263. številka. Trst, v četrtek dne 20. novembra 1902. Tečaj XXVII „EDINOST** tekaj a enkrat na dan. razun nedelj in praznikov. ob 4. uri popoludne. Naročnina zr.aša : u celo Ifto........24 kron xa pol leta........12 „ a 6etrt let*........ 6 za en me*ee........ 2 kroni Naročnino je platVvati naprej. Na na-roft< brfi prilož»w naročnine se oprava ae ozira. Po tobukamah v Tr«tu =e prodajajo po-Nmmf -tevilk*- jk> 6 »totink (3 nvf.l: »aren Tma |>o 8 etotink (4 nvć> Telefon Mt. 870. Oglasi se računajo po vrstah v petitu. Za več kratno naročilo * primernim popustom Poplans. osmrtnice in javne zahvale domaći oglasi itd., ««e računajo po pogodbi. k Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti*je jnoč. Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglasa sprejema upravništvo. Naročnino in oglase je plačevati loco Trat. Uredništvo ln tiskarna se nahajata v ulici Carintia Štv, 12. Upravnižtvo ln sprejemanje inseratov v ulici violin piccolo stv. i I. nadstr. Uda.ateij in odgovorili urednik Fran Godni k. 0m «• Lastnik konsorcij lista ,,Edinost". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu. Iz razprave o izjavi dr.a Koerberja. ji. Govor posl. J. B i a n k i n i j a v seji zlKjmice poslancev dce 7 novembra (Zvišetek.) In vse to se dogaja v Avf-triji, rned tem ko ee v Itahji v »Mattinu«, ki je, kakor se govori, inspiriran od ministra za vnanje stvari, Piineltija, ol žuljuje nt uljudnost du najfttga dvora in — to so njegove lastne l*tede — »dell'Austria birbatica«, to Be pravi : lopovske Avstrije. (Živahni mej-klici. — Poslacec Verzegnas-u: To ni slabo mišljeno: Bubatica!) Gotovo, kaj lacega ne boete dovoljevali. Ali ČhH boste še nekaj ve?. In v=e to se dogaja v Avstriji, mej tem ko v Italiji časopis »II Don Marž o« imenuje Avstrijo uzurpaUrja Balkana (Cujte!) ter žuga z naj^krainejimi sredstvi. In vse to se dogaja v Avstriji, mej tem ko v Italiji »II popolo Romano« poživlja oficijelno Itaiijo in italijansko prebivalstvo, naj nabirata denar za > Lega Nazimale«, da se italijans'vo — to so nj»g ve lastne besede — v Dalmaciji vzdrži živo. (Živahni nuej-klici in pohvala.) In vse to se d gaja v Avstriji, mej tem ko v Italiji »La Capi tale« piše, da treba Dalmacijo osvobodit' za Italijo po nfj'zdatceji pn pagandi. (Čujte !) I11 vse to ee dogaja v Avstriji, mej tem ko v Italiji, na dvorišču rimskega vseučilišče še dane? stoji kamenita plošča Ober danku na čast z cap som, ki pomenja kr vavo razžaljenje za našega monarha in kateri napis je sestavil pesnik Carducci. (Z vahni mej-klici.) I a v*e to dogaja v Avstriji, mej tem ko v Italji . . . ali, go-poda moja, jaz bi ne z vršil tak» litro, ako bi se hote! še podrobneje baviti s temi sramotnimi dogodki. Jaz pravim le toliko: potrp«-ž jivost nas Hrva tov in Slovencev je izcrpljena in vlada igra sosebno v Dalmaciji nevarno igro. Taki ne-vtrni igri mora napraviti konec prihodnje zasedanje deželnega zl>ora v Dalmaciji, in če bi imeli tudi poseči po najskrajnej.h sredstvih. (Pritrjevanje. — Mej-klici in pohvala.) Ker smo najgloblje prepričani, da je to abnormalno stanje na aiir:jonskem obrežjti ustvarila in je vzdržuje le krivična politika vlade nasproti Hrvatom in Slovencem ter proti vim jezikovnim pravicam. — je torej avstrijska vleda ssixa največa opora iireden-tizn u, kakor je tudi ona vzrok vsemu našemu trpljenju in naši nesreči. (Pritrjevanje ) Gosjoda moja! Prišlo je tako daleč, da ga za nas Hrvate in Slovence na obali adri-janski ai nobenega izhoda več, niti nimamo več zgubljati časa. Ali mora abnormalno stanje kmaiu nehati vsled radikalne spremembe vladne politike, ali moramo mi najti druga sredstva in poti," iti če bi bile tudi najob-upneje. da rešimo svojo narodno ekzisten o. (Pt hvala.) Grt šn' kvijetizem avstrijske vlade je za ncs že neznoeen in ueodepoln. (Pritrjevanje.) Gospoda moja ! Sedaj moram zaključiti ! Ali \>pr;čo vseh težkih navedenih dejstev hcčem ob zaključku stavili nekoliko vprašanj do njegove ekscelence gospoda minister-skega predsednika. Ali ne tmatra gospod minieterski predsednik kakor iako umestno, da se jezikovno vprteanje na jugu monaihije uravna? (Mej-klici : Skrajni čas je!) Kdo ga ovira vsaj v Dalmaciji takoj uvesti hrvatski uradni jezik, kakor to zahteva deželni zbor že mnogo let? (Pritrjevanje) Kdo mu hrani, da bi z energično loko odklanjal umesavaije italijanske irredente v notranja vprašanja južnih pokrajin in da bi s pravično politiko napravil konec nesramni agitac ji, nesramni in predrzai agitaciji, ki ne l.i bila dovoljena niti med naj«ovražuejimi si državam5, kfmo li v državah, ki so v zvezi med seboj? (Živahno pritrjevanje.) Visoka zbornica ! Njegova ekseelenca gospod ministerski predsednik najbrže ne odgovori — meni bi bilo ljubo, ako se motim — na ta vprašanja, istotako ne kakor njegova ekseelenca gospod ruininter za vnanje stv ari, grof Goluchowski, ki se more po svojem ko-lo-alnem triumfu v stvari zavoda sv. Jeronima (Ž vahna veselost.) odičiti z novim sve Žim lovor-vencem italijanske irredente na obalih morja Adrijanskega. (Prav dobro.) Na ta vprašanja pa odgovarjajo že danes ogorčeni Hrvatje in Slovenci ob Adriji z obupnim vnebovpijočim vsklik« m : M i smo izdani v tej d r ž a v i! Za nas ni ta ne varnosti, ne pravičnosti! (Živahna pohvala.) Naj bi ta obupni klic dospel vsaj do vznožja ptestola, kjer menimo videti že zad-uje res lno sidro. (Živahna pohvala ia ploskanje. — Govorniku s> Čestitali.) Politički J^rC^itiOL jestnost v nemških vrstah ; posebno pa seje g. Koerber postavil naravnost v službo nem- V Trstn, 20. novembra 1002. ških poHt;koVj kakor _ rae; drugim _ pri. Slovensko-fcrvatska delegacija na čajo tudi njegove temeljne poteze. Vs9 nje- Dunaju »Slovencu« braojavljajo z