89. številka. Ljubljana, soboto 19. aprila. VI. leto, 1873. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan, izvzomsi ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po pošti prejeman, za avstro-ogerske dežele za celo leto 16 goid., za pol let.; 8 gold., za četrt leta 4 gold. — Za LJubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gold., za četrt leta. 3 gold. 30 kr.. za en meaoc I gold. 10 kr. Za pošiljanje na doin se računa 10 kraje, za mesec, 30 kr. za čotrt leta. — 2a tuje dežele za celo leto 20 gold., za pol leta 10 gold. — Za gospode učitelje na ljudskih Šolah in za dijake veljA znižana eena in sicer: Za Ljubljano za čotrt luta 2 gold. 50 kr., po pošti prejeman za ćetrt leta 3 gold. — Za oznanila so plačuje od četiri-stopne petit-vrsto 6 kr. če so oznanilo enkrat tiska, 5 kr. $e so dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat se plača štempelj za 30 kr. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo jo v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši „Hotel Evropa". Opra v niš t v o, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacijo, oznanila t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiši. V I julftlja ni. 18. aprila. Na oglih ljubljanskega mesta je nabita nemška ,,kundmachung" mestnega župana Dcschman-a, da leži na magistratu imenik porotnikov za tekoče leto. Do 26. t. m. je čas reklamacije, bodi si da jc med porotniki vpisan, kdor nema potrebnih lastno-stij, bodi si da nij vpisan, kdor ima po postavi vse lastnosti porotnik biti. Mi opozo-rujemo narodne volilce, naj si ogledajo imenik in se prepričajo, ali so vpisani ali ne. Skušnje prejšnjih let nas uče, da ima komisija, katera sestavi imenik porotnikov, svoja vodila, po kojih odločuje sposobnost za po rotništvo. Prva in najpotrebnejša lastnost se jej zdi ustavoverstvo in nemškutarstvo. Narodnih volilcev pa, ako so tudi popolnem sposobni, kolikor le more prezira. Zato je treba, da vsak sam brani svojo pravico in jo rcklamuje, ako se ne najde vpisanega v imeniku. Porotne sodnije, pravično sestavljene, mogo biti pri nas steber tiskovne svobode. In kaj nam v narodnem napredovanji more tiskovna svoboda koristiti, kaj nam nasproti more zatiranje narodne žurnalistike Škoditi — o tem nij treba izobraženim narodnjakom obširnejšega razlaganja. Za to ne govorimo samo za svojo korist, nego za narodno, ako pozivljemo neodvisne, za porotnike sposobne narodnjake, naj store v tem kar morejo po postavi. Oglas je zopet samo v nemškem jeziku razglašen. Zoper to neprestano teptanje narodnih naših pravic od strani mestnega magistrata moramo slovesno protestovati. Ako so naši goldinarji dobri, da jih plačamo v mestno kaso, naj se tudi naš slovenski jezik gospodom na magistratu priljubi. Morebiti pa misli gospod Deschman, da porotniki smejo biti samo Nemci in nemšku-tarji? — _ Politični razgled. V LJubljani 18. aprila. Skupna »nini*iv*;\-k/ bode — če se sme dunajskemu „Osten-u" in „Wiener Tagblattu" verovati za direktni državni zbor kandidiral v dunajskem volilnem okraju Wieden. Znano je, da je dr. Fischhof eden izmed malega števila politično pravičnih in poštenih Nemcev. Da bi se torej le uresničila ta novica! ViiiiiiJ«' države. Na FftittcoAkt'iii obračajo dopolnilne volitve za narodno skupščino vso pozornost nase. Posebno važna bo volitev v Parizu, ker bo izid njen merilo javnega mnenja na Francoskem. Republikanci so tu postavili kandidata lijouskega župana Barodeta, kot odločno demonstracijo proti sedanji vladi, ki je pomagala v narodni skupščini monarhistom mesto Lyon terorizirati. Rarodet je kandidaturo tudi sprejel. Izdal je že svojim volil ceni razglas, v katerem bo Parižanom zahvaljuje za simpatije, ki jih goje za sestersko mesto, katero hočejo monarhisti kaznovati zarad republikanskega mišljenja s tem, da mu nalože smrtno molčanje, ter popolnem akceptira program republikancev: razid sedanje narodne skupščine in splošno pomiloščenje. A v Parizu kandidira tudi minister Reniusat, ki je že tudi izdal volilni razglas, v katerem razvija svoj program: postavno, zmerno svobodo , utrjenje republike in nedotakljivost Na črni zemlji. Izvirno - slovenska novela. (Spisal J. S kale c.) (Dalje.) XI. Obrobno se zopet na „črno zemljo", k borni bajti Matevževi. Odkar je Matevž prodal svoje zemljišče, postal je še bolj čniercn in osoren. 