. Z. v gostilni g. Pečnika v Su-šici političen in gospodarski shod takoj po prvi maši. Poročal bode g. drž. in dež. poslanec PiŠek o delovanju v državnem in deželnem zboru in g. Urek
0	zadružnem vndvčenju živine.
š Kapele. Dne 17. maja t. 1. priredi S. K. Z. v gostilni g. Vincenca Zorčič političen in gospodarski shod ob pol 3. popoldne. Poročal bode državni in deželni poslanec g. Pišek o državnem in deželnem zboru in gosp. Urek o zadružnem vnovčenju živine.
š Kapfenberg. Na praznik Vnebo-hoda, dne 21. maja, se vrši shod Jugoslovanske Strokovne Zveze ob 1. uri popoldne pri g. Hamerlu. Delavci, vsi na shod! Govornik pride iz Maribora.
š Ruška Koča in Planinka se otvo-rita 10. majnika. Preskrbljena je dobra topla in mrzla kuhinja ob vsaki uri, ako je potreba, dobro pivo in pristno pohorsko, staro in novo vino. Planinka je dograjena in je namenjena stalnim gostom. Opozarjamo imovitejše Slovence, ki nosijo denar v tuje kraje, da si enkrat ogledajo to planinsko letovišče.
š Drugo slavlje 500Ietnice v Mariboru. Dne 10. maja t. 1., ob pol i. uri Dopoldne ponove vsa mariborska narodna društva slavlje 5001etnice ustoli-Cenja. poroških vojvod na Gosposvet-skem polju. Siavnost se vrši v Narodnem domu. Dolžnost vsakogar je, da se slavnosti udeleži. — Cene sedežem so znižane in veljajo: Fotelji 2 K 50 vin., I. do IV. vrste a 2 K, V. do VII. vrste a
1	K 50 vin, VIII. do SIL vrste a 1 K, galerija 80 vin. Stojišča veljajo v parterju 80 vin., za dijake in vojake i0 vin., na galeriji 40 vin. Predprodaja vstopnic pri trgovcu g. Vil Weixl, Glavni trg št. 22. — Spored je tudi topot mnogovrsten in zelo zanimiv.
š Po bratovem napadu se je sam usmrtil. Iz Ljubnega. poročajo: Včeraj so zdravniki raztelesili ustreljenega, polkovnega zdravnika dr. Menza. Kon-statirali so, da bi en strel oddan nanj od njegovega brata povzročil zdravnikovo delno ohromelost, da pa noben od njegovega brata nanj oddanih strelov ni bil absolutno smrten. Absolutno smrten je bil strel, s katerim si je zdravnik sam prestrelil srce in raztrgal leva pljuča. Včeraj so nadporoč-nika Menza zopet zaslišali, a o vzrokih napada noče še vedno ničesar povedati. Preiskali bodo njegovo duševno stanje.
š Umrl je v Mariboru zdravnik dr. J. M a j c i g e r, star 44 let. Bil je pristaš nemške stranke. — V Studenicah pri Mariboru je umrla gostilničarka Marija K a d r n k a.
š Ženo ubil. 3. t. m. so našli doma na stranišču mrtvo posestnico in trgovko Marijo Skrbinšek v Selah pri Ptuju. Ra.inica je bila zelo udana pijači, vsled česar jo je mož France sovražil. Navedenega dne je bila tudi popolnoma opita ter jo je mož zavlekel na nek kraj, kjer so jo mrtvo našli. Pri raztele-senju so dognali, da je Skrbinšek imela raztrgana jetra ter da je umrla vsled notranje krvavitve. Kot uboja sumljivega so nato zaprli moža pokoj niče, Franca Skrbinšek.
š Policijski stražnik žrtev poklica, iz Celja poročajo: V tukajšnji bolnišnici je umrl na steklini vojniški občinski policaj Ferdinad Pecko. Pred več časom mu je prizadjal stekel pes neznatno rano na kazalcu. Pecko jo je malo ovaževal in ni hotel iti v Pasteurjev zavod na Dunaj. Pred dobrim tednom pa se je pokazala pri njem steklina in mož je v celjski bolnišnici v groznih mukah umrl.
