Poštnina plačana T gotofluL Leto LXrV., št. 290 Ljubljana, sreda 23. decembra 1931 Cena Din L— iznaja vsak dan popoldne, izvzemsi nedelje in praznike. — Inseratl do 30 petit a Du> 2.—, do 100 vrst Din 2.ftu. od 100 do 300 vrst A Din 3.—, večji inseratl petit vrsta Din 4.— Popust po dogovoru. Lnseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—. za inozemstvo Din 25.— Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN DPRAVNlftTVO LJUBLJANA. Rnafljeva ulica ŠU 5 Telefon št. 3122. 3123, 3124. 3126 tn 3126. PO D K V Z S ICEi MARIBOR, Grajski trg St. 8----CELJE. Kocenova ulica 2. — TaL 190. NOVO MESTO. Ljubljanska C. tel. st. 26. JESENICE. Ob Kolodvoru 10L--m Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani St 10.351. Ratifikacija Hoovrovega moratorija Hoovrov moratorij je odobril tudi ameriški senat — Ostra kritika evropskih razmer Washington, 23. dec. g. Senat je pozno ponoči odobril Hoovrov moratorij z 69 glasovi proti 12. Debata o Hoovrovem moratoriju je bila zelo živahna. Senator Shipsteat je očital evropskim državam, da izdajajo za vojaške namene veliko večje vsote, kakor pa plačujejo za povračila dolgov Ameriki. Ugotovil je, da so evropske države leta 1931 izdale 1.623 milijonov dolarjev za vojaške namene, dočim je znašalo povračilo vojnih dolgov le 240 milijonov dolarjev. Najhujši nasprotnik Hoovrovega moratorija senator Johnson se je izrekel proti versailleski mirovni pogodbi, češ, da v Evropi ne bo prišlo nikoli do miru, dokler bo ta pogodba obstojala. Senator Nie je zahteval v kritiki Hoovrovega moratorija enoletni moratorij tudi za ameriško kmetijstvo, češ, da mora biti Američanom vsaj toliko pri srcn, kakor so evropske dolžnice. Senator BiH je predložil dodatni predlog, ki še poostruje od reprezentančne zbornice sprejeti dostavek, da je kongres proti vsakemu črtanju ali znižanju vojnih dolgov. Senator Hovell je zahteval revizijo versailleske pogodbe ter povratek kolonij Nemčiji. Washington, 23. dec. Vesti, ki so se pojavile v Evropi, da nameravajo Zedi-njene države opustiti zlati standard, se iz Bele hiše odločno demantirajo, pri čemer se poudarja, da Zedinjene države nikdar niso nameravale opustiti zlatega standarda. London, 23. dec. Kakor trdi »Times«, sta se angleška in francoska vlada sporazumeli, da bosta predlagali drugim zainteresiranim državam, naj se reparacij s ka konferenca skliče v Haag za sredo januarja. Objava kandidatov za volitve v senat Današnje »Službene Novine« objavljajo liste kandidatov za senatne volitve iz vse države Beograd, 23. dec. >Službene novine« objavljajo kandidatne liste za volitve senatorjev. Za dravsko banovino je potrjena naslednja kandidatna lista: odvetnik dr. Vladimir Ravnihar v Ljubljani, odvetnik dr. Fran Novak v Ljubljani, veterinarski delegat v p. dr. Raj ko Rajar na Dunaju, veliki župan v p. dr. Miroslav Ploj v Mariboru, kot namestniki župan dr. Alojzij Goričan v Celju, župan Ciril Pire v Kranju, kmetijski svetnik v p. Ivan Sancin v Ljubljani, industrijalec Janko Zadravec v Središču. Predstavnika liste sta industrijec in banski svetnik Fran Bonač v Ljubljani, tesarski mojster in župan Ivan Zakotnik v Zg. Šiški, namestnika banslc svetnik Ivan Tavčar v Ljubljani ter banski svetnik Valentin Babnik v Št. Vidu. Deželno sodišče v Ljubljani objavlja to kandidatno listo z dostavkom: Ker se je deželno sodišče v Ljubljani uverilo, da je predložilo kandidatno listo v zakonu določeno število predlagateljev in da so ti vpisani v stalni volilni imenik in za volitev senatorjev, kakor tudi, da so priložene kandidatni listi pismene privolitve vsakega predlaganega kandidata in njegovega namestnika, potrjuje na podlagi (( 14, 15, 16 in 18 zakona o volitvah senatorjev to kandidatno listo. »Službene novine« objavljajo tudi vse kandidatne liste za volitve senatorjev v ostalih banovinah. V Beogradu je določen za kandidata državni svetnik v p., bivši univ. prof. in bivši minister Jovan Stanković. Vatikanska knjižnica v nevarnosti Vdrl se je strop sikstinske dvorane — Razvaline so zasule velik del dragocene vatikanske knjižnice Rim, 23. dec. V vatikanski knjižnici se je porušil del notranjosti, pri čemer so bile uničene številne dragocenosti. Katastrofa je tako velika, da je ogro« žen obstoj knjižnice, če se ne bo po* srečilo izkopati izpod razvalin nad 15.000 del, ki so zasuta. V zadnjem ča* su so se vršila v svoječasnih papeže* vi h hlevih adaptacijska dela, pri katerih je bil najbrže občutno omajan te* meljni zid vatikanske knjižnice, ki me* jt na Belvedero. Ko so delavci končali delo. so slišali po zidovju poslopja za knjižnico prasketanje ter so se večino* ma še mogli pravočasno skriti na var* no. Takoj nato se je vdrl strop slovite vatikanske dvorane Siksta V., ki je zgrmel skozi vsa spodnja nadstropja do kletnih prostorov. Vsa knjižnica je sedaj pokopana pod ogromnimi razva* linami treh nadstropij. Pri nesreči je bilo ubitih 5 oseb, nekaj pa ranjenih Vatikanski gasilci so se takoj lotili oči* ščevalnih del, ki pa bodo najbrže tra* jala nekaj tednov. Pod podrtinami leži tudi znamenito pismo Martina Luthra, v katerem odgovarja papežu Levu X. na prvo svarilo pred krivoverstvom. Rim, 23. dec. Reševalna dela v vatikanski knjižnica so se nadaljevala vso noč. Okoli polnoči je umrl v bolnici knjižnični uradnik dr. Marko Vattasso, ki ga je pri nesreči zasulo. Štiri delavce še vedno pogrešajo. Obstoja upanje, da bodo večino zasutih književnih del rešili. Dohod do razvalin je skoro nemogoč. Zunaj poslopja se posledice katastrofe komaj vidijo, ker je temeljno zi-dovje vzdržalo silni pritisk Huda zima v Italiji Milan. 23. decembra. Iz mnogih mest severne Italije prihajajo vesti o silnih snežnih viharjih in hudem mrazu. Verona je pokr ta z belo odejo. Na Gardskem jezeru divjajo hudi viharji. V Bielb je 5 stopinj pod ničlo. V Trstu divja burja, termometer pa kaže 4 stopinje pod nič'o. Na R hrtovi in v genovskem zalivu je uničena vsa letina oranž in mandarin. Tudi na južnem Tirolskem je pritisnil hud mraz. V Meranu sneži že par dni neprestano. Na Vigilovem prelazu je 11 stopinj pod ničlo. Tudi v Benetkah je nastopil občuten mraz, tako da so lagune deloma zamrznile in je moral biti poTiuški promet ustavljen. Nova grška vojna ladja Genova. 23. decembra. V ladjedelnican Odero je bil za crško vojno mornarico spuščen v morje torpedni lovec »SteestaU. Bojna ladja je 95 m dolga ter 9.5 m SaroUa. Ladja bo oborožena s štirimi topovi, tremi topovi za obrambo letal in dvemi cevmi za spuščanje torpedov. Konferenca prekooceanskih letalcev Rim, 23. dece/nubra. Ital-ioanska aeroklub je za 22. maja sklical v Rimi konferenco v-seh prekooceanskih letalcev. Na konferenci se bo razpravioado o načinu in možnosti kako nad bi se organiziraj aračmi Oceani. Povratek Gandhija v Indijo Bombav, 23. dec. AA. Gandhi se bo vrnil iz Anglije 28. decembra. Po prihodu se bo sestal z raznimi voditelji ind-skega kongresa. Sodeč po izjavah teh voditeljev v zadnjih dneh bo najbrž zmagala struja, ki je za takojšnjo in energično borbo proti Angležem. Krogi indskega kongresa, ki zagovarjajo spravo, bodo nemara v manjšini. Prodaja bavarskih kronskih dragocenosti London. 23. dec. AA. V ponedeljek so prodajali na dražbi v Chrietiesu bavarske kronske dragulje. Znameniti modri diamant, ki je bil lastnina kraljevske rodbine Wit-teisbach, so prodali za 5600 funtov. Razen tega so plačali za dva briljanta 400T ozriro-ma 7000 funtov. Za vse kronske dragulje so dobili nad 39.000 funtov. Izprememba v italijanski tiskovni službi Rim, 23. decembra. A A Vodstvo riskov-Novi šef je eden izmed prvih fašistov in Mussolinjev osebni prijatelj. Razen tega je zelo sposoben žumalist. Takoj po fašističnem pohodu na Rim, se je začel zavzemati za zbližanje med Vatikanom In Kvirinalom. ne službe pri fašistični vladi, ki ga je dozdaj Rusko - francoska pogodba London. 