8e tisti teden je prišel pisač iz mesta, ki je napravil pogodbo in Matevžu naštel ostalib sto tolarjev. Opominjal ga jc, da mora v štimajstih dneh zapustiti kočo. Mož prikima. Pisar poroča Mcnderju, da je vse opravil in ta v svesti si, da je Matevž v izgovorjenem času odšel, se nij vcS' brigal za celo stvar. Matevž ius nuzuanja svoji hčeri, da je kočo prodal iu da gresta zopet na Dolenjsko. Jerica je poslušala in ni besedice nij zinila. Sama si je želela priti daleč od tod. Matevž se je podal na dolenjsko stran, iskat posestva, da bi ga kupil, pa nij mogel nobenega pripravnega najti. .Ko se vrne, pove hčeri, da ostaneta tukaj, dokler ne najde druge strehe. — Vrag naj vzame mene, ki sem tako neumen, in nemško gospodo ; godrnja mož jezen, še izpod borne strehe nas preganjajo. Ce mu nij prav, pa mu vržem nazaj njegov denar. Matevža nij veselilo delati, vsak dan je sedeval v krčmi in pil, da bi si jezo hladil, jezo na gospodo in sam na sebe. Jerica pa je bila sama v koči, le Antonov pes je nij bil zapustil. Uboga deklica jc obledela iu ovenela, kakor cvetje po slani. Minolo je več tednov enako tibib in žalostnih. In zopet jc prišla sobota. Stari Matevž je proti svoji navadi posedal doma v hiši; vedno pohajkanjc po krčmi nm jc pusto postajalo. Tudi je naposled opazil, da njegova hčer nij tako vesela iu brhka, kakor nekdaj ; če prav tega nij kazal mož, mu je vendar vsaj nekoliko bila pri srci njegova hči. Solnce posije skozi okno. Matevž gleda zamišljen svojo hčer, katera je bleda ko smrt njemu nasproti sedela in šivala. Naposled jo nagovori: — Mar si bolna, ali nečeš odtod? Jerica začudena pogleda; nikoli nij bila navada očetova z njo pogovarjati se o drugem, kakor o delu. Dobro jej je dejalo, da je vsaj en človek na svetu, kateri ima sočutje do nje. — Pa res, Jerica, tako bleda si; kaj pa ti je V Ko sliši tak glas očetov, deklica teško zdiline in debele solze jej kapajo iz oči. Matevž se prestraši, vstane in stopi k plakajoči deklici. — Govori! reče meliko; povej, kaj se ti je zgodilo V — Nič, oče, nič! splošnjega volilnega prava. Dalje opominja Remnsat Parižane, da je rojen Parižan, ter nij bil nikoli % onimi , ki hočejo to mesto terorizirati. O razidu narodne skupščine razglas molči. Nekateri zmerni republikanci so sprejeli Remusatovo kandidaturo, vsi drugi pa so za Barodeta , ki bode najbržeje tudi zmagal. Vlada je sedaj vsled očitanja republikancev razpisala na 11. dan maja tudi volitve v štirih ostalih okrajih Loke- et Cher, Charcutc Iufčrieure, Ilante Vicnnc in Rodan. V poslednjem okraji (Lijonu) sto izprazneni dve mesti, za katere monarhisti pač ne bodo stavili kandidatov. Na Špattjsteem napreduje vladna vojska. General Gabrinetv je v Puvcerdo pripeljal iz Gerone 1000 vojakov in štiri kanone, da to mesto še bolje zavaruje proti Karlistora, ko bi se utegnili vrniti. Navdušeno je bil sprejet od stanovalcev, ki so z svojim junaštvom Karliste odgnali. Na poti je Gabrinetv razkropil dve teti Karlistov, ter jih mnogo ujel. Karlisti so si zarad tega tako prizadevali Puvcerdo vzeti, ker je to mesto zelo važno v strategičnem oziru. Ako bi bili mesto dobili, potem bi bili imeli tu orožnico in prosto pot na Francosko. Pa tndi v severnih krajih je general Nauvilos otepel Karliste pod Lizaragom,^ ter jih razkropil. — Manj srečna pa je Spanjska drugod. Iz Porto-Rike se namreč poroča, da se je ondi začela ustaja, katere namcu je ustanovljenje samostalne republike. A-1 „Keichsanzeiger" opominja druge nemške liste, da so prinesli napačna poročila o poslednjem shodu nemških pravosodnih ministrov, ter pravi, da so ministri družili vlad z veliko pripravnostjo sprejeli nasvete prnske vlade, kar bode temelj prihodnjemu porazumljenju. A vsi neodvisni listi z nevoljo odbijajo to jerobstvo, katero hoče imeti nad njimi vladni list. nSpen. Ztg." celo terja, da naj državni zbor zahteva v tej zadevi od vlade pojasnilo. — Bavarska vlada je baje poskrbela za to, da se v prihodnje bavarski uradniki in občinski zastopniki ne bodo preveč poklanjali, kadar pride nemški cesarjevič bavarsko armado