LETO 1982 STROKOVNA REVIJA o ar 1 v SI ik SLOWENISCHE FORSTZEITSCHRIFT SLOVENIAN JOURNAL OF FORESTRY L E T O 1982 • L E T N l K XXXX • š T E V 1 L K A 1 O p 393-450 Ljubljana, december 1982 VSEBINA- INHALT- CONTENTS Igor Smolej in Marko Kmecl 393 Jože Koren 400 Dušan Mlinšek 409 Edo Rebu la 41 B Maja Skulj 424 Marko Accetto 430 Zdravko Turk 433 Lado Eleršel< 438 Janez čop 439 Franjo Jurhar 442 Marko Kmecl 444 Janez Penca 445 446 447 Franjo Jurhar 448 Izkušnje pri obnovi slovenskega gozdarskega muzeja Erfah run gen bei der Erneuerung des slowenischen Forstmuseums Possibilities of demonstrating forestry and forest in a museum Dušenje tresenja pri sedežih traktor- jev za spravi lo lesa Die Dampfung von Vibrationen bei Fahrersitzen in Schleppern bei der Holzbringung Gojenje odraslega gozda Die Waldpflege von Altwald Tending mature forest Kako naprej? Perspektive proizvod- nosti dela pri pridobivanju gozdnih sortimentov Dendrološke zanimivosti na vrtu In- štituta za gozdno in lesno gospodar- stvo v Ljubljani Ekskurzija vzhod no alpskega-din ar- skega društva za proučevanje vege- tacije po ilirskih carpinetumih Slove- nije in Hrvaške Kaj odkrivajo sodobne raziskave ev- ropskih dežel o nadomeščanju nafte z gozdni viri Raziskave vzgoje gozdnih sadik v ZR Nemčiji in švici Lovci in zveri v Helsinkih Najdebelejša tisa Gozdarji za vladno mizo Um rl je gozdarski inženir Herbert Schoeppl Književnost Strokovni obiski Majniški izlet gozdarskih in lesarskih upokojencev Letno kazalo Naslovna stran: foto M. Pfeifer Tisk čGP Delo, Ljubljana Gozdarski vestnik Izdaja Zveza inženirjev in tehnikov gozdarstva ln lesarstva SR Slovenije Uredniški svet: Marjan Trebežnik, predsednik mgr. Boštjan Anko Branko Breznik Janez černač Rozka Debevc Hubert Dolinšek Viljem Garmuš dr. Franc Gašperšič Marjan Hladnik Marko Kmecl Vitomil Mikuletič mrg . Franjo Urleb Uredniški odbor: mgr. Boštjan Anko dr. Janez Božič Branko Breznik Marko Kmecl dr. Amer Krivec dr. Dušan Mlinšek dr. Iztok Winkler Odgovorni urednik Edltor ln chlef Marko Kmecl, dipl. Inž. gozd. oec. Uredništvo in uprava Editors' address YU 61000 Ljubljana Erjavčeva cesta 15 L.iro račun - Cur. acc. 501 0'1 -678-48407 Letno izide 10 številk 1 O issues per year Letna naročnina 250 din Za ustanove in podjetja 900 din za študente 150 din in za inozemstvo 900 din ali 45 OM Ustanoviteljici revije sta Zveza inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije ter Samo- upravna interesna skupnost za gozdarstvo Slovenije. Poleg njiju denarno podpira iz~ hajanje revije tudi Raziskovalna skupnost Slovenije. Po mnenju republiškega sekre- tariata za prosveto in kulturo (št. 421-1/74 z dne 13. 3. 1974) za GV ni treba plačati temeljnega davka od prometa proizvodov. IZKUšNJE PRI OBNOVI SLOVENSKEGA GOZDARSKEGA MUZEJA* Igor Smo 1 ej in Marko Km ec 1** Oxf.: 945.24 S m o 1 e j , l. in K m e c 1 , M.: Izkušnje pri obnovi slovenskega goz- darskega muzeja. Gozdarski vestnik, 40, 1982, 10, str. 393-399. V slovenščin i s povzetkom v angleščini. Avtorja pišeta o izkušnjah pri novem postavljanju gozdarskega muzeja v Sloveniji. Predstavljata dva teoret ična koncepta postavitve, ki imata vsak svoje didaktične vrednosti. Vizualen del mora biti poljuden in popularen, zahtevnejši del »shranila« v ustrezni računalniški sistem in je obiskovalcu- strokovnjaku dostopen prek programov in numeričnih ter slikovnih Izpiso- valcev. Smo 1 ej , l. und Km ec 1 • M.: Erfahrungen bei der Erneuerung des slowenischen Forstmuseums. Gozdarski vestnik, 40, 1982, 10, pag. 393-399. Slowenisch mit Zusammenfassung in englisch. Die Autoren berichten uber die bei der Ernauerung des Forslmuseums SJoweniens gewonnenen Erfahrungen. Sie stellen zwei theoretische Konzepte tur die Aufstellung vor, denen jedes tur sich spezifische didaktische Werte besitzt. Der visuelle Teil der Aufstellung 'l)USS popular sein, wahrend der anspruchsvvllere Teil im Compulersystem aufbewahrt wird und dem tach- mannischen Besucher durch Programme und numerische sowie Bildekrane zugang 1 ich ist. Uvod čeravno sprva izgleda, kot da je postavitev muzeja zelo enostavna (zbiranje dokumentov, starega orodja in druge opreme ter njih smiselna ureditev) pa se pri poglobljenem pripravljanju takoj srečamo s številnimi načelnimi vprašanji, ki dostikrat presegajo okvir in delovanje gozdarske stroke in zato za gozdarje niso enostavna. Naj omenimo samo nekaj teh: vzgojni smotri, didaktičnost, metodičnost, idejnost, estetskost, arhitektura, vsekakor pa ostaja kot osnovno vprašanje, ki spremlja tako kustosa kot oblikovalca, zaradi obilice snovi in eksponatov, doseči kompleksnost predstavitve, procesa, pojava, oz. kompleksnost gozda in gozdarstva. Velika nevarnost pri tem delu je možnost, da zapademo v klasični muzealni pragmatizem, ki je sicer lahko zelo moderen, vendar je še vedno klasičen. Kaj hočeva reči? Večina muzejskih področij, ki v posredni ali neposredni obliki obravnavajo človekovo aktivnost, jo obravnavajo prek predmetov, ki jih je človek izd'Sioval, orodja ki ga je uporabljal, skratka s čvrsto, z didaktičnega vidika otipljivo izraznostjo. Ti predmeti so materializacija človekovih duhovnih, to je kulturnih, intelektualnih, socialnih in drugih vrednot; zato so takšni muzealni principi za takšne dejavnosti popolnoma korektni in zadostujejo. V gozdarstvu pa je nekoliko drugače! če gre za gozdarstvo, to je človekovo aktivnost v gozdu, je takšna metoda obravnave lahko še kar uporabna. če pa gre za prikaz gozda (ne le drevesnih • Razprava je bila prebrana na posvetovanju IUFRO - oddelek za proučevanje gozdar- ske zgodovine na Dunaju septembra 1982. ** Mag. l. S., dipl. inž. gozd., Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Ljubljana, Večna pot 2, 61000 Ljubljana, YU. M. K., dipl. inž. gozd., oec .. Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Ljubljana, Večna pol 2, 61000 Ljubljana, YU. 393 vrst), torej za prikaz funkcioniranja multifunkcionalnega ekološkega organizma, v katerem mrgoli ne samo mnoštvo statičnih dejavnikov (neživa narava, mehanske lastnosti gozda, relief ipd .) ampak tudi procesov z večsmernim in medsebojnim vplivom, tedaj se naloga resnemu muzealcu zelo zakomplicira. če pa smo še nekoliko naivno ambiciozni in bi hoteli prikazati človeka in gozd skozi čas, to se pravi nujno medsebojno odvisnost, medsebojno vplivanje in vzajemno rast, tedaj se nam lahko zgodi najhujše, da ne bomo imeli niti enega, ne drugega in še najmanj to tretje. Zato se nam zdi zelo pomembno, da najprej opredelimo cilj takšnega gozdar- skega muzeja. Ali naj bo to ropotarnica starega orodja za sladokusce-zbiratelje, ali naj bo to taksonomsko urejena dendrologija in botanika za ljubitelje herbarijske botanike, ali bo to množica napisanih informacij, tabel in grafikonov (mimogrede: že od Hufnagla in starejših, je med gozdarji veliko takšnih, ki prisegajo samo na takšno gozdarstvo), ali pa bi naj to bile diarame kot tiste iz slikanic in potujočih cirkusov. Mi smo našemu muzeju namenili predvsem vzgojno izobraževalne cilje. Ta cilj je naravnan na populacijskega poprečneža, pa tudi na strokovnjaka, ki bi želel zvedeti o gozdu in gozdarstvu nekaj več. Razlika v interpretaciji enim in drugim je v tem, da bo strokovnjak uporabljal v muzeju podatke, ki so shranjeni na računalniku, laični obiskovalec pa bo dobival potrebne informacije na atrakti- ven način, pri katerem bomo uporabljali vrsto klasičnih in modernih didaktičnih pomagal in eksponatov. Kakšna je vsebina vzgojno izobraževalnega cilja Treba se je na vsak način izogniti poti najmanjšega odpora, to je preizkušenim in utečenim muzejskim postavitvam, kjer sicer ni kaj izgubiti, kjer pa tudi kaj več od navadnega sprehoda med različnimi skorjami, odrezki debel, listi in semenjem ter podobnim, ni pričakovati. Sem spada tudi, sicer vabljiva okoliščina, da je takšna postavitev relativno poceni. Ambicije sodobnega gozdarstva so dosti širše. Gozd poskušamo razlagati razvojno, to je kot splet različnih dejavnikov in procesov brez začetka in brez konca. To je pogoj za razložitev njegove multifunkcionalnosti in za razumevanje njegove pomembnosti. Proizvodna funkcija gozda in vsa človekova ali gozdarjeva aktivnost, ki je v zvezi s to funkcijo, je le delček, ki sicer ni nepomemben, zlasti ne za nerazvite dežele, ki pa je vendarle sam zase preskromen in nezadosten. Obstaja torej nevarnost, da zapademo v muzejski pragmatizem, da postanemo (nehote!) propagatorji statičnih kriterijev optimalnega gozda kot so normale vseh vrst, normalnega gospodarjenja, sonaravnega gospodarjenja itd. Tega ne bi smeli! Nasprotno! Muzej nam lahko veliko pomaga pri postavljanju barikad proti epruvetnim, retortnim, hormonskim in drugim idejam, o usmerjanju življenja na zemlji, saj imamo gozdarji z gozdom največ možnosti, da opozarjamo in dokažemo, kako bi lahko bile takšne pobude usodne. Za uvod sva opozorila na nekaj izhodišč, o katerih smo razmišljali pri snovanju našega muzeja. Gre seveda le za skico, ne pa za risbo ali celo popolno delo našega projekta. če smo dosledni naravoslovci, moramo namreč pošteno priznati, da o gozdu, ki ga sicer poznamo, še zelo, zelo malo vemo. Sedaj pa še nekaj podrobnosti. Gozdarstvo kot znanstvena in gospodarska dejavnost neposredno oblikuje in spreminja človekovo okolje. Njegove metode so vedno oblikovali znanje o okolju, stopnja razvoja delovnih sredstev in zahteve, ki jih je vsakokratna družba postavljala do gozda. V razvoju gozdarstva odseva socialni in tehnološki razvoj 394 družbe in stopnja poznavanja delovanja naravnih procesov v gozdu. Gozdarske aktivnosti so zaradi dolgoročnih učinkov usmerjaJe razvoj pokrajine in v njej pustile dolgotrajen pečat. Sledove preteklih posegov v gozdnato pokrajino .lahko najdemo še danes, tudi take, ki so stari 1000 in več let. Zgodovina gozdov in gozdarstva je tako del naše celotne zgodovine in bi jo v splošnih potezah moral poznati vsak. Razumljivo je, da se s podrobnostmi v posameznih razvojnih obdobjih in skritimi zakonitostmi gozda ukvarja specialist, gozdar ali zgodovinar, da pa je hkrati nekaj splošnih zakonitosti v razvoju gozdarstva treba predstaviti na eno- stavnejši način tudi laiku in vsakomur, ki danes načrtuje ali odloča o rabi pro- stora ali okolja, predvsem gozdnega. Ob tako postavljenem cilju, se proučevanje gozdarske zgodovine povezuje s popularizacijo gozdov in gozdarstva. Muzej kot didaktično sredstvo V mnogih deželah so z namenom, da bi javnosti prikazali gozd in gozdarstvo, osnovaH gozdarske muzeje. Primerjajoč različne načine posredovanja informacij (npr.: TV, radio, posterji, spec. razstave, ekskurzije) se zdi, da so muzeji gozdarstva in gozda najatraktiv- nejši in najtrajnejši pa tudi najuspešnejši pri posredovanju informacij, ki jih želimo gozdarji sporočiti javnosti. Njihova vsebinska in oblikovna ureditev je zato izredno pomembna. Osnovni namen gozdarskega muzeja je s pomočjo zbirk in eksponatov poučiti obiskovalce o gozdarstvu in njegovi zgodovini, tudi o sodobnem gozdarstvu kot zadnji razvojni stopnji, to podobo pa dopolniti s prikazom gozda (njegove zgradbe) kot področja gozdarskega delovanja in objekta. Predstavitev gozdarstva in gozda mora biti sodobna, strokovna, privlačna in poučna, namenjena predvsem ljudem z malo strokovnega znanja, hkrati pa mora vsebovati informacije zanimive tudi za gozdarskega strokovnjaka. Vse te principe je bilo treba upoštevati pri ustvarjanju nove vsebine in podobe gozdarskega muzeja pri nas v Sloveniji, v gradu Bistra blizu Ljubljane. V Sloveniji je bil gozdarski muzej odprt leta 1953 kot del Tehniškega muzeja Slovenije. že s svojo prvotno zasnovo je dajal osnovno znanje o gozdu, večji del pa so zavzemale posamezne gozdarske dejavnosti. Tudi v prenovljenem gozdarskem muzeju bo poudarjeno gozdarstvo (vključujoč) vso našo bogato gozdarsko zgodovino, dopolnilo pa ga bo spoznavanje gozda. Metodološki koncept Daleč najpomembnejše vprašanje pri interpretaciji gozdarstva je, na kakšen način, s katero splošno značilnostjo gozdarske stroke prikazati gozdarstvo kot interdisciplinarno dejavnost in vedo. Kako povezati posamezna delovna področja (gojenje, pridobivanje, varstvo, načrtovanje idr.) v celovito podobo, predstaviti pomen številnih njegovih funkcij za družbo in ohranjanje naravnega okolja, da bo zgovorno prikazan njegov zgodovinski razvoj in vloga v posameznih obdobjih človekove zgodovine. Načinov prikazovanja je prav gotovo mnogo. Proučili in sestavili pa smo dva in ju imenovali funkcionalni (mnogonamenski) in zgodovinski način. 