3 nč. 43. številka. za nedeljo 11 aprila 1897. (v Trstn. y soboto zvečer dot 10 aprila 1897) Tečaj XXII. ,.JBDIN01T" ,:ih«jk> [•« trikrat na teden ▼ Šestih liceji}' oh torkih, četrtkih 'ti t-«nV*-ot!Sfcl». Zjutranj" ■.■zdutij*- iz-oh «, ';ri zjutraj, večerno p« 1 . 7. rc^or. ■ Obojno Izdanje fttano : ■■ Jftrl^i.mee«e . t, 1.—, mer / ■ ntvij« f. 1 50 ,. ri-j p.\,ik«o . , , 3.— . , 4..m) rol le?* . , , 8,— , , k 9__ ■i- l". s ... i-.— , j j« plačevati naprej »c Mroiho *r*z p'iiožfint* nareonlne ae upravi M ozira. Storilke ue dobivajo r p»o-dajalnicab tobaka v 1 rat,u po 23 nvč. i3T»;n Trita pa 4 Uff dsi »-r rakune y:o tarifa t petita; it na.iloTr s debelimi Arknmi to plačuje prostor. ko'Ikor ob»e(Tft caradnih Trude. Poslanu, onmi tnice hi javne nabrale, domači 01^'tisi itd. »o ručnaajo po pf»f(odbt, V«i dopisi naj ae po*il|i*jo uvednl*tvn nlioa Crtserma j?. 18. Vtako pi is .'» biti fri\nkovuno, ke* jifiankovttD* »e r* »prejamajo. Rokopis; »f. np rreaaio. Naroinino. reklaiaaoije in 0glM0 ipre-jo^a ttpmvniiifvo ulica Molino pic-eol.i hflt. 8, U. nadst. Naro6ninr ia oglase je^plačovati ioco Trst. Odpr<^ rufclarf t eije ioa uroitc poiiniso. Blatilo slovenskega političnega druitva za Primoriko, „f edinosti j* 1*0«' Podatki o nezakonitostih dogodivših se povodom državnozborskih volitev, se še vsprejemajo v •Del. podp. društvu". Od katere strani preti nevarnost? (Iet. dopiB.) Pravo je zadel „Slovanski Sv«t," v svoji po-sleduji številki, govori o dogodkih povodom zadnjih državnozbotskih volitev ua Primorskem, Ta list, čegar trezne in globokominleCe tendencije se menda zares premalo upoštevajo, pravi, da vseh političnih grozodejstev na Primorskem je krivo večinoma Židovstvo. In list je zadel pravo. Ako pomislimo, da ima Židovstvo svoje principe in načrte, svojo politiko in svoje židovske interese, potem nam mora biti jasuo, kje je iskati uzroka ostudnim komedijam, ki se vrše pomočjo vročekrvnih in plačanih pouličnih elementov povsodi, kjer to pleme čuti še nekaj plodnih tal za svoje pridelke. Meju tem, ko je Židovstvo Galicijo popolnoma izmol/lo in to s prav podobnimi sredstvi, kakoršne poznamo zdaj i 11a Primorskem, meja tem, ko je Židovstvo z najgršo korupcijo posedlo vso Ogrsko in se na isti način lotilo Hrvatske itd., vrglo se je to isto Židovstvo tudi na Primorsko, kjer bode vprizarjalo svoje znane komedije tako dolgo, dokler ne pride zadnja bil prebivalstva v njihovo last. To, jedino to dejstvo nam je imeti pred očmi, kajti jedino za to se gre I Nedoraslimi bi se morali nazivati, ako bi nam bilo še neznano, s kakimi sredstvi si vć židovstvo vzgajati svojo „molzno kravo* in ker vemo to, bi morali biti vse oprezuiši, nego smo bili ob tako važnih dogodkih, kakoršui so bile volitve zadnjih dnij. Da je Židovstvu igrača prodreti pri volitvah, kjer ono hoče, to ni nič novega, kajti d e n a r je isto orožje, s katerim se ono bojuje in zmaga mora biti na njegovi strani. Na kolikih postojaukah je deloval židovski denar v zadnjih volilnih bojih, kateri činitelji so odvisni od tega denarja, ki so prelamljali svojo sveto dolžnost, da so šli v boj proti pošteni avstrijski in slovenski stvari, o tem PODLISTEK Fromont mlajši & Risler starši. 75 roman. — Francoski apisal Alphonse Daudet, preložil Al. B. — Dasi je bil nepotrpežljiv in žalosten, se je vendar radoval siromak, ki je od mladih nog poznal življenje pariških delavcev, da je zopet jeden-krat sredi tega vrvenja. Z vseh teh deloma dobrodušnih, deloma zlobnih obrazov se je fiitala zavest dovršenega tedenskega dela. Zauje se je nedelja pričeujaia Že v soboto zvečer ob sedmih pred aalo svetilnico blagajnikovo. Človek, ki hoče nmeti dražest in slovesnost dneva počitka, je moral živeti med obrtniki. Mnogo teb revežev, ki morajo opravljati nezdrava dela, se oddahnejo v nedeljo v svežem zraku, ki jim je za zdravje in življenje neobhodno potreben. Odtod glasno veselje, ki jo pozdravlja, odtod šumna razburjenost, s katero se uživa. Človeku se zdi, kakor da se je teza tedenskega dela razkadila na vse vetrove s sposlednjim hlapom, ki žvižgaje vre iz cevij. Odstopivši od pregraje, so delavci skrbno šteli denar, ki se jim je lesketal v črnih rokah. molčim, ker nočem priti v razkol z državainf pravdništvom. Dokazov dovolj imamo pa, da je moralo b*š Židovstvu neizmerno biti ležeče ua tam, da propademo Slovenci pri zadnjih