Izhaja vsak dan popoldne tzvzemfl oede4r» ki do 100 vrst d Dm 2-50, od 100 do 300 vrst 6 Din 3. visčp inserati peti vrsto Din Popust po dogovoru, msoratni davek posebei // .Slovenski Narod" voljo nneječno v Jugoslaviji Din 12.—> za inarnmttvo Din 2&— Jf " " UKEDMSTVO IN LJUBLJANA, *L 7 U NOVO MESTO, Uub%M«o Srrossmaverieva uftco i, telefon št. 65; Kocenovo ul2. lolofon it. 190 // JESENICE. Ob kolodvore 101 fl vg| I Potom hrSBel v ljub%anl it KUSU ova nemška mirovna ofeniiva Najprvo bo poskušala pridobiti za skupno akcijo Italijo in Rusijo, da bi tako okrepila svoj položaj, potem pa naj bi se znova pričela mirovna ofenziva preko nevtralnih držav BERLIN, 17. okt. e. Čeprav so vladni krog? prepričani, da ni več nobene možnost: za ustavitev sovražnosti med Nemčijo in Francijo ter Anglijo, vendar nekateri poMtični krogi v Berlinu še vedno verujejo v možnost, da bo z neke strani prišlo do posredovanja in sicer zelo kmalu V zvezi s tem so razširjene vesti o skorajšnjem potovanju Mussolinija v Berlin in Goringa v Rim. Te vesti so z merodajne strani sicer demantirali, toda vse kaže, da se dogodki razvijajo tako. da bi utegnilo priti do skupne mirovne akcije Nemčije, Rusije in Italije. V kakšni obliki naj bi bili sestav-lien novi predlogi za mir. še ni znano. Najbolj verjetno se zdi. da bodo topot igrale glavno vlogo nevtralne države. Zadnje dni se vrši zelo živahna izmenjava misli med Berlinom in Moskvo. Po nekaterih vesteh sestavljajo v Berlinu apel na vse nevtralne države. S tem apelom bi bila izčrpana zadnja možnost za dosego miru v Evropi. Pes vet z Rusijo BERLIN, 17. okt. e. Iz dobro informiranih krogov se je izvedelo, da so se včeraj pričela posvetovanja med zastopniki nemške in ruske vlade v zvezi z zadnjim Cham berlainovim govorom. Pri teh pogajanj "h gre samo za sondiranje terena, pričakuje pa se, da se bodo pričela prihodnji teden oficijelna pogajanja. Rusijo bosta pri teh pogajanjih in posvetovanjih o nadaljnjem skupnem postopanju Rusije in Nemčije zastopala Molotov in Potemkin. Po vesteh agencije »United Press« se bo v začetku prihodnjega tedna v Berlin vrnil ruski poslanik Skvorcov v spremstvu neke visoke ruske politične osebnosti. Kakšen bo uspeh teh posvetovanj, še ni mogoče reči. Morda bosta Nemčija in Rusija objavili iz javo o tesnem sodelovanju Dri vseh bodočih vojnih ali mirovnih akcijah, morda pa bo izjava grožnja z vojno napovedjo Rusije, morda pa tudi samo apel na pamet in razum vseh vodilnih državnikov v Evropi :n Ameriki za ohranitev miru. Berlin. 17. oktobra, e. Iz dobro informiranih krogov se je zvedelo, da so posvetovanja med Nemčijo in Rusijo glede nadali-nesa -postopanja in glede morebitn;h novih predlogov za ustavitev sovražnosti samo začasnega in prehodnega značaja. Odločilna posvetovanja glede teh problemov se ne bodo pričela r>rej. predno ne bndo urejeni vsi gospodarski odnosi med Nemčijo in Rusijo in dokler ne bodo podpisane tozadevne do godbe. Hitlerjeva poslanica Stalinu BERLIN. 17 okt p. Dobro poučeni krogi trdijo, da so bili pri poslednjih razgovorih kancelarja Hitlerja s svetovalci in me-rodajnimi osebnostmi iz vlade in vojske sprejeti daljnosežni sklepi. Zatrjujejo, da je Hitler poslal Stalinu po kurirju posebno pos!an;co in da pričakuje sedaj njegov odgovor, ki bo mnogo vplival na nadaljnji razvoj dogodkov. Stališče Italije RIM, 17. okt. e. V tukajšnjih diplomatskih in političnih krogih so mnenja, da Italija ne bo pričela nobene posredovalne akcije za mir. Novi italijanski poslanik v Londonu, ni prinesel s seboj nobenega pismenega predloga ali spomenice glede sedanjega mednarodnega položaja. Njegov prihod v London je le v toliko važen, ker bo mogel novi poslanik neposredno obrazložiti angleškim uradnim krogom stališče italijanske vlade glede mednarodnega položaja. Italijansko stališče pa je to, da je po mnenju Italije zdaj potrebna predvsem konferenca velesil, na kateri se bi razpravljalo o vseh evropskih vprašanjih Poseben pomen pa ima prihod poslanika Bastianina v London v zvezi z odnošaji med Italijo in Anglijo. Italijanski politični krogi opozarjajo na zadnji Cham-berlainov govor, v kolikor se tiče odnosov do držav, ki imajo upravičene zahteve. Med take države se šteje tudi Italija. Chamberlain je pokazal pripravljenost za razgovore o upravičenih revind'kacijah. Zaradi tega je možno, da se bodo odnošaji med Anglijo in Italijo postavili čisto na novo podlago s tem, da bo Anglija upoštevala upravičene italijanske zahteve. Upanje na akcijo nordijskih držav Berlin, 17. oktobra, e. V svojih komen-tar[ih sestanka poglavarjev skandinavskih držav pišejo tukajšnji listi, da obstoja možnost, da bodo skandinavski predstavniki začel: mirovno akcijo. Vsi štirje predstavniki skandinavskih držav uživajo v svetu velik ugled, zlasti pa v Ameriki in samo Amerika bi lahko vplivala na Anglijo, da bi Anelija pristala na pogajanja za ustavitev vojnih sovražnosti. Vendar je prav malo upanja, da bi predstavniki skandinavskih držav uspeli, četudi bi tako akHjr kajti camo ugl^d v sedanjem položaju v Evropi ne zadošča za uspeh take akcije, zlasti po odločnih izjavah Dala-diera in Chamberlaina. Pri sedanjem položaju v Evropi bi morala priti pobuda za tako akcijo z druge mnogo vplivnejše strani, da bi bilo kaj izgleda za uspeh. Helsinki, 16. okt s. Tu so razširjene govorice, da bo konferenca nordijskih vladarjev v Stockholmu morda sprejela sklep, da zaprosi Roosevelta in Mussolinija za posredovanje za mir. VVashington. 