1. Funkcionalni (mnogonamenski) način Za prvi način je značilno spoznanje, da sprejemata človeštvo in posameznik od gozda različne koristi, ki so se s časom spreminjale in postajale vse pomemb- 395 nejše; gozdarska stroka pa na osnovi pridobljenega znanja skuša te koristi s svojimi metodami ohranjati in krepiti. Izrabljanje različnih funkcij gozda narekuje metode dela v gozdarstvu, tehnologije, usmerja tudi raziskovalno delo. Vse to pa je odvisno od splošne družbenoekonomske razvitosti. Obiskovalec naj bi v muzeju najprej spoznal posamezne funkcije gozda nato pa še gozdarstvo kot gospodarsko dejavnost, ki te koristi neposredno izkorišča. Gozd je zato predstavljen kot naraven ekološki sistem in dejavnik v našem življenjskem prostoru, s tem pa so dani tudi odgovori na vprašanja, na kakšen način gozd opravlja vse tiste funkcije, ki jih opredeljujemo kot koristi. Z enakih osnov je gozdarstvo prikazano kot množica dopolnjujočih se dejavnosti, vsaka s svojo vsebino in potrebnim znanjem, metodami dela ln tehnologijo, ki skrbijo za pridobivanje koristi oziroma opravljanje funkcij, ki jih gozd mora imeti. Prikaz zgodovinskega oziroma tehnološkega razvoja delovnih sredstev, metod ali idej je vključen v predstavitev posameznih gozdarskih dejavnosti, da bi tako poudarili dolgoletno tradicijo naprednega gospodarjenja z gozdovi pri nas. Predstavitev gozdarstva v Tehniškem muzeju v Bistri je razdeljena na 4 enote, ki si induktivno sledijo: 1. Kaj je gozd in kaj gozdarstvo? (Pomen gozda za okolje in družbo, koristi, ki jih družba in posameznik dobivajo od gozda) . 2. Gozdarske dejavnosti. (Za dobivanje koristi od gozda so potrebne r~zlične gozdarske dejavnosti, varstvo, nega in oblikovanje gozdnih sestojev [gojenje], pridobivanje lesa in druge). 3. Gozdarstvo kot načrtovana raba tal in prostora. (Urejanje gozdov, organi- zacija gozdarstva, vključevanje v prostorsko planiranje). 4. Gozd in drevo v slovenski umetnosti. Zaporedje posameznih pojmov in predstav naj bi bilo takole: Gozd je naravna in stabilna življenjska skupnost. Od gozda dobivamo mnoge koristi. Čim bolj zdrav in čim bolj okolju primerno zgrajen je, tem več koristi daje (1). Njegovo stabilnost ogrožajo različni dejavniki, zato ga moramo najprej varovati, nato negovati in oblikovati, da lahko vanj posegamo s sečnjo in drugimi ukrepi. Pri tem rabimo različna znanja o gozdu (ekologijo, dendrologijo, pedologijo, fitocenologijo ... ) (2). Gospodarski ukrepi v gozdu morajo biti temeljito premišljen/ in načrtovani. Pridobivanje lesa in drugih koristi je dolgoročno, zato je potrebno tudi dolgoročno načrtovanje vseh gozdarskih dejavnosti (pridobivanje lesa, go- jenja, varstva, sečenj, gradenj, krčitve). Gozdarsko načrtovanje poteka v okviru urejanja gozdov, za izvajanje gozdnogospodarskih načrtov pa skrbijo gozdno- gospodarske organizacije, oziroma celotno gozdarstvo, ki mora biti ustrezno organizirano. Gozdarsko načrtovanje se hkrati vključuje tudi v prostorsko načrto­ vanje (3). Posamezniki različno doživljajo gozd. Njegova raznolikost in spremenlji- vost daje možnosti intimnega doživljanja narave, zato se gozd in drevo pojavljata v mnogih umetniških delih (4). Zgodovinski pristop Zgodovinski način skuša prikazati razvojno pot gozdarstva od antike do danes. Pri tem obravnava gozdarstvo kot del družbene dejavnosti, ki jo je oblikoval splošen zgodovinski razvoj družbe, ekonomski, tehnološki, znanstveni in kulturni . Gozd kot področje gozdarske dejavnosti je prikazan z osnovnimi naravnimi zakonitostmi, ki usmerjajo rast drevesa in gozdov in omogočajo delovanje gozda kot življenjskega sistema. Po osnovni zgodovinski shemi je obdobje od prazgodovine (antike) do mo- derne dobe razdeljeno na posamezna krajša obdobja, razvojne stopnje gozdar- stva, ki jih označujejo ali omenjajo različni pomembni dogodki v preteklosti; 396 npr. vzpon rudarstva in fužinarstva in močno povečane porabe lesa, uporaba motorja z notranjim izgorevanjem, spoznanje mnogonamenskega delovanja gozda in tako dalje. Vsaka razvojna stopnja samostojno in kompletno prikazuje gozd in gozdarstvo v tistem obdobju. Prikazano naj bi bilo: Podoba tedanjega gozdnega prostora; koliko in kakšni gozdovi so tedaj pokrivali Slovenijo. DEJAVNOSTI KI SESTAVLJAJO GOZDARSTVO GOZDARSTVO V POSAMEZNIH ZGODOVINSKIH O.BDOBJIH Shema časovne in vsebinske predstavitve gozdarstva v muzeju. Gozdarstvo je možno prikazati po posameznih zgodovinskih (časovnih) obdobjih, lahko pa prikažemo razvoj posameznih dejavnosti v gozdarstvu od pojavljanja do danes, v sklenjenem razvojnem prikazu. Koristi, ki jih je tedaj človek iskal in dobival od gozda. Značilnosti gozdarstva, gozdarskih dejavnosti, njegove znanstvene in tehno- loške razvojne stopnje. Odraz gozda v umetniških delih. Sledovi tedanjega gozdarstva v današnji gozdni pokrajini. Namen take vsebinske razporeditve je, da obiskovalec dobi čimpopolnejšo informacijo o gozdarstvu in gozdu tistega obdobja. S prehodom skozi vsa obdobja pa mu je omogočeno spoznati celotno razvojno pot, ki jo je napravilo gozdarstvo do danes. Pomembni dogodki, ki so temelj časovne delitve na obdobja so tudi pomembne prelomnice v splošnem družbenem razvoju in so seveda specifične za Srednjo Evropo oziroma Slovenijo. Z upoštevanjem teh časovnih mejnikov dobi gozdarska zgodovina svoje zgodovinsko ozadje. Za naše kraje bi lahko izbrali naslednja obdobja: 1. Prazgodovinsko obdobje. 397 2. Obdobje od antike do konca 15. stol., to je obdobje kolonizacije in krčitev gozdov. 3. Obdobje od 16. stol. do prve polovice 19. stol., obdobje vzpona rudarstva in fužinarstva do zemljiške odveze 1848. 4. Obdobje od sredine 19. stol. do konca 2. svetovne vojne, obdobje gospo- darjenja na načelu trajnosti. 5. Obdobje po 2. svetovni vojni, obdobje mnogonamenskega gozdarstva. Zaključek Prvi, funkcionalni, koncept skuša prikazati gozdarstvo tako kot sedaj razu- memo vlogo gozdarstva v družbi. Omogoča nam tudi, da ga s pomočjo koristi, ki jih je družba iskala in s pomočjo gozdarskih dejavnosti dobivala od gozda, postavimo na družbenozgodovinsko ozadje in sledimo njegovemu razvoju. Ta način predstavlja gozdarske dejavnosti in njihov razvoj posamič (npr. gojenje, pridobivanje lesa, varstvo, načrtovanje od nekdaj do danes) in jih mora obisko- valec samostojno povezati v celovito podobo gozdarstva. Drugi koncept, tj. zgodovinski, pa zaokrožuje in daje celovito podobo gozdar- stva med posameznimi časovnimi mejniki, posamezna obdobja gozdarstva so predstavljena z vsemi dejavnostmi hkrati. Obiskovalec sledi razvoju gozdarske stroke s prehajanjem od najzgodnejšega obdobja do sodobnega. Zgodovinski koncept je mnogo zahtevnejši od funkcionalnega, ker zahteva še dosti raziskoval- nega dela. Tudi časovni mejniki med posameznimi obdobji se pri posameznih gozd. dejavnosti ne skladajo, zato je postavljanje mejnikov za posamezna ob- dobja težavno. Tudi zgodovinski pristop omogoča prikazati odnos družbe do gozda (koristi, ki jih je pričakovala in skrb za gozd) v posameznih obdobjih in razvojne stopnje gozdarstva prav tako postaviti na zgodovinsko ozadje. Oba koncepta sta zanimiva in nadvse privlačna. Organizatorje postavljata pred dilemo, ki še ni razrešena. Morda se bo uveljavila tretja, ki bo povezala oba prvotna koncepta. Problem, kako zadovoljiti gozdarskega strokovnjaka, ki mu je muzej tudi na- menjen, smo rešili pri obeh konceptih enako. Dodatne informacije bodo prek računalniških terminalov in izpisovalcev dostopne na enostaven programiran način. Hkrati bo z uporabo računalnika pri iskanju in prikazovanju dodatnih po- datkov poudarjen pomen, ki ga ima v gozdarstvu elektronika. Slovensko gozdarstvo ima bogato zgodovino. želimo, da bi jo predstavili v prenovljenem gozdarskem muzeju v gradu Bistra na sodoben način . POSSIBILITIES OF DEMONSTRATING FORESTRY AND FOREST IN A MUSEUM Summary The basic purpose of a forestry museum is to instruct the vlsitors about the forestry and its history by means of collections and exposed objects, also about the today's forestry as the last developmeP.t stage, and to complete this picture with the demonstration of the forest structure as the area of the professional activity and the object directly shaped by it. The demonstration of the forestry and forest has to be up-to-date, profesional, attractive and instructive, aimed to meet the needs of people having little professional knowledge, but at the same time, it has to contain informations interesting to the pro- fessional foresters. Two conceptions have been prepared for the renovation of the slovene Museum of forestry at Bistra. 398 The first (tunctional) conception tries to demonstrate the forestry in accordance with the present understanding of the role of the forestry within the society. It enables us also to confront it with the social-historic background and to follow its development, starting from the profits sought by the society, and aquired from the forests by means of the forestry activities. This approach demonstrates the forestry activities and their development individually (for instance: silviculture, Jogging, protection), planning since the ancient times up tothe present. These activities have to be amalgamated to an entire image by the visitor himself. The second (historical) conception completes the image of the forestry between the separating lines through the history, the individual forestry periods are demonstrated including all activities simultaneous!y. The visitor fellows the development of the forestry by and by from the earliest time to the present. The historical conception is much more pretentious than the functional one since it requires a great dea! of additional research work. The time boundaries betwenn the .Jndividual periods do not coincide with the forestry activities, and this makes the division in periods difficult. The historical approach is also apt to demonstrate the relation of the society to the forest, that is the profits the society expected, and the care given to the forest, in individual periods, and to confront the development stages of the forestry with the historical background. 