EPIRCI NAPADEJO KORICO. — VE-LESILE POSREDUJEJO.
»Chronos« (Atene) poroča, da se Epirci pripravljajo na napad na Korico in da na celi črti zmagoslavno prodirajo. — Iz Drača se poroča, da je v bojih z Epirci bilo ubitih in ranjenih več nizozemskih orožniških častnikov. — Z boji Epircev se pečajo velesile. Laški ministrski svet je sklenil, da naprosi mednarodno kontrolno komisijo, da posreduje. Velesile se tudi posvetujejo o podelitvi mandata mednarodni komisiji, da posreduje. Mednarodna kontrolna komisija je že zahtevala, da naj se boji prekinejo. — To se mora Grkom pač pustiti, da v svojih zahtevah za nobeno ceno ne odnehajo. Epirci utegnejo tudi ves	narodno avtonomijo.
SRBI VDRLI V ALBANIJO?
»Albanska korespondenca« poroča iz Drača, da so srbski vojaki s topovi severnozahodno od Debra prekoračili albansko mejo, zasedli in utrdili vrhove.
Po svelo.
Demonstracije v Pragi. Trgovski akademiki v Pragi so 7. t. m. nadaljevali demonstracije proti profesorju dr. Siebenscheinu, ki ga dolže, da je zakrivil samoumor akademika Hajeka. Siebenschein ne predava.
Rothschild postane ogrski groi? »Reichsposti« poročajo iz Budimpešte, da si hoče Tizsa zagotoviti potrebna sredstva za prihodnje volitve ter bo zato Rotlischildu preskrbel podelitev ogrskega grofovstva. Rothschild bo za to plačal v Tizsovo volilno blagajno več milijonov kron. Ministrski svet je Tizsovemu načrtu baje že pritrdil in gre sedaj le še za to, da dobi vladarjevo dovoljenje.
Pegoud v Dalmistrovem aeroplanu. Dne 6. t. m. se je Pegoud v Milanu dvignil v zrak na aeroplanu, ki ga je bil prodal Daimistru in o katerem je Dalmistro trdil, da. ga je Pegoud po prodaji skrito in namenoma pokvaril, zato, da bi bil Dalmistro ponesrečil. Pegoud je izvršil dvanajst znanih svojih drznih poletov brez najmanjšo ovire ali ne zgtjde. Občinstvo mu je priredilo navdušene ovacije.
rolitična stavka v Peterburgu. 6. t. mes. zvečer se je pričela v Peterburgu stavka, da pokažejo simpatije iz dume izključenim socialnodemokratičnim poslancem. Dne 7. t. m. zjutraj je stavkalo v 70 podjetjih do 50.000 delavcev.
Rodbinska tragedija. Iz strahu, da se mu ne zblede, je 451etni inženir Grosskortenhaus v Willmersdorfu zastrupil svojo 20letno hčerko in kletnega sinčka. S c-iankalijem. Ko sta umrla, ju je položil na posteljo, šel kupit cvetlice, okrasil ž njimi mrliča, nato pa sam spil ciankali in umrl. Grosskortenhaus je bil finančno dobro situiran, pred pol leta mu je, umrla* žena in od takrat naprej je kazal znake duševne depresije.
V konkurzu Wertheim v Berolinu se je dognalo, da. znašajo aktiva 1,592.889 mark, pasiva pa 23,419.420 mark.
Zadnje vesli.
CESARJEVA BOLEZEN.
Dunaj. O cesarjevem zdravstvenem stanju poročajo oficielno, da je cesar noč dobro prestal. Bronhialni pojavi so manjši kot včeraj. Splošno zdravstveno stanje je prav dobro.
IZ DELEGACIJ.