volitvah; sicer ne bi se bilo ravno židovsko in od židovskega kapitala zavi?uio primorsko Časopisje toli potegovalo za vnebovpijočo krivico, ki se je dogajala večini prebivalstva na Primorskem. Saj je znano, da je Židovstvo Slovanom a priori sovražno, ker od Slo-vanstva Žid nima pričakovati malo ali ničesar. In temu svojemu sovražtvu oziroma spekulativni antipatiji do Slovanov pridružuje v dosego svojih ciljev slastjo politično taržnjo druzih narodnosti do velikostevilnega Siovanstva. In fie^ai' ne doseže se svojim časopisjem — pravo nesrečo za Avstrijo — to doseza ob važnih dogodkih z denarjem. V Primorski zanetila sta prav židovsko časopisje in židovski denar zloglasno irredento, kajti ista mu je izborno orodje za uničenje nadležnih Slovanov in za pridobitev slovanskih lastnin v Primorju. Židu so uiti ne sanja o tem, da bi koristil s svojim kapitalom morda „sveti italijanski stvari", da bi le novce vrgel iz žepa za združenje Primorja z Italijo, ako bi italijanska ideja ne služila v prvi vrsti njegovim gmotnim interesom. Ako se vročekrvnim italijanskim idealistom posreči ta združitev ali ne, za to se Židovstvo bore malo briga in se tem apostolom irredente iste tako na vsa široka usta smeje, kakor vsema diplomatskemu frazolomljenju po časopisih. Židovstvu ja to vse fraza in sredstvo v dosego svojih ciljev. Istina je, da Židovstvo s6 svojim kapitalom zares koristi protislovanskemu stremljenju v Avstriji na strašno škodo Slova.istvu. A vse to se tako lepo spaja z njegovo antipatijo do Slovanov in sovraštvom Neslovanov v Avstriji, da drug drugega potrebujejo, kakor slepec pogleda. V prvi vrsti koristi Židovstvo s svojim časopisjem in denarjem velikonemški stvari, s katero je spojeno najtesneje. Da obstoji med Židovstvom in Nemštvom velika taina gospodarsko-politična zveza, o tem ni več dvoma. Nemčija si s pomočjo Židovstva pod- VjbrMja avstrijske zemlje v gospodarskem in narodnem pogledu in Židovstvo si izkorišča te zemlje zajedno s posedanjem i*tih od strani Nemštva. Kai se dostaje osobito Primorja, kjer besne Italijanaši v navdušenju za Židovstvo, bi pač radi vedeli, koliko napo-led zares odpade Italijanom od bogato obložene mize Židovstva s slovanskim plenom, in koliko se pokaže le kakor pravcato s I •■ pilo kratkovidnih Italijanov. Mi smo biliševsik-dar dobri prijatelji Italijanom p r a? e krvi in ni je bilo žal-stvari med nami, dokler se ni naselilo s svojim pogubnim uplivom na Primorskem to nesrečno Židovstvo. In baš kakor nekako maščevanje za to, da podlega Židovstvo na severu in zapadu, vrglo so je s toli krutejšo besnostjo zdaj na jug. Tužno je pač le to, da nameri Židovstva služi — celo del duhovščine in da se poleg iste najdejo celo izdajice med našim narodom, ki za košček polente prodado svoj narod in svoje slov. poštenje. In konečno resno svarilo onim, ki so zvesti bojevniki naši: brezsrčna, skrajno brezsrčna je ta židovsko italijanska zveza, ko gre za njene koristi. Pazite torej, slovenski posestniki l Za vašo last se gre, za vaše zemlje, Vaše hiše, kar ste si pridobili Vi in Vaši pradedje s poštenjem in krvavimi žulji l Na to stran pazimo bratje, tu je nevarnost največa, k*jti gospodarsko izgubljeni, smo tudi narodnoizgubljenil F. Nekateri so bili na videz nezadovoljni, mrmrali so in se pritoževali. A zamudili so kako uro ali pa dobili plače naprej, in med žvenketanjem težkega bakrenega denarja se je slišal mirni, neusmiljeni glas starega Žige, ki je trdosrčuo branil tvrdkine koristi. Fran je poznal prizore plačilnega dne ter vedel ločiti prave srčne glasove od lažnjivih. Vedel je, da ta zaradi Bvoje družine več zahteva, da bi plačal peka, lekarja ali šolo, drugi za krčmo ali še kaj hujšega. Tudi žalostne, bedne senčne podobe, ki so pred tvornico po cesti švigale sem ter tja in radovedno pogledovale na dvor, so oiu bile znane. Čakale so očeta, soproga, da bi ga prošnjami in očitanjem Čim prej spravile domov. In zraven bosouogi otroci; revni, v stare razcapane plahte zaviti dojeuci; raztrgane žeusko, kojih solzna lica so bela kakor Čepice, ki jih ob-krožujejo. In pregreha, ki v temnih kotih čaka ure izplačevanja; beznice, ki v ozkih ulicah zažigajo svoje svetilnice ter za umazinimi stekli razpostav-Ijajo očem pisane barve alkoholovih strupov... vsa ta beda je bila znana Fianu, a nikoli se mu ni zdela tnko mračna, tako pretresujoča, kakor nocojšnji