17 okt mp. V krogih, ki so blizu Bele hiše. so izjavili, da Roosevelt še vedno čaka na odgovor na svoj poziv, ki ag je poslal Kalininu v zvezi z rusko-finskimi pogajanji. Ameriški zunanji minister Hull je v imenu vlade izjavil, da niso točne vesti o kakem ameriškem posredovanju za mir v Evropi. Zedinjene države ne bodo posredovale za mir na lastno iniciativo, na tujo pa le. če bi v to privolile vse prizadete države. V primeru, da bi Nemčija prosila vlado Zedinjenih držav za posredovanje, bo prošnja vpoštevana le tedaj, če bosta nemško Željo podprli tudi Anglija in Francija. Frontalni napad na Maginotovo črto? Včeraj so poskusili Nemci prvi večji sunek, ki pa je bil zavrnjen Pariz, 17. okt. s Včerajšnji nemški napad med Mozelo in Saaro v bližiqi luksemburške meje je bil najmočnejši od začetka vojne. Raztezal se ie v širini 7 km Ni pa dosegel skoro nobenega uspeha Francoske čete so se sicer najprej umaknile z nekaterih posebno izpostavljenih postojank, pustile pa so tam mine. ki so eksplodirale, ko so se nemške čete približale Nemci so pri napadu imeli 500 do 1000 žrtev in so izgubili nad 20 tankov Nemški vojaki so nosili jeklene oklepe. Francozi so potem izvršili protinapad in zavzeli skoro vse postojanke nazaj Francosko vojaško poveljstvo sedaj proučuje vprašanje, ali je bil včerajšnji napad že začetek večje ofenzive ter je pripravilo vse potrebne protiukrepe. Pariz, 17. okt. mp K uradnemu poročilu vrhovnega poveljstva francoske vojske, da so Nemci včeraj zjutraj tik ob Mozeli prešli v napad na 7 km dolgi fronti in da so se po zavzetju griča Schneeberga morali zopet umakniti v smeri severno od Apacha. dodaja agencija Havas še naslednje podrobnosti: Zadnje dni je bilo v predelu med Mozelo in Saaro, kakor tudi vzdolž Rena opaziti živahnejše delovanje sovražnih oddelkov Živahnost je pripisati znatnim ojačenjem trenotnih nemških postojank Ze od sobote na nedeljo in tudi v ponedeljek ie nemško topništvo skoraj popolnoma umolknilo. Francosko poveljstvo je takoj skle- palo, da sovražnik skuša nekaj prikriti in je zato podvojilo svojo čuječnost. Izvid-niški oddelki so v teku noči opazili, da so se na nemški fronti na raznih krajih od časa do časa prižigale žepne baterije nemških oficirjev in je bilo očitno, da zavzemajo nemške čete nove položaje. Vse kaže, da pripravljajo Nemci frontalni napad proti Maginotovi liniji. Bojno zatišje pa so francoski sprednji oddelki dobro izkoristili in so se dobro utrdili v zavzetih postojankah, ki so zdaj po mnenju vrhovnega poveljstva tako močne, da bodo z lahketo kljubovale še tako silnim napadom. Francosko topništvo obvlada sleherno Ded ozemlja pred francoskimi postojankami in se bo v njegovem zapornem ognju razbila vsaka ofenziva. Teniški igralci na fronti Pariz, 17. okt. s. Znamenita francoska teniška igralca Borotra in Brugnon služita v francoski vojaki na fronti kot artilerijska kapetana. Angleži ne marajo francoskega piva London. 17 okt s. Pretekli teden je bilo za angleške vojake na fronto poslanih 5 milijonov steklenic angleškega piva Angleški vojaki se ne morejo privaditi francoskemu pivu. Nemški bombniki prvič nad Anglijo Napad na vojno brodovje v škotski Inki — Štirje nemški bombniki sestreljeni London, 17. okt. s. Snoči je izdalo mornariško, letalsko in notranje ministrstvo skupen komunike o včerajšnjem nemškem letalskem napadu na Škotskem, Komunike pravi, da so se nad Firth of Forthom včeraj dopoldne pojavila najpreje nemška izvidniška letala, ob 14.30 pa se je začela serija bombnih napadov proti angleškim vojnim ladjam, zasidranim v zalivu. Pri napadu je sodelovalo skupno 12 do 14 nemških letal. Resna Škoda na ladjah ni bila povzročena. Edino ena bomba je oplazila krmo križarke >Southampton« m jo lažje poškodovala. Eksplozija je zahtevala na >Southamptonu< 3 mrtve in ranjene, 7 mornarjev pa je bilo ranjenih na sosednji križarki ^Edinburgh«. Druga bomba je padla v fcližani rusilca >Mo-hawk«, ki je bil samo lažje poškodovan od drobcev bombe. Drobci pa so ranili 25 mornarjev na rušilcu, štirje nemški bombniki so bili pri napadu sestreljeni. Od teh eso sestrelila 3 angleška lovska letala v zračni borbi. Prvo nemško letalo je bilo sestreljeno ob 14.35 pri otoku May. nekaj minut pozneje drugo nad mestom Dal-keith in četrt ure nato tretje pri svetilniku CraiL Dva člana posadke tega tretjega letala je rešil angleški rušlec, vendar je eden izmed njiju malo kasneje umrl. Četrto nemško letalo je bilo sestreljeno na begu. Nobeno angleško lovsko letalo ni bilo v borbi poškodovano, vsa so se vrnila v svoja oporišča. fjOndOn, 17. okt. s. Angleška admirali-teta sporoča: Pri včerajšnjem nemškem letalskem napadu na vojno luko Rosvth v Firth of Forthu sta bila ubita dva angleška oficirja in 13 mornarjev, 12 je bilo hudo ranjenih, med njimi dva delavca na strelu neke hiše. Med ubitimi je tudi poveljnik nekega rusilca. Napad na vojne ladje sicer ni uspel in nobena bomba nI padla na vojne ladje, žrtve pa so povzročili drobci bomb, ki so eksplodirale v bližini ladij. London, 17. okt. s. Po poročilih iz Edin-burgha ni nemški letalski napad povzročil med prebivalstvom nobene panke. Ljudje so stali