399 Oxf. : 304:375.4 DUšENJE TRESENJA PRI SEDEŽIH TRAKTORJEV ZA SPRAVILO LESA Iztok K o re n (Ljubljana)"' K oren, l.: Dušenje tresenja pri sedežih traktorjev za spravilo lesa . Gozdarski vestnik, 40, 1982, 10, str. 400---408. V slovenščini s povzetkom v nemščini. Ugotavljali smo, kako nekateri sedeži duše tresljaje, ki se pojavljajo na ohišju treh najštevilnejših traktorjev za spravilo lesa v Sloveniji (iml558, timberjack 208 O in 209 D ter fiat 505 C) . Proučen je prenos tresljajev ohišja prek sedeža na lraktorista, in sicer v odvisnosti od položaja sedeža na traktorju. Sedeži, ki so dobro vzdrževani, vzmeteni in opremljeni z blažilci tresljajev, dobro duše vertikalne tresljaje, vendar so traktoristi z njimi še vedno preobremenjeni. K oren, l.: Die Dampfung von Vibrationen bei Fahrersitzen in Schlep- pern bei der Holzbringung. Gozdarski vestnik, 40, 1982, 10, pag . 400-408 . Es wurde versucht festzustellen, in welchem Masse die Schleppersilze die Vibrationen diimpfen, die sich auf der Karosserie der drei hii.ufigsten, bei der Holzbringung eingesetzen Schleppertypen entwickeln (imt 558, limberjack 208 D, 209 O und Fiat 505 C). Es wurde die Obertragung von Karosserie- vibrationen uber den Sitz au! den Schlepperfahrer studiert, und zwar in Abhangigkeit von der Lage des Sitzes im Schlepper. Die gut instandge- haltenen, mit fehlerlosen Achsenfedern und Vibrationsdampfern versehenen Sitze mildern die vertikalen Vibrationen gut, doch sind die Schlepperfahrer noch immer Oberbelastel. Izhodišča in metode raziskave Tresenje traktorjev pri spravilu lesa je ena od obremenitev, ki poleg ropota in drugih psihofizičnih obremenitev škodljivo deluje na delavca-upravljalca stroja. V študiji o obremenjenosti traktoristov z vibracijami je Košir (7) ugotovil, da so vozniki traktorjev z vertikalnimi vibracijami preobremenjeni. Pri nadaljnjem prou- čevanju problema tresenja smo skušali ugotoviti, kako sedež varuje traktorista pred vibracijami, ki se pojavljajo na ohišju traktorjev, oz. kakšne so dušilne lastnosti nekaterih sedežev, ki so vgrajeni na traktorje za spravilo lesa. Vibracije na ohišju nastanejo zaradi premikanja traktorja po neravni podlagi (območje nizkih frekvenc) in zaradi delovanja motorja in različnih prenosov pogona (območje visokih frekvenc). Vibracije ohišja se prenašajo na voznika traktorja na različne načine , ki jih prikazuje slika "1. Na celotno telo se prenašajo vibracije ohišja prek sedala in naslonjala sedeža. Sedež prek vzmetenja in dušenja >•transformira" vibracije ohišja tako, da se prenesejo na telo voznika pretežno le nizkofrekvenčne vibracije (O do 10-20Hz). Ker je človeško telo najbolj občutljivo na vibracije prav pri nizkih frekvencah, smo posvetili pozornost prav temu prenosu vibracij. Dušilne lastnosti sedežev smo proučili s frekvenčno analizo, tako da smo primerjali jakost vibracij na sedežu in ohišju traktorjev pri posameznih frekvencah vibracij. To metodo uporabljajo tudi številni tuji raziskovalci, Sj0flot (11) npr. ugotavlja, da so vibracije na dobrih sedežih pri posameznih frekvencah manjše od vibracij ohišja, pri slabih sedežih pa so večje. * l. K., dipl. inž. gozd., VTOZD za gozdarstvo Biotehniške fakultete Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani, Večna pot 83, 61000 Ljubljana, YU. 400 NA POSAMEZNE DELE TELESA NA CELO TELO preko pedalov preko sec!ala sedež preko naslonJala Slika 1. Vpliv vibracij ohišja na voznika traktorja Slika 2. Shema odmikov pri vožnji traktorja čez oviro (Sj 0flot 11) h a =točka, kjer je sedež pritrjen na ohišje traktorja, b =točka na sedežu, c =točka v višini glave, h=višina ovire Pri delu traktorjev v gozdu smo merili po posameznih delovnih operacijah srednjo efektivna jakost pospeškov vibracij na širokem frekvenčne:n ob:nočju 0,3 do 1000Hz. Komponente vektorja vibracij smo merili v treh med seboj pravokotnih smereh (vertikalni, horizontalni in aksialni smeri) ter ločeno na sedežu 401 in ohišju traktorjev. Frekvenčno analizo vibracij smo naredili posebej pri pre- skoku traktorja čez oviro. Tako dobljene jakosti vibracij po posameznih frekvenč­ nih pasovih smo preračunali na vrednosti, ki naj bi jih le-te dobile med delom. Uporabljali smo instrumente Bruel & Kjaer na baterijski pogon. Akcelerometer je bil z magnetom pritrjen na traktorje·vo ohišje pod sedežem priv it v lesen okvir, ki je bil položen na sedež. Za frekvenčno analizo vibracij nam je rabil 1/J oktavni filter, ki je bil skupaj z merilcem vibracij in pisalcem nameščen v kovinski škatli na traktorju. Med delom smo izmerili vibracije na ohišju traktorjev v 65. ciklusih dela, vibracije na sedežu so zajete v večjem vzorcu 89. ciklusov in so povzete po študiji Tresenje pri spravitu lesa s traktorji, Košir (8). Dušilne sposobnosti sedežev smo analizirali na petih različnih deloviščih. V raziskavi smo obravnavali tri vrste traktorjev, ki jih danes pri spravilu lesa v Sloveniji največ uporabljamo: adaptirana kmetijska traktorja kolesnik imt 558 in fiat 505 C ter gozdarski zgibnik timberjack 208 D in 209 D. Odvisnost vibracij od položaja sedeža na traktorju in dimenzij vozila Za hiter pregled obnašanja kolesnih traktorjev pri počasni vožnji po neravni podlagi je Aho (1) skonstruiral statični >>Vibracijski« model. Z modelom preučimo vertikalni in aksialni (levo-desno) odmik točke, kjer je sedež pritrjen na ohišje, kadar je kakšna ovira pod prednjim oz. zadnjim kolesom. Pri izračunu odmikov so upoštevane nekatere dimenzije vozila ter horizontalni in vertikalni položaj sedeža na traktorju. Vertikalni in aksialni odmik nekaterih karakterističnih točk pri oviri pod zadnjim kolesom prikazuje slika 2. Kolikšen del višine ovire predstavljata vertikalni in aksialni odmik točke, kjer je sedež pritrjen na ohišje traktorjev imt 558 in timberjack, prikazuje tabela 1: Tabela 1. Odmik točke prilrditve sedeža Pozicija ovire Ovira pod prednjim kolesom Ovira pod zadnjim kolesom vertikalna aksialna vertikalna aksialna Smer odmika Relativni odmik (%) imt 558 timberjack 4,1 24,3 5,9 35,2 32,8 18,4 90,1 36,6 Odmik točke pritrditve sedeža je odvisen od dimenzij traktorja. Čim večja sta razmik med kolesi in medosna razdalja, tem manjši bodo odmiki. Dupuis (3) ugotavlja, da obstaja pri kratkem medosnem razmiku nevarnost, da pride do velikih odmikov tudi v horizontalni {naprej-nazaj) smeri. Velikost odmika je močno odvisna od horizontalnega položaja sedeža na traktorju . čim bolj je sedež nameščen na sredini med obema osema koles, kot je to primer pri traktorju timberjack, tem enakomernejši so odmiki pri položaju ovire pod prednjim oz. zadnjim kolesom. Iz tega sledi, da se vibracije ohišja zaradi neravnosti podlage zelo neenakomerno prenašajo na sedež pri traktorju imt 558 in enakomerneje na sedež traktorja timberjack. 402 Poleg horizontalnega je pomemben tudi vertikalni položaj sedeža na traktorju. Iz slike odmikov točk na traktorju lahko vidimo, da bodo odmiki v aksialni smeri tem večji, čim višje bo nameščen sedež. Velikost vibracij v odvisnosti od horizon- talnega in vertikalnega položaja sedeža na traktorju so z meritvami dokazali tudi Aho in Katto (2) ter Hansson (5). Z analizo modela lahko ugotovimo, da so pri vožnji traktorja po razgibani podlagi aksialni odmiki večji od vertikalnih. Traktorski sedež v tej smeri (levo- desno) navadno niso vzmeteni, zato njihova oblika in oblazinjenje ne sme biti takšno, da »Vklene« telo voznika, saj bi (v nasprotnem primeru) to povzročilo velik prečni odmik oz. pospešek sunka v višini ramen in glave voznika (5). Zaradi večjih dimenzij in položaja sedeža je med kolesnima traktorjema ugodnejši zgibnik timberjack. Goseničnega traktorja s tem modelom ne moremo proučiti, vendar lahko s precejšnjo verjetnostjo trdimo, da je zaradi majhnih dimenzij ter gosenic oz. togega podvozja glede vibracij zelo neugoden. Primerjava vibracij na ohišju in sedežu pri spravilu lesa Primerjavo poprečnih jakosti vibracij sedeža in ohišja v ciklusu dela na širokem frekvenčnem območju od 0,3 do 1000Hz za posamezno smer in tip traktorja lahko ponazorimo s histogrami (sl. 3) . Ugotavljamo, da sedeži pri vseh tipih traktorjev uspešno dušijo vibracije ohišja. Koliko odstotkov vibracij ohišja duše sedeži prikazuje tabela 2. 12 11 10 N 9 1 UJ E 8 7 .::t:. Cl> 6 •UJ Cl> a. 5 UJ o a. 4 3 2 vert hor aks vert hor aks 1M T 558 Timberjack H<<<<<<<ečj oja~itv vi racij o~ i ~j.1 j 1,1 1 1 ' o f-------+.-,~4:-:-:. !---!-t-t----t--+--t--t----t--+--t---t----t--+--ll-t--t--n-/-t--1--l-t----t--t---l }!;-};):;:;.(}'/~~;{: oh očj duš nj• vib acij ohikja 0,9 r--r~~+=4r-+--~1--r-1--+--r-+--~4--+~~+-~-+--+-A--+--~+--r~--+-~ o, s 1---+----+--r--t---1--:-±~t..,..-+--l--4-- r--r--.. --l--+--+--+--+---+---!./,___1--+--+--l--+---+---1·__, 1 o 26 1 lo "" /1 0,2 1 ,6 2,5 6, 3 10 16 25 ~suvereni« ne glede na našo pomoč. To nas opozarja, da smo primorani prepustiti biološko izbiro naravi in storiti vse, da bo le-ta uspešna. Šele na temelju naravne biološke izbire nadaljujemo z gospodarsko izbiro, kjer kombiniramo pri nosilcih funkcij vitalnost z iskanimi gospodarskimi lastnostmi osebka. Z zmerno vitalnimi osebki (po IUFRO 122,121) se pri izbiri v odraslem gozdu posebej ne ukvarjamo; pričakovanja so zelo tvegana. Za to je vzrok shematizem, ki zmanjšuje število vitalnih osebkov (razna shematska redčenja). Nesimetričnih krošenj z redčenjem v odraslem gozdu ne smemo bistveno popraviti. Simetrično krošnjo je možno z redčenjem izoblikovati le v mladem gozdu. Povzetek V gozdu si sledijo življenjske faze: mlad gozd, odrasel gozd, star gozd in gozd v obnovi. Delitev na takšne razvojne faze sloni na funkcijah, ki jih pri vsakem obdobju ugotavljamo: v mladem gozdu nastajajo osnove za optimalno fazo, odrasel gozd; odrasel gozd prideluje; star gozd ima funkcijo prahe in oblikovalca novih populacij. Temu primerno mora potekati gospodarjenje s posameznimi fazami. časovno in prostorsko prednjači odrasel gozd, naše delo v njem pa se imenuje redčenje. Redčenja morajo upoštevati in ohranjati naravno strukturo gozda in spreminjati njeno gospodarsko strukturo. Zaradi neupoštevanja biološke strukture nismo mnop,okrat v stanju spremeniti gospodarske strukture gozda. Naravno biološko strukturo je možno spoznati v pragozdni optimalni fazi. V njej gre za redek sestoj gosto zasnovanega gozda. Ohranili so se vitalni osebki, ki so neenakomerno pručasto razporejeni, med njimi pa raste Večje število dreves, ki tvorijo polnilo. Pravimo. da je biosubstanca re!iefno razpo.rejena v sestoju in to tipično za vsak tip gozda. Takšno zgradbo moramo ohranjati tudi v gospodarskem gozdu zaradi njeoove stabilnosti. Dosedanje napake pri redčenju so dvojne: razdirali smo biološko strukturo in premalo smo pri izbiri upoštevali vitalnost izbrancev. Pri redčenju odvzemamo tisto, kar razvoj nosilcev funkcij zavira, kar samo odmira, kar je že nadomeščeno in nadomestljive osebke. Osrednja skrb gre pri tem nosflcem