večer. (Pride še.) Politi&ke vesti. V TRSTU, dne 10. aprila 1897. Nujna predloga glede Primorske. Kakor znano, so dr. L a g i n j a, S p i n č i d in tovariti, ter dr. G r e g o r č i č, grof Alfred C o r o n i n i in tovariši že dne 6. t. m. stavili v zbornici poslancev nnjna predloga glede abnormalnega stanja v Primorja, glede nevršenja državnih temeljnih pravic nasproti Hrvatom in Slovencem in glede zapiranja naših ljudij. Žal, da ta predloga ne prideta v razpravo do po Velikenoči, kakor tudi mnogi drugi predlogi ne. Ker pa je posl. S p i n č i (5 že dne 7. t. m. zvečer in potem zopet dne 9. dobil brzojavk o lopovskih napadih na naše ljudi v Kopru in je zvedel, da omenjena predloga ne prideta takoj v razpravo, stavil je o tej stvari ukupno z drom. L a g i n j o in tovariši sledečo interpelacijo do nj. prevzvišenosti ministerskega predsednika, kakor glavarja celokupne vlade: tDue 7. t. m., kasno v noč, je dobil podpisani sltdečo brzojavko : .Soboto (dno 3. t. m.) udarjen v Kopru Frankovič (profesor c. kr. učiteljišča) s kamenjem v glavo. V torek (dne 6. t. m.) napala „siguoria" pred učiteljiščem s kamenjem slovenske gojence ; več težko ranjenih. Večer istega dne napali zopet gojence, povsem mirne. Ob 9. uri zvečer napali s kamenjem stanovanja slovenskih dijakov. Danes dijaki niso došli v šolo vsled straliu. Od poklicane strani nimajo nikakega varstva. Danes (7.) so bili mladeniči, došli na novačenje, napadeni razbojniški; nekateri ranjeni; drugi zgubili v begu klobuke; nekateri so došli sem tožit se. Pomozite*. Prvopodpisani je hotel govoriti o tej brzojavki v razpravi o nujnima predlogoma, ki so ju posl. dr. Laginja, Spinčid iu tovariši, ter dr. Gregorčič, grof Coronini in tovariši že dne 6. t. m. predložili predsedniAtvu zbornice poslancev. Kor pa na jedni strani pravijo na kompe-1 tentnem mestu, da rečena predloga prideta v raz- pravo še le po velikonočnih praznikih; in ker je j na dragi strani že druge krati bilo v Kopru — na sedišču njihovih političkih, davčnih in sodnih oblasti — sličnih napadov na hrvatske oziroma slovenake profesorje in dijake, kakor tudi na slovenske mladeniče in v obče na slovenske kmete iz okraja, in ker so cei. kr. oblasti — v prvem slučaju sodelovanje« ces. kr. ravuateljntra učiteljišča — skuhale potajiti te napade; in ker je skoro sleherni dan takih napadov na Slovence brrz razlike v jednem ali drugem italijanskem niHstu Istre in v obče Primorja, in ker bi bilo torej odlašanje pogibeljno, smatrajo sa podpisani priiBt.raniuii, staviti do nj. prevzvišenosti g. ministra pred^eduika kakor glave vseukupne c. kr. vlade sledeče vprašanje: »Je li pri volji Vaša prevzvišenost, dati strogo in od nepristranske strani preiskati vsebino tu doslovno navedene brzojavke ozirom na napade in ranjenja jednega slovenskega profesorja in slovenskih dijakov, kakor tudi slovenskih mladeuirev, obvezanih v vojaštvo; po pravu in zakono postopati proti dotičn m zločiucem, njihovim vodjem in zaščitnikom, ter Slovanom v Kopru, kakor tudi po druži h italijanskih mestih Istre in v obče Primorja, dati uživati popolno osebno varnost P* Dunaj, 9. aprila 1897. (Slede j>odpisi.) Dodatno k temu vprašanju je priložil posl. Spinčič brzojavko, ki jo je dobil dne 9. aprila in glasečo se nastopno: „Vsi naSi dijaki zapustili v begu Koper radi neprestanih napadov. Včeraj napali zopet naše. Župana iz Škofij Muzloviča rauili kamenjem. Naše ljudstvo se boji v mest«. Državni zbor. Zaključujćsvoj goror v z b o r-nici poslancev v obrambo jezikovne naredbe za Češko je rekel grof Badeni, da ta naredba je ▼ interesu politične sprave. — Mladofieški poslanec P a c d k je rekel, da je jezikikovna naredba prva postojanka do sprav®. Veleznamenita je bila izjava plemiču grofa Palffi-a,ki je rekel,,da kons. tivno veleposestvo ne vidi v tej naredbi nikake koncesije Čehom in nikake provokacije Nemcem, ampak le zmago pravifinosti in pripoznanje politične i a narodne nerazdeljivosti kraljestva češkega". — Za nujuost predlogov, da se odpravi rečena naredba, so seveda govorili Nemci razne barve in so zasramovali poslanci D i p a u-I i j a, ko je rekel, da bode katoliška ljudska stranka glasovala proti nujnosti predlogov. Nujnost predlogov je zbornica odklonila z veliko večino. Potem je sklenila zbornica, da je zaustaviti kazensko postopanje zoper poli. Sajerja za dobo zasedanja. — V