Dunaja, gOVO miljenje je bilo vedno naperjeno v to, d 1 sta »Slovanski centrum« in »Slovensko-hr- ,ja bi ohranjal nemške politike pri dobrem vatski klub«, ki sta se fuzijonirala, vsprejela humorju. Ustrezal je vsaki njihovi muhi, njim skupno ime »Slovanska zveza«. Ali na ]jubo briskiral vse druge stranke iu tako naj se nam ne zameri naia odkritosrčnost: postal polagoma njihov — ujetnik, katerega slovansko ime kluba samo ne zadošča! Slo- ne '.Zpuste več. O vezeh, ki ee pletejo od v a n s k i morajo biti cilji in tak- vlade do nemšk h Bkupio, priča dogodbica, tika!! V to pa, da postane nasa politika jQ pripoveduje dunajski poročevalec »Po- rea slovanska, trebalo bi tolike spre- Htike«. menihe toliko v taktiki, kolikor v takozva-n h >naČelih«, bi trebalo takih j . . . Po zadnjem goveru dr.a Koerberja v I . t.ejanj in m« j€Bj^ovnj debati so bili nemški žurnalisti po- nifestacii, da ne verujemo, da ostajamo ne- . . , , , , - 1 , . J zvani na visoko vlado, kjer so dobili nalog, i verni Tomaži ! . . , -lt 1 ■ « ... « . nai bodo z govorom lvoerberie- Obcmske volitve v Gradcu. \ oeraj . , , ... . . 1 . J vim n ezad o v olj nj 1 1 n naj ga kri- le voiil tretji razred. I reba bo ožje volitve, ... . T>1 . ., , 1 J . .. . ti kuj ej o. Dopisnik nekega praškega neča- ki se bo vršila v petek. V ožjo volitev je .. . . .. . ... w .., , 1. . 1 1 skega lista pa ee le bil nekoliko preveč za- prišlo pet kandidatov nemške ljudske stranke , T . . . . , , , l - t . r ; , ... letel in je t^rehtido zdelal Koerberja. Zato so in pet kandidatov soc. demokratov, mei njimi i .. . . . . , 1 , , : ga zopet pozvali na vlado, kjer so mu dalt dosedania eoc. demokratična obe. zastopnika , ' , * . x , . .. « 1 I Ilir/l« Anu /1 n to I.-A nafpn iranrlui" ni Olla mi- la se ne sme, ker sicer da bi se nemško občinstvo preveč navadilo na take napade. Ali ni poučna ta dogodbica ? Nemški žurnalisti vsprejemajo direktivo od Koerber-jeve vlade za — tingirane napade na viado!! Bolj intimnih odnoaajev med vlado in novinarji si ni možno misliti. Namen fingirani nezadovoljnosti Nemcev s Koerberjem je bil ta, da bi — to je vendar očitno — zaveli Čehe v zadovoljnost s Koerberjem. Poskus je bil gotovo dobro mišljen, ali da bi dosegel tak vspeh, za to je bil vendar preneroden, kajti v to bi morali biti Cehi veliko slabeji politiki nego so... Ako vlada na tak način moralno podkrepila pozicijo ene prepirajočih se strank, kako naj ne bo ta . „ , „ .... »i i ukor, čes, da tako ostro vendar ni , PcneTutz in Kesel. Kandidat nemške ljudske i ... , , , _.T. ..... , i sijena ona parola! lako ostro < stranke vrtnar H ieduer je izvoljen, ker so1 ga podpirali tudi kršč. socijalisti. Ostali kan- didatje ljudske stranke eo dobili 1374 do 1081 glasov, socijalni demokratje 1365 do 1274 glasov, krščanski socijalisti 336 do 293 glasov. Krščanski socijalisti so dali svojim volileem za ožjo volitev svobodne roke. O položaju. Do miru med narodi ne more priti, ker Nemci absolutno nočejo, da pride. Mir med narodi je mogoč le ob mej sebojni vznosljivosti in ob spoštovanju pravic : drug druzega. Če pa je eden oblastno gori, i drugi pa spodaj niti dihati ne more --to razmerje je zasra m ova nje pojma miru. Nemci pa hočejo biti g o r i, in ta njihova : volja uničuje vse predpostave za mir. Objeet-j nost in domišljavost nem^k'h politikov se je že razvila do blaznosti. Včerajšnja »Neue; stranka objestna, kako naj v njej vskiije di-Freie Presse« n. pr. pravi, da že to eamo, ako j spozicija z a cdjenljivost? F O D Ij I H T & sL 12 častnika. Nemci sploh gredo na konferenco (tudi če nc dovolijo potem ničesa«), pomenja veliko odjenlj'vost od njih strani . . . Po takih izjavah, v katerih se zrcali že bolno duševno stanje politikujoeih Nemcev, naj ne vprašuje nikdo veo: kdo je kriv, da ne more pa ne mere priti do nikakega pomirjenja ?! Kriv pa je tudi tisti, ki je se svojim postopanjem nasproti Nemcem pripomogel, da jc m šljenje Nemcev postalo tako bolno napeto. To so avstrijske vlade, a ne najmanje Konkretnega ne čitamo daoes ničesar o stanju krize. Iz poročil dobivamo le mis, da so se tudi med optimisti nade dokaj ohladile, da bi sploh prišlo do spravne konference. Vlada da intenzivno nadaljnje se svojimi poskusi, da bi ugladila pot spravnim konferencam. Vsa k ako pa da mora skoro priti do odločitve v tem pogledu. Ako se izjalove tudi ti poskusi, bo jasno, Koerberjeva. Taktika avstrijskih vlad je bila daje g. Koerber popolnoma ponesrečil se vedno taka, da so naravnost podžigale ob- svojo misijo. _ Konec enega polka. Po Jansonu poslovenil Leopold Modie ml. Opravljali so službo tudi tu. V slabih, brezbarvnih uniformah, za katere ne bi niti l«rdO te zmenjal svoje obleke, potili so »e zo|»et p > dnevu in zmrzovali v nočeh ! Opravljali so mnogo več službe nego drugi : bili so vedno na pregledih : t »lkli se od jutra do večera: trpeli več lakote nego so bili siti : ]»ovsodi se nahajal;, kjer je bilo deiiti in prejemati udarce — povsod so bili. Bili so utr jtDi v vsem, hripavi : posmehovali so se vsaki nevarnosti ter S3 igrali s smrtjo. In ker s.; bdi (»oznani kakor neustrašljivi, pošiljali so jjh vedno na najnevarnejša pota. Sovražnika pa doeedaj še niso videli od blizu. Da pa so bili vendar v njegovi bližini, pričalo je njih število. Konec temu je bil, da so jih, kolittor jih je se ostalo od dragonskega polka, po razdelili v četaice, vodjene od častaikov; raztr.»