na ulicah in napad opazovali, potem pa pobirali drobce granat za apomn. Več hiš v Edinburghu je bilo poškodovanih od strelov s strojnic ;n mnogo sip v mestu je popokajo zaradi eksplozij bomb. Preko mosta čez Firth of Forth sta med napadom vozila dva vlaka, ki nista oUa poškodovana. Posadko enega izmed sestreljenih nemških letal je rešila neka ribiška ladja. Vedno več žrtev v pomorski vojni Nemci so dosedaj izgubili ie 22 podmornic — Tudi izgube Angležev in Francozov so že Pariz, 17. oktobra s. Francoski mornarici je uspelo potopiti eno izmed nemških podmornic, ki so tc dni potopile tri večje fran- coske parnike. Po francoskih cenitvah je bilo doslej skupno uničenih 22 nemških podmornic. Poleg ladij »Bretagne« in »Lou-iaiane« j> Ml potopljeo tmk MtfW-*»*i francoski petrolejski parnik »Emil Miguet«. London, 16. oktobra p. Na merodajnih mestih zanikajo, da bi bila poškodovana angleška vojna ladja »Repulse« ter pravijo, da gre samo za tipičen primer nemške propagande. Utw Yorft, |7. <***c» e. Tvkajtoji listi posvečajo precejšnjo pozornost potopitvi angleške vojne ladje »Royal Oak« ter pravijo, da je vodstvo angleške admiralitete postavljeno pred čisto nova strateška vprašanja. Učinek normalnega torpeda ne bi mogel biti tako velik, da bi taka bojna lad ja, kakršna je bila »Royal Oak«, postala že žrtev enega samega torpeda. Listi pravijo, da je potopitev te ladje dokaz, da razpolagajo Nemci s posebne vrsto torpeda, ki ima mnogo strašnejši učinek, kot je učinek normalnega torpeda ter da je morda to tisto tajinstveno orožje, o katerem ie govoril Hitler. London. 16. oktobra p. Eden izmed angleških luksuznih parnikov s 15.000 tonami \f bil pretvorien v oboroženo knžarko. London, 17. okt. s. V Atlantskem oceanu je nemška podmornica včeraj potopi- la angleški parnik >Sneeo>a\« (5600 ton). En član posadke je bil ubit, ostale je rešila belgijska petrolejska ladja. Oal0, 17. okt- s. NorveSka mornarica Je zajela nemškega vlačilca, ki je piul v norveških teritorialnih vodah pod N1-melhorn«, ker ni mogla plačati pristaniških pristojbin. London, 17. okt. s. Po itahjarisldh poročilih je sklenila Švedska vlada, da mesto križark, ki naj bi bile dane v gradnjo, zgradi štiri rušilce in 21 minolovcev. Kredit za švedsko letalstvo bo povišan za nad 700.000 funtov (15 milijonov din). London, 17. okt. s. V Severnem morju je norveška ladja >Grashohn< na poti v Antverpen zadela na mino in se potopila, Eksplozija je ubila tri člane posadke, ostali so se rešili na holandsko abak*. Finci še vedno upajo na sporazum z Moskvo Slej ko prej pa so odločeni do skrajnosti braniti svojo nevtralnost in neodvisnost Helsinki, 17 0kt. e. Finski delegat dr | čajo, da vlada v finskih uradnih krogih Pasikivi se je včeraj ob 945 vrnil iz Mo- I optimizem glede finsko-ruskih pogajanj. skve. S Dosebno pozornostjo je finska javnost poslušala govor, ki ga je imel po razgovorih z dr. Pasikivi jem zunanji minister Erkko. Med drugim ie izjavil: Rusija je želela načeti pogajanja z nami o nekaterih političnih vprašanjih. Izjavila je, da obstojajo vprašanja, ki zahtevajo neposredno izmenjavo misli med zastopniki Rusije in Finske. Mi smo tej zahtevi in želji ustregli Poudariti moram, da pri prvih pogajanjih v Moskvi Rusija ni postavila nobenih zahtev ultimativnega značaja. Mi bi takih zahtev tudi pod nobenim pogojem ne sprejeli Vedno pa smo pripravljeni za pogajanja, da se ohrani mir. Vsak narod ima svoja vprašanja in svoje mnenje o vprašanjih, ki se tičejo varnosti in interesov njegovega naroda in države. Mi si prizadevamo rešiti s pogajanji vsa vprašanja, ki zadevjo nas in obenem tudi Rusiio. da bi s tem povečali varnost na obeh straneh Pod nobenim pogojem pa ne bi mogla Finska pristati na zahteve, katerih izpolnitev bi povečala samo varnost Rusije in ščitila samo ruske interese. Bodočnost naroda in njegova svoboda in neodvisnost zahtevata, da vsak narod in tudi mi ščitimo v vsakem položaju sebe In se protivimo slehernemu nasilju. London, 17. okt. s. Iz Helsinkov poro- Zastopnik vlade ie izjavil, da so vprašanja, o katerih se pogajanja vršijo, sicer težka, a vendar je upati na ugodno rešitev. Finska pogajanj ne bo po nepotrebnem zavlačevala in se bodo razgovori v Moskvi v kratkem nadaljevali. Vendar je finska vlada odredila evakuacijo otoka Hogland, ki ga po nekaterih poročilih zahtevajo Rusi zase. Helsinki, 17. okt. e. Reuter poroča, da nI vzroka za preveč optimistično presojanje razgovorov med Finsko in Rusijo. Pogajanja v Moskvi so zelo resne narave, toda še vedno je upanje, da se bodo vsa vprašanja praktično rešila v zadovoljstvo Finske in Rusije. Milan, 17. okt. z. Italijanski listi obširno pišejo o pogajanjih med Finsko in Rusijo in ne skrivajo svojih simpatij za Finsko, prepuščajoč čitateljem, da si sami ustvarijo sodbo glede postopanja Rusije. Se vedno pa izražajo upanje, da se bo Finski posreč'lo očuvati neodvisnost in nevtralnost Finske obrambne ukrepe presojajo italijanski listi zelo povoljno. »Corriere della Sera* izraža občudovanje, kako mirno in hladnokrvno spremlja finski narod razvoj dogodkov in brez oklevaniq 'zvafa vse ukrepe vlade. Saradzoglu še ni zapustil Moskve Po najnovejiih poročilih pogajanja Sc niso koo-čana, ker so se pojavile nove težkoee Curih, 17. okt. o. Iz Londona poročajo, da turški zunanji