Budimpešta. V odseku za zunanje zadeve je govoril danes Kadlčak. Ostro je nastopil proti gibanju »Los von Rom« in se izjavljal za trozvezo. Nato je govoril Grabmayer. Vojni odsek avstrijske delegacije jo nadaljeval debato. V vojnem odseku ogrske delegacije je dal vojni minister nekaj zaupnih pojasnil posebno o goriških utrdbah in o zahtevah po utrdbah na južno vzhodnih mejah. Vojni minister je dejal, da vojna uprava pazljivo gleda na to, da bodo vse meje dobro utrjene. Minister se je nato toplo zavzemal za materi-jelno zboljšanje častnikom in častniškim uradnikom, češ, da se jim materi-jelni položaj mora zboljšati, ako se hoče, da se odpravi sedanje pomanjkanje častnikov v armadi, posebno v nižjih kategorijah.
POGAJANJA MINISTRSKEGA PREDSEDNIKA.
Budimpešta. Avstrijski ministrski predsednik se jo danes tu pogajal z vodilnimi češkimi in nemškimi osebami o zadevi Češkonemških spravnih pogajanj. Čehi pravijo, da bi bilo najbolje, da se pogajanja po končanih delegacijah nadaljujejo v Pragi.
ZOPET NEMIRI V SPLITU.
Split. Pri včerajšnji procesiji cerkvenega patrona občina ni hotela sodelovati, ker se je udeležila tudi laška godba, ker tudi občinski policisti niso hoteli prisostvovati, je korakalo ob procesiji orožništvo. Omladina je priredila proti procesiji demonstracijo. Prišla je stotnija vojakov, da se je red napravil. Več oseb je bilo aretiranih.
II. RAZREDNA LOTERIJA.
Dunaj. Dobitki II. avstrijske razredne loterije bodo za 582.000 K manjši kot prve razredne loterije. Igralni kapital II. razredno loterije bo znašal 30 milijonov 400.000 K, dobitkov 22 milijonov 268.000 K.
KOŠUTOVA BOLEZEN.
Budimpešta. Bolezen Košut ova je neizpremenjena. Boje sc, da se pojavi pri bolniku tudi pljučnica.
BARON ERNST WALLBURG DELO« ŽIRAN.
Budimpešta. Baron Ernst Wall' burg je bil tu s svojimi šestimi otroki deložiran. I-Iišno opravo so mu postavili na dvorišče. Podžupan mu je dal 30 K, da si je mogel najeti kabinet.
NOV STRAH.
Dunaj. »Südslavischc Korrespondenz« poroča, da hoče Grčija odstopiti Rusiji pristanišče Daphne na atoškem polotoku, s čemur bi Rusija in Grčija skupno ogrožali Dardanele in celo Egej-sko morje.
EPIRSKO VPRAŠANJE.
Drač. Vladi došle brzojavke trdijo, da so se bili včeraj srditi boji vzhodno od Korice med Albanci in vstaši, v katerih vrstah je bilo videti številne grške vojake. Albanci prodirajo naprej. Sovražnik ima znatne izgube. Mnogo oblek grških vojakov, grške častniške sablje so Albanci prinesli v Korico.
Atene. Mednarodna komisija je od« šla v Santi Quaranta, da se pogaja z vodjem vstašev Zograiom glede narodnih koncesij, ki jih je pripravljena Epirctm priznati. Zografos je pa za ta čas ukazal ustaviti sovražnosti. Albanci so bili povsod popolnoma tepeni. Izkazalo se je, da sedanje albansko orožništvo ne zadostuje in tudi ni svoji nalogi kos; vrhtega ne dobiva plače, ker manjka Albaniji finančnih sredstev.
ČRNOGORSKI KRALJ V PETER-BURGU.
Peterburg. Črnogorski kralj v kratkem obišče ruski dvor.
OBOROŽEVANJE ULSTRČANOV.
London. V irskem mestecu Moville so si nacionalisti prisvojili 20.000 pušk, ki so bile utihotapljene za Ulstrčane.
ODSTOP RUSKEGA MINISTRSKEGA PREDSEDNIKA.
Pariz. Listi poročajo, da ruski ministrski predsednik Goremkin v kratkem odstopi.
ZAROKA ŠPANSKEGA INFANTA.