deputacijo za pogajanja z Ogersko glede obojestranskega prispevka za ukupne zadeve je bil izvoljen tudi dr. Laginja. To je bila zadnja seja pred prazniki. O novi večiui zbornice poslancev. Dunajski dopisnik „NaSe Sloge" pripoveduje, da je zasluga Mladočehov, da ni došlo do večine, kakor ai jo je želtl grof Badeni. V rokah Mladočehov da je bilo, ali naj se zasnuju večina z nemiki liberalci, a pa z nemški »i katoliki. Čehi so se odločil za posleduj* O interpelaciji italijanskih poslancev radi izgredov na Piimorskem piše dunajski dopisnik ,Naše Sloge" : Gospoda Latini so podali včeraj interpelacijo do gospoda ministra predsednika, radi namišljenega proganjanja Italijanov v vseh treh pokrajinah Primorske. Zahtevajo od vlade, da ukrene potrebno, da bodo Italijani svobodni v izvrševanju svojih pravic, sosebno pa volilue pravice. Vrhu ▼sega so torej še drzoviti 1! Prar je vskliknil Spinčič, ko se ie čitalo o avohodi, kakoršno zahtevajo Italijani: .danas vse pobijejo!" Ne vemo, kake druge svobode bi še trebali ! Položaj na Vstoku Jako važno vest je si-noč donesel brzojav iz Kaneje: avstrijska vojna ladija je bombardovala grške v o j a k e 1 Kako usodepolnih posledic utegne imeti ta korak, o tem je težko govoriti sedaj. O tem UBodnem dogodku javljajo iz Kaneje : Danes (9.) zjutraj je bilo čuti od Kisama gromenje topov. Znano je, da bi se imele v Kisamu vkrcati oue mohamedaUBke rodbine, ki se prepeljejo v Kanejo. Avstrijska oklopuica .Maria Theresia" je dospela minolo noč v Kisano. Včeraj so Grki skušali zabraniti izkrcanje častnikov in vojakov iz iinbar-kacij, ki so plovile pod angleško in avstrijsko zastavo. Vsled tega je avstrijska oklupnioa „Ste-phame" b o m b ar d o v a la poz i c i j e Grkov. Isto poroča korespondenčni nrad. „Politische Conesp," pa javlja iz Kaneje o praski druge vojne lalije avstrijske z uporniki. Avstrijska ladija torpedovka „Satellit" j* prijavila, da so jo uporniki napalli streljanjem iz topov, ko je ladija križala ob blokiranem obrež u Krete. Toda torpedovka ni trpHa škod^. Ta napad da se je dogodil v pristanišču Krabn*a. Torpedovka je odgovorila napadu s par streli iz topov. „Agence Havas" poroča: Avstrijska križarka tSebenico* ja dospela v Kanejo. Vkrcanih ima 27 moharnedancev i? Kisamosa. Kakor smo rekli gori, ta spopad med Avstrijci in Grki utegne imeti velikih posledic. i -* Različne ¥eati, Veliki teden. Evo cerkvenih obredov, ki se ! bedo vršili v tržaških cerkvah v Velikem tednu in na Veliko noč: Na cvetno nedeljo : a) p r i s v. J u s t u: ob 10. uri zjutraj blagoslovljene oljk in slovesna sv. maša. — Ob 4. j uri pop. izložba Najsvetejšega (za 40 ur). — Ob j 6. uri in pol miserere. b) p r i o o. J e z u v i t i h : ob 8. uri zjutraj blagoslovljenje oljk in slovesna sv. maša. — Ob i 5. uri pop. Križev pot. — Ob 6. uri in četrt bla-gosl -v z Najsvetejšim. c) p r i s v. A n t o n u u o v e m : ob 9. uri zjutraj blaslovljenje oljk in slovesna sv. maša. — Ob 3. pop. slovenska propoved. — Ob 3 uri in tričetrt iu uri in pol blagoslov z Naj- i svetejšim. d) pri sv. Antonu starem: ob 9. in pol zjutraj blagoslovljenje oljk in sove^na sv. maša. — Ob 4. in 6. in pol blagoslov z Najsvetejšim. e) p r i s v. J a k o b u : ob 10. uri blago-| slovljenje oljk iu slovesna sv. maša. — Ob 3. pop. ; slovenska propoved. — Ob 3. in pol blagoslov z Najsvetejšim. — Ob 4. Križev pot. f)Pri Materi Božji rožnega venca : j ob 8. in tri četrt zjutraj blagoslovljenje oljk in slovesna sv. maša. — Ob 3. iu pol pop. blagoslov z Najsvetejšim. g) p r i o o. k a p u c i n i h: ob 10. zjutraj blagoslovljenje oljk in slovesna sv. matia. — Ob 5. iu tričetrt blagoslov z Najsvetejšim. h) pri mm. Benediktinkah: ob 8. ' uri zjutraj blagoslovljenje oljk in slovesna sv. maša. i — Ob 2. in tričetrt blagoslov z Najsvejšim. Na Veliki ponedeljek: P r i s v. J u s t u: ob 5. uri zjutraj izložba Najsvetejšega. — Ob 10. slovesna sv. naša. — | Ob 6. propoved, miserere in blagoslov. Na Vtliki torek: Pri sv. J u s t u: ob B. uri zjutraj izložba ; Najsvetejšega. — Ob 10. uri slovesna sv. maša. — Ob 6. propoved, miierere in blagoslov. (Obrede ; za naslednje dni priobčimo prihodnjič.) Čujte, Čujte! Verodostatua oseba iz Kopra ; nam piše danes, da je dne 8. t. m. na jutro go-. vorila z gospodom vitezom Babudrom, kate-i rega »kampanja" je bila po poročilu v .Piccolu" i in v