minister Saradzoglu še ni odpotoval iz Moskve, kakor je bilo včeraj javljeno, in da rusko-turška pogodba še ni podpisana, ker so baje nastale zopet nove težkoče. Ruska vlada smatra za potrebno, da se Turčija ne veže z Anglijo in Francijo s pogodbo o medsebojni pomoči. Zato tudi ni bil izdan komunike o zaključi t vi pogajanj. Saradzoglu je dobil iz Ankare navodilo, da ne sme podpisati pogodbe, ki bi bila naperjena proti Angliji in Franciji. London, 17. okt. s. Včeraj je posetil zunanjega ministra Halifaxa ruski poslanik Majski. Razgovor je trajal dve uri. Po uradnih poročilih se je nanašal na gospodarska pogajanja med Anglijo in Rusijo. V političnih krogih pa so prepričani, da je bil ta sestanek v zvezi z rusko-turtkimi pogajanji v Moskvi, Moskva, 17. okt. s. Turški zunanji minister Saradzoglu ostane predvidoma v Moskvi še najmanj 3 ali 4 dni. London, 17. okt. s. Po italijanskih poročilih predlaga Rusija Turčiji sklenitev pakta, s katerim bi se obe obvezah, da ne bosta sodelovali v nobenem napadu proti eni izmed obeh. Rusija nadalje zahteva, da naj Turčija zapre Dardanele za vse vojne ladje držav, ki so v vojni. Dala pa je Turčiji zagotovilo, da ne bo napadla Rumunije. Bodo« balkanski htofc Turčije z Rusijo Rim, 17. okt. e. V tukajšnjih službenih krogih izjavljajo, da so bile vesti o italijanski pobudi sa ustvaritev bloka balkanskih držav preuranjene. Glede na problem o ustanovitvi bloka balkanskih držav menijo v odločilnih italijanskih krogih, da gre ta za zelo težak problem, ker obstojajo holm 10C.20, Oslo 101.25 Kopenhagen jetfka nesoglasja In celo nasprotja y ata- I 86075. lišču nekaterih držav, ki naj bi bfle č*a-nice bloka balkanskih držav. Slej ko prej hoče Italija sodelovati pri akciji za ustvaritev vseh pogojev, ki bi zajamčili m ohranili mir ter nevtralnost v jugozhodnem delu Evrope. Toda stališče nekaterih držav na Balkanu in v Podunavju še ni jasno. Italija bo še nadalje podpirala prizadevanje Jugoslavije, da se popolnoma zgladijo in odstranijo nasprotja med Rumunijo m Madžarsko, kakor je Italija že sodelovala v akciji za zbližan je med Beogradom In Budimpešto. V zvezi s problemom bloka balkanskih držav je n. pr. zelo važno stališče in položaj ter zunanja politika Turčije, dele, ko bo znana vsebina pogodbe med Turčijo m Rusijo, bo vsem jasno, kakšno je zdaj stališče Turčije in kakšne so možnosti za utvaritev bloka balkanskih držav. Za zdaj je pa ta problem vprašanje bodočnosti in odvisen od razvoja dogodkov ne samo na Balkana, temveč v vsaj Evropi. Vojaška zveza med Rusijo in Kitajsko LONDON, 17. okt. s. Po rodilih is Cungkinga bo med Rusijo m Kitajsko v kratkem sklenjena Strofi ukrepi piloti Budimpešta, 17. okt. s. Tu je bik) aretiranih 140 članov madžarske fašistične stranke. Vodji se je posrečilo zbežatl na Dunaj. Policija je pri preiskavi zaplenil večje število ročnih granat in revolverje\. Čarih, 17. okt Pariz 10.10, Landon 17.825, New York 445.875, Bruselj 74.50, Milan ! 22.50. AmsttJ iam 236 75, Berlin 178, Stock-holm Stal 2 »SLOVENSKI NAROD«, torek, IT. oktobra 1839. Spomnimo se revne obmejne dece Akcija CMD za božično obdaritev se lete prijeto Maribor, 16. oktobra Lani so dobra mariborska srca zbrala v blagu in denarju toliko, da jo bilo mogoče obdarovati siromašno in revno šolsko i deco 51 obmejnih šol. Darila, ki so bila vredna preko 50.000 din, so selo razveseli- } la obmejno mladino ter njihove starše. 1 Leto za letom se piemeruta mariborska ' srca pobrigajo za to, da pride ob božiču j žarek sreče in zadovoljstva tudi v najrevnejše koće ob naši meji. Na čelu te vsakoletne človekoljubne in narodno obrambne akcije pa sta obe tukajšnji po* družnici CMD. Vrli člani in Članice se v vzorni požrtvovalnosti žrtvujejo, da omogočijo obmejnim malčkom vsakoletno božično veselje. Obe podružnici CMD v Mariboru se tudi letos obračata na blaga, rodoljubna srca s toplimi, spod bil dn mi besedami: »Bliža se božič, oni veliki dan, ki prinaša ia-rek veselja tudi v bedne domove naše obmejne dece. Dan za dnem nestrpno čakajo ti malčki, kaj j-m bo pr nesel božiček, ki ga pošilja družba sv. Cirila in Metoda od šole do šole vzdolž severne meje. Tudi sa letošnji božič, ko preživlja obmejno prebivalstvo hude čase. se bo družba sv. Cirila, in Metoda spomnila, naj bedno j šib _n jim skušala s čim izdatnejšimi darili olajšati gorje. Njena skromna sredstva pa ji zda- leka ne zadostujejo za izvedbo celotne božične akcije. Zato je primorana, da se obrne tudi letos na Svoje dobrotnike in prijatelje mladine s prošnjo na pomoč. V prihodnjih dneh se bodo oglasile' pri mariborskih narodnjakih odbornlce in Članice podružnice družbe sv. Cirila in Metoda, Ne odslovite jih praznih rok! Darove v blagu sprejema tudi upraviteJjstvo državne pomožne Šole v Razlagovi - ulici v dopoldanskih urah, denarne pošiljke pa Posojilnica Narodni dom po priloženi položnici. Priporočamo se, da po svojih močeh podprete neće človekoljubno in narodno obrambno delo. Samo enkrat na leto I prihajamo ter prosimo za pomoč obmejni deti, sato smo prepričan da nas uaUHte! Za moško in tensko podružnico CMD v Mariboru: predsednik Ivan Tomaitč. predsednica Ivanka Lipoktova. Gotovo ne bo v Mariboru nikogar, ki čuti narodno, ki ne bi s primarnim prispevkom podprl vzvišena prizadevanja obeh podružnic CMD. tal se pojavljajo