šeni so b li na vse stran'. Bilo je onih petnajst dragoncev, kateri so bih v začetku omenjeni, ki so se vračal) z daljnega pregleda, in jih vodila dva Minul je kratek mr.ik južnoafriške ravnine in nastopda je tetn«. Vsakemu drugemu človeku bi bilo tesno okolu srca, a dragonci, onih 15 dragoncev z dvema častnikoma, so bili že v nlabejih položajih. Z umikanjem daeva j:h je sicer vedno bolj navdaja; nemir in kar jih je najbolj težilo, bilo je to, da so kakor so bili sami opazili, Buri pozorni nanje ic da jim morda sovražnik sledi v mnogo večem številu. A utrujenost je toliko zmučila njih duh branila j:m m sliti ter jih ob jednem telesno oslabila tako, da niso nogli več gibati niti s prstem. E len konj je kar naenkrat zaprhal ter obrnil glavo na stran. Njegov jahač se je vz Iramil ter ustavil konja. Oni, ki so jahali za njim, nategnili bo tu ie in tovariši pred njinai so storili ravno tako. Četica bila je tiha kolikor možno in s čudnim čutom, ki jih je utrujal duševno in telesno so s« vpraševal; : »Bomo li vendar videli nevidnega sovražnika ?« Odgovor jim je istotako samo plaval v zraku. Bili so v zagati m zadnje moči so jim pojemale. Zopet je zaprhal eden koni dragoncev}; in da se ne bi tudi tega poslednjega pola- menili so na to čnti odgovor druzega konja stila slutnja. Kar hkratu je častnik Stepens i v daljavi. Ako je kateri dray»>ncev, ki je me- vskliknil: ; nil čuti prhanje konja v dalji, razodel to svo- »Menim, da se tam spredaj nekaj prejemu tovarišu skrivnostno, kar je čul, ga je mika, Kenedv«. tovariš Čudno vprašal: kje? — pa mu prvi ^ je t)j|0 kako se napenjata ni mogel povedati : ali na desni, ali na levi j)etelina dveh samokrecov ; častnika sta obr- straDi, spredaj ali zadaj ? ! Večkrat s:> vsi C0vj pre(j se v temo, a stareji častnik je postali na mestu ter posluhavali. Ko pa ni zakjic.aj polglasno: »Stoj, kedo je tu?!« bilo ničesar čuti in ni nikdo mogel za go bilo čuti nobenega odgovora. Ko je tovo trditi, da bi bil čul prhanje drugega gagtnik vnovjč ponoVil vprašanje ter dostavil konja v dalji, jahali so zopet v temno noč da bo streljaI> navstal0 je neko šumenje v DaPrej* bližnjem grmovju in neki tresoči glas je go- Znpet so tavali kake četrt ure naprej v temi. Naenkrat sta se oba častnika, ki sta bila na čelu. ustavila, stezala vratova svoja in poslušala. »Menite morda tudi vi, da...?«, je vprašal jeden njiju pritisnjenim glasom. »Kaj je? — Jaz ne vidim ničesar«. »Morda se mi je samo pozdevalo nekaj, . že od jutra sem se ne čutim poaebno dobro, 1 mej tem...« »Morda vendar niste bolni, Stepens?« Praše vala in odgovarjala sta si častnika i tiho jeden drugemu, da ne bi vzbudila možtva voril: »O dobri s'ric. ne streljati revnega črnega zamorca«. »Človek, pridi Eem!« »Ne streljati!«, je moledoval tresoči glas in častnika sta menila, da čujeta šklepetanje z zobmi. »Sem, ako ne, bomo streljali!* B.io je, kakor da senca raste iz tal; tik, prav tikom konj, tako, da sta ona kar odsktčila. »Ne preblizo, človek !* Možtvo, dragonci so se približali častni- Za uravnavo jezikovnega vprašanja V Avstriji. — Z ozirom na sedanja krčevita prizadevanja, da bi parlament pri vedli do dela, izvaja neki jugoslovanski poslanec v dunajski »Information«, da v ta namen je prva potreba ta, da se prizadete stranke »porazumejo glede uravnave jezikov nega vprašanja. Pisec se izreka za uravnavo potom zak< na. Ali gl*-de zaKonodsjnih za-stopov, ki naj bi izvišili uravnavo, gredo mnenja jako navsknž. < 'ehi so za deželne zbore, Nenoei za državni zlmr. Poleg tega pa &e — pravi pisec — vedno govori le o uravnavi na Češkem in Moravskem, kakor da ni tudi druž b plemen, kateri isto tako potrebujejo jezikovne uravnave ! ! Za Jugoslovane bi bila uravnava — tako nadaljuje — jx> dežein.h zborih naravnost usodepolna. Za nedogledne čase bi bil; izročeni sovražnikom na milost in nemilost. Naša narodnofet bi na številu in razširjenju trpela nep>prav-Ijivo šiv odo. To naj pomislijo naši krvni bratje Čehi in oni ne smejo že v interesu lastnega naroda |>odeenjaii usode svojih so-plemec'aii'>v oa iugu ! Jugoslovanski poslanec svetuje ti-rei, naj se ustvari državen okvirni zakon. To bi bil po njegovem mnenju način, ki bi zbližal obe načeli : tu državni zbor, tu deželni zbori. Takov način uravnave bi jednako j - števal čeeko in nemško stališče, ker bi se « jezikovnem vprašanju razpravljalo v državnem in deželnih zborih, kakor zahteva ravno zakon. Ki naj bo za okvir za vse dežele. S tem bi imela tudi ostala plemena ta dobiček, ral bržkone kdo, ki je sam interesiran na tem, da bi univerza ne bila v Trstu ! In to je gotovo kak odličen tridentinski Italijan ! Tritlentinci se, kakor rečeno, nočejo zameriti Tržačan >m in zato ne pišejo takih predlogov v svojih domačih I stih. Radi tega se zateKajo v druge — rimske liste. Ali naj že pišejo v ta ali drugi list, vendar je to znamenje, ki kaže, da za sedaj še tajno nesoglasje med Tržačani in Trentinci radi univerze postane v odločilnem momentu, ako ne še prej, tudi ja^no! Po smrti kanonika Crne t a. »Hrvatska« prinaša daljši dopis iz Trsta, iz katerega posnemljemo : Kakor narod ljubi živega Flego (kanonika) ter mu želi čim daljše in srečneje življenje, tako mu je svet spomin pok. Cerneta. Svet mu je oni iz onih istih razlogov, radi kater h ga Italijani napadajo. Tem divjakom niti smrt ni sveta. Narod naš pa spoštuje svoje mrtve, in spominja se jih priznavanjem in hvaležnostjo , ako so bili obdarjeni vrlinami ter zaslužni, kakor je bil Oerne v resnici. Sedaj sti prazni dve mesti kanonikov v našem kapitlju. Koga doleti čast, da zasede ti stolici ? Italijani bi hoteli dvojico političnih kanonikov, dva irredentista. Mi pa hočemo dva dobra svečenika, ki bosta, brez politiške primesi , s krščansko ljubeznijo objemala ve3 narod škofije in ki bosta hotela pravico za nas istotako kakor za Italijane. Škofu se je posrečalo dosedaj ve3ti se tako, tla ga ni nikdo hvalil. Sedaj pa je prilika, da pokaže svojo barvo. Tako Italijani kakor Slo\enc; čakajo napeto na njegovo odločitev. Slovenci zahtevajo od njega, da kapitelj bodi kapitelj ; Italijani zahtevajo, da kapitelj bo li irredentistiČna trgovina. Kako koee >kot'£ Mali doprsni kipci slovenskih lite-ratov. Trgovec s papirjem gosp. Jeruej Ba-hovec v Ljubljani je dal izgotoviti male doprsne kipce Vodnika, Slomšeka, Prešerna, Simon Jenka, Jurčiča in Gregorčiča. Kipci so kaj lepo izvršeni in je s tem g. Bahovec zadostil že davni želji. Naj bi jih Slovenci obilno naročevali za kras svojih domov. Cena posamičnim je 1 K SO st. Nove poštne nakaznice pridejo z novim letom v promet. Tudi pc.