23. de-eturubra. Obcava načrta francosko - ruske .pogodbe o nemapadamju je birta >Daiily Telegraohai« povod za objavo iajajve, kri iiavura bai;e od drjplomata z dobrimn zvezami v Paiteu .:n Moskiv.1. Ta izjava pravn, da je FVamoJ'a ©lede na to, ker se je Angi/jja cutr.la vezano z neprestanimi kni-zami. ki so oslabile zan.'imamje za zunanje - poVVrma vipraišamra in osredotočile viso pozornost na notraorazuim t Rusijo. Framo'iia je hotela s tem df\sr**i n-rotntrtpž na-^rarm jrvorajzuimu, ikd veže sedaj NfimrfVno z Rusijo Odgoditev razoroži t vene konference Tokio, 23. decembra. Kakor se zatnjuje v dobro poučene h krosnJi, je angleški po-slamiik dne 17. t. m. JzroČol minestrskemu pire Lsev!m»iiku noto svoje vla>de, v kateri se jaj>oniska vuada naproša, naij se izjavi o vprašanju odgolrtive razoroži t v ene konference za drva ali tri te-l.ue. V poliitičnilb krognh menijo, da bo Japonska v kratkem odjgovori'la, da se stir/mija z angflefikčm nabiranjem in sicer v tetm smr's'.u, da ne želi da bri se konferenca odigod&Ia za nedosleden čas. pač pa največ za d«va do tri teine. Ang-.leška nota je utemeljena s tem, da je datum 2. februarda za nekatere dr-žarve, kri se bodo mdeležiide te komferefnee, precej neprimeren in sicer zaradi zaseda-nrja rmaracii'ske konference v januarju in kmalu nato sledečih voMtov v Francija in Nemčija. Afera pobeglega ravnatelja Creditanstalta Lizbona, 23. dec. Portugalsko pravosodno ministrstvo je prejelo preteklo soboto zahtevo avstrijskih oblasti po izročitvi pobeglega ravnatelja GreditanstabJta Fritza Ehren-festa, o katerem javljajo, da je biLa proti njemu pni dunajskem deželnem kazenskem sodišču uvedena preiskava zaradi zločina poneverbe. Zahteva po izročitvi navaja nadalje, da si je Ehremfest kot ravnatelj Čredi tanetahl ta samovoljno nakazoval kredite ter oškodoval na ta način 7a-vod za 900000 ši-lingov Nadalje ga dol"žii, da je tudi kot upravni svetnik Amstelbanke jemal zase kredite, da je nekemu londonskemu bančniku dovolil kredite brez kritja in s temi transakcijami oškodoval Amrtel-bar.fvo. Na pocfclagfl vsega tega se zahteva njegova izročitev deželnemu sodišču na Dunaju. Portugalsko pravosodno ministrstvo bo v najkrajšem času zavzelo stališče napram zahtevi avtrijskih oblasti Mednarodna vojska za Mandžurijo Pariz. 23. decembra Radikalni posla-Pariz, 22. decembra Radikalni poslanec Margaime je vložil v zbornueri predlog, kri poziva vlado, nad predlaga v Društvu narodov osnovanje mednarodne vojske za vapostarvltev mriru v Manidižniriori. Velike Izgube grške Narodne banke Atene, 23. dec. Zaradi padca funta je imela grška Narodna banka tolike izgube, da je porabila vse svoje rezerve in da se bodo morali dobički prihodnjih petih let porab iti e-zerj, dr. Savnrk in dr. Merčun s prav tehtnimi nasveti. Odbornik dr. Birsa je pa raa-glasiil veselo vest, da je kredit 1.200.000 Dm za nabavo radija že zagotovljen m bo tudi denar v enem letu že na razpolago, do tedaj bo pa tudi adaptiran poseben oddelek. Na to novico je dr. Kunst umestno pripomnil, naj se radij takoj naroči, ker na raku iraira 300 ljudi, ki ne morejo čakati celo leto na radij. — Macdonald ne snuje nove stranke London, 23. dec. V razgovoru z zastopnikom >Da*ly Heralda« je Macdonald zanikal vesti, da namerava osnovati novo stranko. Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 2261.56 — 3268.3$, Bruseld 7S3.S6 — 7*6.22, Ourth 1097 *5 — 1101.16, London 18S.11 — 196S1. Newyonk 5604.43 — 5621.43, Pariz 221.32 — 221.98, Pra*a 1*6.54 _ 167.04, Trst 283.14 — 289.74. SNOZF.MSKE BORZE. Curih, 28. decembra. Beograd 9.10, Pariz 20.16, London 17.46, Newyork 512.37, Bruseld 71.42, MIlan 26.10. M adr+d 48.40, Amsterdam 206, Berttn 121.65, Sofija 3.71, Praga 15-17, Varšava 57.60, Bukarešta 8j03, Stran 2 >SLO V E N S K T N A R O D«, dne 23. decembra 1931 Štev 9C0 Božični spored ZKD v Elitnem kina Matici 3) INGAGI Vse praznike ob 11. uri dop. Film največjih senzacij! Lov na orangutane, leve, slone, leoparde! Vsi posnet-ki v tona! Iz seje magistratnega gremija Obrtne zadeve — Razne prošnje za stavbna in uporabna dovoljenja Ljubljana, 23. decembra. Snoča so je vršila pod predsedstvom župana dr Puca seja l>ubiljanskega magistratnega gremiia. Referent obrtnega odseka, ma-g. i jd-svetnik dr. Rupnik je poročal o prošnji Josipa Graška, ki želi pridobiti konccsiio za realitetno pisarno. Lokalna potreba je po izjavi obrtnega odseka podana, zato se podelitev koncesije priporoči banski upravi. — Zal ar Stane prosi za koncesijo za akcidenčno tiskarno. Tudi ta prošnja se priporoči, '"ter obstoji loka'na potreba za tako podjetje. — Jan alga j Mirko zeli od-pTeti drogerijo v prenovljeni Luckmanovi niši: ker ie v tem koncu lokalna potreba za drogerijo podana, se koncesija podeli. Referent mestnega ekonomata mag. nad-svetni(< Jančigaj je referira! o prošnji Marije Volk, najemnice kopališča na Ahac-ljevi cesti, ki želi. da se ji zaradi slabe kupčije zniža najemnina za L 1932. Gremdj je prošnji ugodil ter določil naiemn>i;io na 1200 Din letno. — Mestna občina ima v Mednem v najemu travnik, ki je last žup-nišča v Št Vidu pri Ljubljani: ker z letom 1931 poteče zakupna pogodba, jo je gremij sidenai podališati pod dose anjimi pogoji za 3 leta. — Mestne vožnje v Mestnem domu je imel v zakupu Rajko TuiTc, ki mu pogodba s koncem letošnjega leta poteče. Podjetnik je vršil z 2 paT- ma konj vožnje z rešilnim vozom, gasrmim in infekcijskim vozom. Ker je avtomobilska vožnja cenejša rn hitre i ša ter v vsakem pogledu bolj ustreza zahtevam modernega prometa, je referent priporočal, da mestna občina izvede evtomoSiuiza^ci jo mestnih voženj, čim bodo sredstva za to na razpolago. Zaenkrat je gremij okleni*!, da ostane pri starem. L j. da bo do nadaljnjega vršil te vožnje še Rajfco Tuo-k. ki pa mora pristati, da se zniža odškodnina na ono ceno. za kamero bi mestna pristava vršila te vožnje (120 Din za priprego in dan). — Upravitcljstvo pokopališča pri sv. Križu oskrbuje nekatere grobe (tako n. pr. grob Lundra in Adamiča itd.) za letno odškodnino, ki jo plačuje mestna občina. — Ker je zadevna pogodba potekla, jo je gremij podaljšal za i leto in določil od-3codnino v dosedanji višini (3350 Din let-ao). — Marinku Josipu v Prisojni ulica 7 se dovolj postavitev bencinske črpalke na mestnem svetu proti plačilu priznavalne najemščine. — Dobavo koledarjev na mestne urade so ponudile 3 tvrdke; narroec se pri najnižjih ponudnikih, in sicer: beležnn koledarji pri tvrd ki Bahovec, skladni pri tvrd ki Samec in stenski pri Bonaču. — Rrrbok>v v mestnem ribniku v Tivoliju se oddđ tvrdfoi »Riba« za letno zakupnino 150 Din Travnik poleg Schumijevega skladišča na Do-enjski vesti <*e odda Sokolu IV za letno zakupnino 25 Din Gradbeno pravni referent mag. svetnik dr. Kodre je poročal o raznih prošnjah za stavbna in uporabna dovoljenja. Bernato-vič Elza je naknadno prejela dovoljenje, da sme adaptirati podstrešje na Mestnem trgai 5. ker konservator ne ugovarja. — Mehle Jože si zgradi pritlično hišo ob Pe-ruzzijevi ulici: fzjemoma 6e sme, ker je hiša zunaj na Barju, nekoliko bližje primakniti k sosedu, ki ne ugovarja. — Zupan Viljem si zgradbi vn^o kop rizično hišo v koloniji »Bajtar«, v Ki zini voj. smod-nišnice. — Kovic Janko si postavi eno-nadstropno hišo v Baragovi ulici. — Vpeljava hiSne kanalizacije je bila odobrena: Tonetu Kralju v Gerrvčevi u'ici 11. Želez-n»carskemu domu na Novem trgu 5. Kmetijski družbi v Salendrovi ulssi, Janku Sot-lerju na RriSkovcu št. 6. Mariji Osorelec na Cesti na Rožnik 3. Janku Ceponu na Cesti na Rožnik 7. Ignaciju Vojetu v Ko-rvtkovi ulioi, Josapu Se kuli na Cesti na Rožnik št. 5, Muck And na Krakovskem nasipu št. 6. — Petrič Alojzija je prejela svojčas dovoljenje, da 6me sezidati provi-zorično stanovanjstko barako na Opekarski cesti pod pogojem, da sezida letos n« istem mestu zidano hišo. Sedaj prosi za podaljšanje provizorija, ker še nima sredstev, da bi postavila zidano zgradbo. Gremij je prošnji ugodil. Daije je prejel inž. Dedek Josip dovoljenje, da zgradi kasneje barake na mestu, kjer se nahajajo sedaj brez dovoljenja sezidane provizorne stavbe. — Vilhelm Vladimir sme zgraditi provizoirčno lesena stanovanjsko hišo ob Mencingerjevi -ilici — Razberger A. bo zgradili prizidek k verandi na Stodbi št. 8. — Jenko Tihomil bo nadzidal eno nadstropje pri svoji hiši na vogalu Karlovce ceste in Vožarskega pota. — Kralj Tone sd bo zgrnil prizidek k ateljeju v Gerbičevi ulioi r* Triumf-Av-to mora na Celovito cesti odstraniti obstoječo ograjo; obenem se zavaruje mestna posest z drugo ^n.nerno ofea-jo. Uporabna dovoljenja so prejeli: inž. Du-kič Al. za prizidek hiše na Cesti v Rožno dolino, Bi zovi čar Marija za adaptirano hišo na Friškovcu 3, Pavlin Alojzij za eno-nadf=!tropno hišo v Pleteršnikovi ulioi. Jug losip za visoko pritlično hrišo v ko'oniji železniške družine, ravno tam tudi Jager Melhior in Grlj Josip. Dalje Snoj Janko za enonaidstropno hišo v Posavskega ulici. Ra-pe Zora za enako stavbo na Vodovodni cesti. Heinrihar Alojzij za en ©nadstropno Hi^o v Grablovčevi ulici. Rus Josip za adaptacije na I/an^fvi cesti 16. Zan Ivan za adaptacijo in hlev v Bohoričevi ulici 11, Zavarovana družba Jugoslavija za adaptacijo na Gospos-vetski cesti 5 Seme Anton za nadzndek enega nadstronja. Dekleva HeU za uporabo hi'še v Žitnikov? ulici. BattelHio Danijel za hišo v Podnvlščakovi i*l.ici Riziak Karo! z« hf"šo v koloniji že-Ie7ni5ke družine v Soodnji Šiški in Grobe1 š'-k Anton za enako zgradbo v ista koloniji. Za omiljenje krize in brezposelnosti čedalje več repatriirancev — Steklarne ustavljajo obrate — Draginja — Važna konferenca o brezposelnosti Ljubljana, 23. decembra. Doslej smo prav za prav v tem pogledu držali križem roke. Zdaj pa, ko ugotavljamo, da je tudi nas zajel neizbežen val svetovne gospodarske krize, nas