Madrid. Princ Ferdinand Bavarski, španski infant, se je zaročil z dvorno damo kraljice vdove Lujize de Silvas.
STAVKA NA BEROLINSKI TRGOVSKI ŠOLI.
Berolin. Stavka na berolinski trgov ski šoli traja dalje.
ROP V ŽELEZNIŠKEM VLAKU.
Krakov. Veleposestnica Jožefina Leckmar se je peljala z vlakom iz Novega Sandeca v Krakov ter je med vožnjo vstopil v njen voz tudi mlad eleganten zakonski par. Med vožnjo je ponudila mlada ženska, med pogovorom veleposestnici bonbone. Ko jih je nekaj zaužila, je zelo trdno zaspala. Med vožnjo jo je skušal zbuditi železniški sprevodnik, kar se mu je pa le po dolgem času posrečilo. Dognali so, da je tuji zakonski par dal veleposestnici v bonbonih uspavalno sredstvo ter ji potem uropal 1500 K denarja ter razne dragocenosti. O elegantnih zločincih ni sledu.
LjdDijaosiie novice.
lj Društvo vpokojenih učiteljev in učiteljic na Kranjskem je imelo včeraj popoldne v restavraciji pri Perlesu svoj redni letni občni zbor. Predsednik gospod Engelman, ki je uvodoma kon-štatiral sklepčnost občnega zbora in pozdravil navzoče zborovalce, je v kratkih besedah očrtal namen in delo društva. Tajnik gospod Božja je poročal podrobno o delovanju odbora., ki se je vedno zavzemal za koristi učiteljskih vpokojencev na Kranjskem. Odbor je imel v preteklem poslovnem letu 4 seje. Gospod Puncah je nato poročal o prošnji, ki jo je meseca januarja poslalo društvo na deželni zbor in v kateri se prosi, naj se vpokojenemu uči-teljstvu dovoli stanarina in 25 odstotna draginjska. doklada, izvzemši one, ki jo že uživajo. Kot znano, je deželni zbor sklenil, naj deželni odbor prouči to zadevo in poroča v prihodnjem zasedanju. Posredovanje društvenega odbora v tem oziru se je soglasno odobrilo. Gospod Gašperlin je ob tej priliki poudarjal, da je ugodna rešitev prošnjo tembolj umestna, ker so mnogi vpoko-jeni učitelji poleg dela v šoli storili svoječasilo toliko na polju sadjerej-stva in vinorejstva, da uživa že sedaj dežela obilne sadove. Blagajnik gospod Puncah je nato poročal, da je imelo društvo io rednih in 1 podpornega člana. V preteklem letu jih jc nanovo pri-stopilo 7. Dohodkov je bilo 129 K 23 v, stroškov 21 Iv 6 vin. in je bilo prebitka 108 K 17 vin. Na predlog računskih pregledovalcev se jo izrekel blagajniku absolutorij in zahvala. Soglasno se je nanovo izvolil dosedanji odbor. Pri slučajnostih se je izrekla želja, da bi društvo posredovalo, da bi vpokojeni uči-
telji dobivali plačo po poštni hranilnici. V tej zadevi je društveni odbor že storil potrebne korake in obstoji upanje, da se bo tej želji ugodilo. Na predlog gospoda Skrbinctt je izrekel občni zbor zahvalo odboru z;i njegovo poslovanje. Nato predsednik gospod Engel-nian zaključi zborovanje.