ogledovat, kakor se je to zgodilo lani. — Stras-burški mestni so vet je protestiral proti odstavljen) i župana Lautha, kakor tudi proti temu, da je vladni zastopnik Ernsthausen izročil oskrbništvo mestnih zadev policijskemu komisarju Bucku. Osemindvajset mestnih odbornikov je izreklo, da ne sprejmejo predsednika, ki nij ud mestnega odbora. Vladni komisar je nato mestni odbor za dva meseca suspendiral. Vprašal je bil poprej nekatere odbornike, če bi ne sprejeli županstva, a nihče nij hotel tega storiti. Vsi strasburški — Nič? zakaj tedaj jokaš? zakaj se mi hočeš zatajiti? — Oh, oče! ihti Jerica in ne ve, kaj bi odgovorila. Jej nij sveta dolžnost, da svojemu očetu resnico pove? Matevž še zmirom stoji pred svojo nesrečno hčerjo. Ona se ohrabri, nagne glavo in tiho začne: — Saj veste, oče; mladi mestni gospod... Matevž debelo gleda in požira vsako besedo. — Bil je sin starega gospoda, kateremu ste Vi to bajto prodali. — Sin? kliče začuden Matevž. In mladi gospod, kaj je z njim? — Oh, oh! stoka ubogo dekle; tako sladko je govoril; obetal mi je . .. Jerica zopet omolkne. Matevžu se naenkrat zasveti po glavi. Ko blisk temno noč, prešine ga grozna misel. Trdno prime Jerico za ramo : — In ti nesrečna! verjela si mu? Jerica sklone roki in molči. — Vse vem, zakriči zdaj Matevž. S listi ostro grajajo to najnovejšo prusko silovitost. V š,nri il.t se je zgodila velika nesreča. Vlada zedinjenih držav se je pogajala z m:idnškimi Indijani, b katerimi ima že nekaj časa vojsko. A poslednji so izdajalsko napali poslance. General Canby in vladni komisar Thomas sta bila umorjena, komisar Mcncham pa nevarno ranjen. Indijani so potem napali Amerikance pod generalom Masonom v njihovem taboru. Predsednik Grant je vsled tega Shcrmanu ukazal, da naj skrbi, da bodo Madoc-Indijani za njihov zločin po zasluženji kaznovani. General Gilhclm je prevzel sedaj zapovedništvo proti njim, da se popolnem iztrebijo. Sploh je poslednji čas v Ameriki zelo nemirno. Razen usta j na Kubi in Porto-Riki je bila unidau revolucija v Panami, upor na otoku St. Do-mingo, v St. Salvadoru pa potres, pri katerem je do 800 ljudi konec vzelo. Dopisi. Iz friiovMko >.u i>i» ii i )«* na Notranjskem 16. aprila, flzv. dopis.] Čitali smo v Vašem cenjenem listu več o naših slavnih županih in upamo, da s časom še napake njihovega županovanja beli dan zagledajo , ker javna očitovanja so jako koristna in sposobna, stvari na boljšo stran obrniti. Pri javnosti nij gledati na to, krivce preobrniti, ker to je teško, posebno pri naših županih, koji so trde kože" in imajo „vsak svojo glavo." — Gledati je samo na to, da volilci dobe pravi obris njihovega paševanja in si v prihodnje vedo pomagati. Bodoč da ste že nekoliko nedostojnosti glede gospodarstva objavili, mislim da ne bo odveč, ako tudi v njihove pisarne pogledamo. Sem tako srečen, da spadam pod oblast g. Antona Sabca, župana v Trnovem in po opravilih sem večkrat prišel v njegovo pisarno. Zato tudi vem nekoliko povedati o njem in njegovem uradovanji, ter prepuščam „veternico" Jellouscheg-a in „izdajico" Fi-8cher-ja njujnim občanom. Našega župana karakteriziram, ako pravim: „srednji pot, najboljši pot." Tega se on drži in zato je včasih Šabec drugikrat zopet Schabetz. Sam pravi, da je narodnjak in v istini tudi čita „Novice", pri volitvah ne glasuje proti narodnim poslancem, pri svojem uradovanji se poslužuje nekaterih slovenskih tiskovin itd. Mi ga pa drugače pestjo si udari po Čelu: Stari slepec, da tega nijsem videl poprej! Ko besen skoči k postelji, zgrabi v slami skrito mošnjo z denarji in jo vrže z grozno kletvo sredi izbe. Potem si ruje sive lasi in divja sem ter tje po izbi. — In s tem se je mislil odkupiti? Fan-talin se je nasitil. Mar sem Judež, da prodam svojo hčer? Pa čakaj, ti mestna nesnaga! zdrobil te bodem, zadavil! Škripa z zobmi in gleda divje okolo sebe. Jerica se je vsa preplašena umaknila v kot. Matevž pristopi in mirnejše reče: — No boj se, hčer! kriva nijsi ti, kriv sem samo jaz in ona mestna druhal. Pa pokazal jej bodem; še jutri grem nad starega vraga in mu vržem v obraz ves ta prokleti denar. Matevž vso to noč nij zatisnil oči, večkrat je vstajal in hodil po izbi. Tudi Jerica je bedela