je preplavil nepripravljene. Stopilo je obenem pred nas toliko perečih vprašanj, da ne vemo, katerega bi se lotili prej. Toda, če lahko smatramo to za tolažbo, po vsem svetu je tako, povsod skušajo omiliti strašne posledice gospodarske konfuzije, vendar vlada vedno večja negotovost, kaj bi bilo treba storiti in kako načeti nepregleden niz gospodarskih vprašanj. Doslej ee nam vprašanje brezposelnosti ni zdelo pereče. Tudi vračanju naših izseljencev nismo pripisovali posebne važnosti. Da je naša industrija v težkem položaju, se nam tudi ni zdelo. Potem še sledi vprašanje cen življenjskih potrebščin, stanovanjskih najemnin itd. Moramo pa priznati, da so na delu poklicani faktorji in da se zlasti intenzivno pečajo s težkimi socijalnimi problemi Delavske zbornice. Seveda imajo te zbornice prav za prav vezane roke, toda njihova inicijativa ter agilnost sta dragoceni. Na ljubljansko Delavsko zbornico so obračajo tudi naši vračajoči se izseljenci iz Belgije in Francije. Zadnje čase je repatriirancev čedalje več. Največ jih je doma iz savske in vrbaske banovine. Po ukazu notranjega ministrstva iz oktobra, odpremljajo brezposelne izseljence domov po odgonu. Težka je takšna pot nazaj, toda. če ni dela. tuje države nočejo rediti inozemskih delavcev. Večina naših delavcev je obdržala svoje državljanstvo, čeprav bi bili lahko že sprejeti v državo, v katere korist so dolgo posvečali vse svoje sile. Ti delavci so torej Žrtve svojega nacijonalnega 'dealizma, kajt: doma jih ne čakajo pogrnjene mize. Izšel ieniški komisar na Jesenicah predaja repa trii rance 8*eekemu načelstvu na Jesenicah, ta p« mestnemu načelstvu Ljublja ba. Tz Ljubi iane poten? romajo v Zagreb itd naprej po odgonskih postajah. Ne cdgon-pfci pn^ha^h porer-ču^je v »porok, kar na- pravi slab vtis na nje, saj se ne vračajo domov kot potepuhi, temveč kot pošteni trpini. 4 Glede na to je ljubljanski izseljniški odsek banske uprave vložil predlog na pristojno mesto, da bi izdajali naši konzulati ali obmejni komisarijat na Jesenicah vrača-jočim se izseljencem objave, na podlagi katerih, bi jim kreditirali potne stroške od obmejne postaje do domovinske občine. Do Jesenic so pa prihajali izseljenci doslej navadno brezplačno z objavami naših konzulatov. Delavska zbornica se je zavzela za vračajoče se izseljence na pristojnih mestih. Glede na težko krizo naše industrije tn grozečo brezposelnost je Delavska zbornica storila tudi vse, kar je v njenih močeh. Informirala je točno socijalno ministrstvo, naSe poslance in centralo Delavskih zbornic v Beogradu o gospodarskih prilikah pri nas ter o položaju našega delovnega trga. Nekatere predloge je poslala na pristojna mesta preko centrale. Zdaj, o božiču, ustavljajo obrat naše steklarne v Hrastniku, Straži, Rog. Slatini — pri katerih je bilo zaposlenih okrog 10CO delavcev, železarna v Štorah stoji, prav tako je pa napovedala ustavitev obratov o božiču tovarna VVesten v Celju, ki zaposluje 1500 delavcev. Poleg brezposelnosti vlada pri nas tudi draginja V dravski banovini plačujemo moko 80—100 milijonov Din na leto dražje kot bi jo v normalnih razmerah. Glede na vse to je DZ predlagala, naj odločujoči faktorji zastavijo vse sile, da se državna akcija za pasivne kraje raztegne tudi na prehrano brezposelnega industrijskega delavstva m naj preiščejo temeljito vzroke, zakaj ustavljajo industrijska podjetja obrate. Dalje DZ ugotavlja, da naši industriji primanjkuje kredita, potrebna bi bil* državna subvencija. Železarna v Štorah je pa prisiljena ustaviti obrat, čeprav ima naročila. Denarja ima še za delavske plače za 3 mesece. Naročila je namreč v inozemstva trupce, ki so jih potem za capini h — prvi? po 12 lefah — kot dovrše« fabrikat, dočlua so jih prej carinili kot polfabrikat. Res je krivda tovarne, da ni naročila surovin namesto v inozemstvu na Jesenicah, vendar je pa tako škoda večja, če tovarna ustavi obrat ter vrže na cesto 1500 delavcev. Ministrstvo za socijalno politiko je glede na predloge D Z odgovorilo, da sklicuje na 15. januar 1932 konferenco vseh zainteresiranih predstavnikov, industrijcev ter sploh delodajalcev. Delavskih zbornic, Centralnega odbora za posredovanje dela in borzo dela, da skupno prouče organizacijo borz dela v zvezi i brezposelnostjo. Dnevni red je: l. 0 brezposelnosti v državi, 2. zaposlitev delavcev v državi in 3. organizacija borze dela v zveza s posredovanjem dela. Minister poda svoje mišljenje in nudi potreben materijal Ln podatke o predmetu razpravljanja. Ministrstvo je povabilo na konferenco vse zainteresirane faktorje, ki morajo predložiti podatke o: 1. v katerih panogah industrije, odn. gospodarstva prizadeva brezpo- selnost najbolj domače delavstvo, 2. koliko je brezposelnih, 3. kaj je vzrok brezposelnosti in 4. kako je omejiti, odnosno preprečiti brezposelnost. Centrala Del. zbornic je vložila tudi na socijalno ministrstvo vlogo, v kateri predlaga, da bi se naj prispevki za borze dela povečali, v državni, banovinske m občinske proračune je pa treba vnesti postavke za pomoč brezposelnim. Posredovali so tudi pn finančnem ministrstvu, da bi pomagalo omiliti brezposelnost. Pred konferenco pa gotovo ne bo odločilnih ukrepov. Vse čaka v upu in strahu, kako se bodo stvari obrnile. Najtežje čaka seveda delavstvo. Tudi v Ljubljani mnogi praznujejo že 14 dnL Tovarne jim dajejo dopuste. Baje jih bodo zaposlili zopet po novem letu, n. pr. Strojne tovarne. Pri Pollaku bodo tudi praznovali nepretrgoma do novega leta. Ostalo nam je torej samo šo upanje. Komunalne zadeve trboveljske občine Trboveljska petletka — Proračun za 1« 1932. soglasno sprejet Trbovlje, 22. decembra. V petek 18. t. m. popoldne se je vršila proračunska seja občenskega zastopa. Ta s*5-ja je bila za vse občinsko gospodarstvo velike važnosti, ker je bil poleg proračuna za leto 1932 sprejet tudi petletni gospodarski načrt za dobo bodočih 5 let, ki ga je izdelal predsednik upravnega odbora g. Vinko Pavlin. Ta načrt je izdelan tako stvarno, da bo bodočim občinskim odborom znatno olajšano delo, ker predvideva že vse najnujnejše potrebe za 5 let naprej, predvideva pa tudi kritje, ne da bi bilo potrebno za to dobo 5 let zvišati občinske doklade. Vsak objektivno misleč občan mora ta delovni program le pozdraviti. Sejo je otvoril g. župan Vodušek, ki "?e rc em izovoru omenil smernice, po katerih je bil proračun sestavljen, da ustreza potrebam, obenem pa tudi direktivam, ki j:!h je izdalo finančno ministrstvo. Na prvi pogled se zdi, da so se doklade zvišale od 7S na 101%. To pa ni tako. Lanski ororačun ^e predvideval 101 °/» doklade. Ker pa je bil davčni predpis večji, kot se te vzel za poa-lago za lanski proračun, ie finančna direkcija znižala doklade na 78°/o. Med tem pa ie bilo odpisano TPD na davkih okrog 800.00C Din in zato ze nastal v občinskem gospodarstvu primanjkljaj. Za leto 1932 bo davčna podlaga ista, kot je bila predvidena za lanski proračun, in zato so se v letošnjem proračunu določile tudi iste doklade, to je 101%. O proračunu za leto 1932 fe poročal g. Pavlin, ki je v daljših stvarnih in temeljitih izvajanjih pojasnjeval predloženi proračun, ki je bil prečitan poglavje za poglav- jem in bil skoraj brez debate soglasno sprejet Proračun za leto 1932 izkazuje Din 4,670.088 izdatkov in 4,673.650 Din dohodkov, izkazuje torej prebitek od Din 3.567,— Dohodki so sledeči: iz gospodarstva Din 49.310.—, iz glavnice Din 35.000.—, iz pristojbin Din 42.300.—, iz raznih dohodkov Din 163.090.—, iz izrednih dohodkov Din 35.000.—, ostalo se bo pa krilo z davščinami in sicer: 101% doklada na neposredne davke od davčnega predpisa 3,341.877.— Din in davščine na opojne pijače in s;cer: na vino od litra 1.— Din, na mošt 0.50, na pivo 0.60 Din, na žganje in špirit od hI stopnje Din 10.