židovskih nemških listih dunajskih povsem j uničina, a ou je j» rekel doslovno: ,Das ist alles erlogen, was der „Piccolo" berichtete; der ganze Schaden belauft sich vielleicht auf einen Gulden. .. k j Dass aber die Slovenen das Crucifix devastirt hatten, ' kann ich nicht glauben, weil ich dieselben als noch zu religiose Manner zugut kenne*. (Vse skup je zlagano, kar je poročal „Piccolo11, vsa škoda znaša j morda en goldinar. Tega pa ne morem verjeti, da bi bili Slovenci podrli razpelo, ker jih predobro po« znam, da so zato prereligijozni ljudje.) To so besede Italijana, katerega diči kinfi Fran-Josipovega reda. — Ali sta čula, „Triester Zeitung" in „Osser-vatore", ki v zmislu poznane in hvaljene objektiv-! nostiu svoje kar slepo ponatiskujeta laške — laži ?1 { Le tako naprej po poti „objektivnosti" 1 0 Martinu Ulčniku iz Šmarij pri Kopru, ka-j terega je pretepla koperska sodrga brez vsacega vzroka, nam poročajo, da ima na glavi pet ran. [ Predsinočnjem je pal v uezavest in je hotel po-j begniti iz postelje. — Sedaj mu je nekaj bolje, ; vendar pa se ne more reči definitivne sodbe o i njegovem stanji, ker še ni bilo zdravnika k njemu. J Ljudje pričakujejo nestrpno, da pride sodna ko •• misija k ranjencu ; saj se je stvar prijavila c. kr. , orožnikom. Očevidci zatrjajo, da je stal blizo jeden mestnih iedarjev koperskih, bo je jeden divjakov vdrihal po Ulčniku, a se s prvega niti ganil ni ta lepi čuvaj javnega reda. Pozneje Se le, ko je divjak hotel mahati naprej, mu je redar zaustavil roko. Zaprl ga pa ni, kakor bi bila njegova dolžnost. To na znanje slavnemu državnemu pravd-ništvu. Iz Kopra nam pišejo: Dne 8. t. m. so nekateri naših kandidatov bežali s parnikom v Trst in domov, (ob 3. uri pop.) Bili so menda Rojic, Fer-lat, Šinigoj in morda še kak drugi. Na „molu" je bilo vse polno italijanskih kandidatov tega učiteljišča, ki so žvižgali, kričali na slov. kandidate kakor: ravr, bestie feroci, utecucio, abbasso itd., metali za njimi krompir cel6 v parnik. Potem je prišel učitelj Krašove c, tudi tega so pokazali ital. kandidati .adesso vien qnel s'ciavo", pa so mu žvižgali iu ga zmirjali. Od ital. kandidatov po imenn navedeni so: Gladich, Zumin, Vascotti, Gregorich, Podnje, Gratr ton, Tofful; ali bilo jih je toliko, da ni mogoče imenovati vseh po imenu, d&, bili so skoro vsi! Tudi po mestu so bili isti ital. kandidati ves dan raztreseni ter so kazali fakinaži, ako je prišel kak „s' ciavo14, da so ga napadli. Vovka Josipa, učenca i vadnic«, tolkel je jeden gimnazijalec, katerega po-: zna m ti Vovkova. — Ista mati je šla popoludne ; od sv. Ane iz cerkve; napadalci so jo insultirali, j dokler ni ubežala v hišo orožnikov. — G. Medveda, i župniku iz Šterne, je neka prodajalka na ribjem j trgu zagnala ribo (šepo) v glavo, kričsgć: Viva J T Is tria, fora s' ciavi! Dne 8. t. m. popoludne je bil okrajni glavar pri ravnatelju, ter mu zagotovil, da je vse mirno, : a k malo na to se je pokazalo, kako je „mirno" (glej gori povedano!) j Ob jednem so jednega moža z okolice bliso j hiše Boseggio do krvavega stepli. Večega posestnika iz Šmarii, Martina Ulčuika, ' ki je ob jeduem odbornik slovenske koperske po-j sojilnice, so s kameuji močno ranili. Bežal je v žan-j darmerijsko hišo, kjer ga je ob na večer i stražmešter protokolarno zaslišal. Po noči pa so v kavarni Minerva sinu ta-j kajšnje gostilne .pri Furlanki" vrat prerezali s • nožem. Ranjenca so prenesli v bolnišnico. Govori j se, da je malo upanja, da ostane pri življenji. Popoludne so naskočili zopetnekaj stanovanj, j kjer stanujejo slov. dijaki. V strahu so odšli okolo 2 i ure popolnoči v največjem dežji in grdem vremena j slovanski dijaki peš v Trst, kamor je hoda dobre j štiri me. Vsi drugi so odšli v petek zjutraj ob 6 iu pol j uri s parnikom. Dne 9. t. m. ni bilo niti jednega \ slovanskega dijaka več t vestu. Ne vemo, kako i se uravnata šola in pouk. To so res mirni dnevi U j Kaj poreko državni poslanci, kaj porek6 stariši I ubogih prestrašenih gojencev, kaj slavna ' vlada?! j Za družine radi volilnih izgredov zaprtih okoličanov darovali so nadalje : Ivan Nabergej, Prosek.....5 gld. — kr* F. J.............2 . - , Skupaj . . 7 „ — „ Prej izkazanih........ 233 . 42 . Skupaj . . 