funkcij. To so osebki oz. deli gozda rastlinske in živalske kompo- nente, ki zagotavljajo zaradi svojih lastnosti doseganje gozdnogojitvenih ciljev. V večnamenskem gozdu so nosilci funkcij večnamensko izbrani. Nosilci funkcij so osnovni pripomoček za racionalnost pri gospodarjenju. Pri nosilcih funkcij-drevesih, izberemo nekajkrat večje število dreves, kot jih potrebujemo na koncu odrasle faze gozda. Večje število je potrebno zaradi ne- gotovosti pri izbiri in zaradi ujme, ki gozd od časa do časa doleti. Stopnja goto- vosti izbire se povečuje s svetloljubnostjo vrste. Pri svetloljubnih vrstah je možno 416 relativno zgodaj pravilno izbirati, pri sencozdržnih vrstah pa ne. Izbiro vitalnih osebkov je treba prepustiti prirodi, izbira vitalnih in hkrati gospodarsko zanimivih osebkov pa je delo gozdarja. Resnično vitalni osebki pa se v tej fazi močno razvijajo ne glede na gozdarjevo pomoč. Literatura 1. Mlinšek, 0 .: Nevarnost populacijsko-genetske osiromašitve pri drevesnih vrstah v gozdnih sestojih, Gozdarski vestnik 1981/4 ljubljana. DIE WALDPFLEGE VON ALTWALD Zusammenfassung Die Phasen der rezenten Entwicklung des Waldes sallen ihren Lebensfunktionen nach unterschieden werden. Im Jungwald gehen die Vorbereitungen fur die Optimalphase des Waldes var. Die Optimalphase ist jener Lebensabschnitt des Waldes, wo die Biosubstanz, und wo dadurch die eigentliche Existenz des Waldes zustande kommt. Der AHwald ist ein Zeitabschnitt der Brache und der Gestaltung der J ungwaldphase zugleich. Die Optimal- phase wird durchforstet. Dabei werden zwei G rundfehler beg an gen: Es wird ott die natUr- liche Bestandesstruktur zerstohrt und bei den Funktionstragern, in diesem Falle Z-Baumen, wird bei der Auslese zuwenig auf die Vitalitat geachtet. Die Funktion der Biosubstanz- struktur kann im Urwald eindeutig erkannt werden. Die Verteilung der Biosubstanz kann reliefartig dargestellt werden. Diese Darstellung zeigt fur jeden Waldtyp ein eigenes und eigenartiges Bild. Der Begriff Funktionstrager wird im Mehrzweckwald verwendet, wo ganz bestimmte Ziele durch ganz bestimmte lndividuen - Funktionstrager - erlangt werden . ln der Auswahl der Baume-Funktionstrager muss das Mehrfache von der Zahl der Funktionstrager in der Endphase des Bestandes ausgelesen werden. Die Richtigkeit der Auswahl der Funktionstrager steigt mit dem Grad der Lichtbedurftigkeit einer Baumart. Je mehr dagegen eine Baumart schattenfest ist um so unsicherer wird die Auswahl der Funktionstrager. Die Auslese der Vitalitat nach sol/ der Natur uberlassen werden. Die wlrtschaftliche Auslese unter den Vitalen ist wohl die Aufgabe des Forstmannes. ln den. Optimalphasen entwickeln sich die Vitalen selbststandig. Eine Durchforstung kann sie weder lindern nach fordern. Deshalb ist in dieser Phase eine Korrektur der Krone kaum moglich. 417 Oxf.: 30 KAKO NAPREJ? PERSPEKTIVE PROIZVODNOSTI DELA PRI PRIDOBIVANJU GOZDNIH SORTIMENTOV Edvard Rebula~ V preteklem desetletju smo v gozdarstvu močno povečali proizvodnost dela. Delno smo to dosegli z boljšim, bolje organiziranim in bolj intenzivnim delom (intenzivno dvigovanje proizvodnosti). Večji del dviga proizvodnosti pa smo do- segli z uvajanjem novih strojev in tehnologij, s t. z. mehanizacijo dela. Na ta način smo v zadnjem desetletju skoraj popolnoma mehanizirali naslednja opravila: spravilo lesa, nakladanje in razkladanje lesa, lupljenje iglavcev. če prištejemo k temu še izdelovanje dolgega industrijskega lesa listavcev, ki je omogočilo, da so opustili cepanje lesa in najbolj škodljivo prežagovanje ter spremenjene načine merjenja lesa, smo našteli vse najpomembnejše generatorje večje proizvodnosti dela pri pridobivanju gozdnih sortimentov. Kako se je to odražalo pri pridobivanju sortimentov, nam ilustrira prikaz Gozdnega gospodarstva Postojna na graf. 1. Na graf. 1 vidimo, da je porabljeni »izdelovalni(( čas za 1 m3 sortimentov v razdobju 13 let padel za 64 °/o. Proizvodnost dela je tako narasla skoraj za trikrat. Najbolj je narasla pri nakladanju in razkladanju lesa (skupaj prekladanje) ter prevozih. Narastla je za šestkrat. Pri sečnji in spravilu je narasla znatno manj, toda kljub temu še za dvain pol krat (244 °/o oziroma 238 °/o). Zaradi tega se je močno spremenila tudi sestava izdelovalnega časa. Danes porabimo še vedno 58 °/o živega dela za sečnjo in izdelavo sortimentov v gozdu, 32 °/o dela terja spravilo in komaj 10 °/o prekladanje in prevoz. Tu ni vštet čas dodelave sortimen- tov na centralnih mehaniziranih skladiščih (CMS}. Za dosego take stopnje proizvodnosti rabimo danes 3,7-krat večjo moč pogonskih strojev. Vsak delavec pri pridobivanju sortimentov pa rabi 6,5-krat večjo moč strojev. Vsakemu delavcu pripada v poprečju za 62,7 KW (83,6 KM} strojev, to je moči za kar soliden zgibnik (timberjack 209 D). Trend rabe moči strojev (indeks 366) je hitrejši za 32 °/o od naraščanja proizvodnosti (indeks 278) oziroma zmanjševanja količine živega dela. Z uvajanjem novih, sodobnih strojev in tehnologij smo v gozdarstvu ponekod že dosegli mejo mehaniziranja del pri pridobivanju sortimentov. To mejo določa: - način gospodarjenja z gozdovi, - primerni in dostopni stroji in tehnologije. To nam preprečuje uporabo Samsetovega recepta, da bi z novimi metodami (tehnologijami) zagotovili rast proizvodnosti in s tem tudi gospodarnosti . Zaradi mnogonamenske vloge gozda in omejitev, ki izvirajo iz take oprede- litve, ni mogoče rabiti sodobnih strojev in tehnologij za ))žetev« gozda, kot jih rabijo drugod v svetu. Uporaba takih strojev in tehnologij v naših pogojih gospodarjenja z gozdom bi bila namreč negospodarna. V mnogih sestojih pa je .. Dr. E. R., dipl. inž. gozd., Gozdno gospodarstvo Postojna, 66230 Postojna, YU. 418 PROIZVODNOST DELA PRIDOBIVANJA SORTIMENTOV urjm 3 prekl . + prevoz 3 t.~ -·1 spravilo ®§§§1 sečnja 2 1 leto 1968 1973 1975 1977 1980 TEHN 1 ŠKA OPREt1LJENOST: Skupna moč pogon. 3346 6 519 8862 12014 12231 strojev KW Index. 100 195 265 359 366 KW /delavca 9,6 21.4 37.9 51.8 !62. 7 Index 100 254 395 540 6 53 TREND IZDELOVALNEGA ČASA ZA 1 M3 SORTIMENTOV: Skupaj 100 59 48 39 36 Sečnja 100 77 55 46 41 Spravilo 100 54 52 44 42 Prekl. + prev. 100 26 25 17 16 SESTAVA IZDELOVALNEGA ČASA: Sečnja 51 66 59 60 58 Spra vilo 27 24 30 31 32 Prekl. + prevoz 22 10 11 9 10 njena uporaba sploh nemogoča zaradi dimenzij našega drevja in pa kakovosti sveta (terena). Prognoza razvoja tehnologije pridobivanja sortimentov, ki so jo izdelali gozdarji Slovenije za razdobje do 1990. leta, napoveduje le majhne spremembe pri tehnologiji pridobivanja sortimentov. Gre bolj za dopolnitve in prilagoditve pri nas že uporabljenih tehnologij. Le v posameznih, terensko, sestojno, položajno ali kako drugače opredeljenih pogojih je v Sloveniji pričakovati spremembe v sečnji in izdelavi ter transportu sortimentov. Pri običajni proizvodnji gozdnih sortimentov v tekočem desetletju slovenski gozdarji ne pričakujemo nobene bistvene novosti (kot so bile npr. uporaba motornih žag, traktorjev in pozneje zgibnikov, hidravličnih dvigal, CMS ipd.). Drugače bo pri novih tehnologijah in )>sortimentih«, ki jih do sedaj še ni bilo. Tu mislim na rabo lesnih ostankov (vejevine) za proizvodnjo sekancev (raba biomase). To je sicer aktualen, vendar obroben problem, ki ne vpliva pomembno na razmere v gozdarstvu. Izhajajoč iz navedenih ugotovitev in prognoze razvoja, upoštevaje pri tem probleme okoli energije in spremembe v tehnologijah, ki jih povzroča, pa računajoč na vse večje omejitve, ki jih že zastavlja (in jih bo še bolj) skrb za ohranitev okolja, lahko zakijučimo, da v tekočem desetletju gozdarji ne bomo imeli novih, ))zunanjih(( virov ekstenzivnega dvigovanja proizvodnosti dela. Ostaja nam le, da z bolj organiziranim delom, z odpravo »ozkih grl«, z izločitvijo vsega ))prostega teka<< (ki ga ni malo), boljšo izrabo delovnega časa pa tudi z boljšo rabo gozda in posekane lesne gmote ter podobnimi ukrepi dvignemo proizvodnost in gospodarnost dela (intenzivno večanje proizvodnosti). V takih pogojih ni mogoče pričakovati skokovitega naraščanja proizvodnosti dela. Nekoliko bo še naraščala, in sicer zaradi drobnih racionalizacij in drugih ukrepov, ki so še možni pri odkrivanju t. i. notranjih rezerv. Trend se bo nada- ljeval po poznanih zakonitostih, ki jih ilustrira graf. 2. Tu so narisani trendi spreminjanja izdelovalnega časa sečnje, spravila ter prekladanja in prevoza pri Gozdnem gospodarstvu Postojna. številke nad krivuljami kažejo doseženo (do l. 1980) in prognozirano poprečno letno rast proizvodnosti dela. Grafikon ne rabi komentarja. številke in stanje je dovolj nazorno. Poudariti velja, da vidimo 3 ur/m 196~ ~ 6 ' ' ' '- "'\19 '\ 2 ---se~nja ~------.....!.--spravilo ~~-------.......;,----prek l. in prevoz 1973 1975 1977 1980 1985 1990 Graf. 2. Trendi naraščanja proizvodnosti pri opravilih za pridobivanje sortimenta 420 na grafikonu le razmere pri proizvodnosti živega dela neposrednih delavcev pri pridobivanju sortimentov. Te se praviloma razlikujejo od podobnih podatkov, ki kažejo razmere pri izkoriščanju strojev in gospodarnos-ti dela z njimi. Ob tako veliki stopnji rasti proizvodnosti dela, ko smo tem vprašanjem posvečali skoraj vso našo skrb, se nam je v delo pr.ikradlo nekaj nevšečnosti. Porajali so se novi problemi, zastavljala so se nova vprašanja. Iskanje odgovorov in reševanje teh problemov bo verjetno bistvo našega dela v tekočem in na- slednjem srednjeročnem obdobju. Tako bomo lahko še nekoliko dvigovali proiz- vodnost. Bolj kot to pa bomo lahko zasledovali gospodarnost dela. Katere so te nevšečnosti, katera vprašanja in problemi? Sodim, da so naj- pomembnejši naslednji: humanizacija dela, boljši vrednostni in količinski izkoristek lesne gmote ali biomase, merjenje sortimentov, izgradnja sistema prometnic. Moramo opustiti akord Delo v gozdu je bilo vedno težko, nevarno in zaradi zadrževanja na prostem tudi nezdravo. Škodljivim vplivom okolja smo dodali še škodljive vplive strojev, motornih žag in traktorjev. Posledica tega je bilo veliko število delovnih inva- lidov, ki se ponekod še naprej veča. Uvajanje vse večjega števila in vse močnejših in dražjih strojev je spremenilo organsko sestavo kapitala. Delež živega dela je v primerjavi z deležem strojev vse manjši. Zato je s stališča gospodarnosti vse bolj pomembno delo strojev (izkoristek, gospodarnost, okvare, vzdrževanje, energija). Fizična moč in vzdržlji- vost delavca, ki sta bili odločujoči za klasično delo v gozdu, se umikata znanju in spretnosti, ki sta potrebni pri delu s stroji. O gospodarnosti ne odloča le storilnost, temveč v prav toliki meri tudi stroški dela, katerih pretežni del predstavljajo stroški strojev. Akord je skoraj izključni način nagrajevanja delavcev v gozdarstvu. Ta način »Ubija delavca", ne stimulira gospodarnosti in boljšega dela s stroji. Sili le k večji proizvodnosti živega dela. Zato brez zamenjave akorda v gozdarstvu z drugimi primernejšimi stimulativnimi načini ne morejo biti učinkoviti nobeni ukrepi za humanizacijo dela. Opustitev akorda bi poleg humanizacije dela gotovo prispevala tudi k boljšemu delu s stroji in boljši porabi lesne surovine. Tako bi povečali gospodarnost dela