— in na oslaieno žganje Din 7.50. Proračun je popolnoma uravnovešen in realen. — Po sprejetju proračuna je prišel v razpravo Pavlinov 5-letni gospodarski načrt. Poročal je g. Pavlin sam, ki je povdar-jal, da je sestavil predloženi načrt po najboljšem predarku. Ni pa nezmotljiv, zato prosi, naj se o načrtu razpravlja objektivio. Eventuelne pogreške se še lahko popravijo. Po daljši debati in ko je dal g. Pavlin od-bornkom nekatera pojasnila, je bil tudi ta načrt soglasno sprejet. Gospod župan se je zahvalil vsem odbornikom za stvarno dslo, posebno pa še g. Pavlinu za njegovo požrtvovalno in temeljito delovanje. V svojem zaključnem govoru je povdaril g. župan, naj se neha s predbac-vanji od ene in druge strani, naj se pozabi, kar je bilo. Ta proračunska seja je ravno pokazala, kako lepe uspehe rodi medsebojno složno delo. Upa, da bo tudi javnost objektivno presojala delo občinskega zastopa »n želi, da bi tudi časopisje poročalo popolnoma objektivno. Tragična smrt mlade uradnice Jožica Pdčeva skočila iz IV. ali V. te£la težkim Ljubljana, 23. decembra. Snoci se je v mestu odigrala pretresljiva tragedija. Na strašen način si je končala mlado življenje 23-letna pisarniška uradnica grič. Jožica Pelceva, zaposlena v Bonačevi kartonažni tovarni m stanujoča v Ilirski ulici, hčerka splošno znanega priljubljenega kopališkega mojstra O UZD g. Ivana Pelca. Okrog 18. se je sredi mesta nagi oma razširila vest, da je iz četrtega ali petega nadstropja palače Ljubljanske kreditne banke skočila neka mladenka in vsa razbita nezavestna obležala. Včeraj popoldne so ljudje, ki so imeli opravka v palači Ljubljanske kreditne banke, opazili na stopnišču palače na Dunajski cesti štev. l/a mladenko z rdečo baret-ko na glavi in v rjavem plašču, vitke postave in prijetnega ljubkega obraza, ki je nervozno hodila po hodnikih in se tudi tu pa tam zamišljeno sklonila čez ograjo ob stopnicah. Razen nekega dijaka, ki je mladenko opazil med 14. in 16. uro trikrat na stopnišču, se za dekle ni niiiče zanimal. Saj je poslopje palače Kreditne banke zelo prometno, vsak hip prihajajo in odhajajo iz palače ljudje. Samo dijaku, ki stanuje v hiši, se je čudno zdelo, zakaj dekle postaja po stopnicah in hotel jo je vprašati, kaj bi rada, pa si je premislil. Nekaj minut po 18. se je pa Pelčeva vzpela na ograjo stopnišča v četrtem, nekateri celo trde da v petem nadstropju in se z glasnim krikom pognala v globino. Priletela je na moško kolo. prislonjeno na zid v kleti Kreditne banke in nezavestna obležala. Zamolkli padec je vzbudil pozornost čuvaja pri dvigalu g. Gela čul je pa padec tudi uslužbenec pri Tourist Office g. Artač. Oba sta naglo hitela v klet, kjer sta našla nezavestno mladenko. Gela je odbit el pred pošto in obvestil stražnika, ta pa reševalno postajo. Kmalu je reševalni avto, okrog katerega se je zbrala pred Kreditno banko ogromna množica radovednežev, izpred palače odpeljal nesrečno mladenko v bolnico. Pelčevo so prenesli na kirurgični oddelek, kjer so zdravniki ugotovili, da ima zlomljeno levo roko ln obe nogi. eno celo dvakrat in sicer v stopalu to koDcu in pa tudi hude, smrtaonevame notranje poškodbe. Med vožnjo se je Pelčeva nekoliko osvestila in začela ječati, takoj po prenosu v bolnico se je pa zopet onesvestila. Zdravniki so se trudili, da bi ji rešili življenje, seveda je bil pa ves njihov trud zaman Okrog pol enfti zjutraj Je nesrečno dekle umrlo. Tragična usoda simpatične hi priljubljene Jožice Pelčeve je vzbudila v mestu splošno sočutja ▼ podjetju, kjer Je bila uslužbena. pa pravcato konsternacijo. V uradu Je bila znana kot Izredno pridne in nadstropja Kreditne banke in pod-poškodbam mirno dekle, bila Je vedno prijazna, dobre volje in ljubezniva. Preteklo sredo je ostala doma. V uradu je dejala, da mora k zdravniku, češ, da se ne počuti dobro. Od srede je pa ni bilo več v urad. Kaj jo je pognalo v smrt, ni znano. Skrivnost Je odnesla s seboj v prerani grob. Njene zemske ostanke polože k večnemu počitku jutri. Pogreb bo ob 14. iz mrtvašnice splošne bolnice. Na zadnji poti spremi prerano umrlo Jožico mnogo njenih prijateljev in znancev, ki s težko prizadete Pelčevo rodbino globoko sočustvujejo. Bodi ji lahko zemlja, ki jo tako zgodaj zapušča, žalujočim Iskreno sožalje! Matična knjigarna LJUBLJANA — Kongresni trg MUZIKALIJE VSEH VRST Božična poslanica Narodne odbrane Vsak si kuje svojo usodo sam, usodo svoje države kujemo mi, njeni državljani. E>ušrir>o se pod pritiskom težke svetovne gospodarske krize, baš v teh težkih časih moramo biti mirni in premisi j eni. Združimo vse svoje sile, le strnjeni in enotni fronti bomo prebrodili to težko trpljenje. Oim večji bo naš mir, čim globlje bo naše zaupanje v same sebe, v našo državo in našega vladarja, tem bolj se bomo zavedali, kaj pomeni zlasti za nas Slovence naša divna Jugoslavija, ki nam nudi edino možnost samostojne nacijociame eksistence, tem lažje bomo prenašali vse udarce, ki zadevajo nas in naše brate. Zaupanje v samega sebe, to je prvi pogoj za uspeh posameznika, zaupanje v moč in solidnost države pa je najboljše jamstvo za njen obstoj in procvit. Opustimo srvojo staro, že tolikokrat blamirano lahkovernost, zavračajmo vse izmišljotine, ki se Širijo tako bohotno med nami in razburjajo naše duhove. Te vesti so ali plod razgrete domišljije neodgovornih elementov ali pa delo naših sovražnikov, ki hočejo zbegati naše misli, oslabiti naše zaupanje v lastmo državo in tako olajšati pot do onih ciljev, ki se dajo uresničiti le na ruševinah naše domovine! Naj božič s svojim ta j ki stv enim čarom vlijs v srca vscii naših bratov in sester ogenj svetega navdušenja narod in državo, naj jim vcepi samozavestno odioč nost neštetih borce*, kojih kosti so stvorile temelj naši cHvtii Jugoslaviji, naj jim da zanos in ponos svobodnih državljanov v svobodni Jugoslaviji, tej veliki domovini vseh Jufiosloveoov, KOLEDAR. Danee: Sreda. 23. dec mbra. katoi^Ža-□ L: Viktorija, Ozrislav; pravoslavni, lo. decembra: Jovan Despot DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino Matica: Intrige na b:iv*ieni haA>s-borSkem dtvoru. Kino Dvor; Itujnaway okapres. Kino Ideal: Pesem loubajV»L TKO Atena: Ga. tartčeva bo pruporvo-Jovala malčkom b^ene legende ob 16.20 v boii dtvorani Um i ona. DEŽ»'PNE LEKARNE. Danes: Bahove- Konsrrosnl trg 12; U-star, Sv. Petra cesta 78; Hočovar, LJ. VIL. Celovška cps*n 34. VABIMO VAS, oblecite se pri nas! Po svojem okusu si Izberite oblačilnih potrebSčm ZA MAL DENAR. Trenchcoate, suknje, obleke, pertJo L dr. A. Preiker Ljubljana, Sv. Petra c. 14 Mož Nordgartove umrl Ljubitelji naše opere se dobro spominjajo izvrstne operne primadone, sopranistke prav izrednega glasovnega obsega, gospe Lilly Nordgart-NemeČkove. Bila je naša prva »Madame Butterfly< in odtočno je pela Marto v »Nižini<, >Carmen<, >Jeleno< v Zrinj-skem itd. Kot živahna igralka je vsako operno partijo kreirala z močno individualnostjo. Njen oče, Cehoslovak, je bil upravitelj ljubljanskega Gradu, ko je bila ondi še velika kaznilnica. Hči Lilly je hodila v šolo k našim Uršulinkam in se je zato kar hitro zopet spomnila slovenščine, ko so je L 1908 vrnila v Ljubljano kot operna pevka z Dunaja. Njen mož, bivši nadporočnik, je izstopil kot izrazito nacionalen Ceh iz avstrijske armade in imel zasebno pisarno na Dunaju. Ob izbruhu vojne pa je moral zopet v armado in je prešel k Rusom. V Ruaiji je naglo napredoval in postal polkovnik. Rojeval se je pod generali Kornilovim, Aleksejevem ln Denikinom, bojeval se proti boljševikom n pomagal formirati dobrovoljski č. sL polk, s katerim je prestal L >ledeni marše. Dosegel je najvišja odlikovanja in postal po povratku v domovino polkovnik č. si. armode v Pisku. Med vojno je bila zaradi moža pri ruski armadi njegova soproga, pevka Lilly na Dunaju celih pet mesecev v ječi! Zaradi slovanstva je prestala strašne Čase. Te dni pa je polkovnika Nemečka, ki je rad prihajal v Ljubljano, nenadoma zadela srčna kap. Na češkoslovaškega junaka in našega dobrega prijatelia. ki se je boril in vsega žrtvoval pa zmago slovanstva in pravice, ohranimo topel spomin. Fr. G. M orodno gledališče Drama. Začertefe oto 20. Sroda, 2o. dooembira: Zaprto. Četrtek. 24. decembra: Zadrto. Petek. 25. decembra: Ob 20. Ovrček za pe&jo, Znižane oene. lav. Sobota, 26. decembra: Ob 15. Petrokove poslednje sanje. Znižamo cone. Izven. Ob 20. Zaipravljilivec. Znižane oene. laven. Nedelda, 27. deoemfara: Ob T5. D« nevesti. Znižane cene. — Oh 20. Arsene Lrtipto. Zniižane oene. Opera. Začetek ob 20. uri. Petek, 25. decembra: Ob 15. Vlktortda ta njen h u zar Znižane cene Izrven — Ob 20 Koštana Znižane cene laven. Sobota. 26. decembra: Dežela smebijaja. Znižane cene. laven. — Ob 20. Ca«r-men. Znižane cene. Laven. Nedelja, 27. d-ecembra: Madame BurtiteT-fly Znižane oene. laven. — Ob 20. Grofica Marica Znižane cene. laven. Pri slabi prebavi, s^bokrvnosti, shu.1-sanju. bledici, obolelosti žlez, izpuščajih na kozi. tvorih uravnava »Franz Josefo-va« voda izborno toli važno delovanje črevesa. Odlični možje zdravilstva so se prepričali, da celo najnežneiši otroci dobro preneso »Franz Josefovo« vodo. »Franz Josefova« erenčlca se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah^_ Sobota, 26. decembra. 