in močila s svojimi solzami borno vzglavje. (Daljo prih.) sodimo. On nij „veternica," kakor njegov kolega Jellouscheg, on je sam narodni mlačnež, ne kuhan ne pečen; tudi nij „izdajica", kakor kolega Fischer, kajti on sicer nij peticije podpisal, pa postonjskemu paši tudi nobenega izdal nij. Samo to omenivsi v karakteriziranje, poglejmo v njegovo pisarno. Tu nahajamo najlepši nered. Vse je tako uredjeno, kakor da bi burjo spuščal v sobo. Na mizi vidimo slovenske ..Povabila," ,,Domovinske liste" itd. poleg njih pa trikrat toliko nemških zapisnikov, nemških dopisov okrajne paše in odgovorov našega župana v istem jeziku. Dokler je v županijski pisarni gospodoval ranjci penzijonist P. Dejak , kateri je fungiral za tajnika, nij se bilo temu čuditi, kajti on je bil birokrat starega kopita; — a zdaj? Nij nič bolje. Namesto da bi v našej županijskej pisarni bil uradni jezik izključi j ivo in samo slovenski, predvlada nemški; nas župan sprejema nemške dopise in ukaze okrajnega paše in odgovarja na nje nemški. Valjda se mu dopada podpis: „ihr ergebener Dicner Globočnik" tako, da si prizadeva svojemu „slugu" kolikor mogoče ustreči. Toliko tedaj o uradovanji našega župana. Da ne bi vsaka beseda, koja se njemu v tem obziru reče, odletela od njegove nezmotljive bistroumnosti, kakor bob ob steno, hoteli bi mu par besed se posvetiti; tako pa samo občinam priporočamo, naj pri prihodnjih volitvah na krmilo spravijo moža, koji bode dober gospodar, a tudi izrečeno naroden, koji bode izključljivo slovensko uradoval in so okrajnemu paši ne ukla-njal, temveč vse nemške dopise, ukaze itd. vračal in ako bi bil tudi samo naslov ne-naški. Tak mož bi bil vreden županskega stola naših občin, koje so pri vsakej prilici pokazale, da njih prebivalci so slovenske narodnosti in da za neme ur i jo tu nij prostora. Da pri tacem županovanji tudi posamezni odbori nijso v pravem redu, si je lehko misliti. Cestni odbor se za ceste ne briga , kakor je več eden Vaših dopisnikov povedal. Isto tako je s cerkvenim odborom. V njem je tudi cerkvenik ali mežnar, koji je najmanj na pravem mestu, kajti on jo odvisen. Da tu nij vse v redu, omenjam samo, da se olje za cerkvene potrebe „en gros" kupuje, pri tem pa za 40°/0 dražjo plača, kakor da bi se po funtu kupilo. Kako je to? bi lehko vprašali cerkovnika in starešino g. F. Krajnca. Dobili smo lanskega leta nove orgle v cerkev, koje je g. dekan naroČil brez privoljenja druzih mož, koji imado v tem tudi besedo spregovoriti. In ko so jih hteli postaviti, razvideli so , da so previsoke in morala se je — cerkev zvišati. Torej zopet veliki stroški brez potrebe. — Vse to se pa lahko pripisuje temu, da glavni faktor — naš Župan — se malo ali nič no briga za občinski blagor. Kakoršen je on, taki tudi njegovi privrženci. Torej občine naše okolice! Združite se, kolikor mogoče v večje županije in glc-dite na to, kam boste županski stol postavili, ampak na to, kje boste dobili sposobnega moža, kojemu lehko zaupate glede narodnega programa, kajti ta zapopada tudi dobro gospodarstvo. Izvolite si za župana takega moža, naj že stanuje v Trnovem , Bistrici, v ZareČici ali kje drugje. Iz OgpprMkogrtl 17. apr. flzv. dop.j Tisti trenotki, v katerih Človek nema nobenih skrlii, nobenih težav, nobenega okapanja, so kaj redki. Kar o pojedincu človeku velja, velja tudi o celih državah. Szlavvju se je posrečilo notranje vihre utolažiti, in že An-drassv je v delegacijah rekel, da od zunaj ne prete nobene nevarnosti, in tako smo mislili, da bodo naši državniki mirno spali. Naenkrat pa pride vest o smrti srbskega mi-nister-predsednika Blaznovaca, ia ta je naše državno življenje zopet alterovala. »Srbija s svojim ratobornim, junaškim narodom je za naše politične težnje velike važnosti, in zato nas vsaka prememba v vladinem osobji v Belgradu tako pretrese. Blaznavac nij bil mož po volji naših državnikov. Njegova privrženost k Rusiji se pri nas nij rada videla. Vendar so pa naši državniki bili ž njim zadovoljni, ker seje kot mirni sosed ponašal in ker nij v orijentalno vprašanje drezal, ampak vso svojo pozornost na notranji raz-vitek »Srbije obrneno imel. Sedaj se praša, kdo bo njegov naslednik. Naši državniki bi si Marinoviča