240 gld. 42 kr. Obsodba Čožotov. Dne 28. januvarja t. 1. so uložili križki ribiči nastopno ovadbo na državno pravdništvo : „Dne 23. t. m. smo položili podpisani mreže v morje pod Križem v svrho lova rib. Dne 25. t. m. v poli 11. ure predpoludne zapazili smo iz Sv. Križa, da se bližajo našim mrežam „čožotske barke". Ker se nam je že večkrat zgodilo, da so nam čožotski ribiči pokrali in porezali mreže, podali smo se takoj z barko proti našim mrežam, oziroma »Čožotom", ki so izvlekli tačas iz morja 20 naših mrež, jih porezali ter vrgli v morje. Ker smo bili v manjšini (nasprotnikov je bilo 8 mož na dveh barkah, nas pa le 4) in ker smo se bali priti v prepir s Čožoti in mogoče tudi v pretep, zapomnili smo si samo čožotski barki in gospodarja ter šli nazaj v našo luko iu to temveč, ker je pihal močen nasproten veter. Ena teb bark je imela na malem sprednjem jadru črki (inicijali) F. C., a druga imela je na malem zadnjem jadru višnjev (plav) križ. Dne 26. t. m. ob 11. uri in pol predpoludne smo ili zopet po svoje mieže ter smo potegnili is morja samo 76 mrež; manjkalo je torej 20 mrež v skupni vrtdnosti 46 gld. Škoda radi zgubljenega ribolova znaša najmanj 30 gld., ker smo reveži, ki si ne moremo kupiti za letos novih mrež. Okoli 5. ure popoludne smo šli na pristaniški kapitauat (capitanato di porto) da ae pritožimo, radi poškodovanja. Na prašanje uradnika, bi-li poznali poškodo-valce, iu na naš odgovor, da bi jih poznali po jadrah in tudi po licu, rekel nam je, naj gremo t .sacchetto", ako bi bili morda oni tam. Prišedši tja spoznali smo takoj gospodarja omenjenih čo-žotskih bark ter smo zahtevali, naj vzdigneta jadra. Vzdignila sta jih ter smo videli na jadru ene barke črki F. C. a na jadru druge barke višnjev (plav) ki-iž. Povabili smo na to gospodarja, naj gresta z nami na „pristaniški kapitauat", kar nista hotela storiti z lepa. Vrnili smo se na pristaniški kapitanal in od tam so poslali euega pilota pozvat omenjena gospodarja na kapitanat. Pilota sta se pokorila ter se je na kapitanatu konstatiralo, da se zove en gospodar barke „Felice Ciriello", lastnik barke (bragozzo) „Bersagliere", (isti, ki je pripeljal v Devin ponesrečenega ribiča Josipa Guštin), a drugi „Luigi Crosara", lastnik barke (bragozzo) „Omero". Na kapitanatu sta sicer tajila, da bi bila porezala na3e mreže, a vendar sta se zaplela pred „kapitauom di porto", da naše mreže niso vredne niti po en gld., ker da so stare. Kakor priči, da sta bila dva čožotska bragoca pri naših mrežah ter da smo mi šli proti istima dne 25. t. m., navajamo Josipa Sedmak-a Ivanovega hšt. 232 in Jođipa Sulčić Jakobovega hSt. 168 iz Sv. Križa. Pr osimo, slavno c. kr. državno pravdništvo uaj blagovoli dati preiskovati gori opisano kažnjivo dejanje ter dovesti poškodovalce do zaslužene kazni. Zajedno pristopamo kazenski pravdi kakor zasebni udeleževalci, zahtevajoči 76 goldinarjev odškodnine". Vsled te ovadbe je državno pravdništvo dvignilo obtožbo proti omenjenima Čožotoma in je povdarjalo v obtožnici, da ni to prvi pot, ko so Čožoti dejali škodo domačim ribičem, kar je vzrok napetosti med italijanskimi in domaČimi ribiči. Dne 5. aprila je bila razprava. Giuseppe Felice Ciriello iti Luigi Crosara sta bila obsojena vsak na dva meseca ječe in v poravgano škode v znosku 35 gld. Obsodba Čožotov in objektivnost oflcijoznih in neoflcijaznih listov tržaških. Na drugem mesta poročamo o obsodbi dveh laških ribičev. Razprava je bila *p t. ra. Mi smo nalašč čakali s poročilom o tej obsodbi dveh Čožotov, da vidimo, kako bodo poročali o stvari naši tržaški listi. Zastonj smo čakali do danes. Laški listi — vštevši „Triester Zeitnng" — so nemi kakor riba, ni besedice je ni nikjer o tej razpravi, da-si so sicer jako gostobesedni v poročevanju o sodnih razpravah, tudi takih, katerim so bili povod najbolj škandalozni dogodki. „Piccolu" in „Indipendentu" se ne čudimo na vse zadaje, kajti nikdo ne brska rad po svoji lastni rani. Čadimo se pa „Triester Zeituug". Ali tadi njo skel6 — progressovske in čožotske rane ? Ali je to tisto „objektivno" in „avstrijsko" stališče, s katerim se ta list ponaša toli rad in toli bahato: da molči o tem, kadar so tuji podaniki storili škodo avstrijskim državljanom ?! Utoka, oziroma protesta proti izvolitvi Hortisa in Mauronerja, priobčimo doslovno v prihodnjih številkah, ua kar opozarjamo posebno tržaške in okoličauske čitatelje. Delavske kroge opozarjamo, na jutranji občni zbor „iaoinaievaluega društva" v ulici Economo .