9.30: Prenos cerkvene glasbe; 10.00: P. dr R. Tominec: Galerija slovečih kon-vertltov; 10.30: V. Pimat: Konjska procesija pod Gorjanci; 11.00: Salonski kvintet; 12.00: ćas in poročila, plošče; 15.15: Dekliška ura: Vzgojni pomen (gdč. Le-barjeva); 14.45: Magistrov šramel kvartet; 16.30: Zabavni kotiček (Stane Bitež-nik); 17.00: Novi vek v svetovno politični areni (Leo Tičar); 20.00: Pevski koncert ge. Zlate GJungjenac-Gavella. primadone ljubljanske opere v originalu in na ploščati; 20.45; Harmonika solo, g. Stanko; 21.15: Salonski kvintet; 22.00: čas in poročila; 22 15: Salonski kvintet: 23 00: Napoved programa za naslednji dan. Skrbna žena, — Gospa, sporočrti vam moram veselo novico, da bo vaš mož čez 14 dni že zdrav. Toda vam se ne pozna, da bi bili te vesti veseli. — Saj ste sami krivi, gospod doktor. Pred dobrim tednom ste mi deia-li, da bo moj mož umrl. pa t>ern prodala vsa Djedove obleke. etev. 290 >SLOVENSKT NAROD«, dne 23. decembra 1931 §rr*m 3 I Monte Carlo rajsko mesto ob čarobni morski obali, igralci, lepe ženske, solnce, jug, luksus, veliki svet — vse to je krasno ozadje milijonskega Ufinega velefilma Božična i premiera I Bombe na Monte Carlo Glasba: Richard Heymann i PBIDE! PKroE! ELITNI KINO MATICA * Ljubavna pustolovščina mornarjev in njih kapitana- V glavnih vlogah trije umetniki, ki jih vsi čislate HANS ALBERS - ANA STEN HEINZ RuHMANN Dnevne vestf — Iz znamk sestavljena slika kraljev© rodbine. V neki zagrebški trgovini je bila te dni razstavljena slika kraljeve rodbine, ki je vzbujala .-.plošno pozornost Slika je namreč sestavljena iz 100.000 poštnih znamk in sestavil jo je pismonoša Vinko Lenac, ki je rabil za to delo 24^7 ur ali 347 dnu — Odlikovanje. Kralj Aleksander je odlikoval z redom sv. Save III. stopnje g. Vla-dimirja Hfebika za zasluge, ki si jih je pridobil pri oskrbovanju lueoslovenskih vojaških grobov na Češkoslovaškem. — Opozorilo članom SPD. SPD Osrednji odibor razglaša vnovič, da prenehajo veljati z 31. decembrom li>31 sedao veltjaiv-ne člao6ke izkaznice. Z dmem 1 jarauanja zadobe veljavo najpram društivu in oblastem nanovo vpejjane članske iakaiz- člazuA Osrednjega društva bodo do-boK nove iakaizsndee v drušr.verni pisarni v LjofoHama. Masarvkova cesta 14. I. nadstropje, ki sđcer se bo-io nove le.^.t.imacno-e dobrvađe od 28. decembra daltfe. Vsa.k član na/ prineee s seonn svojo e Triko, oaijraoe v obMki 6x9 cen: srika ne sme biti več kakor eno leto stara TisikovAne novih legi-tjlniacig so bodo izdajale članom prooi pJa-6.1 u zaeeka 5 Din za vsako člansko legi-temaoi-jo. _ šolski radio. V soboto 19. decanifora Je odna-dda oddaja šoLsk-eiga radija z ar. l In tehničnih ovdr, kar nai* blagovolrijo raToa- — • ui» '-<"--nnfij]vr*Ji Ln sfreicuj-ijh šol vzeti na.knaidjio na znanje. Predavanje g. dr. S. O.'saje z naslo**oTP Vas^rcrtniikr (športna s'Aka) bo odrta^a postatfa ipo novem letai. — Izprememba voznega reda na avtobusni progi Ljubljana - Rakek. Jmgojpromet d. z. z o. z. v Loubijani obvešča cenueno oboinstvo, da bo voziJ na božič 25. t. m. avtobus po delovnem umiku. Na Štefanovo Zlatorog« ob Bohinjskem jezeru. Smnčar- skn tečač pni hotelu >Zla/U>rogt 6e bo vršil od 3. do 10. januarja 1932. Tečaj bo vodil &a»vezni smuštoi učitelj g. Ivan Tavčar te Urubljane. Podrobne informacije dajje p'-sarna SPD, Ljubljana, Masarykova cesta 14-1 — Božični tečaj SK Ilirije. Za božični tečaj pod vodstvom g. ing. Koudelke so prijave zaključene, kor je tečaj ie zaseden. SK Ilirija. _ Radovljica. Uiprava sokolskoga društva je sklenila z oziirom na splošen težki gospodarski polo>:n*: odpovedati ?e nrire-dc«tvi vsakoletne drušfcvene predpustae ve-seltice Z ozrtrom na to se pr odpustna ma-s-kerada sokolskega društva v Radov^jtioi ne bo vr -la. Priooročaimo topio enake sklepe vsem sokolskim ediinacam. _ Krajevni odbor Rdečega kriza Velenje priredi na Štefanovo 26. decembra ob 4. popoldne v prostoreh Rudarskega doma Mudsiko igro e petjem > Domen«. V odmorih igra veienjskn tamburaški zbor. Ker je čistii dobiček namenjen tkiraškd kuhinj Šoštanj, pros/mo ne le Velenjčane, temveč tudfi Soštanjcane za prav obilen tibM — Vreme. VTemenska oajpoved naaa obeta stanovitno, manj oblačno v-eme. Včeraj je bilo po vseh krajih naše države oblatmo. snežilo je po vseh krasili razen v Ujuibajanii in SpMtu. Najvišja temperatura (Je znašala v Splitu 6.2, v Zagrebu 0.3, v SkepJJ-u 0.4, v Mariboru —0.2, v Ljubljani —0.6, v Beogradu —2.1 in v Sarajevu —5^2. Davd je kazal barometer v Ljubljani 782.4, temperatura je znašala —3.6. — Toplo vreme na Gornjem Jadranu. Zadnje dni je pritskal na gornjem Jadranu strupen mraz, včeraj je pa zopet posijalo toplo solnce in temperatura je poskočila na 5—6 stopinj nad ničlo. — Šele tretjič se mu je posrečilo. V ponedeljek se je obeski v KrLževoin 631et-nri Josip Brčič. Mož se je hotel že dvakrat obesiti, pa ga je obakrat reš&l zet V ponedeljek je pa oišel zet z doma in to priliko je Brčiič porabili, da al je končal življem j a V smrt ga je batfe pogmal obmp. ker mu je umrla žena, brez katere ni mo gen žiivetL _ Otroka vrgla v vodo. Pastirji so po tegrolld te dmd ie rokava Save blizu Kostaj-nri/ce mrtvega novorojen oka Sodna komisija je u^otov.lla, da je bi»k> dote rojeno zdravo itn vrženo v vodo. Brezsrčno mater so že aretlraM. — Nesreče ln nezgode. France Koj!C, uslužbenec državnih železnic iz Radeč pri Zidanem mostu, je davi, ko je hotel v službo, na gladkih tleh padel in si zlomil desno roko. Morali so ga prepeljati v ljubljansko bolnico. — Joško Godec. 5-letni sinček mesarskega pomočnika, je bil pred dnevi pri sorodnikih. Zlezel je na peč in padel tako nesrečno z nje. da si je zlomil desno ključnico. — Snoči se je pri telovadbi na Taboru ponesrečila Vida Zupančičeva, hčerka pomožnega kurjača, stanujoča na Poljapski cesti. Padla je tako nesrečno, da si je zlomila levo nogo. Tudi ta dva ponesrečenca so prepeljali v bolnico. — Očetovo nasledstvo v oblibl lepih zob lahko ohranite v pozni starosti s stalnim čaščenjem z znano Chlorodont zobno pasto. Poskus Vas bo prepričao. Tuba Din 8___ — Foto - sport zadovlji vsakogar s kamero, kupljeno Dn FR. P. ZAJEC, optik, Llubllana Stari trj» <>. Cenik hrezn'ačnn _ Obledele obleke barva v različnih barvah in ptbisira tovarna Jos. Relch. Iz Ljubljane —Iq Vojaška zglasitev. IzšeJ je raoglas vojaškega urada mestnega načelstva v Lfjuibljand o obvezni vojaški aglasitvd: a) v Ljubljano pristoi««1- mladeničev rojstnega letnfika 1912 ter vseh dosedar začasno nesnosobfaib naborniikov lern*t>a 1°^ 1908, 1909, 1910 in 1911; v Ljubljani bivajoči h. pa drugam pristojna h nabecuokov rojstnih letnikov 1907 do 1912; c) vseh obveznikov orperatr.rvne in ruzcrvtne vojsfke, to je v starosti od 21 do 50 let, ki so po-etaiii nesposobni za nadaJjno osebno izvrševanje vojaške službe, pa se niso MM kot taka pregledani im ogplašeni za nesposobne v naši državi, ter č) vseh v Ltfttb-loan»I rojenih in vseh v LtfuMdamo pristoj-urih, kakor tudri vseh v LO-u/bljaml bi«vaćooih miadeničerv, rojenih leta 1914. PoOrobmosti o zglasčtvi so razvidne na razglaeu. lahko pa se zve zanje tu/Li v vojaškem uradu na Ambroževem trgu št. 7-L Za praivilno iu točno zglasitev so odgovorna tudu star* in sorodniki ter sJufi/bodaJalcd. Zakasnitev se kaznuje po vojaškem kazenskem zakonu. _Jd Vsi moški, ki znajo šofirati ter so našri državljani Ln stalno pTebiivajo v L4ot>> Inani, pa dosedaj Se niso prejeli Šoferske poprsnace naj se v avrho evidence zanesljivo prijavilo v meatnem vojaškem uradu na Ambroževem trgu št. 7-L, soba 3, kjer pretjmejo tozadevne popisuice. _lj Mraz je nekoliko popustil ter zopst lahko nadaljujejo gradbena dela, ka so /h morali mstavitd zaradrl mraza in bi u o rajo konćatL Pri palači Hranrilmice i-av-ske banovome dela zopet nadaljujejo v ne koliko skrčenem obsegu, pri Luctomanno'i bišd so jfih pa začeti nadadjevatri v ^ninede-Idek, zdaj je zddovje dnnjgnjeno do vrha in če no bo oKMtendl hui^dl mraz, bo stat ~*ba do novega leta že pod streho. —4] Mestno drsališče v 11 vol I Ju bo v primeru ugodnega vremena odprto od dne 24. t m. Led je na vsej ploskvi gladek 1n brez razpok. Vstopndna na drsališče običajna, —U Mestno načelatvo v Ljubijan: ras-pdsujje dobavo blaga za 120 dežnih plašče v za uslužbenstvo mestne elektrarne, vodo voda, plinarne im cestnega nadzorstva ter blaga za 22 pelerin. Vzorec z na/el'>o cene je vložiti pri mestnem ekonomaoi naj pozneje do 29. decembra 1931 opoidne ?