letos znaki cepljenja pri pripravah za božično obdaritev noše obmejne dece. Prav je. da oskrbujejo posamezne mariborske šole določene obmejne osnovne Sole z božičnimi darili. Tehtni vzgojni razlogi opravičujejo to metodo človekoljubnega ln narodno obrambnega dela. Vprašanje pa je, ali je umestno, da korakajo posamezna društva pri teh akcijah ločeno in vsako zase. Nedvomno je ta postopek nepravilen in neracionalen. Sicer je prav. da posamezne skupne in (posa mesna flruštva zbirajo prispevke sa isti cilj. Načelo pravične razdelitve nabranih daril, ki naj se izvrši s posebnim oeiiom na krajevne prilike in premoženjsko stanje šolske dece, pa terja, da prevzame razdelitev daril ti* sta organizacija, ki ima v tem pogledu svojo najsvetlejšo tradicijo in katere članstvo razpolaga 8 dragocerumi izkustvi. Nihče ne bo mogel oporekati, da je to društvo naša CMD. ki je vsa leta smotrno in pravično izvedla širokopotezno zasnovano akcijo obdaritve revne obmejne šolske dece. Zaradi tega bi bilo primemo, da se zastopniki društev in okupin, ki imajo v načrtu zbiralno akcijo aa letošnjo božično obdaritev obmejne mdadine. sestanejo predhodno na posebni anketi, ha kateri naj se skušajo uveljaviti sklepi, katerih uresničenje bo prineslo obmejnim šolskim otrokom največje zadoščenje in zadovoljstvo ob letošnjih bož čnlh p rami-k h. Darila naj se razdelijo smotrno na podlagi zbranih podatkov o potrebah in željah posameznih obmejnih krajev. Delovni program obmejnega sokolstva za 1.1939-40 Važni sklepi načelnikov in načelnic mariborske sokolske župe — župni atlet bo 9* junija 1940 Maribor, 16 oktobra Znana je delavnost ter iniciativnost v mariborski sokolski župi organiziranih obmejnih sokolskih društev. Ta duh požrtvovalne delavnosti je preveval tudi načelnike in načelnice društev mariborske sokolske župe, ko so se zbrali v Mariboru, da sklepajo o nadaljnjem deiu, o delovnem programu v letu 1939-40. Tega pomembnega zbora se je udeležilo lepo število zastopnikov 26 društev in sokolskih čet na področju mariborske sokolske župe. Na njem je bil sprejet delovni načrt, ki obsega tečaje, tekme in nastope. V smislu sklepov bodo v delovni sezoni 1939-40 sledeči tečaji: sedemdnevni tečaj za vodnike naraščaja v decembru v Mariboru, nadalje Mdnevni tečaj za vodnike članstva v Mariboru, 7dnevni tečaj za smučarske vodnike od 2. do 9. januarja na Pohorju, tridnevni tečaj za obrambno vzgojo od 29. junija do 1. julija v Mariboru ter končno Mdnevni tečaj za plavanje, ki bo v juliju v Bohinju. So pa v delovnem načrtu tudi velike splošne tekme članstva m naraščaja, ki bodo ob priliki župnega zleta 8. in 9. junija v Mariboru. Teh tekem se morajo udeležiti vse edinice z določenim številom članstva. Istočasno bodo tudi tekme posameznikov v prostih panogah, nadalje bojne in strelske tekme ter končno tekme v odbojki in košarki. Predvidene pa so tudi posebne tekme članov in moškega naraščaja za prehodna darila, ki bodo 5. maja 1940 v Mariboru, razen tega tudi smučarske tekme z izletom, ki bo v januarju 1940 na Pohorju. Župni zlet mariborske sokolske župe, za katerega se že vršijo prve priprave, bo 9. junija 1940 v Studencih pr; Mariboru. Posamezna okrožja pa bodo priredila v maju kolesarske izlete v določene kraje ob meji. Razen tega bodo večje prireditve na področju mariborske sokolske župe v zvezi s svečanimi otvoritvami sokolskih domov na Pobrežju pri Mariboru, v Gornji Radgoni, v Poljčanah in na Prevaljah. Seveda bo konec julija in začetek avgusta leta 1940 tudi župno taborjenje v Bohinju, 10. po številu. Močnejšim društvom pa se priporoča, da organizirajo svoja društvena taborjenja. Zupno nacelništvo je nadalje poročalo o obsežnem delu v preteklem letu in pa o sklepih zbora župnih načelnikov v Beogradu. Jugoslovensko sokolstvo bo enotno in vztrajno nadaljevalo svoje delo po vsej državi. Kakor povsod drugod, tako se naše sokolstvo tudi ob meji marljivo ter sistematično pripravlja za vsesokolski zlet, ki bo leta 1941 v Beogradu. Hoče pa obmejno sokolstvo posvečati tudi nadalje vso svojo pozornost sistematični obrambni vzgoji. Žensko nacelništvo je že sprejelo vaje za vsesokolski zlet, ki izidejo po 1. januarju 1940. Za moško članstvo je sprejet delovni kroj, ki se bo gotovo hitro razširil tudi med aktivnimi člani. Potem ko so bili sprejeti številni pomembni sklepi, so se vodniki naših obmejnih Sokolov razšli na svoje edinice, vzpodbujeni s krepko voljo za podvojeno nadaljnje delovanje. Trgatev v ljutomerskih goricah Po kakovosti povprečno dobra« po količini pa tretjino slabia letina od lanske Ljutomer, 15. oktobra Današnji dan, dan sv. Terezije, je prinesel novo razpoloženje na obronke Slovenskih goric v kraje, ki so zasajeni z vinsko trto, kjer se prideluje vino svetovnega slovesa — ljutomerčan. Danes se je začela splošna trgatev po naših goricah ob lepem in toplem vremenu, ki je tudi zvišalo odstotke sladkorja pri moštu. Pretekli teden je bil deževen in hladen ter so bili radi gnitja grozdja nekateri posestniki prisiljeni, da so začeli s trgatvijo, vendar so vsi dosegli le do 18% sladkorja. Vinogradniki, ki so čakali s trgatvijo do današnjega dne, so dosegli od 10—21 Cć sladkorja, kar je seveda lep odstotek napram vremenu zadnjih tednov, ko je bilo mnogo dežja z mrzlimi vetrovi. Letos je od cvetja dalje bilo lepo vreme