želeli, ruska stranka pa Rističa. Marinovič je človek, ki nič ne naredi in nič ne poterc, in ravno takšen bi bil našim državnikom kaj povoljen. Dasiravno mlada Srbija Še nima tiste pošasti, ki se v drugih državah birokracija imenuje, se mora vendar Marinovič birokrat imenovati, in takšen »Srbije ne bi daleč naprej pomeknil. »Srbiji treba od važnega moža na čeli svoje vlade in takšen je Ristič in njemu na strani Zach. O reviziji ogersko hrvatske nagodbe leta 18G8 pišejo sedaj vgi naši veliki in mali časopisi, in sicer precej objektivno, in hvalevredno mirno. Celo hrvatske vladne „Narodne Novine" , Rauchijanski „Narod" in „Agramerica" so začeli potrebo revizije pri-poznavati in zagovarjati! Reči se mora, da je politična strast iz tega vprašanja v vseh političnih taborih, naših in hrvatskih, za celo izginila. To so premise, iz katerih se more povoljen izid pričakovati. Kakor se čuje, je edini »Strossmajer z dosedanjimi dogovori nezadovoljen, in brž ko ne, se on daljnih dogovorov ne bo več udeleževal. To bi bila velika škoda za Hrvate. Naši črnogledci na-slučivajo, da Strossmajerja dvorska stranka Sunta, kar pa nij verjetno. Domače stvari. — (Nemškutarska stranka na Kranjskem) je začela že jako agitirati. Razen centralnega odbora so že — kakor pred končanjem uredovanja tega lista iz gotovega vira izvemo — sklenili ustanoviti posebne nemškutarske volilneodbore v Novem mestu, v Kranji in v Postojni. Z vsemi silami mislijo delati. — To naj bode tudi povod povabljenim našim, da gotovo k našemu shodu pridejo. Energično in potem edinostno delovanje bo potrebno kakor še nikoli. — (G. Dežman dekoriran!) „ "VVicner Zcitung" priobeuje, da je ljubljanski župan, glasoviti naš Dežman dobil orden železne krone. Ce bi bil ostal naroden in prijatelj svojega slovenskega roda, valjda ne bi bil dosegel tega „odlikovanja". — Isti red je dobil vladni svetovalec Schoppl. Privoščimo jim tako veselje! — (Posojilo ljubljanskega mesta) je sprejeto tuđi v gospodski zbornici. — (Volilna agitacija v Istri.) Tržaška „Naša .Sloga" narodni Časopis za Istro in Primorje piše v očigled bodočim volitvam v direktni državni zbor: „»Složno ćemo dakle i mi u Istri birati one zastupnike, za koje se budemo dogovorili. A morat čem o se dogovoriti što skorije, jer se već sad dogovaraju i naša braća »Slovenci. Neg o tom ćemo drugom prigodom napose progovoriti." Na noge bratje Istrani! Ako vsak zaveden rodoljub svojo dolžnost stori, zmaga je vaša in naša. — (Iz Ptuja) beremo v dunajskih listih telegrame, sledečega zapopadka: „Volilen zbor v Sv. Lorenci (v slov. Goricah), v katerem je deželni poslanec Herman ostro grajal volilno reformo in liberalno vlado, moral je po vladnem komisarju razpuščen biti." — Mi smo vedeli, da je velikonočni pondeljek ta zbor bil. A od svojih dopisnikov nam izida do zdaj še nij nobedcu poro-Čal. Za to za zdaj ponatisnemo, kar o tem ravno došli „Gospodar" povedati ve. On piše: »Velikonočni ponedeljek imelo je politifno-gospodarsko društvo pri sv. Lovrenci blizu Ptuja občni zbor, katerega je pa pol. komisar Rupnik ustavil. Dopis nam je za ta list prepozno došel, torej povemo ob kratkem le glavni uzrok. Pismeno od odbora povabljeni dež. poslanec, blagor, g. Herman, je govoril o svojem delovanji v dež. zboru in o drugih občno znanih stvareh. Naenkrat — brez vsega ugovarjanja — vstane g. komisar in reče: „Društvo (prav za prav le zbor) je raz-pnščeno!" Kot poglaviten uzrok je navedel to, da g. Herman nij društvenik, kot gost pa govoriti no sme!! — V tem se je g. komisar strašno prenaglil. Upamo, da bode pr-vosednik društva pravice dalje iskat šel." — (Deželni odbor kranjski) pošlje nadvojvodinji Gizeli čestitanje. Dotično adreso je res krasno kaligrafiral, na prvi strani s sliko habsburškega in kranjskega grba okinčal gospod Kunibert Drenik, ad-junkt v deželni posilni delavnici. Adresa se glasi: Visoka cesarska kraljeva Visokost! Premilostljiva gospa! Vesela dogodba na-stajoče poroke Cesarske kraljevske Vaše Visokosti s kraljevim princem Leopoldom Bavarskim je, kakor povsod drugje v velikem avstrijskem cosarstvu, tako tudi še posebno v vojvodstvu kranjskem radosten odglas srčnega veselja našla. Naj blagovoli Vaša Cesarska