>o-bavmi pogoji se dobe v ekonom a tu mestnega načelstva ooe.1 običajnim; uradnimi urama proti povračilu faktičnih stroškov —lj Na pomo* bednim. Odbor pomožne akcije s socijalno-političnim uradom na mestnem ma-ristratu dela s polno paro. Naval pomoči potrebnih na mestni magistrat je v zadnjih dneh naravnost ogromen. Potrebni prosijo nujno za živež, obleko, obutev in perilo. Odbor pomožne akcije je razdelil vse, kar je imel toda to je bila le kaplja v morje, kajti dosedaj je odbor sprejel zelo malo dariL Pomožna akcija bo v prihodnjih dneh objavila imena darovalcev, med katerimi pa manjka mnogo takih, o a katerih sigurno pričakuje, da se bodo odzvali njenemu pozivu in ji z izdatnimi nakazili priskočila na pomoč. _Jj Gospa Pavla Lovšetova in gdčna. Majda Lovšetova pmeno. Pogojo so jako ugodnrl. članicam je tacM na razpolago sesalika prahu iproni maln od-akottooni. Vse žene, M se zanimate «a olajšanje gosfpodindslcih poslov, pristopite k Zvezd gospodind. S slciirpniiim dolom pomor ete vuakd posameznici! _Jj Ljubljanski Sokol sporoča svojemu Članstvu pretuižno vest, da je v Zagjebu po težkn boleznd preminul njega dol-goiet nd in zvesti član brat Gustav Smola, &a-rpetan v pokoju. Naša dolžnost je, da spre-mxmo blagopokojn/iika na poelednjft pobi v č.m veojem Stevtilu. Zbiralašče 61ansTva danes ob 3. popotdne pred pokopan^ro cerkivdjo -pni Sv. Križu. Obiska airvikna z -zrn aikom. Pokojnemu bratu časten spomin! —I; Ljubljanski Sokol prdredd svojjl ie cd v soboto 26. t m. na praznik sv. Štefana ob 3. popoldne v društvena telova^l-fticd božićnico, na katero vabo svoje član sfrvo in vso iprnjote^e sokolske mdadfine. —lj Prijava psov. Glasom razglasa mestnega načelstva, ld je nabit po mestu, morajo lastniki in rejniki psov prijaviti mestnemu načelstvu brez izjeme vse pse, tudi pse čuvaje ter mladiče, ki se nahajajo na ozemlju mestne občine ljubljanske in sicer v naslednjem vrstnem redu, po začetnicah rodbinskih imen- 1. A, B, C, C, D, E, F m G dne 2., 4., 5^ 7., in & januarja 1932, 2. H, I, J, K in L dne 9., 11., 12. ki 13. januarja 1932, 3. M, N, O, P in R dne 14., 15., 16., 18. in 19. januarja 1932, 4. S, S, T, U, V m W dne 30., 21., 22. in 23. januarja 1932, 5. Z io Ž ter evcotuemi zamudniki dne 25., 36., 27., 38., 29. In 30. januarja 1932. Prijave psov je tzvrsiti v zgoraj navedenih dneh ustno in sicer od 9. do 13. popoldne pri mestnem načelstvu (Mestni trg st. 2/0 nadstropje, soba St 39, kjer je plačati tudi pasjo taieso za leto 1932 v znesku Din IGU— za vsakega psa Vsakemu zamudniku $t bo zaračunala pričenši s 1. februarjem 1932 pasja taksa v dvojnem znesku. Takse oproščeni so le psi čuvaja; ali je smatrati psa za čuvaja, o tem odloča mestno načelstvo. Kdor ne bo pravočasno izvršil predpisanih prijav, bo kaznovan z zaporom do 30 dni, oziroma z globo do 900 Din- Podrobnejša določala so razvidna i* lepakov, ki so nabiti po mestu, _prošnja gledališki upravi. Prejeti smo: V včeradsndd stavrMOri >31ov. Narod a c je bil objavljen božični repertoar našega giedaM-sča, fci je zelo pester Id zanimiv Na repertoarju je tudi priljubljena »Grofica Marica«, kil pa podeželskemu občin stvu žal ne bo dostopna, ker se uprizori zvečer. Zato bi nrosUd gledališko upravo, naj bi nam z »Grofico Marico« privoščila vsaj eno popoldne zabave tal raarvedriia. Zunanjih posetniikov hi bik> mnogo. —41 Za čajanke, obiske, koncerte In gledališča elegantne obleke po ugodnih cenah pr« F MAGDI«, LJubljana. t>88n • —|j čevljar »k a zadruga v LJubljani vabe gg. člane, da se potaostevittno udeleže pogreba umrlega člana g. Karla Goršlča. tel bo v četrtek 24. L m. ob po! 4. popoldne ta doma v Veiafea čomarski oHcd 5. —lj Zaključek procesa zaradi poneverb v Strojnih tovarnah in livarnah. Včeraj ob 16. je sodišče razglasilo sodbo v procesu zaradi poneverb v Strojnih tovarnah tn livarnah. Josip Florjančič, zasebni uradnik, je bil zaradi neupravičenega inkasiranja vsote 216.863 Din in 50 para in zaradi prestopka utaje obsojen po § 317 k. z. na 11 mesecev strogega zapora in izgubo častnih pravic za dobo 2 let. V kazen se mu vste-je pripor m preiskovalni zapor od 2. maja 1931. Obtoženec mora tudi povrniti Strojnim tovarnam in livarnam škodo v znesku 173.576 Din. Florjančič je bil začasno izpuščen ,da uredi nekatere osebne zadeve, moral je pa podpisati izjavo, da so stanoval v svojem stanovanju v Predovičevi ulici štev. 9. _lj čevlje vsakovrstne po znižanih cenah kupite najbolje prd A. Gorše na Starem trgu. 123-t _lj Smučarji nabavijo najboljši švedska loden, kord itd za drese pri trrdki NOVAK na Kongresnem trsu. (nasproti Nunske cerkve). . 113-t Ljubljana pred prazniki Splošno snaženje in pospravljanje — Možje ne vedo, Kaj so skrbi — Križi in težave z božičnimi drevesci Ljubljana, 23. decembra. Veliko novico vam moramo oznanti: Ljubljana je zopet v ognju. Zopet so jo spravili s tira veliki dnevi, neznanske radosti in presladka pričakovanja. Svet se je sicer zadnje čase precej zasukal, toda Ljubljana ostane Ljubljana in božič je samo enkrat na leto. Vse je torej naravno, kar opazimo to dni v Ljubljani izrednega, mesto je na prvi pogled popolnoma takšno kot je bilo vsa prejšnja leta o božiču, le Ljubljanica je letos zamrznila, čeprav nimamo posebnega mraza. Toda kaj nas briga Ljubljanica in mraz, glavno je le božič in kar je z njim v zvezi, kajti prazniki niso pri nas kaj navadnega, čeprav so vedno enaki. Predpraznična vnema >ma pri na9 silno globok pomen, tako globok, da sega v vse naše življenje in nehanje, najgloblje pa seveda v žepe, kako bi se potem nc oprijela tudi časopisja! Večen blagor mu, kdor je izumil praznike, čeprav nekaterim ne prijajo. Njihov pomen je ogromen, že zaradi higijene. Po vsej Ljubljani grmi in treska, dasi smo vajeni kanonad, vendar to bobnenje vpliva celo m* naše živce. Po dolgem času se bo mesto temeljito očedilo in kjer so se zaredili že gad je in krokodili, bo zdaj vse čisto ter snažno, da bo ljudem kar nerodno. Nekateri najemniki ne upajo niti v sveže poste je o božiču, ker jih niso vajeni vse leto, splob so pa tudi gospodinje tako pedantne, da človek ne sme stopiti na umita tla. Možje te dni uživajo zlato prostost, saj so jim doma žene na vsakem koraku z metlo za petami ter jih odganjajo k vragu ab* kamor že. Ljudje odpirajo okna, na katerih je že zdavnaj pognal mah, ki ga zdaj nabirajo za jaslice. Iz vseb hiš se praši skozi okna, kol da mečejo na cesto plinske bombe. Večkrat ne veš, ab' sneži, ah se praši perje. Previden moraš tudi biti, da ti ne pade kar kompletna zakonska postelja na glavo, kot je nedavno nekemu pešcu pri Sv. Jakobu cel kup blazin m še vlažna žimnica povrhu. Težko je pa biti previden, kajti, če se oziraš kvišku, zagledaš skoraj na vsakem oknu stoječo žensko ali damo, ki dokazuje svoje akrobatske zmožnosti. Predpraznična vnema pa ne pusti spati ljudem tudi ponoči, kanonade trajajo neprestano že več dni in noči skupaj. Ženske drgnejo tla vse noči in ob pozni uri pljusknejo tu Ln tam v samotni uUci pomije kar na cesto. Skrbi imajo gospodinje takšne, da se moškim seveda niti ne sanja o njih. Moški sploh ne vedo, kaj so skrbi. Žena ne podpira le treh oglov pri hiši, temveč poleg tega §e tudi moža. Možem se niti ne sanja, kako ku- pujejo žene v tretji četrtini meseca vse tiste neizogibne božične sladkosti in kaj vse je treba kupiti in kako se je treba pogajati s šiviljo, modistko in 8 trgovci, da je ustreženo tradicijam velikih dni. Možje splob ns vedo, kaj je božič. Edina njihova skrb je, da naroče, katero obleko naj žena pošlje h krojaču, če bi ne pomagal bencin. Najstrašnejše pa je, da se žene te dni v resnici ne utegnejo dobro pomeniti o vseh teh križih in težavah na trgu in drugod, kjer trčijo skupaj. Vzdihujejo, da niti ne vedo več, kje se jih drže glave, vedo pa, da so vsega krivi le malomarni možje, ki niso za nobeno rabo ter morajo narediti vse same. Nekatere se pritožujejo, da niso mogle naučiti svojih slabših polovic umivati tal ter so si morale še 8 tem delom kvariti roke. Zopet druge pa tarnajo, da ne morejo spraviti mož več z doma niti na nedeljsk? lov, ab pa se vračajo z lova takoj iz delikatesne trgovine. Posebno poglavje zaslužijo tudi potice, m katerimi se gospodinje ukvarjajo cele dneve, možje jih pa nosijo k pekom. Če hočemo biti resnicoljubni, moramo priznati, da molje trpe te dni še bolj kot žene, katerih gospodinjski pomočniki so. Vdano poniža! krevsajo na trg s cekarji, v trgovine, mlekarno in še vzdihovati ne smejo. Strašne skrbi imajo ljudje tudi zaradi božičnih dreves. Nekateri pravijo, da niso več moderna, večina si jih pa vseeno izbira na Kongresnem tugu. Izbira je izredno seli ka. kupci so pa tudi izbirčni. Prodajalci komaj utegnejo postavljati za njimi podirajoče se smreke. Barantanje je takšno kot na kravjem sejmu, na kar so pa kupci pripravljeni kot dalmatinski krošnjarjL Konkurenca je huda. — Nikdar več ne bom prodajala! Strašansko sem nezadovoljna I se je pritoževala neka ženska. Nekateri prodajalci pa tudi res ne prodajajo več kot 5 dreves na dan ter znaša ves denarni promet največ do 30 Din. Seveda so drugi srečnejši, toda redki. Čeprav smo že tik pred božičem, vendar je >hostac še vedno gosta, ob straneh pa še čakajo celi kupi smrečja, ki pa še ni »obdelano«:. Drevesa namreč delajo, obrezujejo, olepšavajo jih s kosmetičnimi kurami in nasajajo v stojala. Sicer pa smreke niso posebno lepe, ker jih je precej iz okleščkov, starih dreves, jelke so lepše, a so samo velike. Na sejmu je precej živahno, sicer je te dni Ljubljana oživela tudi drugje, vnema je Čedalje hujša, upajmo vsaj, da se bo pet kmalu ohladila. Živilski trg pred prazniki Davi je b3o na trgu zelo živahno. Sreda je in tržni dan povrhu so pa še prazniki pred durmi. Zato je seveda razumljivo, da je bil trg založen z vsemi dobrotami. Mesarji so dobro založili svoje stojnice. Cene mesu so bile običajne. Goveje meso od 6—10, volovsko od 10—12, teletina