2 —
O naših pravnih reformah. I.
Eden najznamenitejih juristov pravi, da noveji čas nima sposobnosti za legislaturo. Skoraj enaki čut nas navdaja, ko imamo namen govoriti o tem, kar se je pri nas v novejem času vršilo na zako-nodajskem polji. Vendar moramo tu ločiti strogo dva predmeta.
— 3 ~
Namreč reformatorično delovanje, ki se opira na stareje kodifika-cije in novo zakonodajstvo v ožjem pomenu, ki ima nalog nove stvarne razmere urediti po novih postavah. Naši predniki zapustili so nam brez števila neprecenljivih pravnih zakladov. AU vsled večnega gibanja socijalnih, kulturnih in verskih razmer postale so s časom premembe neizogibljivo potrebne. In to vedno gibanje stvarilo je z naravno močjo čisto nove, poprej neznane položaje, ki zahtevajo pravne formalizacije. Če premišljamo pravni razvoj v tem dvojnem obziru moramo popolnoma pritrditi precej neusmiljeni sodbi Savigny-tovi, da peša legislatorična moč. Kajti one temeljitosti, tehnosti, onega premišljenega in globokega poznanja človeških razmer in potreb, katere nahajamo pri starih postavah, bi v obče zastonj iskali v novejih zakonih. In še bolj neugodno sodbo moramo izreči o onih po-skušnjah, ki imajo namen prenarediti ah dopolniti že formalizirana pravna načela, ki nekako reformatorično sezajo v stare zakone nazaj. Ako napreduje ali se sploh spremeni družbinsko življenje, moi"ajo postati tudi pravne potrebe drugačne.
Izvrševanje zakonovo je vedno bolj težavno v procesualnem in zakon sam vedno bolj pomanldjiv v mentalnem obziru. V zakonu pokaže se vedno bolj občutljiva razpoka, in nalog postavo-dajalnih faktorjev je, popraviti in dovršiti ga tako, da vstreza razmeram. Posebno v teh slučajih kaže se očividno razloček mej nekdanjo in sedanjo legislaturo. Na mesta, kjer so bila nekdaj la-pidarna, akoravno dan danes ne več rabljiva načela, stavijo se mnogokrat malenkostni pripomočki, ki morda vstrezajo za nekoliko trenotkov, ali komaj dobro uvedeni, niso za nobeno rabo več. Razpoka v zakonu pa nastane še veliko veča in bolj neizogibljiva, ko poprej.
Na drugi strani ne sme se .prezirati, da postavodajstvo — kakor je bilo že rečeno — ima dan danes večkrat pred saboj čisto novo neizorano polje. Napredek prometa, družbinskega, znanstvenega in državnega življenja stvari nove prikazni, nove razmere. Te potrebujejo novega, pravno formaliziranega okvira in v tem zmislu glede posameznih postav ni odločilna zgodovinska sodba, ampak gledati je na to, ali obsega zakon popolnoma vse razmere iz katerih se je izrinil.
Dandanes je skoraj že moderno, očitati posebno malim, marljivim in ki-epkim državicam na balkanskem poluotoku neko pre-
1*
— 4 —
veliko hlepenje po novatarenji, po inostranskih državnih oblikah in zavodih, akoravno ne vstrezajo domačim razmeram. Kolikokrat očitalo se je na primer kakemu srbskemu ali rumunskemu veli-kašu, da pošilja svoje sinove v Pariz ali London, kjer se izšolajo v najnovejem stilu, potem pa jih pokliče zopet domu. Taki srečni ljudje postanejo seveda kmalo vplivni deržavniki. Ker so se jim v pamet in serce vtisnile fome, po katerih se vlada in morda dobro in srečno vlada Francoska ali Anglija, skušajo na enak način urediti javno življenje v domačiji. Seveda nimajo pri tem delu večkrat posebne sreče in velikega uspeha, ker nimajo pred sabo razvitega naroda, marveč ljudstvo, ki se je še le začelo zbujati iz duše\'nega spanja. Na ta način nastanejo lepe postave na papirji, ki imajo zgodovinsko osodo, da, ali ostanejo vedno na papirji, ali zopet popolnoma izginejo, ali pa provzročijo hudo reakcijo proti razmeram, ki so se po njih sankcijonirale. In kdor resno opazuje razvoj avstrijske legislature v ustavni dobi, bo priznal, da smo mi v marsikakem obziru zelo podobni tem „zanimivim" državicam..