štoe spremnice spremene sedanjo obliko. Stare nakaznice in spremnice se lahko še rabijo ali pa do .11. dec. zamene za nove. Zima. Nevreme teh dni dospelo je včeraj — tako vsaj upamo — do svojega vrhunca. Burji in mrazu pridružil se je včeraj i popoludne še sneg pomešan z dežjem, kar je ' provzročilo, da so bile v kratkem času vse .ceste pokrite z ledom. Vsled ledu in burje ! je bilo skoraj nemogoče hoditi po ulicah in neštevilno je oseb padalo, katere so ali epo-jdrsnile ali jih je pa burja vrgla na tla. Konjem so morali oviti kopita s cunjami, ker sicer niso mogli naprej, mnogo uoloženih voz pa so morali vozniki kar na mestu pustiti in izpreči, ker niso mogli konji nikakor vleči naprej. Tudi promet tramvaja je bil proti večeru ustavljen. Z iravniško pomoč so vsled nevremena ' potrebovali : 84 letna Marija C^gler, katera ije, cakaje tramvsj v hišici na kolodvorskem trgu, skoraj zmrznila; 7-1 letni voznik Lovro Podboj, katerega je burja vrgla z voza, zlomil si je ključnico ; 58-letni Konrad De-marchi, kateri je padel na tla in se pobil nad levim očesom. Radi manjših poškodovanj se je še več druzih oseb zattklo na zdravniško postajo. Morje je še vedno nemirno. Danes popoludne je burja nekoliko polegla in tudi mraz ni več tako hu 1. Varujte otroke! Sedemletna Marija Lukač, hčerka zakonskih Lukač iz R^cola št. 24tJ, igrala se je včeraj na domačem ognjišču. O tem se je približala preveč ognju, na kar je bila hkratu vsa nje obleka v plamenu. Na nje obupno u pitje so prihiteli sosedje in pogasili ogenj. Deklica pa je bila že vsa možno opečena in so jo morali — potem, ko jej je došli zlravn'k podelil prvo pomoč — odvesti v bolnišnico. In še jedenkrat : stariši čuvajte otroke ! »Brivec«. Poleg »lirivnice za Trst in okolico« in lepih slik, prinaša današnji »Brivec« vse polno velezabavne vsebine. Gledališka družba <«avrilovir. Kakor smo že naznanili v včerajšnjem listu, :lo*pela je v naše mesto gledališka družba pod vodstvom gospoda Gavrilovira. G. Gavrilović je naš star znanec. Ko je bil zadnjic v našem mestu, imeli smo priliko diviti se njegovim junakom, od katerih nam so nekateri (n. pr. Grga v »Grani5ar.ilc) pustili globok utis. Zadnjikrat je gosp. Gavrilovic igral večinoma v prostorih »Slovanske Čitalnice« v družbi svoje soproge in se jedne igralke. Sedaj pa se je povrnil med nas z močno gledališko družbo IS oseb, katera si je znala, kakor poroča »Naša Sloga« pridobiti simpatije vseh j prijateljev drame in ni jih pridobi gotovo tudi med nami. Tudi mi hočemo obiskovati njegove predstave, da tudi takrat odnese seboj dober utis o zanimanju tržaških Slovanov za lepo umetnost. Torej : srečno in z vspehom ! Repertoire za ta teden je določen takole : Danes (četrtek) v »Slovanski Čitalnici« (ob S. uri zvečer) : »Ciganski svatovi«. Jutri (petek) v »Narodnem domu« v Bsrkovljah (ob 4. uri pop.) »Šokica«. V soboto v »Slovanski Čitalnici« (ob 8. uri zvečer) veseloigra »Nit' zna tko je komu muž, nit' sin«. Barcarola. Vre»enski ventnik Včera^ : toplomer o*- 7. uri zjutraj 6° 2 ob 2. ur; popoln » 0.5 C. — Tlakooa«r oh 7. uri zjutri 7t>3 ■"> — Danes plima o » 1.16 predp. in ot 11.31 i»op.; ose k h oh G.14 predpoludn* iq o> »1.1 popoludno. Dražbe premičnin. V soboto, dm nov. ob 10. uri predpoliuine se Oo.io vs.« i »aradb« tu*, c. £r. oitrajnega so lista za i, vilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : ulica del Toro 'J, omira ; ulica Niuva 9, hišna oprava ; ulica della Pesa ogledalo in ura ; Vrdela 506, hišna oprava ; ulici Accjuedotto 37, glasovir ; Kolonja 175, konj; ulica dei Forni 7 in ulica Poste, hišua oprava in oprema za tapecerijsko blag). Društvene vesti- »Divji lovec«. V nedeljo dne t. m. se bo predstavljala v gledališču »Armo-nia«, kakor že večkrat naznanjeuo, Fin^gar-jeva narodna igra v štirih dejaujih »D.vji lovec«. Kakor že omenjeno v sobotni »Eii-nosti«, se ta predstava pričakuje z največo napetostjo od strani občinstva, a ne samo radi igre, temveč tudi radi izvajanja. Dobro je iztaknil pisec onih vrstic težko nalogo, katero si je s to uprizoritvijo postavilo »Dramatično društvo«. Tu ee tehnika drame, oziroma gle-diščne inecenacije bori s tehniko odnosnih igralcev. Naloga je torej težka, težka za igralep, težka za režiserja, ali ša teža za ocenjevalca. Na kako stališče naj se postavi kritik v tem slučaju? Na stališče umetniške ekskluzivnosti, 'odnosno objektivnosti v najožjem smislu ? Al i na princip komparacije — z ozirom na moči ? Mislim — na prvo. »Dramatično društvo« ni več samo golo kolektivno ime, ki ima — največ f>rmalno — držati skupaj nekoliko prijateljev Talije, in katero ima od slučaja do slučaja, torej izredno prirejati kako predstavo. »Dramatično društvo« je danes stalna Korporacija, ki naj služi umetnosti inima redno — če tudi sedaj še v nedoločenih obrokih — prirejati dramatične predstave. Ono je konstantno, — tudi kritika mora torej konstantno delovati ž njim, da ga spremlja v njegovem sukceaivnem razvijanju in da ga črta v pravem svitu. Simo po tem potu — potom objektivnosti v oceni nam vspeh ne c sta ne da- ! leč. Seveda se bo morala tudi o tej priliki j ocena obzirati na razne okolnosti. Jedino po i tej poti more stopiti v življenje Herderjev rek : discite moniti.