št. 4, ob 1 uri pop. Na svidenje 1 TRŽAŠKA POSOJILNICA IN HRANILNICA registrovana zadruga z omejenim poroštvom. (Via Molin piccolo it. 1) VABILO na V. redni občni zbor Tržaške posojilnice in hranilnice registrovane zadruge t omejenim poroitvom kateri bode na belo nedeljo, 25. aprila t. 1. ob 97« uri predp. v prostorih Slovanske Čitalnice' (Via S. Francesco 2.) Dnevni red: 1. Letno poročilo in potrjenje letnega računa. 2. Razdeliti* čistega dobička. 3. Foročilo o gospodarstvu z rezervnim zakladom. 4. Razni predlogi. 5. Volitev nadzorništva. K obilni udeležbi vabi NaeelniHtvo. Trat, 10. aprila 1897. Naznaka da se bodo prodajali „prešiči" v Lonjeru pri Trstu, \ nedeljo in ponedeljek, ker je v Sežani in Lokvi prepovedano. Prešičev je na izbero okolu 400. 4 zlate, 18 srebrnih kolajn, 30 častnih in prlznalnib dlplomov JSiSlL K«* Kwizde korneuburški veterinarsko-dijetično sredstvo za konje, rogate iivali in ovce. Uabi ho žc 43 l t v mnogih hlevih kiider nočo živina jesti, pri Hlabctn probavljanju, za zboljSan o in pomnožonjo mleku pri kravah. Cona '/, žkatljici 70 nv6. » V, n 35 „ Dobiva bo pristen le 7. gornjo varstveno znamko v vseh lekarnah (n trgovinah z mirodljami. Glavna zalogu: FRAN. IV. KWIZDA, o. in k. avstro-ogerski in kr. romunski dvorni liferant. Okrožni lekarnar, Kornenlmrg pri Dunaju. 'mr OLJE. Pošilja se od 5 litra naprej in na debelo. Naj fineje olje Pošilja se od 5 litrov naprej in nn debelo Acquedotto št. 9. (nasproti „Latteria Svizzera«) Ima ao veliko korist in velik trud so prišpar«, ako poslužuje pri T. špediciji in slov. firmi za olje, kis in i 1 o. Postrežba jo točna, h i t r a in vrči so t r a 1 n i. Najnovejše vesti* Atene 10. (Poročilo „Agence Havas"). Brzojavka iz Lsrise potrjuje govorico, da je 3000 usta-šev udrlo v Makedonijo, Carigrad 9. Turški list „Sabah" objavlja nastopno brzojavko iz Alasona : Včeraj je poskusilo kakih 1000 mož grških vojakov, da bi prekoračili mejo. Turški vojaki so streliali in so prisilili grške da so se umaknili, Grki so imeli izdatnih izgub. Viši poveljnik Ehern paša iu poveljnika III. in V. divizij* sti olredila potrebno. Zobobol olajiujejo zobne kapljice lekarja Piccolija v Ljubljani 1 (Dunaj-tka cesta) katere so bilo odlikovano z NTaj višjim priznanjem Nj. c. in k Via. prejasno j£ospt3 prestolonaslodnioe-adove nadvojvodinjo ^F* Štefanije Steklenica velja 'JO kr Prevzemajo se posiljatvo za celo Primorsko, Kranjsko, Štajersko in Trst prosto na dom, ostavši vrč nu domu brez are. Jedilno olje 1. 28 nč., fino 32—36 nč. 1., finejše 56—60 nč. 1., ekstrriflno 64—72 nč. 1, — Kis Tinski in o i p e r s k i po jako nizki ceni. Milo kuhinjsko 18 nč. K., fino 24, ft-nejše 26-29 nč. K. Velika zaloga mila (fajfe) za toaleto po zmornih cenah. Udani Anton Biroa Njegova Svetost Papež Leon XIII., sporočil jo po svojem zdravniku prof. dr. Lapponiju lekarnarju Plccolijii v Ljubljani najurčnejo zahvalo za Njih HvotoBii vposlano tinkturo za želodec. Omenjeni zdravnik, kakor veliko d'ugih odličnih profesorjev modioine so Piccolljevo tiukturo za želodec preskusili, ter jo priporočajo kot izvrstno kropilo za želodec, katera krepča žol«>doc, pomnožujo tok, i.or porspeSujo probavanje in čiščonjo. Gena: 1 steklenica 10 nv5., 12 stoklenio z zavitjom I gld. 36 nvč.; poštna pošiljatov 66 steklenio 6 gld. 26 nvč. Najvišje priznanje lokarju P ioooliju v Ljubljani kot prirejevalcu kapljic za zobe, kature je zadovoljnim vspehom Nj. o. kr. Vis. prnja sna gospa prestolona-slodnica-udova natlvojvodinja Dobra gostilna v vsakem pogledu je gostilna na trgu Carda-iuoli hšt. 2 (prej „Luzietta"), katero je z dnem 1. t. m. prevzela „Vipavska vinarska zadruga". Toči se zares izborno vino, belo in črno, kuhinja je izvrstna. Gg. krem,njem oddaja se vina iA^^r na debelo, cene po dogovoru, rodbinam pa se stavlja po po 35 nvč. liter franko na dom, ako se odvzame hkrati najmanj 20 litrov. Slavnemu slovenskemu občinstvu se priporoča na mnogoštevilen obisk udani I. Čok, vodja. Somenj v Lokvah na Krasu. Navadni somenj v Lokvi hode dne 12. t. m. to je v ponedeljek po cvetni nedelji. Županstvo y Lokvi. dor želi kupiti slamoreznico, nilatilnioo, #epe\j, trienr ali sploh kak potrebni in koristni kmetijski stroj, .naj zahteva prvi slovenski cenik naj-'novejših strojev od prve in jedine slov. zaloge kmetijskih strojev na Goriškem, [Promil© ©atoiiikš) ^ ©jo lo tako steklenico