Bivši magistratni uradnik Oroslav Verfcič obsojen v 3mesečno ječo. Danes dopoldne .se je moral zagovarjati pred deželnim sodiščem znani liberalni agitator, bivši magistralni pomožni uradnik Oroslav Verčič zaradi hudodelstva nezvestobe. Verčič. je namreč v 1. H)lo. iziirjal od posetnika Janez Suhadolca v Brezjah 200 K s 30 K obrestmi, ki jih je bil dolžan zasebniku Janezu Muhi v Dravljali, ter ta denar obdržal zase in ga porabil zase. Verčič se je zagovarjal, da je denar zato obdržal zase, ker ni dobil pogojene provizije za posredovanje pri prodaji nekega posestva l. 1912. v Brezjah, ki je bil last delavke tob. tovarne Ane .Tare, ki je sorodnica Mu-lie.Posestvo se je prodalo za 14.500 Iv, kot trdi Verčič, in bi moral dobiti 2% provizijo, t. j. 290 K. Dobil pa je samo ¡30 K. vsled česar so jo smatral za upravičenega, da je obdržal Suhadolčevib 230 K zase. — Priča Janez Suliadolec k Brezja pri Dobrovi, je izpovedal, da je bil Muhi dolžan 200 K. Za 1o vsoto in za 30 K obresti ga je tirjal Verčič kot pooblaščenec Muhe in je zahtevaui znesek 230 K tudi poslal aprila 1913. Verčiču. — Priča Marija Cernivc, lesarjeva žena, ki ji je Muha stric in Ana jarc sestra, je izpovedala, da je naprosila VerčiCa, naj piše Suliadolcu. Pozneje .je Verčiča vprašala, če je dobil denar, kar pa jo zanikal. Vsled tega je šla na pošto in je dognala, da je Verčič prejel denar od Suhadolca. Nikakor ni res. da bi Verčič dobil pri omenjeni prodaji posestva Ane Jarc samo 60 K. Sama mu je dala takrat 40 K, njena sestra Ana Jarc pa. 60 K, tako da jc dobil za svoje posredovanje 100 K. O kaki 2% proviziji pa ni bilo nikdar govorjeno. -- Priča Ana Jarc, delavka tobačne tovarne, je izpovedala, da je prodala svoje posestvo v Brezjah za 13.000 K in ne z-t 14.500 K, kot trdi Verčič, ki je dobil takrat za posredovanje 100 K. -- Priča Ivan Črnivec jo. potrdil izpovedbo svoje svakinje Ane Jarc. -- Z ozirom na trditev Vcrčičevo, da. je posestvo takrat. prodalo za '14.500 K, od česar znaša 29',' provizija ravno 290 K, jc sodišče konstatiralo na podlagi aktov iz zemlje-knjižnega katastra, da je bilo posestvo prodano za 13.000 K in so. je takrat celo verčič sam podpisal kot priča. — Po govoru državnega pravilnika jc zastopnik zasebne udeleženke M. Črnivec dr, Novak povdarjal, da bi Verčič kot bivši odv. uradnik prav gotovo že svoječasno iztirjal provizijo, ako bi bila dogovorjena. Zalo nikakor ni bil upravičen pridržali si znesek 230 K, ki mu ga je poslal Suhadolc kot povračilo dolga Muhi. Sicer pa je Verčičeva krivda dokazana že s tem. da je napram Frančiški Črnivec tajil, da jc prejel, denar in se je morala Če.rnivec prepričati na pošti o resnici. Ako bi bil upravičen do kake provizije bi mu ne bilo treba tajiti,ji a je denar prejel. — Zagovornik Verčičev ,3 bil dr. Kokalj. — Senat je razsodil, da je Verčič kriv hudodelstva nezvestobe po § S3. k. z., ker si je prilastil zaupani mu znesek 230 K, ter ga obsodil na tri mesece težko ječe, poostrene s postom ir« t rdim ležiščem vsakih 14 dni.
lj Na Rožniku bo prisostvovalo v nedeljo 10. t. m. osobjo Samassovc tovarne ob 8. uri zjutraj sv. maši.
lj Smrt znanega ljubljanskega po-sirešSka. Včeraj ob 9. uri zvečer je. umrl znani postrešček in pek Franc Knez v 67. letu svoje tsarosti, 37 let je nosil pri procesijah bandero v stolni cerkvi in ravno toliko časa pekel in prodajal preste. Pogreb bo jutri, v soboto, ob pol 3. uri popoldne h Sv. Petra cesie št. 15. Naj v miru počiva!