« Barcarola. Pogrebno društvo Jožef Arimatej t Lonjerju imelo bo jutri dne 21. t. m. ob 9. uri predpoludne svoj občni zbor v prostorih konfriimnega društva v Lnnjerju. Na dnevnem redu je sprememba pravil. Odbor. / IVv*ko drosivo »Kolo« ima jutri, dne 21. t. m. oh 3. uri popoludne pevsko vajo (mešan zbor). Plesni odsek »Trs. izobraževalneara društva c naznanja udeležencem plesnih vaj in zabav, da jutri, v petek, ne bo vaj. Pomočniki v trgovinah z jestviiami pa so vabljeni na prijateljski sestanek jutri ob 4. uri popoludne v istih prostorih. Posrebno društvo v Vrdell pri sv. Ivanu vabi k sv. maši, katera bo jutri v petek, dne 'JI. novembra ob s. uri zjutraj v župni cerkvi pri sv. I^anu in na XXXIV. redni ol>čni zl>or, kateri !>o istega dne ob 1<». uri rjutraj v društvenih prostorih na Vrdeli hit. 71*4. Dnevni red : 1. Pozdrav predseduika. Poročilo tajnika. Por »čilo blagajnika. 4. Poročilo preeledovalea računov. .). Posamični :»redlogi. *». Volitev novega odbora. Na obdno udeležbo uljudno vabi o d b o r. Vesti iz ostale Primorske Homatlje v županiji Dekani. — I z r n i kala smo prejeli : Po doigem nerazumljivem zatezanju je c. kr. oblast — v zmislu zistema, ki je že veljaven na Primorskem — razveljavila občinske v o i i, t v e v Dekanih, ki so se bile izvršile dne 4. junija t. 1. D.ilg h mesecev je trebala, da je vlada našla dlako v jajcu. Dlaka v jajcu pa je ta, da je bil eden udov voliine komisije, ki je bil imenovan z drugimi vred p o e. k r. vladi (to je : od gospoda c. kr. komisarja Gasserja), pred leti kaznovan. Ali tu treba povdariti, da sta »edanji upravitelj in gospod J<*»ip Piciga pred vol i t vi j o opozorila na to gos p. k o m i s a r j a ! ! Namestnietvo je biio poverilo izvršenje volitev zgoraj omenjenemu komisarju Gas-serju. Nalc ga tega gospoda je bila torei, skripti za to, da so volitve pravilno in zakonito i a vrše. Sedaj vprašamo : ksj so zakrivili izvoljen? ? Mari so oni imenovali ude volilne komisije ? Ali je morda dotični od komisije vod;l ves volilni aparat ? ! Ne, ves volilni akt je vodil gospod c. kr. komisar Ga^ser sam ! Kdo je torej kriv na razlcsru, radi katerega so volitve razveljavljene ? Niso 3e zastonj bahili privrženci bivšega '.upina, da oni imajo p< m< č od mogočne strani. Ce ne zmagajo — so govorili — pa napravijo rekurz proti volitvi. In volitev da bo gotovo razveljavljena, ker oni da imajo prijateljev v Kopru ! ! Kolikor čujemo, je bilo v rekurzu toček. Ena teh je b la ta, da so v I. razredu trije sine vi vol.li za svoje < čete. A volili so za stranko bivšega župana, za stranko, ki je uložila rekurz!! Vlada je rada prezrla vse to, ker s tisti ne i g!asrvi je njena stranka pridobila 5 mož v občinski zašto p. Da se je na naši strani ali nam v piilog zgodilo kaj tacega, gotovo bi bili do-tičniki kaznovani. Njim pa se ni zgodilo nič žalega. Na ta način ne pridemo nikdar do zakonitih volitev. Torej ponavljamo : vlada sama je zakrivila, da se volitve razveljavljene, ne pa volilci izvoljenih odbor n kov ! Ali stvar ni važna in žalostna le za hip, ozirom na volitve, za ta konkretni slučaj, marveč ugodna zi vso bod >čnost. Ak ► ostane pri tej praksi, j otem ostanejo tudi odprta vrata vsaki zlobi, \saki sa in c. v lastnosti vsake volilne komisije.... Istej ne treba druzega, nego la namenoma ali sama napravi, ali pa da svojim pristašem molče dovoli nekoliko for-maln h pogre^kov, oziroma nezakonitosti, pak je nje stranka na dobrem, pak je le-ta zavarovana za siučai, da na volitvah zmaga nasprotna stranka ! A'i krvava ironija je vendar, ako se stranka pritožuje zoj»er volitve radi pogreškov, ki jih je sama storila in ako potem državna oblast z uničenjem volitev legitimira tako z a -v r a t n o s t! To je gorostasno. Po takem so stranki, ki je v opozi* jo proti dosedanji gospodovalni stranki, katera poslednja ima tudi (seveda) vol lno komisijo v svojih rokah in se vladnega komisarja na svoji strani — sploh in že v naprej odvzete vse nade, pa naj ima se toliko voli!cev na svoji strani ! Ali z drugimi besedami ; poj m »volitev« naj le izbrišimo z našega javnega življenja ! Potem pa bo že naj pametneje, naj se kar prepusti dosedanjemu županu, da si imenuje člene bodočega občinskega zastopa in dotični g. c. kr. okrajni glavar caj njegovi — modrosti lepo podeli svoj blagoslov. Samo tega ne bomo smeli več govoriti, da živimo v svobodni, ustavni, pravni in moderni državi. To je zopet vprašanje velike, načelne važnosti, kateri naj naš isfski državni poslanec obrne vso pažnjo, ker s:cer bomo izročeni vsaki samovolji na milost n nemilost! (No, ta dolžnost ne veže samo gospoda istrskega poslanca, ampak vso novokrščeno »Slovansko zvezo«. Op. ured.) Jutri bo sledilo še nekoliko na adreso volilcev dekanske občine. X Mož z žuljavo roko — odliko ran. Iz Polja nam pišejo : Gradbeni nadzornik pri oblastih c. in kr. vojne mornarice v Pulju, gosp. Josip Zlobec, je šel te dni v pokoj. G. Zlobec je Kraševec in je služil v vojni mornarici cel.h 40 let. Od prostega dela'ca se je dokopal do mesta, ki je zvezano z velikim zaupanjem od strani viših. In Zlobec je vtikdar sijajno opravičil to zaupanje se svojo vestnostjo, natanjčnostjo in zvestobo. Da je temu res tako, priča okolnost, da so vrlemu možu povodom njegovega umirovljenja pripeli na poštena slovenska prea od cesarja podeljeni mu srebrni križec za zasluge s kr no. Gosp. Zlobec je lahko ponosen na tu odlikovanje posebno zato, ker je res zasluženo v polni meri. A mi, rojaki njegovi, mu čestitamo od srca. X Dolsa je pot do pravice... ! Calih 40 let je trajalo, dokler se je izvršila poslednja volja — ki bi morala biti sveta — po nekem Mihi Jakomini, rodom iz Polhovega Gradca pri Vrhniki na Kranjskem in biv-štm oskrbniku nekdanje grašSine v Podgradu (Istra). Le-ta je namreč umrl 1. 