kraljevska Visokost prespoštlivo podpisanemu deželnemu odboru, da izrazujc ta čutila srčne radosti v imenu naroda, če-gar zvestoba in ljubezen do prirojene vladarske rodovino je zgodovinsko izpričana in ee-gar osoda je tesno zvezana z osodo presvitlih vladarjev njegovih. VsegamogoČncga obilni blagoslov bodi nad velečastnim zakonom ter naj cvetke čistega veselja, katerega ne kali nobena nezgoda, siplje na vsako stezico življenja Visokosti Vaše, da iz njih na novo kali ona rodbinska sreča prevzvišene cesarske hiše, ki je vvek sijajni izgled ljudstvom njenim. Naj blagovoli Vaša Cesarska kraljevska Visokost razodetje nepremakljive zvestobe in verne udanosti prepokornega deželnega odbora milostno sprejeti iu dovoliti prošnjo, s katero prcblagcmu spominu Vaše Visokosti ponižno priporoča deželo kranjsko prespo-štljivo udani deželni odbor vojvodstva kranjskega v Ljubljani 14. aprila 1873. — (Iz Ljubljane) piše nek dopisnik v sicer vsega priporočcvauja vredni „Wau derer", da se je samo osobni intervenciji dr. Blcivveisa zahvaliti, ka nij bilo od narodne stranij protidcmonstraeije proti velikonočni ustavaški pojedini. — V Ljubljani pa o tem nihče nič ne ve. — (G. Davorin Trstenjak,) o katerem zbolenji smo ob svojem času v našem listu poročali, je zopet okreval, česar smo se imeli priliko o velikonočnih praznikih osobno prepričati. To veselo novost njegovim mnogim narodnim prijateljem oznanujoči, želimo, da ga nam bog še dolgo pri domovinskem delu v zdraviji ohrani! — (Slovensko gledališče.) V četrtek je dajalo dramatično društvo zadnjo redno predstavo letošnje saisone. Igrala se je v drugikrat iz francoskega poslovenjena drama „Marie-Jcanne" tako vse skozi res izvrstno, da nam tako vredno končanje letošnjih predstav živo kaže ogromen naš napredek v tej vrsti narodno kulturnega delovanja. Ze ko je bila prvič ta igra dana pohvalili smo igralce. Zdaj v drugič so pa še svojo prvo izvrstnost prekosili. Pridni so bili vsi; gospdčna. Podkrnjškova, Jamnikova, gg. Kocelj, Noli, Smid in tudi nosilci manjših ulog, gg. Velikanje, Kajzel, Juvančič bo bili dobro na svojem mestu. Gledišče je bilo — ker smo že v spomladi — srednje dobro obiskano. Med poslušalci smo videli tudi deželnega načelnika Auersperga in deželnega glavarja Kaltencggerja. — („Zora") štev. 8 od 15. aprila obsega: Nadaljevanje prestave žalostne igre Silvio Pelika: „Frančiška z Rimini". Izviruo historično novela od Št. Lap a j na „Ljube-zen Urha celjskega." — Dalje: „Sahname ali kraljeva knjiga." - Konec sestavka „basen" od J. P. — „Literarni pogovori". Priloga „Zori" — „Vestnik" ima sledeče sestavke : „Narava in civilizacija" (Ivan Tavčar), „»Sv. Hieronvm jc-li Slovan" (spisal Davorin Trstenjak), „Nazoči" (O. Caf), „Narodne priče, navade, stare vere" (priobčuje M. Valjavec), „Slovanske besede za oblačila" (D. Trstenjak) in „Književni vestnik". Zora velja v Mariboru „v narodni tiskarni" po pošti za pol leta 2 gld. — (Iz Zreč) poroča „Gosp." — Kakor po drugod, tako sc tudi pri nas gode strašne reči. 7. aprila pozno zvečer pride domu s Konjic žganja pijani Jaka Bogatin, kmet v Zlakovi, in začneta sc z ženo kregati, kakor je že navada pri tej hiši. Od krega pride do tepeža 5 mož pijan vrže ženo na tla in njo hudo davi , češ , ti moraš nocoj mrtva hiti. Žena na ves glas upije, klicaje pomoči, Žene brat Matevž sliši klic in gre brž ženi v pomoč, jo reši z rok moža, mož pa silno togoten vzame hitro puško iz stene in v svaka ustreli. Matevž je bil luulo zadet, prejel je še vender sv. zakramente umirajočih in potem v malo urah umrje. Leta mož Bogatin je že večkrat rekel, da hoče ženo ustreliti ali pa sam sebe; enkrat jo že bil namenjen sebe ustreliti, pa mu je žena puško vzela. Bil je že tudi večkrat v tožbah zavolj hudega tepeža; soduija gaje tudi zdaj v svoje roke dobila. — (Iz lir asi o v č) se piše „Gosp." Pri nas delajo nemčurji zoper bauko ,,Slovcuij o." — Nedavno gre eden naših kmetov v celjsko hranilnico s prošnjo, da bi mu nekaj denarjev sposodila. Ker se je pa prosilec pri banki „Sloveniji" zavarovati dal, se nem-čurski uradnik nad njim huduje in pravi: „Mi na ta slovenski sekurant nič ne držimo, in zato vam tudi posoditi nečemo". Ker pa kmetic ne