DRŽAVNISIMBOLI 20 21 DRŽAVNISIMBOLI 22 23 DRŽAVNISIMBOLI 24 Uvod Grb Slovenije ima obliko šè ita. V sredini šè ita je na modri podlagi lik Triglava v beli barvi, pod njim sta dve valoviti modri è rti, ki ponazarjata morje in reke, nad njim pa so v obliki navzdol obrnjenega trikotnika razporejene tri zlate š esterokrake zvezde. Šè it je ob stranicah rdeè e obrobljen. Grb je oblikovan po doloè enem geometrijskem in barvnem pravilu. Avtor grba je akademski kipar Marko Pogaè nik. Slka 1: Grb Republike Slovenije Po levi in desni strani ima grb rdeè o obrobo tako, da se v njem pojavljajo vse tri barve s slovenske tribarvnice: bela, modra, rdeè a. Bela je gora, modri pa sta valovnici. S pomoè jo zlate barve treh zvezd je ohranjen tudi spomin na zlato barvo v zgodovinski zastavi de!ele Kranjske, ki velja za predhodnico tribarvnice. Geometrijska kompozicija grba Slovenski grb je oblikovan na osnovi natanè ne geometrijske kompozicije, katere temelj predstavljata dva enakokraka trikotnika: • »trikotnik nebes« in • »trikotnik zemlje«. Ta dva trikotnika se z vrhovoma stikata v središè u spodnje od zvezd. »Zemeljski« del grba je znotraj š e dodatno polariziran: • en pol predstavlja vijuganje obeh valovnic, • drug pol pa Triglav, ki je sestavljen iz treh enakokrakih trikotnikov. Ti skupaj sestavljajo !e omenjeni trikotnik zemlje. Slika 2: Geometrijska kompozicija grba GRB REPUBLIKE SLOVENIJE Kozmogram Grb Republike Slovenije je oblikovan kot kozmogram. V njem je energijsko kodirana vsebina, v naš em primeru slovenska identiteta. Znak deluje aktivno kot zašè ita, zato se mu reè e zašè itni znak. Stari grbi so bili vedno upodobljeni na šè itih, saj so bili oblikovani na tak naè in, da delujejo kot neke vrsta zašè ita, tako ustvarjajo doloè eno energijsko polje. To polje nastane, ker so grbi na vseh mejnih prehodih, na vseh dokumentih, izkaznicah in tako naprej. Na tak naè in nastane energijsko polje, ki varuje Slovenijo, oziroma spodbuja v njej notranje potenciale. Kozmogram ni samo pasivno znamenje, temveè aktivno. Grb nosi v sebi sporoè ilo ravnote!ja. Slovenija je edina de!ela v Evropi, kjer se sreè ujejo vse tri glavne jezikovne skupine: germanska, romanska in slovanska. Sreè ujejo se razliè ne krajinske klimatske znaè ilnosti Evrope kot je celinsko, mediteransko in alpsko podnebje. To so zunanje karakteristike, ampak v tem se kot v ogledalu vidi vloga Slovenije, kot nekakš nega ravnote!nega è lena med severom in jugom, vzhodom in zahodom. V grbu je zelo poudarjeno ravnote!je, ki je temelj zdravja in izobilja v !ivljenju. Povsod najdemo ravnovesje med kozmosom, oziroma duhovnim in zemeljskim, oziroma materialnim. Zvezde predstavljajo kozmos; gora in valovnici predstavljata zemljo, oziroma materijo. Zemeljski del je spet polariziran na !enski element (voda) in moš ki element (navpiè na gora), yin in yang. Barve grba Barve grba so enake kot v zastavi, dodana je š e zlata barva. Predstavljajo doloè ene elemente: rdeè a barva predstavlja materialni svet, element zemlje. Modra barva predstavlja è ustveni svet in bela barva miselni svet. Zlata barva pa predstavlja duhovni svet, ki je temu nadrejen. Tako zajema grb s pomoè jo barv vse razliè ne nivoje v !ivljenju. Vsak è lovek, kot tudi narava in pokrajina vsebuje vse nivoje in ima svoj materialni, miselni, è ustveni in duhovni nivo. Preglednica 1: CMYK vrednosti barv grba Republike Slovenije Barva C M Y K Modra 100 60 0 10 Rdeè a 0 100 100 0 Rumena 0 10 100 0 Bela 0 0 0 0 Preglednica 2: SCOTDIC CODE vrednosti barv grba Republike Slovenije Barva Vrednosti Modra N46 N722509 Rdeè a N23 N074014 Rumena N6 N197512 Bela N1 N95 Literatura [1] Urad vlade za informiranje [online]. Grb, 2005. [citirano 27. 4. 2006]. Dostopno na svetovnem spletu: . [2] Sonè eve pozitivike [online]. Marko Pogaè nik o slovenskem grbu, 2006. [citirano 27. 4. 2006]. Dostopno na svetovnem spletu: . [3] Sonè eve pozitivike [online]. Dr!avni simboli, 2005. [citirano 27. 4. 2006]. Dostopno na svetovnem spletu: . DRŽAVNISIMBOLI 26 27 DRŽAVNISIMBOLI 28 29