1863. in je v svoji oporoki volil mad drug m tudi 600 gld. podložnikom navedene graščine. — Ta denar naj jim gg. duhovniki razdele po razmerju zemljišč, t-lužbujočih tej graščini. Ker se ta svota ni razdelila, vložilo jo je sodišče v neki tržaški hranilnici. Predlansko leto pa je bilo razglašeno, da taista £še vedno obstoji v svot', narastli z obrestmi /red na 3020 kron i»4 stot. Dotičniki, ki menijo, da jim pristoja pravica do tega volila, naj se torej zglase v doli čenem roku, drugače to volilo pripade na korist fiskusa. Na to so meseca decembra 11»00. vsi duhovniki in županje onih vasi, ki so spadale pod podgrajsko graščino, vložili na sodišče predlog, naj se ta svota izplača za to pooblaščenemu veleč. g. Antonu Rogaču, dekanu v Hrušici, kateri naj jo uporabi po svojem najboljšem prepričanju, izlasti za zb< Ijšanje cest, za plačilo zemlji lenega davka itd. Vsled pritožbe c. k. finančne prokurfcture je najvišji sodni dvor na Dunaju končno razsodil v tem znislu, kakor se glasi zgoraj navedeni predlog duhovščine in županov! To je, naj se volilo razdeli med vse one, ki s« lahko izkažejo kakor pod-ložniki bivše graščine podgrajske ! Ako pa bi to ne bilo mogoče, naj se uporabi isto v poplačilo zapadlih zemljiščnih davkov vasi, ki so pripadale nekdanji grajšSini. kramarji, ki prodajajo 3Vojo kramo na trgu. Sprli so se zaradi konkurence in psovali drug druzega. Končno je neki Zid )pograbil skle-dico za kavo in jo vrgel v druzega ; sedaj se je začelo bombardiranje s kavnimi skledi- polago brivniški salon. Pestanske novine se nadejajo, da bo skoro uvedena tudi kopelj. Neki list meni zlobni«, da je tak sa^on celo najpotrebneji v parlamentu. Kajti mnogokrat si gospodje poslanci za blagor svojih vo- dami, s podstavki, s kupicami itd., dokler ni'lilcev tudi skakajo v lase, a frizerju je na- Zid, ki je prepir provzročil, zbežal iz gostilne. Z glasnim upitjem, da ga hočejo umoriti, je pridrl na trg in klical policaja na pomoč, ki je tudi prišel in židovske pretepače zajel in jih oivel na policijo, kjer so bili vsi obsojeni. Po »Slov. Nar.« Vesti iz Štajerske. — Nemška kultura! Od roke, ki je s cer nepoznana, o kateri pa je že po pisavi sklepati, da služi inteligentnemu človeku, je dobil gospod državni poslanec ZiČkar pismo, pisano naravnost v kanibalični nemščini. V slovenskem prevodu slove to pismo, v kolikor je sploh možno prevajati take nemške surovosti: » Vi slovenski pes! Vam ?e potreba, da se v parlamentu razgre/ate o Jugoslovanih, ker tam doli ni slovenskih napisov n<» železnicah. Ti u š i v e c o 1 enega popa, ti delaš tu na Dunaju le nečast našim rojakom h Spodnje S-ajerske. Ti prokleti »vindiški» izdajica, ali ne veš. da mi Štajerci poznamo le loga, da jim zopet uredi lase dostojno za parlament. V takih burnih slučaj-h ne more škoditi tudi — mrzla kopelj. Trebalo bi še etablirati zdravilišče za zobe, usta in — jezik. Loterijske številke, izžrebane dne 19. novembra : L,vov « 25 63 9 62 Praga 77 8i> 6 80 30 Brzojavna poročila. Državni zbor. DUNAJ 20. (B.) Zbornica poslancev.— Mej došlimi spisi je interpelacija poslanca dr. Fcrrija m tovariš3v do ministra železnic radi imena končni postaji južno dalmatinske železniške proge Glavska Boka Kotorska. Minister za nauk je odgovoril na interpelacijo poslanca Spine oe i u tovarišev radi imenovanja učiteljev na italijanski ljudski š >li v Opatiji ter na interpf-Ucijo poslanca dra. Conci ia tovarišev radi postopanja šolskih oblasti nasproti italijanskemu prebivalstvu v Va-dena. V svojem odgovoru na int?rp3la^ijo en nemški jezik in nobenega druzega; t; grdi posl. B^rgerja in tov. radi poneverjenj Jeli- vindiški pes, zapomni Bi, da vsa Štajarsba neka pri Lfnderbauki, je povda»-jal finančni pripoznava le en nemški jezik in ne pripo- m^ister, da državna uprava stoji na istem , , , \r ' \ stal šSu, kakor interpelacija in da tu ne gre znava nikakega slovenskega. V sak poslanec, , !r , .1 , & 1 le za notranje stvari dotienega zavo la, am- ki nas bo izdajal, da smo Slovani na Spod- pak za javni i„teres. Vladi da po svoji dolž- njem Štajerskem in ne Nemci, dobi tako nosti obrača pažnjo takim poneverjenjem. Mi- pismo. nister se je skliceval tudi na svoj poziv, ki Zapomni si ti vind ska opica... (tu nismo Je doposlal Laiderbanki. • j in- -r a a- Imenovanje v gozdarski stroki, moeli prevesti) »mit dein Airj lvpus Adijo » r on /1» i- & v ' * DUNAJ 20. (B.) Mimsterstvo za polje- Landtmann Minister«. ^ deljstvo je imenovalo računskega svetnika Tako nam sveti nemška kultura ! Tako Ivana Pirjevca višjim račun, višim svetnikom pišejo ljudje superijornega plemena ! Mi in- na gozdnem in domenskem ravnateljstvu v ferijorni Slovenci bi se sramovali takih (,oi"-ci. Nesreča na železnici. pisem. Mater ubil. Mariborski porotniki so MONAKOVO 20. (B.) Brzovlak B21, ki odhaja iz Monakovega ob (i'20 uri, je na obsodili 30-letnega delavca J. V račko iz K u- : postaji Schuarzenfeld trči na prihajajoči nave, ki je ubil v prepiru svojo lastno mater, vlak 2411. En zavirač n en vozni čuvaj sta v 8 letno ječo bila ubita. O.I potnikov, med katerimi je bilo tudi vrč bavarskih poslancev, ki so s> vozil*" v B'rolin. ni bil nobeden poškodovan" Umorstvo nemških mornarjev na Grškem. ATENE 20. (B.) Mornar Kohler je Razne vesti- Spomen-dan Včeraj, na imendan blago- pokojne cesarice, je minolo 35 let, odkar so ... . ., . „ i . , . pripoznal, na je on morilec ter je nataneno bile v kaznilnicah odpravljene verige. Obso- opiaal čin Iim0Htvaf katerega je izvršil, da jenci na t=?žke ječe so dobivali vsi dvo3troko $[ prisroji denar. železje na noge. Olajšave so se dovoljevale le tak m, ki so bili po uklenjenju ovirani Deželni šolski svet goriški. DUNAJ 20 (B.) > Wr. Ztg.