kot pristne, ki imajo znano varstveno znamko „Ridm". Richterjeva lekarna „Pri zlatem levu" v Pra^i VI. Mariahilfirstrasse 81-83 (Souterain, Parterre, Mezzanin, I. nadstropje) tvrdke 35 do I. 60 26 Najmodernejše, najboljše Tolneno blago od nč. Najizvrstnejše čisto volneno blago „ gld. Francosko in švicarsko svileno blago „ gld. Novejše, mićno pralno blago...... gld. V zalogi so vse mogoče v stroko modnega blaga spadajoče vrste blaga v bogatem izboru, proti katerim ni konkurence. p o Z O X* na izbor in cene. Za provinco zbirka uzorcev in ilustrovan cenik, obseznjoci nsijposlednje novosti na zahtevaiijc gratia j iii franko. . tt v pV(>si uljudno, da se pvi naroehah uzorcev naznani natančno oddelek cene in vrsta b aga, Vayrj()f Vd/ill). da bode možno doposlati od blaga, katerega se misli kupiti, tem bo^atejo zbirko. lUMiv. •^.....O.«^. 'C. „Tržaška posojilnica in hranilnica" (registrovana zadruga z omejenim poroštvom) v Tli SI V, Via Moliti piccolo H. 1, J. nad strope. (blfco novega jioStrujtoslo/Oo) 1),;, posojila n.i vknjižbo po S'/iVm »»onjioi- po zastavo po »'/,%. Sprejema hranilne vloge inju obrestuje po 4" „. - Uradne nrc -» : Vsaki dan od 9. do 12. uro dopoludnr in od 3. do B. popoludne, ob imM Ko km* Jfh «m» jten, j .m, A^rOTpajan, -man aoa.iahcn u e.iern ipannpaK crt, tieita nopyiH »a «a6pnxe : thtt. r.toa^e mantjractu:ams compant, 7, Rad Lio.n Courfc, Loadon, E.C. ^ jinijith in praznikih od 10—la Jop. Izplačuj« so vsaki ponedeljek od U. do 12. ure dopoludne in vsaki Mitek od 3. do 4. uro popoludn«. Glavni deleži veljajo po 200 kron Zadružni dolflži r.e lahko plaču- U jojo v mesečnih obrokih po 1 gld. ter znaša vsaki delež 10 gld. /« j .^rt^™ msa Vse stroje za poljedelstvo in Kino CENE Z NOVA ZNIŽANE. £ Cenike in spričevalu zastonj ! Stiskalnice za grozdje, diferencijalna sestava. Ta sestava stiskalnic ima najvoČo pritiskajoče moč izmed vsebdrugih, kakorSidh - koli stiskalnic. Stiskalnice ze masline, hidravliftke stiskalnice, brizgaljke proti peronospeii, Vermorelove sestave. Te moje brizgaljke so znane kakor najboljše ter nuj cenej Se; avtomatične brizgaljke, tlačili.ice s priprav« za tlačiti jagode, stiskalnice za seno, triere itd. v najboljšem proizvodu. 1 g. Heller, Dunaj II/, Praterstrasse 49. 1hč«mii zastopnikovi — Čuvati se j p ponarejanj ! G. Tonili es Ljubljana. % . ifcPi ■ ' '.V/ 11 Tovarna strojev in kovačnica za kotle. Specijaliteta : žafee in stroji sta obdelovanje lesa. y 6amca.ua (Cpnc: iim iijih AycTpiijc»riiM) y npciiop>mchom fimcm)'. obo jc Aoftpa n;ii'-!i,;n an cis->Mora a« A') V' A o fljuo jobtuiiop, Aofipor n ojoituitmop cara kojii icir.icA* Kao aaj° °a ca.vior s.\aT.4. ouomc caxy uc.j:i y ouotj« pannr. jep cnnpuitnio Aofipo pa,\n noje mu aa Tp« roahhe r»p:\HTyje«»0 * opalitiKO coe iicnuc, uho i;yna:; nuje eaAftj.tai) Oti.ij car ueMoute cc, nin-AP ii>nnru iicJOA 5 AJ^ara, mc^ium mii ra upoAnjoio aa 30 ll.iil !5 "VOpnu-.. ii i!,'j!,:mi) izpitu? :i noiuiapuio' na n.era it uia.bCMO ra cDiticcMe CoaiuaTiia Guaj cut oriopuk.vjeiio y 2 oe^nthhe aa Myiune h •a6piiKyjcMO u Apjre iipcTe caroon, ■ aTnoti cpefipne ii ma.i.cMu na oaiTvu cnaKOMC nam u.>ycrpoBaH m-noiin. .. Zdravljenje krvi Čaj „T I e o 6e r n I cvet" (Mlllefiorl). Cluti kri lor ,je izvrstno sredstvo proti onim slu-čajem, Čf peče v želodcu, knkor proti slabomu probavljanju iu hemoroidam. Jeden omot za ozdravljanje, & i o j i .0 nč, tor se dobiva v odlikovani lekarni PRftXMARER „Ai dne t.4ori" Trst, veliki trg. Zaloga pohištva HK" mmmmm Trgovec z vinom na veliko Anton Pečenko Vitli a unica 8 ~ GOU1CA — Via Giardino 8 priporoča v dalmatinsko vino iz Jelše in Sebenika, potem pristna bela in erna vina iz vipavskih, furlanskih, briskih in istrskih vinogradov. ^ . Dostavlia na d on in ra/.poSilja po železnici na voe i delka. Bogato skladišče ogledal in vsakovrstn.li slik - N . krajo avntro-og -rslte monarhije v sodili od 56 litrov naprej, zalitevanje ilustrovan^ cenik »»^jn^fta^o.^ Naročeno tvrdke Al e s san Ur o Levi 31 in # i Trst, Via Riborgo, 21 in Plazza Veochla it. 'J Zaloga pohi&tva in tapetarij vseh slogov, lastnega iz Na zahtevo poji Iju tudi uzoroe. Cene zmerne. Postrežba poštenu. blago stavlja se parnik, ali na železniško postajo, ne d*, hi za to ručunil stroške. l.nstt:tk kt'Mso'vij lista .Kainost ^v«teli '»'.i «ln:k . Ft'kii Godiilk. Tiakar.i* Polen? v Trstu.