tudi ob eventualnem padcu proizvodnosti dela. Bo1jši izkoristek lesne surovine mora postati pomemben družbeni cilj Sodobne tehnologije pridobivanja sortimentov in razmere na njihovem tržišču so pri nas povzročile tudi: - slabši izkoristek lesne surovine, - slabše vrednotenje lesa. Trditev je huda. Kaže jo obrazložiti. Mehanizacija dela je povzročila, da je v gozdu ostajalo več drobnih ostankov, kot so recimo veje in vrhači. To velja tako za kmečke kot družbene gozdove. Zato se je zmanjšal izkoristek manjvrednih sortimentov. Stroški pridobivanja teh sortimentov (drva, sekanice, vejevina) pri sedanjih načinih dela običajno prese- gajo tržno ceno. Naraščanje cen vseh vrst energije je povzročilo živahno iskanje novih rešitev. Zato se že poznani stroji in tehnologije izkoriščanja drobnih lesnih ostankov v gozdu. Poznane in cenene tehnologije so primerne za ogromne 421 mase, ki so skoncentrirane na velikih golosekih. Poznane pa so tudi take za manjše koncentracije in količine, ki bi lahko ustrezale našemu načinu gospo- darjenja z gozdovi. žal pa je njihovo delo mnogo dražje. Po drugi strani pa so želje po koncentracijah, pomanjkanje lesnih surovin, zapiranje v občinske (regijske) meje, razmere v primarni lesni predelavi in naši predpisi o cenah lesnih sortimentov povzročile veliko ))homogenizacije« lesne mase. Večino sortimentov prodajamo po nekih poprečnih cenah, ki obsegajo npr. vse vrste hlodov, ki jih oddamo na žago ali vse vrste sortimentov (hlodov in drugega), ki jih oddamo kaki tovarni ivernih plošč ali celuloze. Tako stanje se odraža v gozdarstvu s tem, da ne skrbimo več za pravilno in dosledno krojenje in sortiranje lesnih sortimentov. Res je tudi, da v pogojih velikih koncentracij in strojne obdelave na mehaniziranih centralnih skladiščih in na osnovi današnjih kriterijev (določil JUS) dosledno razvrščanje (klasiranje) in sortiranje ni možno. Tako onemogočamo rabo surovine za tisto, za kar najbolj ustreza. Na ta način jo lahko samo razvrednotimo. Poprečna cena na žagi pa pomeni, da stane najboljši hlod (na primer re- sonančni) prav toliko kot vrhač, ki je komaj še uporaben za deske. Kakšne posledice ima tako stanje pri masovnih proizvodnjah raznih plošč, opažev itd. lahko le slutimo. Prava ironija pa je dejstvo, da se nam to dogaja pri tehnologijah (CMS), ki so najbolj primerne za izvrednotenje kakovosti lesne surovine. Te tehnologije so v primerjavi z drugimi sodobnimi tehnologijami dražje. Po ocenah naj bi višjo ceno njihovega dela pokrival izkupiček za bolje izvrednoten les. Mi pa ravno tega ne dosegama. Zakaj? Smo premalo pametni ali premalo marljivi? Vzrok za to je hermetično zaprta meja (od občinske naprej), prek katere ne sme noben hlod. Zadeva gre še dlje. Na posameznih žagah postavljajo svoje lupilce za male (daleč pod pragom gospodarne količine) količine . Edini razlog za to je lahko le dejstvo, da tako dobijo vso lesno surovino v >)svojem območju«. Izgubljamo pri količini in kakovosti. Koliko, ne ve nihče. Najbolj tragično pa je, da zaničujemo in tako razvrednotimo našo skoraj edino domačo in trajno surovino - les. Navedeni problem ni samo gozdarski. Je širši, družbeni in zelo pomem- ben. Zato tudi njegovo reševanje ni samo stvar gozdarjev. Prav gotovo pa bomo gozdarji prvi pri njegovem reševanju. Dogovoriti se moramo, kako bomo merili gozdne sortimente Gozdni sortimenti so zelo različnih, nepravilnih, oblik. Nepravilni so v tem smislu, da se razlikujejo od ))poznanih« pravilnih teles (kot so valj, stožec, presekan stožec, paraboloid itd.) Tem oblikam se bolj ali manj približujejo. čim krajši so sortimenti, tem bližje so nekemu )>pravilnemu« geometrijskemu telesu in narobe; čim daljši so, tem težje jih ponazorimo z matematično enačbo. Zato je merjenje njihovih mer precej sitno. Računanje njihovih telesnin pa zelo zahtevno ali pa le približno, torej bolj ali manj točno. Da je temu res tako, nam priča veliko načinov merjenj mer sortimentov in veliko različnih obrazcev za računanje njihovih telesnin, ki jih uporabljajo po svetu. Zato je način merjenja vedno kompromis med zamudnostjo in stroški ugotavljanja telesnine ter do$eže- no (željeno, pričakovano) točnostjo. Vsak uporabljeni način pa ima veliko pri- govorov. Ohranja ga le spoštovanje dogovora (konvencije , uzanc). Tak dogovor so v našem primeru določila JUS o merjenju gozdnih sortimentov. Veljavni predpisi o merjenju sortimentov se niso spremenili najbrž že celo stoletje. Izvirajo iz časov, ko je bilo delo skoraj zastonj, ko delovni čas ni bil problem, ko so vse naredili na roko itd. 422 Danes tako merjenje ni primerno vsaj iz dveh razlogov : i. Merjenje dolge oblovine, v lubju, nepravilnih oblik (debla listavcev) je bistveno težje kot nekdanjih lepih, obročkanih itd. sortimentov. Zato je tako merjenje ali veliko manj točno ali pa veliko dražje. 2. V nekaterih prilikah, kot so merjenje drobnih sortimentov, merjenja ob nakladanjih ali razkladanjih, merjenje na traku CMS in dr., pa je praktično nemogoče ali pa predstavlja veliko oviro za delo strojev in življenjsko nevarnost za merilca. Zato predstavlja posodabljanje in racionaliziranje izmere sortimentov po- memben vzvod pri dvigu proizvodnosti dela. V to smer gredo naša prizadevanja. Opuščamo nepotrebna merjenja in uvajamo nove načine merjenj, kot so razna tehtanja in elektronska merjenja. Vse to pa je v bistvu nezakonito in zato ilegalno. Nujno se moramo, in to čim prej, dogovoriti kako bomo les merili in o tem sestavili ustrezne predpise. Uskladiti moramo stališča o gradnji gozdnih prometnic Za sodobno intenzivno gospodarjenje z gozdovi morajo biti ti gozdovi pri- merno odprti, dostopni. Odpiramo jih le s stalnimi prometnicami, kot so ceste, .poti in vlake. S stališča odprtosti je bolje, če je. čim več prometnic. To pa pomeni velika vlaganja v izgradnjo in v naših prilikah z obiljem padavin, ki se odlikujejo z veliko intenzivnostjo (nalivi), tudi velike stroške vzdrževanja. Prav tako pomeni gosto omrežje prometnic, zlasti cest, veliko in težko rano v okolje. Na to in take rane čedalje bolj opozarjajo naravovarstveniki vseh vrst. čedalje več jih je, so čedalje glasnejši in prav imajo! Uskladitev teh stališč in nasprotij pomeni določiti optimum gostote in sestave (ceste, vlake, poti) gozdnih prometnic. Gozdna cesta naj bi rabila veliko funkcijam. Govorimo o gostotah cest 25-30 m/ha, vlak "180-220 m/ha, ki naj bi bile optimalne. To naj bi bilo kar povsod. Argument za take trditve so razmere drugod (Avstrija, Nemčija, švica), ki so te gostote dosegle pred desetletji, v različnih pogojih gradnje cest. V poprečju smo najbrž še daleč od optimalnih gostot. V posameznih predelih (kar v celih gozdnogospodarskih enotah) pa že presegamo gostote 30m/ha cest. Zato je že čas, da se dogovorimo ; kašne so koristi od ceste, kako te koristi vrednotiti, kakšne so škode od ceste, kako te škode ovrednotiti, kakšen je odnos med vlako in cesto itd. Odgovori na ta vprašanja v bistvu rešujejo vprašanje potrebne oziroma optimalne gostote omrežja prometnic. Tako posredno določajo vrstni red in obseg najpomembnejših sredstev, ki jih gozdarstvo vlaga za dvig proizvodnosti in gospodarnosti dela. Obravnavali smo le štiri sklope nerešenih problemov. Gotovo obstajajo še drugi, zelo pomembni in pereči. Njihovo reševanje bo zahtevalo veliko dela, skrbi in naporov. Omogočalo pa bo stalno, čeprav relativno majhno rast proiz- vodnosti in gospodarnosti. Tako bo nekoliko zadržalo hitro zapiranje škarij: cene - stroški. 423 Oxf.: 271:174.7/176.1:946.3 (497.12 Ljubljana) DENDROLOšKE ZANIMIVOSTI NA VRTU INŠTITUTA ZA GOZDNO IN LESNO GOSPODARS-TVO V LJUBLJANI Maja škulj~ Splošno Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo v Ljubljani leži na jugovzhodnem področju Rožnika na nadmorski višini od 303m (izohipsa je vzporedna z Večno potjo), prek kote 313 (kota stavbe inštituta), do 380m (najvišja točka parcele) . Površina gozda nad ograjo, ki je tudi »last" IGLG, spada v kategorijo zelenega pasu Ljubljane. Površina zemljišča, ki obkroža IGLG je približno 62 340m 2 , ter zajema parcele 53, 54, 55 KO Vič-Rudnik. Lega parcel IGLG je izredna. Razprostirajo se ob vznožju Rožnika in po kategorizaciji zelenja predstavljajo prehod med parkovnim gozdom ter hortikulturno (vrtno) oblikovanim parkom. čeprav je bila sčasoma izbrisana prvotna gozdna meja, gozdni rob, ki je optimalna ekološka oblika prehoda, so še vedno prisotni pozitivni vplivi naravnega gozda. Reliefna izobli- kovanost Rožnika in naravna oblika njegovih gozdov zmanjšujeta vpliv onesnaže- nega zraka, varujeta pred mestnim hrupom, zagotavljata blažjo mikroklimo. To ponuja možnosti fizične rekreacije , sprehodov ter ob doživetju narave tudi psi- hično razbremenitev, kar je nadvse pomembno pri organizaciji večjih urbanih enot. Mestni gozd na Rožniku je naravni gospodarski gozd. Gospodarjenje je pri- lagojeno naravnim razmeram. Pojavljajo se sekundarne rastlinske združbe, to so : borov gozd (Pineto-Vaccinietum myrtilli), hrastovo-kostanjev (Querceto-Castane- etum sativae) ·in gozd črne jelše (Ainetum g/utinosae). Prvotna tla so se razvijala na koluvialno-aluvialnem karbonskem peščenjaku, težkem nanosu ob vznožju Rožnika. Sedanja tla so kisla, rjava, težka, slabo zračna, srednje globoka, s premalo kalcija, heterogena. V letih od 1956 do 1967 je v neposredni bližini IGLG stala vremenska hišica postaje Ljubljana-Podrožnik. Meteorološke meritve iz tega obdobja so pokazale, da je pod Rožnikom letno poprečje temperature zraka 9,5° C, absolutni tempe- raturni maksimum 36,4° C, absolutni temperaturni minimum - 25,5° C (poročila hidrometeorološkega zavoda SR Slovenije). Poprečne letne padavine so znašale 1555 mm (od 1359 do 1887 mm). Prve jesenske pozebe so se pojavljale v septem- bru oz. v oktobru, zadnje spomladanske pa v aprilu oz. v maju. Vrt Podatkov o zasnovi dendrološkega vrta pred stavbo inštituta ni veliko , po vsej verjetnosti pa so pričeli saditi rastline po letu 1958. O izvoru saditvenega materiala, namenu in času sadnje dobimo predstavo ob pregledu inštitutskih leto- pisov in druge dokumentacije iz tega obdobja. V jeseni 1951 je M. Brinar zasnoval poskusni nasad bukve. Poskusi so se nanašali na raziskovanje vpliva zasenčenja na razvoj bukovega mladja (»O raz- * M. š., dipl. inž. goz., Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Ljubljana, Večna pot 2, 61000 Ljubljana, YU. 424 vojnem ritmu različnih bukovih provenienc oziroma ekotipov«, M. Brinar.) V ne- popolni obliki poskusni nasad še vedno obstaja. Po podatkih S. Hočevar, je bil leta 1957 zasnovan nasad kitajskega kostanja, Castanea mo/lissima, ki naj bi služil proučevanju možnosti preventivne ali di- rektne borbe proti kostanjevemu raku, katerega povzroča zajedalska glivica Endo- thia parasitica. Potrebni material je IGLG dobil od prof. dr. Gravatta iz univerze Beltsville Maryland ZDA. Poskusne ploskve so bile zasnovane na površini nekda- nje inštitutske drevesnice, kasneje pa so bile v celoti prenešene v gozd Panovec pri Novi Gorici. Leta 1952 je IGLG, oddelek za raziskovanje bolezni gozdnega drevja skušal ugotoviti najboljši način zatiranja glivične bolezni, mehurjevke zelenega bora, ki se je leta 1955 pojavila