« objavlja: na njih delu. Na posebno zdravniško spriče- vel- cesarje imenoval prosta v Goric', valo so dobivali le poen okov na nogo s kratko Alojzija Fairluttr, členom dež. šolskega sveta verigo. Upokojeni kaznilnični učitelj Vaclav Cidek pravi, da to neprestano rožljanje z verigami po noči in po dnevu je napravljalo grozen utis. In to rožljanje se je ponavljalo povBodi : na delu, o počitku, na molitvi. Verige so bile odpravljene leta 1867. Bilo je dne 19. novembra tega leta. V kaznilnici, kjer je služil 0a iek, je bila dne 19. novembra 1867. ob 9 uri zjuiraj slovesna služba božja ob navzočnosti usmiljenih sester, ki so tedaj upravljale zavod, uradnikov drž. in kaznencev pravdaištva. Po dovršeni službi je državni pravdnik prečital cesarsko milostno pismo, s katerim se je odpravila kazen za Gorico in Gradiško za čas sedanje funkcijske dobe. čitateljem. Radi jutršnjega praznika »Matere b< žje od zdravja« 'zzide prihodnja številka »E linosti« v soboto popoludne ob navadni uri. ttKKXXXttK*XK*KX«* JJ Svoji k svojim ! JJ H ZALOGA J I pohištva I X X dobro poznane x X Vesti iz Kranjske. * Fijakarskl voz brez — lijakarja. V ljub. listih čitam t o na*topni inični do-godbici : Predminolo noč se je neki gospod vozil po ljubljansk h ulicah v fijakarskem vozu. Ko je voz zavil v \Vo!fovo ulico, je gospod stegnil glavo skozi okno. Začel je kričati na fijakarja, kam da ga neki vozi, in zahteval je, od fijakarja, naj intavi. NiČ odgovora... koni pa je lepo torkljal dalje. V tem hipu je prišel mimo nek; častnik, ki je ustavil voz. Sedaj še le je goepod opazil v svojo nemalo začudenje, da na »kozlu« ni nikogar! Potem pa so pogodili, da je iijakar, ker je bil nekoliko »okrogel«, že v neki drugi ulici padel s »kozla«. Gospod je lepo obrnil voz in ga odvel na policijo, sam pa je sel pes domov. Konj in voz sta ostala v varstvu pol. oblasti, ker ponesrečenega fijakarja niso našli. * Tat v vrhniški eerkvi. Dne 10. t. m. utihotapil se je tat v farno cerkev na Vrhniki in je ulomil v pušico in je odnesel nekaj drobiža. Tat je bil okoli 2S let star, poletno oblečen in je imel rujavo brado in brke. Videli so ga poprej sedeti v klopi v cerkvi. * Žldje so se stepi i. Včeraj zjutraj so se v gostilni na Cesarja Jožefa trgu v LJubljani pri zajutrku sprli in stepli židovski i., X tovarile mizarske zadruge v Gorici (Solkan) H železja in se ista uporablja le za hude disci plinarne pregreške. In to seveda le začasno. | ^^ Za hip je navstala smrtni tišina v posveče- ' JC nem kraju, ali potem je zaorilo od splošnega M ^ ^ dj ^^ ^^ (Rosar|o) veselja. Ko so bili kaznenci odpuščeni iz • f hiša Marenzi. cerkve ter so bili odvedeni v njih odilelke, I ^^ in kojo jim odvzeli železja ter jih odveli na ; ^ Solidnost zajamčena, kajti les M osuši dvorišča v okrepčanje, zaorilo je po vsej h ši ! * radostnih vsklieev. Tifuz na Sušaku Na Sušaku razsaja ti- novi fuz. Včeraj so bili zopet prijavljeni slučaji. Slučaji blaznosti. [Predminolo noč o po-lunoči so na cesarskem dvoru na Dunaju prijeli nekega umnobolnega človeka, ki je zahteval, nai ga sprovejejo k cesarju. Revež se je skliceval namreč na to, da je sin Rudolfa Habsburškega. Blaznenec je imel pri eebi revolver in pa »čirobno palico«, popisano s samimi modrimi reki. Nesrečnež je neki trgovcc iz Schleewig-H olsteina. Neki dunajski psi h ja ter je nedavno Umu spisal članek o nekem spornem vprašanju o nervoznosti. Pred včeraj Djim pa je prišel k njemu neki nenormalen človek, ki je zahteval od zdravnika, naj pripozna avtorstvo članka, ter mu je grozil na življenju. B'aznenca so izročili psihijatrični kliniki. Komfort v ogrski zbornici. Med drugimi udobnostmi, ki jih imajo ogrski poslanci v ogrski zbornici, je tudi ta, da imajo na raz- x X X X X X X X « X XXXXXXKXXXKX *XXX m sP iAleksaMe? Len Miuzig! g»i Sf vpiaane zadruge z omejenim poroštvom prej ^nton Černigoj Via di Piazza vecchia (Ros št. 1. hiša Marenzi. £ Največja tovarna pohištva primorate tele. Xi?oIidno8t zajamčena, ^njti les se oauSi v to nalašč pripravljenih prostorih s tem-peraturo 60 stopinj. — Najbalj udobno, mo-derni sestav. Konkurenčne cene. jg W Album pohištev brezplačen. 'M © (O © 5 © 6 & & Prva is maj vet] ■ tovarna pohlltra ▼aeli vrst. •J T R S T TOVARNA: Vit Teta, vogal VI« Llaltusa Sf Sf — ZAL09Ss Piazza Rosari« it 2 gf """" S0 (Solako poslopje) In Via Rlberfa it. 21 Telftfoa it. 670. -HOM- Velik it bar Up ec arij, treal tiik. la-(P rrlmje naiočb« tudi po posebnih načrtih. (S Cen« biii konkarenet. & ILDITIOTilJ CIIII liSTOIJ II F Ril10 & Predmeti postavio se na pat obrod © ali železnico franKo. & &&18&&® 0(93 9313)3)3)0) St Sf Sf Sf & & «4* 3) 3) Iščem koocipiiepta Pogoji ugodni. Dr. Ivan SusterSič advokat r Ljubljani. X*KXXXKXXKXKXKXXXXKXKXXKXKXKKKKX X X X X X X X X X X X X X X ianova pijača o oo o oo o oo o o o prof. Ernesta Fagliano nečak pokojnega profesorja Hleronima Pagliano je bilo predloženo zdrav, vodstvu niin. za notranje posle v Rimu, koje je dovolilo razprodajo. Odlikovano na narodni farmacevtični razstavi 1894 in na liigije-nični narodni razstavi igoo z zlatimi kolajnami. Ogibajte ee vedno ponarejanj in zahtevajte vedno izdelke, koii nosijo na lončku in ovitkih našo varstveno znamko. >"aročbe je naslovi jat I na tvrdko prof. €rr.est pagliano, Jfapolj, Galata San JKarco štev. 4. X X X X X n X X X X X X X X Naznanjam slavnemu občinstvu, da sem odprl gostilno v ul. Belvedere št. 23 B. Točil bom izvrstna hi pristna vina, in sicer dalmatinsko vino po 32 nvč.f istrski refošk po 36 n it., helo vipavsko po 40 nvr. Kuhinju bo vedno preskrbljena z dobrimi jedili. Pript ročain se zu obilen obisk brn 11 \:ilct ic. Jskcb Kc^meilj