Mi ne omenjamo tega morda iz animozitete do novejega za-konodajstva in priznamo odkritosrčno, da nas take prikazni nikakor ne iznenadijo, da se nam temveč zde popolnoma naravne in iz psihologičnega stališča skoro neizogibljive. Morda je ni stvari, ga ni pojma, Id bi močneje uplival na duševno življenje človeštva, kakor je prostost. Kakor se zajezena reka, ko dobi zopet nekoliko duška, z nepremagljivo močjo razlije po planjavah in večkrat v trenotku poruši marsikako zapreko, ki je bila lastniku neobhodno potrebna naprava, isto tako hite svobodomiselne ideje posebno takrat z neko natomo močjo na dan, ko so bile dalje časa, na umetni način ali po sili omejene. Ali da preidemo od občnih refleksij na konkretno stališče opozorimo le na to, kako zažari še dandanes marsikateremu osivelemu starčku oko, če nam pripoveduje o dogodkih leta 1848. Vsem nam je še tudi v spominu, kako je na novo vskipelo duševno in društveno življenje v začetku poprejš-nega desetletja, ko se je vpeljal v Avstriji konstitucijonalizem. Akoravno smo se nekoliko ločili od svoje tvarine, potrebno se nam je vendar zdelo, vplesti tu nekoliko splošnih opazk, da označimo vsaj v poveršnih potezah staUšče, iz katerega smo namenjeni obravnavati svoj predmet. Naj nihče ne pričakuje na tem mestu sistematične in vsestranske temeljite rešitve skoro neizmerne
tvarine, ki jo imamo pred o6mi. To bi presezalo naše moči in ni niti naš namen. V mislih imamo le, spraviti posamezna pravna vprašanja v razgovor, govorili bodemo kurzorično o posameznih strokah, kakor nam ravno pridejo na vi-sto, in samo pri predmetih, ki se nam zde posebno važni, aUki so ravno sedaj na „dnevnem redu", dostavili bomo uekohko kritičnih opazk.
Če pa ravno ne moremo obljubiti sistematične obravnave, razpade vendar tvarina, ki jo imamo pred sabo, sama po sebi v več oddelkov. —
Ločiti nam je najpoprej privatno pravo od javnega. Razmere posameznega pravnega subjekta do druzega in razmere posameznika do celote so tako razUčne, da jih moramo obravnavati posebej. Tu imamo najpoprej kazensko tvarino na eni, in civilno na drugi strani. Posebne važnosti je nadalje to načelo glede javno-pravnih razmer v ožjem zmislu, ki so pridobile mnogo veljave v zadnjem času in ki imajo veliko prihodnost. Naj se ozremo tu-le le mimo grede na politične pravice, posebno na volilno pravico, na razmere avtonomnih korporacij, na davkarske in pristojbinske zakone, in slednjič na javno pravo v najširjem pomenu, ki je še le v začetku svojega razvoja, na mejnarodno pravo.
Za avstrijske razmere je ta pravni oddelek velike veljave, ker je deloma že kodihcirau, deloma sili od dne do dne vedno močneje na to, da se formalizira in se izvršuje sedaj že po raznih institucijah; po državnem sodišču, po upravnem sodišču in po sodišču za ministersko odgovornost.
Posebno na sercu nam je ta stroka pravnega razvoja tudi zarad tega, ker tukaj prestopimo iz strogo pravnega na administrativno polje, kjer neha pisani zakon, in začne se upravni pou-voir discretionaii'.
Za nas je imel ta korak vedno nekaj neprijetnega, mučnega, ali o tem bomo morda pozneje bolj obširno govorili. Tu naj le povdarjamo, da po našem prepričanji je tudi upravno postopanje opravičeno in koristno le takrat, če se verši vsaj v zmislu zakona ter če se ne postavi strogo na politično, utilitarično, ampak na humanitarno stališče.
Na privatno - pravnem polji imamo nadalje ločiti mej mate-rijelnim in formalnim pravom. V prvem nahajamo oni okvir, ono posodo, ki nam hrani ui'edjeno in formalizirano pravno tvarino
— 6 —
v zadnjem pa najdemo sredstva in pot, po katerem posamezni išče in najde — ali ne najde svoje pravice.
Na tem mestu naj bo že povedano, da je to prav za prav glavno polje našega preiskovanja. Privatno pravo je pri nas naj bolj razvito in vsakdanji kruh državljana. S kazensko sodnijo ali celo z javno, pravnimi sodišči navadni človek ne pride tako lehko v dotiko, ali pozabljivi dolžniki, brezobzirni upniki, razni prepiri glede zemljiškega posestva, ki jih provocira nesterpljiv sosed, spletke pri zapuščinah, v družbinskem življenji, vse take stvari so tako navadne in vsakdanje, da spravijo naj bolj mirnega državljana pred sodnijo, ne da bi vedel zakaj in kako. Važen je ta predmet tudi zarad tega, ker so se ravno v ti stroki deloma že vršile, deloma pa se pripravljajo sedaj največi prenaredbe.
Kupčijski promet uredil se je na novo po kupčijskem zakoniku, borzni promet ureduje se še vedno po novih statutih. V gospodarskem obziru so velikega pomena postave o zadrugah z omejenim in neomejenim poroštvom. Pred sabo imamo — ako se-žemo nekoliko v javno pravo nazaj, nov načrt kazenskega zakonika, nov načrt civilnega postopnika, kazenski postopnik pa, oprt na zatožni princip, na načelo javnosti in ustmenosti ima postavno veljavo že od L 1873.
In na zadnje — last not least — mislimo spomniti se tudi oseb, ki so prav za prav motorji vsega pravnega življenja in te so: sodniki, odvetniki in notarji.