pri nas ter okužila vse vrste petoigličnega bora, pred- vsem zeleni bor. Zdravili so posledice bolezni na drevesih, skušnli pa so jih tudi direktno okužiti. V ta namen je bil zasnovan nasad zelenega bora in ·nasad vmesnega gostitelja črnega ribeza v neposredni bližini nekdanje inštitutske dre- vesnice. Danes obstajajo le še posamezna drevesa Pinus strobus lepo razvita in visoke dekorativne vrednosti. Od leta 1961 se je IGLG ukvarjal z žlahtnenjem zelo zanimive vrste, v deko- rativnem in gospodarskem pomenu, Pinus nigra Am. var. corsicana Schneid., korz-iški črni bor. Nasad je bil zasnovan v inštitutski drevesnici, »Živem arhivu«, kjer danes obstaja le še en eksponat, ker omenjena vrsta ne prenaša nizkih temperatur. Leta 1953 je bila iz drevesnice H. A. Hesse v Weenerju v Zahodni Nemčiji, v Slovenijo prinešena na novo odkrita drevesna vrsta Metasequoia glyptostroboides, pasekvoja, in sicer kot dveletna sadika v lončku. Izročena je bila arboretumu Volčji potok. Eno od treh vegetativnih potomk omenjene zarodnice je leta 1966 dobil IGLG. Tu je bila ta v botaničnem, hortikulturnem in gospodarskem pogledu izredno zanimiva vrsta razmnožena. Iz podatka dr. M. Brinarja za leto 1971 in meritev iz leta 1981, M. Škulj, je razviden naslednji prirastek : Starost v letih 15 25 Prsni premer (cm) 1 i ,8 23,5 Višina (m) 8,3 14,8 Leto 1971 1981 Danes ta bizarna eksota dosega svojo polno dekorativnost in predstavlja posebno zanimivost inštitutskega vrta. Park IGLG ima še eno posebnost, dva eksponata kačje smreke, Picea abies t. virgata. Maja 1979 jih je s svojega privatnega vrta prinesel mag. B. Anko. Stare so 15 do 18 let (imajo izredno počasno rast), po poreklu so iz Loškega potoka, sicer pa so cepljenke, delo vrtnarja Janeza Valentinčiča, ki je delal na odseku za genetiko na IGLG. V Sloveniji prvič poroča o kačji smreki M. Simič leta 1961. Omenja dve drevesi v okolici Loškega potoka na Notranjskem. Drugič pa je dr. Tone Wraber opisal kačjo smreko, odkrito avgusta 1978 pri Godoviču. Zanimi- vost te smreke je v tem, da je redka, starejši primerki niso znani, pri njej gre za genetsko spremembo. Habitus te smreke je zanimiv zaradi svoje nenavadnosti (vejanje debla se prične nekaj metrov nad tlemi, veje so povešene, dolge, veje drugega roba visijo navpično navzdol). V Zahodni Nemčiji, v naselju pri bavarskem mestu Murrau kačjo smreko že uporabljajo kot hortikulturno posebnost vrtnega okrasja. 425 r------- --·--·- / -·-- ........... __ 1 ---[ ----------- i ! 1 j 1 i i i i ; i i i -------·------~ Dendrološka skica vrta pri Inštitutu za gozdno in lesno gospodarstvo v Ljubljani. -- --- -------- - ----- ----- ------ -~----0?~ ---u ~ PO/ / ~. --7-----·--·· ·- · --.. -----.. --------------o------o--o------o---~--- 1 ~ ® 1 l . . ~~5 o ln še ena zan1m1va vrsta, Fagus silvatica t. »Aspleniifolia« . To nenavadno bukev je pridobil J. Valentinčič leta 1959, ko je cepil Fagus silvatica t. ,,Asplenf- folia«, ki so jo dobili iz dendrološkega vrta na Osojah, na nekaj debele navadne bukve Fagus silvatica, na debelca v višini 60 cm. Od vseh cepljenk je ostalo le še eno drevesce, ki je še vedno v drevesnici inštituta. Od nastanka v1ia do danes so bile nenehno vnašane redke eksote, kakor tudi vrste, ki jih je bilo treba poiskati na njihovih naravnih rastiščih. Vrt, zasnovan spontano in ljubiteljsko, bogat z redkimi rastlinami (86 vrst dreves in grmovnic), je dobil pred kratk·im tudi svoj ureditveni načrt. Vrt, ki je urejen tudi kot učni objekt študentov gozdarstva in nege krajine, bo z ureditvenim načrtom dosedanjo zbirko še izpopolnil in obogatil. Zanimive oblike listov cepljene bukve Fagus silvatica Form . Asplemifolia Pregled dendrološke sestave inštitutskega vrta Drevje 1. Metasequoia g/yptostroboides Sheng. et Hu . - pasekvoja 2. Pinus silvestris L. - rdeči bor 3. Pinus Heldreichii var. Jeucodermis Markgr. - munika 4. Pinus exce/sa Wall. - himalajski bor 5. Pinus strobus L.- zeleni bor 6. Picea omarica (Panči6) Purkyne - pančičeva omorika 7. Picea abies (L.) Karsten - navadna smreka 7a. Picea excelsa var. virgata Casp. - šibasta smreka 8. Abies nordmanniana Spach. - kavkaška jelka 9. Abies alba Mil!. - navadna jelka 10. Pseudotsuga taxilolia (Poir.) Britt. - navadna ameriška duglazija i 1. Alnus glutinosa (L.) Gaertn. - črna jelša 12. Betula verrucosa Erhr. - navadna breza 13. Jug/ans cinerea L. - sivi oreh 14. Popu/us candicans L. - ontarijski topol 15. Popu/us alba L. -beli topol 16. Popu/us tremula L. - trepetlika 428 17. Sai ix aurita L. - ra kita 18. Sa/ix caprea L.- iva 19. Aesculus hippocastanum L.- navadni divji kostanj 20. Acer negundo L. - negundovec 21. Acer platanoides L. - ostrolisti javor 22. Acer pseudop/atanus L. - gorski javor 23. Rhus typhina L. - kisli ruj 24. Tilia argentea Dest. - srebrna lipa 25. Tilia platyphyllos Scop. - velikolistna lipa 25a Tilia parvifo/ia Ehrh. - lipovec 26. Tamarix americana L. - ameriška tamariša, tamarisk 27a. Robinia pseudoacacia var. lnermis DC. - robinija 27 . Robinia pseudoacacia L. -navadna robinija 28. Prunus padus L. - čremsa 29. Prunus domestica L. - češplja 30. Malus sp.- jablana 31. Sorbus aucuparia L. - jerebika 32. Fagus silvatica L. - bukev 32a. Fagus silvatica t. »Aspleniifol/aa 33. Castanea sativa Mil/ . - pravi kostanj 34. Quercus robur L. - dob 35. Pau/ownia tomentosa S. et Z. - pavlovnija 36. Catalpa bignonioides Wall. - ameriška katalpa 37. Fraxinus ornus L. - mali jesen 38. Forsyithia europaea D. et B. - forsitia 39. Tilia americana L.- ameriška lipa 40. Pinus mugo Turra. - ruševje 41. Prunus cerasifera var. atroppurpurea Ja/g. - mirobalana 42. Quercus americana L - ameriški hrast 43. Pterocarya pterocarpa Spach. - kavkaška pterokarija 44. Phe/Jodendron amurense Rupr. - felodendron 45. Quercus rubra Du Rol - rdeči hrast 46. Larix aeuropaea Lam. et DC. - evropski macesen 47. Sa/ix sp. - vrba 48. Pinus nigra var. corsicana Schneid. - korziški črni bor 49. Abies Borisii regis Matt!. - borisava jelka Grmovnice A. Corylus ave/lana L. - navadna leska B. Carpinus betulus L. - beli gaber C. Mac/ura aurantiaca Nutt. - maklura D. Cornus sanguinea L. - rdeči dren E. Cornus mas L. - rumeni dren F. Ramnus frangu/a L. - navadna krhlika G. Evonimus sp. - trdoleska H. Crategus monogyna Jacq. - enovrati glog l. Pirus piraster {L.) Borkh. - divja hruška J. Rosa canina L. - navadni šipek K. Ribes nigra L. - črni ribez L. Prunus /aurocerasus L. - lovorikovec M. Mahonia aquitolium {Nutt.) Pursh.- mahonia N. Berber/s vu/garis L. - navadni češmin O. Juniperus communis L. - navadno brinje P. Thuja occidentalis L. - ameriški klek R. Taxus baccata L. - navadna tisa S. Ginkgo bi/oba L. - dvokrpi ginkijo U. Ligustrum vulgare L. - navadna kalina 429 V. Sambucus nigra L. - črni bezeg W. Viburnum opu/us L. - brogovita Y. Juniperus hor/zonta/is »prostarata<< Grootend - polegli brin Y. Berberis thunbergii DC. - thunbergov češmin Z. Weigela florida DC. - navadna vajgela S. Berber/s gagnepainii var. /ar.ceifolia Ahrendt. - gagnepeinov češmin č . Deutzia crenata Sieb. et Zucc. - devcija IT. Caragana arborescens Lam.- sibirska karagana 10. Spirea japonica L.- japonska medvejka 10. Philadelphus coronarius L. - navadni skobotovec IF. Pyracantha coccinea Roem.- navadni ognjeni trn JA. Cotoneaster horizontalis Dene.- ploska panešpljica Literatura 1. Brinar, M. : Korziški črni bor, Gozdarski vestnik (1973) . 2. Brinar. M.: Pasekvoja (Metasequoia gliptostroboides) nova pomembna eksota, G. V. (1971). 3. Brinar, M.: O razvojnem ritmu različnih bukovih provenienc oziroma ekolipov, G. V. (1963) . 4. Col/ingwood, G. H. and Brush, W. D.: Knowing your trees , Washington, 1964. 5. Erker, R. : Opis gozdnega drevja in grmovja, Ljubljana, 1957. 6. Hay, R. in Synge, P., Strgar, V.: Enciklopedija okrasn ih rastlin , Ljubljana, 1974. 7. Hidrometeorološki zavod SR Slovenije. Letno poročilo meteorološke službe 1956-1963, Ljubljana. 8. Jovanovic , 8 .: Dendrologija sa fitocenologijom, Beograd 1971. 9. Martinčič , A . in Sušnik, F.: Mala flora Slovenije, Ljubljana 1969. 10. Pavšer , M .: Poročilo o rezultatih pedoloških laboratorijskih analiz zemljišča gozdarskega oddelka, Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo Biotehniške takuaete v Ljubljani, Ljubljana 1970. 11 . Simič, M.: Redka kačasta smreka v Loškem potoku, Delo (1951). 12. Spazzapan-Bre/ih, V.: Mladi prirodoslovec, Proteus (1979). ·13. Vukičevic, E.: Dekorativna dendrologija, Beograd 1974. 14. Wraber , T.: Kač ja smre:uro Rauš. Med številnimi tujimi raziskovalci vegetacije iz Italije in Avstrije so bili naj- številneje zastopani domači raziskovalci iz Slovenije ter skupine ali posamezniki iz drugih jugoslovanskih centrov za proučevanje vegetacije. To so bili : celotno osebje biološkega inštituta Jovana Hadžija iz znanstvenoraziskovalnega centra SAZU v Ljubljani, predstavniki VTOZD za agronomijo, biologijo, gozdarstvo v Ljubljani , Inštituta za biologijo Univerze v Ljubljani, Inštituta za gozdno in lesno * Doc., dr. zn. M. A., dipl. inž. gozd., lnštilut za gozdno in lesno gospodarstvo Ljubljana, Večna pot 2, 61000 Ljubljana, YU . 430 1 ~- gospodarstvo v Ljubljani ter Pedagoške akademije iz Maribora. Iz drugih republik in pokrajin pa predstavniki Gozdarskih fakultet iz Zagreba. Sarajeva, Beograda in Skopja, Agronomske fakultete iz Zagreba, Prirodoslovno matematičnih fakultet iz Zagreba in Sarajeva ter šumarski inštitut Jastrebarsko. Nadvse razveseljivo je, da so se udeležili ekskurzije tudi predstavniki gozdnih gospodarstev iz Brežic, Kočevja, Kranja, Novega mesta in Tolmina. Po srečanju udeležencev v Novi gorici ter povabilu Gozdnega gospodarstva Tolmin na spoznavni večer pri gostoljubnem in razgledanem domačinu Brunu Podveršiču iz Goriških Brd, smo si prvi dan ogledali submediteranske carpinetume v okolici Panovca ter Stare gore. Prof. dr. Livio Poldini nas je seznanil s poseb- nostmi submediteranskih carpinetumov ter z ~ezultati ekoloških in florističnih proučevanj, ki so sad večletnega skupnega sodelovanja slovenskih in italijanskih raziskovalcev vegetacije. Drugi dan dopoldne smo si pod vodstvom dr. Lojzeta Marinčka v okolici Dolenjskih toplic ogledali preddinarske gozdove tipa Carpinetum praedinaricum in Epimedio-Galio-Abietetum; popoldne pa pri nas najvlažnejšo obliko gozdov belega gabra in doba (Pseudostellario-Carpinetum) v Krakovskem gozdu. Eks- kurzijo je vodil doc. dr. Marko Accetto. Na vseh imenovanih ekskurzijah sta za razlago edafskih razmer skrbela dr. Dušan Stepančič in dr. Franci Lofnik. Ekskurzije na Hrvaškem, ki jih je vodil prof. dr. Buro Rauš, smo pričeli z ogledom gozdov tipa Carpino betuli-Quercetum ter Genisto elatae-Quercetum v okolici Upovljanov. Prof. dr. Branimir Prpic nas je popoldne popeljal še na ogled ekološke postaje v Opekah, kjer že 10 let spremljajo številne ekološke para- metre v ekosistemih nižinskih gozdov hrastov ter hrastov in belega gabra. Pri nas se s takimi postajami, ki jih imajo na Hrvaškem še več, načrtujejo pa še nove, ne moremo postaviti in se še dolgo ne bomo. Dobro bi bilo, da bi čim preje pričeli razmišljati o tem tudi pri nas doma. Zadnji dan smo odšli na ogled znanega pragozdnega rezervata »Prašnik« pri Novi Gradiški, ki nam z več kot 350 let starim drevjem edini še izpričuje, kakšni so bili nekoč poznani Slavonski gozdovi. Popoldne smo obiskali pragozdni rezervat »Muški bunar« na Psunju, kjer sta ohranjena pragozdna tipa bukovega in bukovo-gradnovega gozda. Tu se je ekskurzija tudi končala. K delovnemu vzdušju je v času ekskurzije mnogo pri- spevala, kot je dejal starejši udeleženec in eden izmed ustanoviteljev vzhodno- alpskega dinarskega društva za proučevanje vegetacije, prof. dr. Alberto Hofmann, poznana »submediteranska-ilirska« gostoljubnost. Na osnovi štiridnevne ekskurzije smo prišli do sklepa, da ilirske gozdove belega gabra glede na ekološke in floristične posebnosti lahko razdelimo na štiri območja: Submediteranski carpinetumi (Orinthogalo-Carpinetum) Zaradi zelo toplih poletij in milih zim ter relativno visokih padavin imajo zelo samosvojo floristično sestavo. Predvsem vsebujejo izrazito termofilne elemente kot so: Ruse us acu/eatus, Ostrya carpinifo/ia, Quercus pubescens, Sesleria autumnalis, Peucedanum oreose/inum, Cornus mas, Asparagus tenuifolius, Cy- nanchum vincetoxicum, Coronila emerus idr. Nekatere od njih se pojavljajo le kot slučajne vrste, vendar s svojo prisotnostjo jasno nakazujejo submediteranska območje. Nadalje so prisotne vrste kot so Geranium nodosum, Daphne laureola, Asperula taurina, Arum italicum, Valeriana colina in druge, ki kažejo na poseben geografski položaj submediteranskih carpinetumov. 