lj Društvo jugoslovanskih uradnikov denarnih zavodov opozarja tem potom še enkrat svoje člane in prijatelje društva, da se vrši izlet, v Krško v nedeljo, dne 10. t. m. Odhod iz Ljubljane ob 7. uri 40 min. z južnega kolodvora. Prijave je priglasiti do jutri društvenemu tajniku gosp. Al. Lončku, Jadranska banka. Tovariši! Udeležimo se mnogobrojno izleta ter sestun-ka z brati in kolegi Hrvati in Srbi!
lj Umrli so v Ljubljani: K. Solilo-ban, vdova rudniškega ravnatelja, 87 let. — Luka Bašelj, hlapec, 65 let. — Valerija Marija Selan, rejenka, 1 mesec.
lj Pozor na tatove nabiralnikov. Predrzen tat je prevčorajšnjim ukradel z mizo nabiralnik »Slovenske Stražo« v gostilni »Pri koloyratarju«, Pred škofijo 14. Nabranih je bilo kakih 6 kron. — Ravno tisto popoldne je uajbržc ravno tisti tat pobasal s police »Pri belem volku« nabiralnik družbe sv. Cirila in Metoda, kjer pa jc slabo opravil. V nabiralniku je bilo namreč samo 13 h, ker so ga bili na prejšnji večer izpraznili.
I j V Ameriko s tujimi listinami sta jo hotela popihati 2.11 etni Štefan Fer-kula in Janko Grgorič, oba iz karlov-skega okraja ua Hrvaškem. Na ljubljanskem glavnem kolodvoru ju je pa dosegla roka pravice ter bodeta morala nazaj domov.
lj S ceste. Danes dopoldne je po i-e-sli ob Vodnikovem trgu lOIetni Ivan Kavčič s kolesom tako neprevidno vozil, da je zadel in podrl OOletnega posestnika Frana Dolničarja, ki jc padel poleg proge električne železnice in bi pa bil baš dospevši električni voz skoraj povozil, ako bi ne bil voznik voza naglo ustavil.
Sieckennferd-Hlijiso mlečno mMo
Bergmann & Co., Teštn ob Lalu
je blejkoprej neobhodno potrebno za racijonalro negovanje kožo in lepote. Vsaki <1an pobvalnice.
Pobi so povsod á 80 vili.	744
železnato Jima-Tmo
Higienična razstava na Dunaju 19C6:
Državno odlikovanje in častni diplom k zlati kolajni.
Povzroča«slast do jedi, okrepča živce, zboljša kri In je re-konvalescentom iti malo-krvnim zelo priporočeno od zdravniških avtoritet.
Večkrat odlikovana.
Rad 3000 zdravniški!) spričeval.
o. in lir. dvorni doHavitel)
TBST-Earkovlje. == BBHgSl^HBUgHEHSBBHgBBHBSHSIS
Tržne cene.
Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta, 8. maja 1914.
PSenica za maj 1914 .....	13-49
Pšenica za oktober 1914 . . .	12'30
Rž za oktober...........9'90
Oves za oktober .......	832
Koruza za maj 1914.....7 36
Koruza za julij 1914.....7'49
i ZA-NOTRANJE ■ IN• KIRURGICNE ■ BOLEZNI. J • PORODNIŠNICA.
1LJUBLJANA • KOMENSKEGA-ULICA' A \
' SEF-ZDRAVMK:PRIWÍ!IJ-DrFR.DERGANC
v Št. Vidu pri Mislinjab (Štajersko) je bil edino in samo po uporabi tinkture za želodec lekarnarja Piccoli-ja v Ljubljani,
Dunajska cesta, rešen želodčne bolezni, vsled katere jc trpel že
■ »»■■■■■ranim
Kuhaj s pametjo. To je najnovejše načelo moderne žene. „Stari tajni recepti" so se preživeli. Danes velja spremenjenim gospodarskim razmeram primerno dobro in okusno kuhati. Zato vporabljajo praktične, moderne gospodinje dr. Oetker-jev pecilni prašek. Ta jim prihrani čas, delo in denar. S tem se jim dobro posrečijo vse vrste peciva. Pametna glava je najlepši in najboljši simbol tega nepogrešljivega pripomočka pri kuhi. Kliče nam ..Kuhaj s pametjo!"