neha prositi, in pa ko vidijo, da j# po nevednosti v tako hudobijo zabredel, mu po svoji veliki milosti odpustijo in mu željo spoluijo. — Še več takih primcrljajev bi sc dalo povedati, pa moj namen nij, stena jiemškutarjo poboljšati, ker jih vžc predobro poznamo. Moj namen je le, slovenskim rodoljubom dokazati, kako potrebne bi nam vendar bile kmetske ali okrajne založnice, po katerih bi se naše ljudstvo nem-Barjem iz rok spalilo. Razne vesti. * (Za sole.) V vladni „\V. Z." beremo: V ministerstvu nauka so se nacrtale obširne določbe glede zidauja Šolskih poslopij in toliko potrebnih sanitetnih naprav v ljudskih šolah. Ta uačrt bode podloga daljnim posvetovanjem deželnih šolskih oblastnij in se bodo za posamezne dežele delale potrebne instrukcije in ukazi. * (Slovstvo.) Hrvatski ,,upravljajuči odbor pedagogijskega zbora v Zagrebu bo izdajal časopis „Smilje" za mladino ljudskih šol (kakor je naš „Vrtcc"). — V Cetinji bo izhajal namesto ,,Črnogorca", kateremu je avstro - ogerska vlada vzela poštni debit, nov časnik ,,Cilas Črnogorca". * (Dalmatinsko-bukovinski metropolit.) Po smrti Hakmana že iščejo ustavoverci dražega moža, kateri bi enak svojemu predniku bil z dušo in telesom nemški ustavoverec. Govorilo se je iz početka od nekega arhimandrita U endclla, kateri je sedaj ustavoveren poslance. „N. P, P." pa s tem možem nij zadovoljna, zdi sc jej premalo zanesljiv, ker je pod Hohenvvart-om jo potegnil s Petrino - tem. * (Zemlje potres.) Južna Amerika je že dostikrat hudo trpela po potresih. Sedaj so zopet poroča iz San Salvadora, da je tam bil strašen potres. 800 ljudi je mrtvih. Skoda na imetku pa se ceni na 12 miljonov tolarjev. Narodno - gospodarske stvari. — Ručelarstvo in rudokopstvo na Kranjskem. Bučelarstvo je prav posebno vredno, da ga omenimo. Panji se množijo od leta do leta; 1870 je bilo na Kranjskem 25.000 ulov. Med okraji, ki se s posebno ljubeznijo z bučelarstvom pečajo, omenimo Ljubljano z okolico (3300 panjev), Krško (3000), Radoljico (2000), Kočevje (2600), Kamnik (2200), Litijo (2100), Logatec (2100), Postojna (2000), Kranj (2000), Novo mesto (1700) in Črnomelj (1500); sedaj seje stanje buČelarstva za najmanj 5% pomnožilo. Praktični bučelarji računajo iznesek bučelarstva vsako leto povprek na 8000 centov strdi in 500 centov voska. — Državni rudnik živega srebra v Idriji obstoji od leta 1497, ima le eno glavno ležišče, ki se v različnih debelinah 10 do 00 in nad 800 sežnjev na južno izhodno stran razširja, ter iz zemeljsko-smol-natega laporja, apna, laporjastega glina in peščenika obstoji. V laporjastem glinu se živo srebro čisto kot samorodno živo srebro, v apnu kot einober, ravno tako v bituminoz-nem glinu, ali mešano zemeljskimi smolami najobilnejše nahaja. Jamnih mas je 22 in obsegajo 275i968 kvadratnih sežnjev; odprtih jam je 5, 186 sežnjev globokih; leta 1870 so dobili 430.380 centov rude. — Dunajska razstava. Po „St. Peterb. viedoni." je neka dunajska stavbena banka pogodbo sklenila z velikim ruskim železniškim društvom, da bode to društvo med časom dunajske razstave 13 posebnih vlakov na Dunaj in nazaj poslalo. Pasažirji bi dobivali vožnje liste do Dunaja in nazaj. Vlaki bi šli v 4* urah do Dunaja. Na potu in na Dunaji se daje pasažirjem brana in stanovanje, dal.jc prosti vstop k razstavi. Cene so za vožnjo in za 14dnevno zamudo na Dunaji po 40O in 300 rubljev. Turnske ure (46—19) Opomenica. KtiiiKiir/.i : Na c. Ur. realni in /gornji gimnaziji v Novem mestu je razpi.sanih šest učnih mest, in sicer: s,i'"' za klasieno lil ulovijo, med temi eno v zvezi z italijanskim jezikom in eno z nemškim ali s (ilozofično pmpedovtiko; ono za ii.Toviislovje /, matematiko in liziko, kjer jo znanje slovenskega jezika neogibno potreba, in eno za risanje, ako mogočo s kaligrafijo; <|.> 15. maja pri c. k. deželnem šolskem svetovalatvii v 1 jnbljani. — Služba uritelja, orglarja in cerkovnika v Vaei, 300 gl., do 15. maja pri okr. šolsk. svetu v Litiji. — (eiteli.ska služba v Seraiči, IGO gl. s stanovanjem, do zadnjega aprila pri okr. šol. svetu v Crnomlji.