od 10—14, prešičje od 12—16 Din kg. Na Pogača r j c vem trgu so prodajali tudi morske ribe in sicer cevoli po 36, šnuri po 36, girice po 30 in sardeldce po 16 Din kg. Dovoz rib je bil nftiZmeroma majhen, ker je bil na morju zaradi močne burje slab lov. Perutnine so pripeljali zelo mnogo na trg, prodajali so jo po običajnih cenah. Na Vodnikovem trgu so prodajali oskubljene go-ake po 18 Din kg. Velik je bil tudi dovoz sadja m sočivja. Iz Goriške so prispele večje posiljatvc karfiol *d so jih prodajali po 5—6 Din kg. novost na trgn je pa bil radič, ki je pa zelo drag. Merica 4—5 Din. Jajca so prodajali po 1—1-50 Din komad. Kmetje so pripeljali precejšnje množine jabolk in orehov. Prodajali so jabolkn od 5, orehe po 2-50—3 Din K ter, v jedrcih pa po 16 Din kg. Živahna kupčija je biJa tudi okTOg stojnic z mlečnimi izdelki. Maslo prodajajo po 32 I>in kg. sir za štruklje od 4—8 Din kg itd. Kg cvetličnega medu stane na trgu 30, ajdovega pa 18 Din. Kot rečeno, je bilo vsega blaga dovolj, pa tucM kupčija ni bila slaba. Is Tržita _ Nova športna pridobitev. Agilni SK Trž4č je vzel v najem Jagodačev vrt s te-nisovim igriščem, kjer je z veLrkinti stroški napravil umetno drsal-išče, katerega je Tržič prav pogrešal. Drsališče je bilo v nedeljo slovesno otvorjeno. Ves dan je vrvelo na njem živahno življenje ob zvokih elek-trofona. Priznati moramo, da je za to panogo zimskega športa v Tržiču precej zanimanja, pa tudi nekaj prav dobrih drsa cev premoremo. VeČina pa so začetniki, ki is pravo navdušenostjo prebijejo ure in ure na drsališču. Drsališče je odprto vsak dan m vsak večer. Športni klub je najel v ua-godičevi hiši, kjer je preje ordinira! pokojni d>. Hawldna, svoje lofcale in bi bilo prav. če se vsa društva in teh je v Tržiču mnogo, sporazumejo in uetanovc ^kupca društveni dom. ELITNI kino MATICA Telefon 2124 Danes nepreklicno zadnjikrat! Jutri odpadejo vse predstave! tragična življenjska pot cesarice Elizabete. Smrt prestolonaslednika Rudolfa v Maverlingu. Atentat na cesarico v Ženevi. Razmerje med cesarjem Fran-com Jožefom I. in cesarico. Baronica Vetsera. Danes je zadnja prilika, da si ogledate ta senzacijonalnl film. Predstave ob 4L, y4 8^ ta 9 U. Grafologija. — Neki zdravnik je zapustil po smrti spomine, ki jih je p*, mogel pre^ čitati samo en človek. — Njegova vdova? I — Ne, temveč lekarnar. BfrTLTJ 4 >StOVEN8KT NAROD«, dne 23. decembra 1931 Stev ?00 Bnfle Gaboria«; ^ \^ velemesta Roman Ali bi ne morala Nrzeti gospodična de Mussidan barona de Breuiha-Fa ve dava? O tem so mi pravili. Ali dajeta grof in grofica de Mussidan prednost neznatnemu skrahiranemu markizu pred enim najznamenitejših mož Pariza? Kaj pomeni to? Ali ni v grofovem ali gro-fičinem življenju grozne tajne, ki ji je prišel Croisenois do dna in ki mu služi zdaj za učinkovito orožje? — To ni res. ne, to ni res, gospod! — Je vzkliknil Andre. Mož z zlatimi očali je skomignil z ran,en i. — Dobro, — je nadaljeval mimo. — Ce kričite tako energično, da to ni res, morate že dobro vedeti, da se ne motim. Dokazov ne potrebujem več. Včeraj je bil pri vas grof de Mussidan in moj agent mi je sporočil, da mu je obraz po odhodu od \ as kar žarel. Ste mu že mornli obljubiti, da ga rešite de Groisenoisa. on je vam pa obljubil roko svoje hčerke. Od tod ta čepica, ta bluza in ta umazani obraz. Recite torej, da se ne motim. Mladi slikar ni znal lagati. Vzravnal se je in vzkliknrl z drhtečim glasom: — Kdo pa ste, gospod? Rad bi vedel, s kom govorim. Mož z očali se je nasmehnil, rekoč: — Lecoq se pišem. Ime slavnega policista je Andrea kar prešinilo. — Gospod Lecoq. — je jecljal, — gospod Lecoq. Se tako energičen človek ima svojo slabo stran. Samoljubje slavnega policista je bilo prijetno pobožano, ko je videl, kako globok vtis je napravilo že samo njegovo ime. — Da, Lecoq, — je dejal. — A zdaj, ko me poznate, dragi gospod Andre, smem menda upati, da se spametujete. Veste, na vas me je opozorilo golo naključje. Pred menoj ste šli čez cesto in slučajno sem opazil, da so vam neprestano za petami ljudje, ki se tudi jaz zanimam za nje. Takoi sem pomislil: to-le mora biti imeniten mož. Naročil sem svoiim agentom, naj vas zasledujejo, in zdaj vidim, da se nisem zmotil. Vi ste tisti, ki mi bo pomagal razvoz-Ijati vozel intrige. — Jaz. gospod? — Da, vi. slikar, ornamentist... dokler ne postanete kaj boljšega. Dokler ne postane kaj boljšega? Te besede so vzbudile živo pozornost mladega slikarja, ni se pa upal vprašati, kaj pomenijo. —' 2e več let, — je nadaljeval Le-coq, — sem prepričan, da se je ustanovila v Parizu organizacija, ki hoče izkoristit' tajno, do katere je prišla na podel način. Veste, izsiljevanje ima v sebi to posebnost, da so izsiljevalci skoraj prepričani, da jih ne more zadeti nobena kazen. Ce vam vzame kdo iz žepa frank, zakričite takoj: Tat! Ce pa pride kdo k vam m zahteva od vas sto tisoč frankov,, češ, da izda sicer tajno, ki bi vas utegnila osmešiti ali osramotiti, mu izročite denar, ne da bi protestirali. Dvajsetkrat sem naletel na kaline, ki so se dali oskubsti; krvaveli so še iz populjenega perja, toda nobeden ni bil pripravljen preskrbeti mi orožje proti tem lopovom. Prigovarjal sem jim: Zaupajte mi, policija je diskretna, prisegam vam. da vaše tajne ne izdamo. Kaj še! Nihče mi ni verjel. Kmalu sem spoznal, da sem brez moči in da s pomočjo njihovih žrtev lopovom ne bom mogel do živega. Tedaj sem sklenil priti z njihovo pomočjo do njihovih žrtev. Ah, moral sem biti zelo potrpežljiv. 2e tri leta prežim na ugodno priliko. 2e poldrugo leto služi moj agent pri markizu de Croisenoisu. Toda to pot jim pridem do živega. Zdaj namreč r>oznam vse od njihovega poglavarja. Rigala ali Tantaina, kakor hočete, do Toto-Chupina, njihovega zadnjega agenta, in do Paula, poslušnega orodja njihove volje. Vso to bando ujamemo, dr. Hortebiza, Vermineta, markiza de Croisenoisa in Beaumarchefa. Morda nam pride v roke tudi Van Klopen. Ca-tenac. ta nam ne uide. Zdaj je na kmetih, v okolici Vendome, z vojvodo de Champdocom Ln nekim Perpignanom, za vešala zrelim lopovom ... Dva moja agenta sta jim neprestano za petami in vsako uro mi sporočita, kaj počno. Moja past je spretno nastavljena. Vsi se ujamejo v njo. Mladi slika r ie z velikim zanimanjem poslušal detektivovo pripovedovanje. Sovražniki, ki naj bi se z njimi spoprijel, so postajali v njegovi bujni fantaziji orjaški, in čutil je, kako ga vedno bolj stiska mreža intrig. — Zdaj pa, — je nadaljeval Lecoq, — ali boste še oklevali, gospod Andre, ali se boste še branili povedati mi, kar veste, če vam pod častno besedo obljubim čuvati vašo tajno, pa naj se zgodi karkoli? Andre ni mogel več oklevati. Kakor vsi, ki so prišli kdai v bližino tega slavnega policista, je tudi on podlegel nekemu čudnemu vplivu. — Izvolite, — je odgovoril in povedal kratko vse, kar mu je bilo znano. Ko je končal, je Lecoq vstal in vzkliknil: — Zdaj mi je pa vse jasno in manever teh lopovov dobro razumem... Ah, radi bi prisiliti mladega Gastona. da bi odpotoval z Rozo... No, no, bomo že videli! Oči so se mu zaiskrile za očali, v glavi je bil baš zasnoval bojni načrt. — Odslej lahko mirno spite, gospod, — je nadaljeval. — Sabina de Mussidan bo čez mesec dni vaša žena, za to vam jamčim. In če Lecoq kaj obljubi, se ni treba bati, da bi obljube ne izpolnil. Jamčim za vse. Obmolknil je, se za hip zamislil, potem ra nadaljeval počasi: Postani in ostani član Vodnikove družbe! Diamond — strahopetna, ušiva podgana Celih trinajst let so mu zaman stregli po življenju - Odsedel je samo eno kazen Človek se lahko proslavi tudi z banditizmom, kakor nam pričajo primeri mnogih tolovajev, posebno ameriških. Med te spada gotovo tudi Jack Diamond. Neki zgodovinar je dejal, da za ijudi, ki so sestavni del zgodovine, ne velja znano načelo »O mrtvih samo dobro«. Ne da se tajiti, da je Jack ali Jean Platt, znan bolj pod imenom Jack Dia- mond, sestavni del zgodovine, čeprav zgodovine nekulturnosti. Zato smemo njegovo posmrtnico začeti s kritiko in sicer najbolje kar iz ust poklicanih. Jack Diamond je strahopetna, ušiva podgana. Te besede newyorškega policijskega prefekta Moolroonva bi morale biti natiskane nad vsemi članki, ki bodo pisani o Jacku Diamondu sedaj, ko je že mrtev, kakor bi morale biti natisnjene vedno, kadar se je pisalo o živem. Jack Diamond je bil zločinec v najtoč-nejšem pomenu besede in vsako poveličevanje njega je zločin poveličevanja kaznivih dejanj in vzpodbujanja k zločinstvu. Za kriminologa je bil ta zločinec edinstven študijski objekt. Kot 17-letni mladenič se je dal Jean Platt najeti v armado Zedinjenih držav. Kmalu je pa dezertiral, zagrešil je težko sleparijo, prijeli so ga in je bil obsojen. Ta kazen je pa edina, ki jo je odsedel kralj zločincev 20. stoletja. Amerika se torej lahko pobaha, da je dežela napredka. Diamond je bil študijski