Svarilo.
Javljamo tem potom, da gosp. Drago Besov Ki opravičen sklepati za naš zavod zavarovanj ali sprejemati premijskib plačil.
Nasprotno je pa gosp. Edvard šimnic prejkoslej naš zastopnik in uživa naše popolno zaupanje.	1575
Prva zavarovalnica za vojaško službo, podružnica Gradec.
Petrove kapljice
Preizkuse» i« tovrsten lok proti akutnim tu kroničnim boleznim že-lodoa, črav. Jeter, leflvio iu. obleti,
Petrova kapljic« so sestavljeno is zeliščnih «okov, ki blagodejno učinkujejo na prebavo. Pomagajo vsakomur proti slabi prebavi, slabostim, kroničnemu kataru želodca in črav. Poroiruje živee in kropi cel organizem. — Petrove ka-pljioe so zakonito zavarovane in se razpošiljajo sirom sveta.	tSSl
Steklenioa velja 50 vin., 13 steklenlo K 5--, 24 »tekleulo K »O-—,
Dobiva se v lekarni „prt Sv. Petro"
FR. $ULLER, Zagreb, Vfaška ulica 91.
f Znak SV-Petra kakor tuftl v veeb oetaltb lekarnah.
Učenec
v trgovino z mešanim blagom se sprejme. Priučil bi se tudi uoinšfiiue. Vsa oskrba v hiši. — Pojasnila daje Kari Descbmann, Železna Kapla, Koroško.	1578
Stanovanj^
obstoječe iz petih sob s prltiklino se odda s prvim avgustom v hiši št. 6 na Ksslievi cesti. PppraSati je Hesljeva cesta št. 30 v pritličju.	1538
Pošteno dekle išče službe kot
v steklenicah iz meščanske pivovarne v Plznu
priporoča	1561
HNT. STH.CUL, LJUBLJANA.
pri kakein gosp. duhovniku ali h kaki pošteni krščanski družini, event. tudi kot. služkinja h ku-harlci. Naslov (tove uprava „Slovenca" pod štev, 1534, (Znamka za odgovor!)
100 kg
katera se tudi za pisarno porabi se odda s 1. av- i gustom na Kongresnem trgu št. 5. — Poizve se j v pritličju 1. vrata.	1577 1
na teden potrebuje
1567
vasiJalenisko.
F5INK© BAPIÖRA
TRGOVSKI POTNIK
fAALČI BAPitíRA ROJ. FÖNW
POROČCNA.
1562
Podjetje za izdelovanje cementne strešne opeke in drugih cementnin
opremljeno z vsemi potrebnimi stroji, se pod zelo ugodnimi pogoji
takoj odda v najem ali proda.
Delavnica z zalogo se nahaja v najbližji okolici Ljubljane tik ob glavni ccsti. Podjetje je prav dobro vpeljano in nudi strokovnjakom lepe dohodke. Istotam se odda v najem prostoren hlev za 8 glav živine. Naslov pove upravništvo Slovenca pod št. 1352.
3ladl družinskih razmec prodam	1547
žaao in mlin in benein-raotor
Yse v najboljšem stanju, ker je le malo za12konjskihsil rabljeno, g;ranjo £enarčič, j\[ovavas pri Rakeku.
V zavodih za pljučna zdravljenja.
m
mM
Med temi vDavosu,Arosi,Meranu,ArUu i i.cl
je
kof dobro obneslo sredsfvo v síalni rabi SlRDLlN "Roche" j olajša iu odstranjuje obolelosff sopil v primerom« t kratkem času.
SIROLIN "Roche"
5e jako slasfen.iek prouaročuloč in učinkuje zelo ugodno na «plosinJ počufek.
7x.v!rr>l zavoj d K. se dobi v vseh lekarnah.


Izdaja konzorcij »Slovenca«.
Tisk: »Katoliške Tiskarne«.
Odgovorni urednik: Jožei Gostinčar, državni poslanec.