T R S T B- ulica ss. Martiri Štv. 16 nasproti Komando Harine. mm- T K U O V I > A ** Jestvln in kolonijalneira blasra. delfkate* in konserr. Izbor raznih vin in likerjev. imam tudi filijalfco v ulici Bastione Štv. 2 nasproti ženskemu liceju. Priporočam se p. n. občinstvu in sen: najudanejši Jakob Kosuierlj. ► l tej« n aj« m i ud i narofli«- z* razpošiljanje Frodajalnica ur J. Jfoslinger zapri:* žen izvedenec in urar c. ki. pri v. južne železnice Via delfe Foste (Palača Galatti) nasproti itev. 1*2. Velik izlKir ur vseh vj^t. P« prav« če izviše v katerigikoli množini in kateresibodi vrtte, kakor kronotretri itd. z vso na anenosijo in točr« ftj.) ra jam»t%o. Brezkcnkurenčne cene. Mihael Zeppar ^J™* ima zalogo peč j od maj- l ke v velikec: iskoni, 'ama novo-»t, bodi-i glede nsarij ah barv. 8nov sestaja od name stanovitne zeiu lie. Izkljn^aa zaloga za Trs*, Primorje in Dalmacijo siavno?nane in odlikovane tovarne zs pe^i Krstov Hchu'z v B anskem ^M irava) ustanovljena Pri teli [»tč h *e j»r hra'»i ž*QJ° na kurjav«, Las* na tovarni šte iiiuih p-Č! iz žeiezt a'.i n< e'anih z m-rij iIiko. Izvr-po m*ri in nizk'h eenah. XXXXKXX»XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXK Svilene plinove MKE/ICE!! dajajo najtfo^ bleščečo luč in so neverjetne solidnosti po 35 in po 50 nvč. Cilindri, tulipani, klobuki za svetilke itd. Naročbe. PODJETJE ZA NEPREGORLJIVE LITI r. RGZIO, uL B. Antoni® 5. Assicurazioni generali V TRSTU. (Društvo ustanovljeno leta JS"1.) To društvo je raztegnolo svoje delovanje na vse rejo-zavarovanja, posebno pa: na zavarovanje proti požaru. zavarovanje po morju in po kopnem odposlanega blaga in zavarovanje na življenie. Društvena glavnica in reserva dne 31. decembra 1S93.....gl73*S4 Premije za poterjati v naslednjih letih..........30,541.700*64 Glavnica za zavarovanje živenja do 31. decembra 1S94. ... - 169,929.625-03 Plačana povračila: a) v letu 1894....... - 9.737.614 4» b) oil začetka društva do 31. decembra 1891....... 292,401.70651 Letni računi, izhaz dosedaj plačanih odškodovanj tarife in pogoje za zavarovanja in sploli vsa natančna pojasnila se dobe v Trstu v uradu društva Via della Stazione št. S8/81 v lastnej hiši. 5S « o o o o o o Krasen slovenski skladni koledar o oo o o o o o o XXXXXXXXXXXXXXX3h temno p< htirano, kakor za spalne, jedilne in vi žitne sobe. Sprejema tudi naročbe za vsakovrstne izdelke po načrtu ali {»oprave, krtere izvrši v najkrajšem času ;n v poluo zadovoljnost naručitelja. Cene brez konkurence. Za obilne naročbe se toplo priporoča svojim rojakom v mestu, okolici in na deželi v imiaiu gesla: Svoji k svojim! QxxxxxxxxxxxxxxxDcxxxxxxxxxxxxxxi/ H | za trgovine, obrte, urade, pisarne, sole in posameznike je izšel v moderni in elegantni obliki v založništvu tvrdke Ivana Bonaca ? MIlani Cena je vzlie okusni vezavi zelo nizka,, samo TO vin., s posto 20 vin. več. Prek upe i e velik rabat in sena zahtevo f * * * * * > * ulica Casss Tovarna na Dunaju. Novi ceniki, izvirni narisi, načrti za sobe na zahtevanje —---— — brezplačno. — — —--- Glavni zastop za Trst, Kras. Goriško, Istro. Dalmacijo in Tirolsko zavarovalnega društva na življenje in rente aiaOBu centralno ravnateljstvo na Dunaju. 1. Franz-Josefs-Ouai št. 1 a (v lastni hiši*. Popolno vplačana glavnica 2,000.000 K, ustanovljena o I tiunajftkega bančnega društva in bavarske liiputekarne m meuičoe banke v i M'.nafeovu. Sprejema zavarovanja na življenje Za mizarje. = Velika zbirka obkladkov (reneša), etrugarskib in rezljarskih izdelkov, za izdelovanje zrezanega in pooblanega leta, vsakovrstnih okraskov, gol, kornižev in vseh drugih mizarskih potrebščin. rv Vsaka i li rtu. Via Madoiuiiiia I blizo bivšega parnega mlina \ kakor tudi v Boljuncu v ,,Vili Huber". pekarnainirccvinajesivin. išče se moža. ™ Mnalnv iifivp lirfflnišl ki bi stalno spremlja na sjirehode starega g<>-snoda. M oslov pove uredništvo našega lista. Mtm slovenska mMm Zahtevajte pri svojih trgovcih novo Ciril-Jtfetodijevo cikorijo. P« dp sati na Tsst ugznani'.i slavnemu s'< veit-k« mu j 1C0 k( madi 3 K 60 St. A ko se vrne zaboj, vrne isti «>0 stot. stranki). Slovenci naj zahtevajo povsod le le fcišfcote! Dalje javljam, da sem odprl pri sv. lNanut naproti' novega Narodnega doma«, elasčifarno> v katerej se dobiva orodajalnieo ie^tvin, oreskrbijeno* z vsem, kar . .. , 1 , J J ' r . - ... ilan pvež kruh iu siascice vsake v spada v to vrsto trgovine. iSlasrn je najbolj- g h vrst in po ztuei mb cenah. Ta trgovina daJa tuui: vsakovrstne moke iz «grških mli-uosi samo — s ovenski napis. Torej svoji k nov po naju ijiIt cenah, in pristni najiiueii Pekarna in slasčičarna Antona Feternel t ulici Solitario it. Podpisani priporoča sv ojo pekarno in tr krat, na rste. Pro- svojim Z vsem spoštovanjem Svetko Hanibal Škerl, trgove c. refošk v steklenicah. Sprejema se tudi dcinač kruh v pecivo. Udani A. Pete me L zavarovanja na raznovrstnih kombinacijah in proti nizkim premijam. Specijalno zavarovanje otrok brez u zdravniškega cg'eda, i splača vši v slučaju že-^^ Dirve ali prehoda v vojnke zavarovani zne-fr j sek prct: malemu odbitku pred pretekom zavarovalne dobe. ^ Glavni zastop v Trstu. Corso št 7. Telefon 469. FILM ALKA BANKE UNION \' TRSTU e ]w(v,:i z vsemi bančnimi in menjalnimi posl. kakor: a i Vsprejema uplačila na tekoči r:i< it»; .ter se Vrednostne papirje: po proti n dnevni odpovedi , 12 „ 4 mesečni S 1 letni Napoleone : proti 20 dnevni odpovedi n -»o 3 mesečni ~ i; Tako obrestovanje pisem o upla<'ilih velja od e oziroma 2. avgusta naprej. b) Za giro-conto daje ->34"„ do vsakega zn^ka izplačuje se do 20.0K) gld. a cheque: za veće znesk treba avizo pred opoldansko borzo. Potrdila >e 7 o -na 2 n u 8 O po *_' " •>i c - — i /o • >:; u "-40