— V Hrastniku, mesto m-itelja. BOO gi- in stan.; do 30. aprila. — Učiteljska služba pri Zidanem mostu, 000 gld. in stan., do 30. aprila. — Pri kranjskem dež. odbora mesto praktikantu, 300 gld. do 10. maja. Eksekutlvne dražbe 21. aprila: pos. grof Koronhiijovo, 7800 gbl., v Ljubljani, — Rahnetovo, 1713 gl., v Kranji. — Gunzerjevo, 1200 gl., vJŠmarji na Staj. — 22. aprila: Butelovo, 300 gi, v (Jrnoin-lji. — Lonarčičevo, 7723 gl., v Idriji. — Palčičevo, 930 gl., v Loži. — Sinkovčevo, 700 gld., v Žužemberku. — 23. aprila: Bezlajevo, 25)00 gl., Zalorjevo, 1347 gl. 40 kr., in Kapusovo, f>40 gld., v Ljubljani. — vPeličevo, 350 gl., v Kranji. — Roginovo, 205 gl., v Ornom j t — Iatoničovo, 780 gl., v Idriji. Dunajska borsa 18. aprila Enotni drž. dolg v bankovcih . 70 gld. GO kr. Enotni drž. dolg v srebru , . 73 „ 40 r> 102 „ 50 n Akcije narodno banke . , 947 , — n 332 „ — i» 108 , 85 n 8 „ 71 n * — n 107 „ 85 n najbolje konstruirane in jako dober kup, s 31etuo garancijo in plačili v obrokib se vedno dobivajo pri izdelovalcu Janez M. Pogat.schiiigg * Podnart-Kropa na Gorenjskem. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦»♦»♦»$ Vsled spričevala gospoda profesorja Op-polccr-ja, reetor inagnif. in profesor na c. k. kliniki na Dunaji, jo Anatherinova ustna voda od dr. J. G. Popp-a, c. k. dvornega zdravnika za zobe na Dunaji, v mestu, Bogner-gasso Nr. 2, najsposobnišo sredstvo za ohranjen je zobuv in taisto tudi on, kakor mnogo družili zdravnikov zoper zoliiic i ii u s i n«- tjoloziii čestokrat zapisuje. Cena 1 gld. 40 kr. a. v. sklenica. Dr. J. ii. I'op|»-a rastlinski zobni prah, snaži zobe tako, da po njegovi vsakdanji rabi se no odpravi samo navadno tako nadležen zobni kamen, nego tudi glazura zobov vedno bolj bela in nežna postaja. Cena za škatljico G3 kr. a. v. Zalogo: (74—1) v l.jul>ljnni pri Jos. Karinger-ji — A. Krispcr-ji — Potričič in Pirker-ji— Eduard Mahr-n — Fer. Me I h. Schmitt-n — E. B i r s c h i t z - u, 1 o k a r j i; — v Kranj i pri L. Krisper-ji — Seb. Schaunig-u, lekarji; — v Pliberg-u pri llerbst-u, le-karji; — v Varaždinu pri Haltcr-ji, lekarji; — v Rndolfovem pri Dr. Kizzoli-ji, lekarji — Josef Bergman-u; — v Krškem pri F o d. liiiiucliDs-ii, lek.; —v Kamniku pri J ah n-u, lekarji; v Gorici pri Pontoni-ji, lekarji — J. Koller-ji; — v Wartcnberg-u pri P. Gadler-ji; — v Vipavi pri Anton. Depe-r i s-u, lek.; —^Postojni pri K n p f e r s e h ni i d t-u lekarji; — vSkofjiloki pri (J. Pabiani-ji, lekarji ; — v Kočevji pri J. B r a u n o - tu, lekarji; — v Idriji, c. k. rudarska lekarnica; — v Litiji pri K. llUhl wenzel-j i, lekarji; — v Ka- doljici pri Zalokar-jevi vdovi. Do se«iaj ncprcscžcno! Ces. in kralj. ^ ^ ^ izključ. privileg. pravo oc išceno olje iz ribje masti od Viljema Maager-ja na l>mi«tji. Od prvih medicinskih avtoritet preiskano, priporočeno in zapisano kot najčistejše, najboljše, najnaravnejše in priznato nauspešniše zdravilo za liolczili V l»r*ili i ii |»liii*iili, za škrofule, lišaj, gnojne bolečine, izpustke na koži, otekle bezgalke, slabotnost itd. sc dobi pravo — steklenica a I gld. — ali v moji fabrički zalogi: Dunaj, Backerstrasse Nr. 12, ali v najbolj renomiranih lekarnah in špecerijskih štacunah monarhije, tako med drugimi pri teh-lc firmah: Maribor: J. *D. Bankalarijcva vdova, A. W. Konig, lekar; Gradec: Ertl & Krepesch, D. Sigmund, M. Seiner, F. X. Seeger, trgovci, V. Grablovvitz, lekar; Celje: F. Janesch, trg.; Judenburg: J. Posti, trg.; Celovec: Dr. P. Hauser-jevi dediči, A. Beiuitz, F. Ervvein, lek.; Ljubljana: Eggcnbergcrjcva vdova, Ot. Scheuk, lek. P. Lassnik, M. Golob, trg.; Ptuj: G. Karagvena, A. E. Iteithammer. (199—13) Moršer iz Zagorja. — Frič iz Tujci. 17. aprila. Europa: Pesjak z ženo iz Senožeč. -Terbovlj. Pri Elefunlu: Pukl iž Rakovnika. — Rant iz Polbovega gradea. — Stbhr iz Dvora. — Delles iz Trsta. — Sadnik iz Koprivnika. — Brodnik iz Kadoljee. - Kdei-k.-i i/. Idrije. — Gorjup iz Gorico. — Kebni iz Goronjskega. Pn Malici: Seliueli, Malnerič, Sveiger, Polak iz Dunaja. — .Madame Kastelic t družinu iz Trsta. Epileptičen krč ali božjast zdravi pismeno poseben zdravnik za božjast l&r. O. ]£illi*c*li, Berlin, Louisenstrasse 45. (255—42) Pričujoče ima Črcz tisoč bolnikov v ozdravljenji. Izdatelj in za uredništvo odgovoren: Ivan Semen. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".