predmet ne samo za kriminologe, temveč tudi za policijo, sodišča in sodno medicino. Bil je celih 13 let tarča najrazličnejšega strelnega orožja. Od leta 1918 do četrtka zvečer, ko je bil umorjen, so ga hoteli že neštetokrat umoriti, pa je vedno odnesel zdravo kožo. Vseh teh 13 let so imeli večji uspeh naboji v Diamon-dovih revolverjih, kakor v revolverjih njegovih nasprotnikov. Včasih je pa krogla vendarle zadela in ranjeni Jack Diamond se je dal aretirati. Na policijo je moral po poročilih ameriških listov vsako leto najmanj 365 krat. Povabilu na policijo se je pa odzval samo, če ga je bila volja. Kadar je bil ranjen, se je rad zglasil na policiji. Ranjenec namreč ne more hitro bežati in menjati stanovanja tako, da bi mu detektivi ne bili vedno za petami. Ranjeni Diamond se je torej dal vedno aretirati, ker ga je vzela pod zaščito policija in se mu ni bilo treba bati nasprotnikov, ki so mu neprestano stregli po življenju. Sodni zdravniki so ugotovili na njegovem telesu postopni učinek vseh vrst strelnega orožja od najmanjših do največjih revolverjev in celo od strojnih pušk. Najhujša je predla Diamondu lani 14. septembra. V hotelu so ga napadli trije najeti morilci iz konkurenčnega tabora. Padlo je osem strelov, Diamond je imel dvakrat prestreljena pljuča, trebuh in stegno in zadeto čelno kost. Prepeljali so ga v kaznilniško bolnico nezavestnega. To je stalo mnogo denarja, ki so ga baje plačali Diamondovi učenci. Bandita so odpeljali v bolnico na Long Islandu, ker policija v mestu ni hotela prevzeti jamstva za njegovo varnost in za to, da bo umrl naravne smrti. O tem, da bo umrl, sploh ni nihče dvomil. Diamond je ležal dolgo v agoniji, umrl pa ni. Ko se je zavedel, so ga začeli zasliševati. Opisovali so mu, kako bo stopil pred večnega sodnika ter mu naglašali pomen olajševalnih okolnosti, češ, naj svoje zločine odkrito prizna, kar se mu bo štelo v dobro tudi na onem svetu. Delirij je bil strašen, toda tolo-vajeva natura je bila dovolj žilava, da ga je premagala. Diamond ni hotel ničesar priznati Okreval je, odpustili so ga iz bolnice in na svoji jahti se je odpeljal kot rekonvalescent na širno morje. Nihče ni vedel, koliko umorov ima na vesti ta kralj banditov, ki je pošiljal ljudi morit kakor pošiljajo drugi ljudje po vstopnice za kino. In Diamond se je svobodno vozil po Ameriki. Toda tla so mu končno postala vroča pod nogami. Ni se bal oblasti, pač pa morilcev iz vrst konkurentov, članov drugih tihotapskih in zločinskih tolp. Zato se je odpeljal v Nemčijo. Nikoli ne bo znano, aii se je odpeljal samo z namenom združiti koristno s prijetnim in poskusiti ustanoviti v Evropi podružnico tihotapstva z mamili. Naj bo že kakorkoli, nemška policija je rešila prestiž evropske civilizacije. V Bremenu so pričakovali Diamonda detektivi. Nobenih strojnih pušk, nobenih oklopnih avtomobilov ni bilo treba. Evropa je stari svet. Dva uniformirana redarja in dva civilna detektiva, to je zadostovalo. Dia- monda so odvedli v hotel, drugi dan so ga pa hoteli poslati preko Hamburga nazaj v Ameriko. Toda nobena evropska parobrodna družba ga ni hotela sprejeti na svoj parnik. S tovornim parnikom so morali prepeljati bandita v Hamburg, od koder je bila zveza z ameriškim parnikom. Zdaj so ga torej ustrelili. Umor je bil na las podoben zadnjemu atentatu. Diamond, ki je bil 12. avgusta obsojen zaradi zločina proti prohibiciji, je bil v drugi instanci bas na dan svoje smrti oproščen. Komaj so mu pa to sporočili, so počili streli, morilci so se razbežali in policisti so našli Diamonda mrtvega v mlaki krvi. Pižame za duševno bolne Odlični francoski psihijater dr. Tou-louse se je sporazumel s pariškim modnim diktatorjem Paulom Poiretom, da vrne zdravje vsaj nekaterim kategorijam duševno bolnih. Dr. Toulouse je namreč ugotovil, da navadne bele sobe umobolnic in pa preproste, večinoma sive obleke zelo slabo vplivajo na duševno bolne. Zato je dal na svoji kliniki poslikati nekaj sob z živimi in veselimi barvami, pa je kmalu opazil, da je to tako ugodno vplivalo na duševno bolne, da so se kmalu otresli apatičnosti. Blagodejni vpliv barv hoče sedaj dr. Toulouse raztegniti tudi na obleko. Ker se je nočna obleka v umobolnici najbolj obnesla, jo hoče dr. Toulouse ohraniti, toda zamenjana bo z živimi in pestrimi barvami. Ker se pa zdravnik v podrobnosti ni čutil poklicanega, da bi izpolnil to nalogo, se je obrnil na Paula Poi-reta, znanega v modnem svetu kot avtorja pižame. Poiret je takoj obljubil pomagati zdravniku pri reformi obleke v umobolnicah in tako bodo duševno bolni v Franciji kmalu nosili najmodernejše pižame vseh barv in vzorcev. NOGAVICE; ŽJGOM Najbolje, naftra^efše. zato najcenejšel 13 Velik napredek, — No, kako pa tvoja hča napreduje? — Imenitno. Včeraj je igrala štiri-ročno s svojim učiteljem in slišal sem, kako ji je dejal: — Gospodična, vi ste 2,z tri takte pred menoj. Za božične praznike si preskrbite, kjer ste najbolj sigurni radi dobre kvalitete. — Cez ulico I>in 1.— popusta od 24. decembra t, 1. do 1. januarja 1932. — Za vse postne dneve sveže poSiljke morskih, rib. Za vse praznike pečeni purani in razna jedila po znižani ceni. DOMAČ STARI VERMOUT v gostimi »TRATNIK«, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 25 in v gostilni »PRIMORJE«, Ljubljana, Medvedova ulica. vina Cen j. občinstvu se priporoča Ivo Sunara ******** rr**r • * .** m*m**. Božična darila v veliki izbiri si oglejte Prešernova ulica Cenjenim posetnikom so na razpolago vse vrste vedno svežih slaščic. Sprejemajo se naročila na najfinejše specijalitete, kakor razne kreme, sladoled, parfait itd. 15582 Cene izredno nizke! Na novo vpeljana kava, čaj, čokolada. Ob nedeljah in praznikih odprto tudi popoldne ZA PRAZNIKE zelenka 1.4 litra cvička samo Din 12.—. Gostilna »Beli Kranjec«, Kajfez, Florjanska ulica št. 4. 3571 TRGOVSKI VAJENEC z 2 leti učne dobe, katero je moral prekiniti radi bolezni, želi nadaljevati učenje v trgovini mešanega blaga v Mariboru ali kje drugje. Oskrba po dogovoru. Naslov: A. Podgoršek, Ponikva 13. 3577 PRESKRBITE SI ZA ZIMO predpečnike in štedilne grelce pri Franc Kosmač, Ljubljana, Jeranova ulica 5. 113/L Večja množina akulaturnega papif naprodaj po zelo ugodni ceni Naslov pove oprava Slovenskega Naroda BUKOVA DRVA TRBOVELJSKI PREMOG pri tt. „KURIVO" LJUBLJANA, Dunajska cesta štev. 33 (na Balkanu) Telefon 34—34 FRANCOSKI, NEMŠKI, angleški, češki, vsi domači ter inozemski dnevniki, ilustrirani tedniki pri Hinko Saksu v Mariboru. — Podružnica »Slovenskega Naroda« ln > Službenega lista«. 116/L GOSTILNO oddam takoj stranki brez otrok, zraven tudi njivo. Kati Doli-nar, Vrteče, pošta Laško pri Celju. 3578 Ia NAMOČENO POLENOVKO izbiro namiznega sadja, pristni španski Malaga, Cinzano Ver-mouth. Štajersko vino, kraški teran na kozarce ter druge delikatese nudi — delikatesna in špecerijska trgovina Kovačlč, Miklošičeva cesta 32. 3558 DVE msi oddam v najem ali prodam tik sejmišča, 1 minuto od kolodvora, z dobro uvedeno gostilno, kavarno, mesnico, kegljiščem in lokalom za trgovino. 2 gospodarski zgradbi, velik vrt in 2 jutra zemlje, vse v enem komadu. Nahaja se v Hrvatskem Zagorju pri kopališču. Cen j. ponudbe na naslov: Hinko Schon-wald, Donja Stubica, Savska banovina. 3579 V neizmerni žalosti naznanjamo, da je naša srčno ljubljena hčerka to sestra, gospodična Jožica Pele uradnica tvrdke Bonač t sredo, dme 23. t. m. po kratki '*n muoi: bolezni bognvdano premdnula. Pogreb nepozabne pokojntice bo v četrtek dne 24. t. m. ob 2. popoldne iz mrt-vafefLce splošne bolnice na pokopadišče k 9v. Križa. LJUBLJANA, dne 23. decembra 1931 Globoko žalujoči ostali. Hotel ellclleviie' nudi za praznike izredno fina vina po nttaidh cenah, in sicer: opolo Din 10.—, dolenjsko belo Din 12.—, cviček Gadova peč Din 14.—, rizling Din 16.—, pekrcan Din 18.— Ltd. čez ulico Din ceneje Prvovrstna domača kuhinja, cene zelo znižane. — Vsako soboto in nedeljo pristne domače koline. Predtiskana ročna dela za vse! Stenski prti Din 7.—, Stenski prti rdeče ali modro obrobljeni Din 10.—, prtički od 1.— Din naprej, blazine, milie itd. Novi vzorci, čisti tisk. dobro blaga Matek & Mikeš Ljubljana poleg hotela Štrukelj Vezenje zaves, perila, monogramov, entlanje, ažuriranje. »Breda« žepni robci komad Din 2.—, beli in barvasti batist žepni robci vezeni komad Din 6.—» Za smuk! Kostumi za dame in gospode od Din 500.— naprej. hlače od Din 150.— bluze > > 200.— jopice in telovniki > > 320.— vetrni jopiči > > 280.-— rokavice > > 40.— po meri in v zalogi pri A. PAULIN, damska konfekcija LJUBLJANA, Kongresni trg št. 5 Lovske puške, floberte, brovning pištole, lovske m ribiško potrebščine F. K. KAISER, puškar LJUBLJANA. Kongresni trg 9 Urejuje Josip g"r-r^tt\ wm Za »Narodno tiskarno* Fran Jezersek. — Za opravo tn inscratni del usta: Oton Cnnsior, — Vsi v LJubljani. 3J 6708