za grozdje ter smo pričakovali še mnogo lepšo trgatev. Če bi tega ne preprečilo slabo vreme v drugi polovici septembra in prvi polovici oktobra. Ob lepem vremenu v septembru in oktobru bi bil procent sladkorja Se večji, pridelek pa mnogo večji od sedanjega. Letošnja trgatev bo dala mošt povprečno dobre kakovosti, kvantitativno pa skoraj sa eno tretjino manj kakor lasi, kar bo vsekakor vplivalo na ceno moštu in vinu. Do sedaj še ni velikega povpraševanja po moštu, zlasti ne po večjih količinah, kupci so edino gostilničarji, ki si kupijo mošta le za prvo silo, vrhu tega pa Še čakajo na mošt, Id bo sprešan po Terezi -jevem. Dan sv. Terezije — praznik naših vinogradnikov, je lep topel dan, ki je prinesel veselo pesem in ukanje v nase vinograde. Vinogradnik, ki je hodil neštetokrat v svoje gorice z majhno južino v košari, se danes veseli ter je pripravil za svojce in prijatelje dobro razpoloženje, ob krapclh, gibanjcah ter dobri kapljici. Veselo razpoloženje prinašajo tudi akordi narodnega Instrumenta, priljubljene harmonike. Danes se je začela splošna trgatev, ko žari grozđje v solnčnlh žarkih, k vinogradom pa gredo dalje procesije voznikov, ki peljejo še zadnje sode za letošnji mošt ter nabasane kože drugih priprav in jedil. Vse trgat veno veselje, ki ga uživa vinogradnik v tem krasnem vremenu, pa sprem lja glasna pesem klopotcev, ki bodo v tem tednu, ob končani trgatvi, utihniti, vinogradi pa bodo postali zopet prasni s oru-menelim Ustjem, ki ga bo pospravila prva močnejša Naraščanje cen na mariborskem trga Podražile so se razen fivll tudi sveče tat Maribor, 16. oktobra Na mariborskem trgu Je Čutiti naraščanje cen posameznim poljskim pridelkom, pa tudi drugim življenjskim potrebščinam. Poročali smo Že, da so narasle cene slanini do 18 din in salu tudi do 18 din. Ob poročilu št. 41 mestnega tržnega nadzorstva v Mariboru pa lahko sodimo, da se dvigajo tudi druge cene. Merica krompirja, za katero so mariborske gospodinje dale še nedavno 6 do 7 din, stane sedaj JO in 11 din, četudi ga Je bilo na trgu w5 vozov ter 117 vreč. Oebulo prodajajo po 3 din, česen 6 do 7, tisto zelje po 4, ki- slo repo po 2, hren po 8 do 10 din sa kg. Ostalo zelenjavo prodajajo kupčka po 1 din, vendar pa so kupčki selo majhni ter njihov obseg Is nadalje kopni. Na sadnem trgu prodajajo jabolka po 3 do 4, hruške 3 do 5, breskve 6 do 8, grozdje 4 do 6, orehi 8 do 10. žito: pšenica liter L60, rt 1.50, Ječmen 1.36 do 1-50. korom 1.25 do 1.50, oves 1, proso 3, ajda 1-35 do 1.50, proseno pseao 3.50, flaol 2 do 8. Žitu se cene v glavnem niso spremenile. Na trgu mlečnih izdelkov so prodajali smetano po 7.50 do 10, surovo maslo po 24, čajno maslo 28 do 30, domači sir 8 do 10. Perutninski trg: kokoši 30 do 40, par plSČancev 25 do 60, gosi 35 do 45, purani 35 do 65, raca 13 do 16 din. Domači zajci 4 do 8 dm sa komad. Deloma Js narasla osna tudi krmi, vzrok je letošnja tuša, zaradi katare so mnogi kmetje primorani, da kopljejo in prodajajo svojo živino. Sladko seno prodajajo 100 kg po 70—85 din, otavo pa po 80 do 85 din. _ Narasle pa so osas tudi parafinskim svečan od 1*0 na 1340, raasn taga tudi milu, In sicer po 1 do 2 dm pri kg. Sveča pa js sploh iS težko dobiti. Letošnji oktober ]e muhast Metooroloiko anomalije — KOmatUtoe revolucije Maribor, 16. oktobra Včeraj, v nedeljo pa nazaj tja do petka, 13. t. m. Js bilo samo lepo in toplo, da-' nes pa js postalo is Zjutraj tako prelepo in za ta asa preeoparno, da začenjajo zmajevati z glavo tudi ljudje, ki sicer nimajo mnogo smisla za vremenske »muhe«. To res Se »davno m več Usta prijetna toplota, kakor smo je bili vajeni v primeru lepih oktobrov: zjutraj hladno, megleno ali slana, dopoldne segret je. opol. dno in popoldne takole do 3. pa tista prijetna toplota iz zakasnelega poletja. To, kar imamo danes, je težko vzdušljiva, živ- os in srce moreča so parica, pred katero belimo v sobe, kjer Je »samo« 21 C, dodam je zunaj — vseeno ali na soncu ali v senci — 24 ali tudi še več. (Zadnji dve noči Je bilo Še opolnoči od 14 do 16 C). 2% iz bežnega pregleda meteoroloških I dnevnikov do 1. 1909 — torej za 30 lat aa-1 zaj, Je razvidno, da Je to letošnje okto-brovo vreme Čisto drugega izvora kakor sicer običajno. Zato letošnji oktober od-! nos ta njegove Izredna dni lahko štejemo j med tako zvane meteorološke anomalije (vremenske nepravilnosti). In zato po zakonu vzročnosti lahko sklepamo tudi na temu primerne posledice: kllmatione revolucije v spremstvu neizogibne reakcije tudi za nase pokrajine. Klimatična revolucija že obstoja prav za prav odkar obstoji svet (naša zemlja) torej ni nič novega. Četudi to pot o njej govorimo. Toliko opevanega »nomalnega stanja« sploh ni bilo — pravilneje izraženo — ga v splošnem ni bilo, ker so znani nekateri kraji s povprečno stalnim podnebjem m vremenom Pa tudi te izjeme so — napram večnosti vesoljstva le kratkodobne. Opozorilo železniškim vpekojencem, rentnikom in vdovam glede podaljšanja rumenih legitimacij za leto 1940 Ljubljana, 17. oktobra Legitimacije se predlagajo vsako leto le f>otorn železniških postaj ter jih more pred-ožiti samo poglavar družine (to je upokojenec ali vdova, ne pa posamezni družinski člani, žena ali otroci). Legitimacijam je treba priložiti: 1. čekovni odrezek o prejemanju pokojnine, znesek din 4 za vsako legitimacijo (2 din za vložek in 2 din za markico); 2. lastnoročno od poglavarja družine podpisano izjavo, da se žena ne bavi s trgovino ali obrtjo ter da žive rodbinski člani (imenoma navesti) s poglavarjem v skupnem gospodinjstvu; 3. za otroke preko 18 let «*arost; (sinovi do največ 26. leta, če hodijo v šolo ali če se uče obrti) se mora priložiti potrdilo šole odnosno učna pogodba, za vajence in vajenke od občine potrjena izjava 4. za hčerke preko 18. leta starosti, ki so doma brez lastnega zaslužka tozadevno izjavo poglavarja družine, potrjeno od občine, za one pa, ki imaio lasten mesečni zaslužek do največ 500 din pa potrdilo delodajalca o mesečnem kosmatem zaslužku, ter mora biti tudi navedeno, kakšen prispevek za bolniško blagajno plačuje odnosno v katerem mezdnem razredu je zavarovana ter izjavo poglavarja družine, ki jo potrdi občinski urad; 5. za duševno ali telesno trajno nesposobne otroke preko 18. leta je treba priložiti tozadevno potrdilo pristojnega železniškima zdravnika. Gojenci vseh vojaških šol in zavodov, kakor tudi sinovi, ki služijo kadraki rok, niso upravičeni do voznih ugodnosti. Za izjave so poglavarji družine moralno in materialno osebno odgovorn ter se bo proti onim. ki podpišejo lažno izjavo, disciplinsko postopalo, na kar se poglavarji družin posebej opozarjajo. Direkcija državne železnice v Ljubljani je izdala vsem postajam točna navodila, kam naj se obrnejo vsi poglavarji družin. Osebno predloženih legitimacij pa direkcija ne bo sprejemala. V Ljubljani stanujočim upokojencem pa se še posebej naznanja, da bodo postaje Ljubljana glavni, gorenjsk: in dolenjski kolodvor sprejemale v računskih pisarnah legitimacije v temle času: glavni kolodvor od 2. do 9. in od 15. do 21.. gorenjski kolodvor od 1. do 5. in od 20. do 30. in dolenjski kolodvor od 10. do 15. novembra. Zamudnikom bo direkcija legitimacije podaljšala šele po novem letu. V interesu vseh prizadetih je. da se navedena navodila upoštevajo, da se s tem pospeši hitro podaljšanje legitimacij. Mariborske in okoliške novice —- Prometne nesreče brez konca In Kraja. Na Meljski cesti pred dvoriščem lesne industrije > Drava« se je pripetila težka prometna nesreča. Z dvorišča se je namreč pripeljal s svojim motornim kolesom trgovec Maks Erman iz Zgornjega Por-čiča ter zavozil naravnost v osebni avto primarija dr. Benčana. Pri karambolu je dobil Erman težke poškodbe na nogah. Mariborski reševalci so ga ouprojnili v bolnico. Na kraj nesreče je prispela policijska komisija pod vodstvom šefa kriminalnega oddelka g. Cajnka, ki je ugotovila dejanski stan. — Na Tržaški cesti sta padla z motornega kolesa 261etni tovarniški delavec Anton Pirnat ter njegova spremljevalka 211etna tvorniška delavka Neža Kodrič, oba s Po brez ja. Obležala sta s poškodbami po vsem telesu. Zdravita se v mariborski bolnici. — S kolesa je priletel na tla 321etni trgovec Štefan Belobrk iz Zagreba, ki si je pri padcu zlomil levo nogo. Prav tako si je pri padcu s kolesa poškodoval levo nogo 24letni tkalec Jurij Salatko. Tudi Belobrk in Sala tko se zdravita v mariborski bolnici. V Pramu ae je učil 91etni Leopold Krampi kolesariti. Pri tem pa je tako nesrečno padel na tla, da je obležal z zlomljeno desnico. Krampla so odpre m ili v bolnico. — Razne vesli Zidarju Petru Flcku s Pobrežja je Izginilo izpred neke gostilne na Pobrežju 800 din vredno kolo znamke >Tjjnnenc. — Na cesti pri Bohovi je neki moški napadel 181etnega Friderika Haupt-Bsapa iz Bohove ter ga z nožem zabodel v prsi. Hauptmana so odprernili v bolnico, napadalca, nekega Alojzija K., pa so orožniki ovadili sodišču. — V zolgerjevi ulici 9 ae je 6 letna Rozalija Verilč gugala na neki napravi za čiščenje vodnjaka. Nenadoma se Je naprava zrušila. Pri tem je padel drog Roaaiiji Var liče vi na glavo, tako da je obležala s težkimi poškodbami. Mariborski reševalci so nesrečno dekletce odprernili v bolnico. V Bezeni se je doslej še neznani alikovec vtihotapil v stanovanje poeestnice Marije Erkerjeve ter odnesel razno perilo in druge predmete, vredne okoli 600 din. — Nočno lekarniško ^lužbo imata tekoči teden Albamežejeva lekarna pri sv. Antonu na Frankopanovi cesti 18. telefon 27—01, ter Konlgova lekarna pri Mariji pomagaj na Aleksandrovi cesti l, telefon 21—79. — Tn ukradene plašče Je Imel na sebi. Zasebnemu uradniku J. Holcarju je izginil la neke gostilne na Aleksandrovi cesti 900 dta vreden zimski plašč. Par ur po tatvini ae Je podal Hoicar na kolodvor, kjer je opazil nekoga moškega, ki Je imel na sebi njegov plašč. Moškega so aretirali. Na stražnici so ugotovili, da ima možakar na sebi kar tri plašče m sicer zimskega m dva trenčkota, ki jih je v enem večera ukradel v raznih gostilnah. Tatu 1 so zaprli. Izkazalo se je, da gre za 25let- I nega krojaškega pomočnika Konrada Vau- j potica, ki ga že dalj čaaa Msfcduje ljubljansko okrožno sodišče zaradi številnih ! vlomov in tatvin, ki jih j« izvršil v Ljubljani. — Nedolžni žrtvi. V neki gostilni ▼ Skokah sta popivala 261etni kolar državnih Jaleanic Franc Fras in 261etni posestniški sin Martin Cander. oba doma iz Dobro vcev. Ko sta po polnoči zapuščala gostilno, sta odjeknila dva strela iz lovske puška, šrbre so zadele Frasa v hrbet in vrat, Canderja pa v desnico in v bok, tako da sta bOa vsa v krvi. Na njune klice sta prihitela dva moška, ki