431 L Predalpsko-preddinarski carpinetumi (Carpinetum praealpinum, Carpinetum prae- dinaricum) Območje predalpsko-preddinarskih carpinetumov ima poseben zgodovinski razvoj vegetacije in specifične ekološke razmere (humidna klima in najnižje temperature v območju ilirskih carpinetumov). kar se v vegetaciji odraža s prisotnostjo boreoatlantskih vrst Picea excelsa, Abies alba, Vaccinium myrtillus, Dryopteris carthusiana in drugih ter v dinarsko-ilirskih vrst Ca/amintha grandi- f/ora, Aremonia agrimonioides v preddinarsrkih carpinetumih. V predalpskih goz- dovih belega gabra pa so prisotni ilirsko-alpski elementi kot npr. Anemonae trifolia. Subpanonski carpinetumi (Carpinetum subpanonicum) V to skupino uvrščamo gozdove belega gabra v subpanonskem svetu Slo- venije in Hrvaške. Zaradi bolj suhih kontinentalnih razmer manjkajo nekatere vrste ilirsko-dinarske skupine, pač pa so prisotni nekateri subpanonsko-panonski ilirski elementi kot npr. Hel/eborus dumetorum subsp. atrorubens in Eranthis hiemalis. Prav tako manjkajo nekateri srednjeevropski elementi z mezofilnim obeležjem, ki so v slovenskih carpinetumih še vedno prisotni. Panonski carpinetumi (Carpino-Quercetum) Za carpinetume tega območja so poleg klimatskih posebnosti (izrazito konti- nentalna klima, relativno majhna količina padavin) zelo pomembne tudi edafske razmere. Tla imajo finejšo mehansko sestavo, velik del carpinetumov leži namreč v neposredni bližini večjih rek in so pod delnim vplivom talnice in poplav. Vzpo- redno z drugačnimi klimatskimi in edafskimi razmerami se menja tudi odnos med belim gabrom in hrasti. Manjša se biološka moč belega gabra na račun doba, ki postaja dominantna vrsta. Glede na povedano je logično, da je Rauš postavil v Slavoniji asociacija Carpino-Quercetum. Ta se od ostalih ilirskih carpinetumov loči predvsem po manjšem številu ilirskih vrst in po prisotnosti nekaterih sub- higrofilnih vrst. Vsekakor pa vsebujejo ti carpinetumi še vedno dovolj ilirskih rastlinskih vrst, da jih brez dvoma lahko uvrstimo v zvezo Carpinion il!irycum l-IT. 58. Gozdovom tega območja so zelo podobni gozdovi belega gabra v našem prehodnem, preddinarsko-subpanonskem klimatskem območju npr. v Krakov- skem gozdu, l>Udomačene« duglazije. Menijo, da je provenienčno vprašanje pri zeleni duglaziji glavno vprašanje in je uspeh ali neuspeh sajenja s to drevesne vrsto v prvi vrsti odvisen od izbora provenience. V ZR Nemčiji sadijo 3-5 °/o zelene duglazije. Za sajenje in pogozdovanje v visokogorju in gorovju vzgajajo sadike v lastnih kaširanih stiroblok kontejnerjih (360 ml) ter dosegajo z njimi dobre uspehe. Ogledali smo si tudi bližnje semenske plantaže brez, r. bora in macesna in se razgovarjali o optimalnih razmikih in načinu striženja teh dreves. Eidg. Anstalt fur das forstliche Versuchswesen, Birmensdort, vodja še ni po- stavljen, do t. l. je bil dr. M. Hočevar. * L. E., dipl. inž. goz., Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Ljubljana, Večna pot 2, 61000 Ljubljana, YU. 438 žlahtnenje gozdnega drevja je praktično mogoče le če obvladamo tudi vege- tativno razmnoževanje z zatiči in potaknjenci. Obe tehniki že dolgo uporabljajo za različne drevesne vrste. Prijazni gozdarji-raziskovalci so nam razložili mnoge skrivnosti tega dela, kot so način obrezovanja po cepljenju, izbira substrata za nadaljnje gojenje cepljenih sadik, izbira substrata za zakoreninjanje potaknjencev in izbire hormonskih preparatov. Vsa nova spoznanja o boljših načinih dela, oziroma o boljših »receptih« pa so vezana na številne in dolgoletne poizkuse. Pri drevesnih vrstah, katere razmnožujejo že vrsto let z zatiči, kot je to smreka, znaša stopnja prijemanja od 80 do 90 °/o in to tako pri metodi, kjer uporabljajo škropljenje, kot pri metodi, kjer uporabljajo zamegljevanje z Defen- zorjem. Tudi cepljenje jim ne dela težav, saj se jim pri običajnem cepljenju, ko cepijo po 50 in več sadik na uro, prime od 80 do 100 °/o cepičev. Potaknjence in cepljenke uporabljajo za snovanje semenskih nasadov, plantaž in za različne raziskovalne objekte. Niedersachsische torstliche Versuchsanstalt, Abteilung Forstpflanzenzuchtung, Escherode, vodja dr. J. Kleinschmit. številne drevesne vrste iglavcev in listavcev razmnožujejo s potaknjenci v raziskovalne namene, kot za potrebe operative. Samo smrekovih sadik so skupaj s sodelujočimi drevesnicami vzgojili letos kar 1 milijon,. Z aplikativno gozdarsko genetiko se je neprofesionalne pričel tu ukvarjati že leta 1941 oče sedanjega vodje zavoda za svoj hobi. Do danes so osnovali 550 ha različnih poskusnih ploskev in 100 ha semenskih plantaž. Slednje snujejo veliko češče s sadikami, ki so vzgojene iz potaknjencev, kot s cepljenkami. Navadno jih osnujejo nekoliko gosteje, nato pa slabše osebke z redčenji odstranjujejo. Semenska plantaža je obenem tudi provenienčni poskus, poleg tega pa služi še za pridobivanje lesa. Krošenj smreke in duglazije v semenskih plantažah sploh ne obrezujejo, bor in macesen le skromno, listavce pa nekoliko močneje. Poleg smreke razmnožujejo s potaknjenci še zeleno duglazijo, različne bore, macesen, v zadnjem času pa tudi sekvojo. Slednja daje v Nemčiji pri 80 letih in pri 100 drevesih na hektar od 24 do 44m3 poprečnega prirastka na hektar. Les je podoben topolovini. Ob naraščajočem pomanjkanju lesa je ta drevesna vrsta vabljiva tudi za naše razmere. Od listavcev razmnozuJ8JO s potaknjenci hrast, bukev, breze, javor, jelšo. Tako razmnožena japonska breza prirašča v nasadu kar še enkrat hitreje od domače. Na terenu smo si ogledali različne nasade. V smrekovem nasadu, osnovanem s sadikami iz potaknjencev pred 29 leti, ki je najstarejši te vrste, so bile opazne vidne razlike v rasti posameznih klanov. še večje razlike v višinski rasti, vejna- tosti in habitusu smo zapazili pri kasneje osnovanem nasadu. Iz teh ogledov smo odšli v prepričanju, da je to zanesljiva pot, ki pelje do donosnejših in boljših gozdov. Oxf.: 971 :15:(471.1) LOVCI IN ZVERI V HELSINKIH Janez čop* V okviru 111. mednarodnega teriološkega kongresa meseca avgusta 1982 v Helsinkih na Finskem so se zvrstili simpoziji številnih sekcij (30), ki so ločeno obravnavale specifična področja genetike, fiziologije, ekologije, etologije, morfo- logije, taksonomije itd. posameznih vrst ali populacij. Med množico referatov in * J. č., biol., Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Ljubljana, Večna pot 2. 61000 Ljubljana, YU. 439 koreferatov, posterjev in filmov, se je moralo prek 600 udeležencev iz vseh kon- tinentov sveta opredeliti Je za spremljanje določenih ožjih intresnih področij. Nemogoče je bilo slediti prek 200 referatov in ostalim predstavitvam (posterji), saj so zasedanja potekala vzporedno v desetih predavalnicah univerze Porthania. Prvi kongres je bil leta 1974 v Moskvi , leta 1978 na češkoslovaškem v Brnu pa drugi. Moja udeležba je veljala VI. sekciji, ki je obravnavala nekatere vrste divjadi, med njimi tudi ogrožene vrste, npr. vidre, bobra, kozoroga. Zelo aktivna je mednarodna grupacija Volk, ki je v Helsinkih zasedala že petič in združuje raziskovalce z vsega sveta, številno pa so v njej zastopani Američani, Kanadčani in Rusi. Sestali so se tudi specialisti , biologi , ekologi in ostali, ki raziskujejo eni medveda, drugi vidre , tretji bobra . Prav tako je ta kongres izbrala za sestanek 1· f' ~- - . C ) \ " '> j: . \jJ _ . ~'~ 1 · .. .-:, / 1 1 ' ·'~~ -~, }~ ... t·:· - / "• ... ,· ,· . L" _,. ---.~ .--;: ~ :.~ ,. ili .-- . grupa Ris, ki združuje predvsem raziskovalce iz držav Evrope, kjer je bil ris naseljen (Zahodna Nemčija, švica, Jugoslavija, Avstrija, Italija). Odsek za lovstvo IGLG je soustanovitelj te skupine in naši plenarni seji je prisostvovale prek 100 strokovnjakov, tudi iz dežel, kjer lovišča naseljujejo druge podvrste risov (karakal, rdeči ris, kanadski ris). Skupaj s švicarskim kolegom Braitenmoserjem z univerze v Bernu sva predstavila sedanjo situacijo naselitve risov v Švici in Sloveniji, ker sta prav ti dve naselitvi najbolj uspeli. (V mesecu maju 1982 so tudi čehi izpustili rise v področju šumave, tj. ob meji z Zahodno Nemčijo. Ob koncu leta 1982 pa je predviden izpust risov v Južnih Vogezih , tj. v Alzaciji, Francija.) 440 Takole bi na kratko ocenil prezentirane novosti in strokovni nivo referatov na temo mesojedih zveri, ogroženih vrst ter ostale divjadi: 1. Izreden napredek je na raziskovalnem področju, ki s pomočjo novejše tehnične opreme posega v do sedaj najbolj skrita ali malo znana dogajanja v življenju posameznih vrst divjadi. Tu izstopa uporaba radio-telemetrije, ki prak- tično že pri vseh vrstah divjadi omogoča spremljati vse faze njihovega dnevnega in nočnega ritma-gibanja, mirovanje, faze prehrane, tudi pogin ltd. Tudi satelitska tehnika je sestavni del raziskovalnih projektov. Npr. za spremljanje življenjskega areala zajca so le-tega po odlovu opremili z oddajnikom, velikosti gumba. ki deluje na solarni energiji. Z oddajnikom opremljenega risa so v Ameriki odkrili s pomočjo sprejemnikov na letalih v Kanadi na razdalji 421 km od mesta izpusta. Slično razdaljo je prehodil tudi volk. 2. Vse močnejša specializacija raziskovalcev !n njihova študijska usmerjenost na močnejše število vrst divjadi ali le na eno vrsto npr. dolgoletno študijo volka . ali medveda, bobrov itd. Različni rezultati v različnih biotopih, ki so slični ali enaki, terjajo izmenjavo mnenj, izsledkov in od tod tudi povezava na ravni ene vrste divjadi, kar je privedlo do združevanja strokovnjakov, ki raziskujejo isto vrsto divjadi v različnih arealih. (Užitek je bilo poslušati izkušnje Kanadčana C. Jonkela, ki je npr. odlovil prek 600 medvedov in to na zanko brez poškodb, med njimi tudi prek 100 primerkov medveda grizlija.) 3. Vse več sredstev in raziskav ter pozornosti je namenjenih ogroženim ali redkim živalskim vrstam, kar je odraz skrbi, varstva okolja in spremenjenih življenjskih pogojev, ki ogrožajo to ali ono divjad. V Helsinkih je bila na to temo predstavljena vrsta študij, ki obravnavajo vidro, bobra (tega so uspešno naselili v Zahodni Nemčiji, švici, Franciji), predstavljen pa je bil tudi evropski Projekt kozorog, v katerega na žalost ni vključena naša populacija v Julijskih in Kamniških Alpah. Vse predstavljene študije, raziskave in rezultati so odraz kar krepkih finančnih sredstev, ki jih ena ali druga država, fondacija ali ustanova, dajejo v te namene. Brez tega ne gre, to je prvi pogoj, da se npr. usposobljeni strokovnjaki različnih profilov lahko temeljito posvetijo študiju določene divjadi. Viri financiranja so različni, vendar so osnova za dolgoletne študije in omogočajo posameznikom, teamom in inštitucijam programirane raziskave. če ta spoznanja prenesem v naše razmere, mi je kar nerodno zapisati, da je npr. Lovska zveza Slovenije v letu 1982 izdvojila za raziskovalno temo Velike zveri v Sloveniji (ris, medved, volk)« 75.000.- din, da pa ima univerza v Bernu samo za spremljanje naselitve risa v švici v tem letu na razpolago ca. 3,000.000.- din in da sta pri tem anga- žirana preko vsega leta dva biologa . Jugoslavija ima v Evropi kaj pokazati, kar zadeva avtohtone vrste zveri, medveda, volka, risa, celo šakala. Nismo pa zmožni to naše piirodno bogastvo predstaviti ostalemu svetu na način, kot to prakticirajo ostali. To sicer poskušamo od leta 1973 s študijo Spremljanje naselitve risa v Sloveniji, vendar so izgledi v naslednjih letih ob takem odnosu slabi in bomo kvečjemu lahko prikazali številke letnih odstrelov in nič več . Tudi to je del spoznanja, kar sem slišal in videl v Helsinkih. 441 Oxf.: 174.7 Taxusbanata (497 .12) NAJDEBELEJŠA TISA (TAXUS BACCATA) Franjo Jurhar* V Logu št. 1 blizu Bistrice pri Rušah na dvorišču hiše Marije Jurše raste najmočnejša tisa na Slovenskem. Izmera v letu 1978 je pokazala, da ima obseg 435 cm, premer 139 cm in višino 15,50 m. Prva debela veja je v višini 4,50 m, drevo ima tri vrhove in široko razraščeno krošnjo, ki se razteza visoko prek slemena hiše. Ob deblu je bilo poganjkov in drobnih vejic vse do dnišča, zdrav- stevno stanje dobro, spol moški. Kot naravni spomenik in krajevna znamenitost sodi v vrh naše naravne de- diščine. Tisa spada med zavarovane rastline po republiškem odloku o zavarovanju redkih in ogroženih rastlin (Uradni list SRS, št. 15/1976). V bližini opisane velikanke rastejo sredi sadovnjaka pri čebeljnjaku še tri mlajše tise. Lepo raščena stegnjena enoosna drevesa imajo obseg 120, 117 in 88 cm (merjeno 1978). Eno drevo je moškega in drugi dve drevesi ženskega spola. Domačini zatrjujejo, po ustnem izročilu, da so te tri tise bile zasajene pred približno 150 leti. če se podamo od Juršejeve hiše naprej, v smeri Pohorja proti Domu na Pečkah, naletimo ob jarku na več mlajših tis v gozdu in opaziti je tudi precej naravnega vitalnega mlaja. Na severovzhodnem delu Pohorja je tisa zelo razširjena, zlasti še v okolici Lovrenca na Pohorju, v krajih Puščava , činžat, Recenjak, Kumen, Ruta Rdeči breg itd . Skoro pri vsakem kmečkem domu rastejo tisina drevesa, od davnine spoštovana kot spominska hišna drevesa. Mariborski gozdarji so pred nekaj leti v Lovrenškem kotu našteli preko pet- deset tis debelejših od 20 cm. Naštejmo le nekaj primerkov, ki merijo v obsegu nad 3 metre: Rdeči breg 8 Ruta 8 Kumen 58 Frajhajm 51 Vrhov dol 1 Nahajališče Pečovnik Zdravko, tisa ima obseg 340 cm, premer 108 cm, višina 12m, moško drevo, zdravo, pet vrhov. Kušnik Miha, obseg debla 300 cm, premer 96 cm, višina 16m, moško drevo. Pajtler Adolf, obseg 322 cm, premer 103 cm, višina 12m, ženski spol, votlo. Sojč Ludvik, obseg 300 cm, premer 96 cm, višina 14m, žensko drevo, zdravo, 5 vrhov. Fric Franc, obesg 319 cm, premer 101 cm, višina 15 m, ženski spol, zdravo . Krajnar Judita, obseg 303 cm, premer 97 cm, višina 11 m, enoosno deblo, zdravo. Več avtohtonih nahajališč tise je znanih tudi na območju Radelj, Ožbalta, Vurmata, Zg . Kaple in Breznega vrha. Ob državni meji proti Avstriji je ohranjen večji sestoj tise z več debelimi primerki, primešana je bukev. Najmočnejša tisa na Kobanskem raste v kraju Zg. Slemen ob domačiji Finke Amalije (h. št. 20) med sadnim drevjem. Leta 1980 je znašal obseg 430 cm, premer 136 cm, višina 13m. V votlem deblu so se v času ogleda naselile čebele. Okras • F. J., dipl. inž. gozd ., 64000 Kranj, YU . 442 ~~---------------- Ovršje prastare tise ob hiši Marije Jurše, Log št. 1 (posnetek iz leta 1978, M. Aljančič) te gorske kmet ije je tudi mogočna košata lipa sredi dvorišča ima obseg 481 cm, premer 153 cm in višino 25m. Vrnimo se nazaj na desno stran reke Drave proti Pekrski gorci v zaselek Hrastje. Tu nas tik ob poti proti gozdni bajti Ivana Ljubenčana preseneti mo- gočna tisa pri hiši št. 34 (KK Maribor). Obseg debla 356 cm , premer 113 cm , v1s1na 15m. Drevo je zdravo, v dobri rasti in je tudi že prebolele hude rane zaradi odsekanih vej, katerih deščice so uporabljali za pritrjevanje lovskih trofej . Odkar je tisa zaščitena, tako ravnanje lovcev ni več dopustno. Za na- domestilo bo lovcem služil les drugih drevesnih vrst npr. breze, črne jelše, češnje , nagnoja; tudi rušje uporabljajo tolminsko trentarski lovci že od nekdaj . 443 GOZDARJI ZA VLADNO MIZO Marko l veselja. žal mu je večji del knjižnice, šest tisoč knjig, med vojno pogorel, ko so partizani Gracarjev turn požgali, da bi ga ne zasedli Italijani ali domobranci. Na gradu je živel do nekaj let pred smrtjo. Obiskovalcem je rad razkazal grad in še posebej sobo, v kateri je pisatelj Janez Trdina pisal svoje Bajke in povesti o Gorjancih. Med sovaščani je bil Schoeppl priljubljen in tisti , ki so bili pri njem zaposleni se ga spominjajo kot sicer (strogega) natančnega, toda dobrega in pravičnega gospodarja. Janez Penca 445 KNJIŽEVNOST SIRJENJE VIŠJIH RASTLIN L. van der Pij!: Principi širjenja pri vts{e organiziranih rastlinah, (Pdnciples of Disper- sal of in Higher Plants), Springer Verlag (tretja izdaja), Berlin. Heidelberg, 1\'ew York 1982. 215 strani, cena 59,80 OM. Knjiga je prikaz zanimivih raziskav in opazovanj o širjenju višje organiziranih rastlin. Gre za prikaz zanimivih oblik širje- nja in prilagajanja na novo okolje, kakor ze uspešno konkuriranje z drugimi vrstami. Prikazano je kako rastline osvajajo nov prostor in s kakšno strategijo se na novem mestu tudi ohranijo. Prikazana je tudi moč preživetja v neugodnem okolju (dormanca) . Razvita sta dva aspekta: usposobljenost širjenja v prostor na eni strani in struktural- na osnova, ki je potrebna za uspešno šir- jenje neke vrste. V uvodnih poglavjih so pri- kazana ozadja različnih gledanj na pojav disperzije rastlinskih vrst. Komentiran je zgodovinski razvej te znanosti in pregled li- terature. Posebno poglavje je namenjeno terminologlji in razjasnitvi nekaterih pojmov. Celotno gradivo je močno ekološko obliko- vano, kar njegovo vrednost še povečuj8. Poseb!1o poglavje je posvečeno medijem dispergiranja vrst kot so vode, veter, itd . Prikazana je strategija širjenja in biocenoza. Sledi poglavje o neposrednem postdisperz- nem stanju , ko rast/ina vzklije in se učvrsti. Za boljše raz!..lmevanje širjenja je prikazan evolucijski razvoj trav in na koncu še po- glavje človek s svojimi rastlinami v odnosu do disperzije rastlin. Delno je zajet tudi sv~t gozdnih drevesnih vrst. Za pravil no dojema- nje strategije širjenja rastlinskih vrst gozda je prav gotovo potrebno poznati teorijo šir- jenja nasploh. Prav gotovo je to tudi ena od osnov za pravilnejše dojemanje pomlaje- vanja gozda. Knjiga je odlična osnova in pripomoček z<.~ oblikovanje razumske širine sodobnega gozdarja s posluhom za naravo. D. Mlinšek FIZIOLOGIJA RASTLINSKE EKOLOGIJE V okviru nove (druge) serije publikacij v zbirki ENCYCLOPEDIA OF PLANT PHYSIO- LOGY je Fiziologija rastlinske ekologije - Reakcije na fizikalno okolje (Physiological Plant Ecology) v 12 A zvezku. Izšel je pri založbi S pri nge r leta 1981 . 1m a 625 strani, vključenih je 110 grafikonov in risb. VsebinO! je sestavljena na osnovi publikacij 2610 avtorjev in je razdeljena na 17 poglavij, ka- terih naslovi sarr: i povedo bistvo obravnava· ne snovi, saj se v podrobnosti ni mogoče spuščati. 1. Osnove sevanja in toplotna razmerja 2. Fotosintetsi-:;oaktivno sevanje 3. Reakcije na intenzivnost svetlobe 4. Nefotosintetske reakcije na kakovost svetlobe 5. Fotoperiodične reakcije 6. Reakcije rastlin na sončno ultravio- letno sevanje 7. Reakcije na ionizirajoče sevanje 8. Vodno okolje 9. Reakcije vodnih rastlin na svetlobo 10. Reakcije makrofitov na temperaturo 11. Reakcije mikroorganizmov na tempt;- raturo 12. Reakcije na skrajne temperature 13. Ekološki pomen odpornosti na nizke temperature 14. Ekoioški pomen odpornosti na visoke temperature 15. Veter kot ekološki činitelj i6. Ogenj kot ekološki čin:telj 17. Tla kot okolje. Vidimo, da obravnava knjiga ves spekter teoretičnih vprašanj, ki obravnavajo življe- nje rastlinskega sveta v njegovem okolju. Gozdne rastline imajo tudi svoj delež. Tako je z različnih vidikov opisanih okoli 3<) n3ših domačih in okoli 10 tujih drevesnih vrst ali rodov, okoli 10 vrst grmov in okoli 40 vrst nižjih gozdnih rastlin . Podatki o drevesnih vrstah so seveda skromni, navedii jih bomo za najpomembnejše vrste. V ob- močju temperatUI nih vplivov so podatl>dies majalis« in izrazil željo vseh udeležencev, da bi taka vsakoletna tovariška srečanja bila še vnaprej. Franjo Jurhar BOLJE - LEPŠE - PRAVILNEJE neglede vs led . . . so se ogleda udeležili ... stopnja poznavanja delovanja na- ravnih procesov v delovanju gozda. . . . koliko bo končno potrebnih raz- delkov. . . · Na njegovi predelavi so delali . . . K1asifikacija je postala poznana ... Nekateri avtorji zelo radi uporab- ljajo narekovaje za poudarjeno ozna- čevanje posameznih pojmov, usta- nov, izdelkov itd. Kadar pišemo razprave, rabimo obi- čajno prvo osebo množine in ne nc. primer drugo osebo ednine. 13 h/ha, kar znaša eno tretjino po- rabljenega časa. . . . tema se je nanašala na proble- matiko . .. Da ne bo dvomov. Pišemo lahko tudi ne glede Ni dobro! Uporabljamo - zaradi ... so si ogledali ... Nepravilno, ... stopnja spoznavanja delovanja naravnih procesov v gozdu . . . . koliko razdelkov bomo potrebovali ... Predelavo so pripravljali ... Dovršni glagol -postati- ne potrebuje potrditev do- vršnosti (poznana). Pravilno: Klasifikacija je postala znana ... Naši pisci sploh zelo radi uporabljajo besedico -pozna-, žal največkrat narobe. Narekovaji so rezervira:1i za citate in premi govor. Včasih z njimi naznačimo tudi preneseni pomen. če iščeš rešitev v !itera~uri ... Bolje: če iščemo rešitev v literaturi ... Drugo in tretjo osebo rabimo v drugih zvrsteh pisanja. 13 hlha, kar je tretjina porabljenega časa. Stavčna zgradba je enostavnejša in tudi razumljivejša . ... tema je obravnavala ... Težnja po še nadaljnjem znižanju Brez besedice -še-. Nadaljnje znižanje je dovolj, da zvemo o nadaljeva- nju procesa zniževanja. Vsi primeri so iz te številke Gozdarskega vestnika . 450