sta imela v rokah lovsko puško. Moška sta poskrbela, da sta bOa Fras m Cander odpremljena v . bolsaco. Orožnikom sta doti- i čna moška dejala, da sta streljala na Frasa in čanderja, strela pa nista bila namenjena njima, ampak drugima. Izjavila sta, da sta se v osebi zmotila. Osumljena napadalca nekega Franca. Slediča in Slavka Peska, so orožniki ovadili mariborskemu državnemu tožilstvu. _ — Ne odklanjajte najemnikov z otroki. V zadnjem času prejema socialno-politični oddelek mestnega poglavarstva vedno pogosteje pritožbe s strani stanovanjskih najemnikov, ki imajo večje število otrok. Pri iskanju stanovanj naletijo radi otrok na velike težkoče, ker se otrok povsod branijo. Izvršile so se tudi prisilne izpraznitve stanovanj, ker najemniki, ki jim je bilo stanovanje odpovedano, v vsem mestu niso mogli dobiti stanovanja, dočim mestna občina sama na razpolaga 8 tolikimi stanovanji, da bi mogla vzeti pod svoj krov vse take družine. Ne glede na to, da odklanjanje družin zaradi otrok, ki pomenijo bodočnost naroda, že v normalni dobi ni na mestu, pa je tako ravnanje v sedanjah izrednih in težkih časih vse obsodbe vredno. Mestno poglavarstvo apelira na stanodajalce, da ne odklanjajo najemnikov z otroki, vsaj brez tehtnega razloga ne. Pri tem se sklicuje na svoje-časni razpis g. bana dravske banovine in bo vsak primer neopravičene odklonitve najemnika z otroki, ki bo zaznalo zanj, prijavilo nadrejeni oblasti. — Obsojeni pohotne*. Mali kazenski senat mariborskega okrožnega sodišča je v tajni razpravi obsodil 361etnega posestnika Mirka Veingerla iz Zimice na 8 mesecev strogega zapora in na izgubo častnih državljanskih pravic, ker se je lani v februarju spozabil nad svojo lastno 141etno hčerko. — S ponarejenimi tom boljki mi kartami je hotel priti do glavnega dobitka. Dne 30. aprila t. 1. je bila v Ptuju dobrodelna tombola tamošnje gasilske čete. Ko je bilo izžrebanih okoli 20 številk, pa Je neki moški zaklical >tombola«. Neka ženska se Je prerinila do odra, kjer Je predložila komisiji tombolski listek. Ko pa Je finančni organ karto pregledal, Je nenadoma neka številka, ki Je bila nalepljena. na tombolski karti, padla na tla. Jasno Je bilo, da je bila karta ponarejena. UgotoviM SO, da je bilo 5 številk prelepljenih s Številkami ki so bale izžrebane. Kmalu ao tudi »srečnega dobitnika« izslediti. Bu je to 431etni Franc Bezjak iz Polenšaka, ki je pri zaslišanju priznal, da Je prelepa tom bolsko karto s številkami, ki jm je iz-rezal b drugih totmbolskDi kart. To pa Js napravil zaradi tega, ker Je hotel priti na vsak način do glavnega dobitka — motornega kolesa. Epilog te zadeve je bil pred malim kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča, kl Js Bezjaka obsodil na 3 mesece in 15 dni strogega zapora, na 240 din globe ter na izgubo častnih državijasskih pravic za dobo S let, — Med ljubimkanjem cfcjeden. V neki gostilni na Meljskem hribu se Je 25Tetni Franc M. seznanil z neko Pavto, ki Je bila čedne zunanjosti in ki Je bila tudi zelo zabavna Ko sta nekaj čaaa plesala in popivala, je France svojo novo izvoljenko novabil na kratek izprehod po bližnjih travmTdh. Zgodilo se Je, da Je France na travniku v > naročju svoje Pavle zaspal. Ko se Je zbudil. Pavle ni bilo več. Z njo vred pa Je izginil tudi zimski plašč, žepna ura in denarmea, v kateri pa Je bflo le 26 din. Ves ogorčen Je France organiziral kazensko ekspedicijo, ki Je krenila proti stanovanju Pavle, ki so Jo našH spečo v stanovanju. France Je >zaplenil« svoj plašč, dočim ure m Je France prijavil policiji lepa Pavla sedaj sitnosti na aot. V stanovanju Franca Krsjsoa ▼ Betnavski 6 je vdrl 261et 11. ' r, ki >e planil na svojega 73-in 751etao taščo, ki ju Je tako uii nifUaain. da sta. ■taroka dobila poškodbe po vsem telesu. Rabuki Je napravil kosec poktteani stražnik, ki je nasilnega zeta prepeljal v polici Jake zapore. Ker je Krozag Žs večkrat napadel taščo m tasta, bo aadevm predmet sodne obravnave. — Gospodarico Je okradla. Pri gostiku-čazta Mariji Fsrk v Cirkovolh Je bila sa~ postane kot natakarica 2-iletna Ana Vido-vič. 28. Junija t. L pa je zmanjkalo Fer-kovi 4000 din gotovine. Tatvine Je bi!a osumljena natakarica Aaa Vidovič. ki je pri zaslišanju tudi priznala. Mali kazenski senat mariborskega okrožnega sodi Šča Js Vidovićevo obeouil na 5 meaeoev strogega zapora ter na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo 2 let. — Mariborska mladi na proslavi letošnji jadranski dan z matinejo v dvorani So-kolskega doma. Priredijo jo pomlad kar ji Jadranske straže v Mariboru. — Društvene novice. Jutri v sredo 18. oktobra bo v dvorani Delavske zbornice v okviru tukajšnje »Vzajemnosti« nadaljevanje predavanja o francoski revoluciji. Predava s pričetkom ob 20. prof. Bogo Stupan in sicer o francoski revoluciji ter njenih posledicah. — Iz Dravske doline. V Mutd je okoli 60% tamošnjih delavcev šlo preko meje. — Most preko Drave pri Vuzenici popravljajo. Prvotno so zatrjevali, da bo^o zgradili most iz železobetona. Napovedi pa so bile preuranjene. — Tlakovanje nmHbOrslcth uric. Maistrovo ulico so že ti aken-ali. S tem je dobila Maistrova ulica novo. veilkomestno lice. Tlakovama dela se vršijo sedaj v Kopitarjevi ulici. Želeti je, da bi »p čim preje reguliral tudi Zrinjskepa trp in da bi se tlakovale vee ulice, ki vodijo s kolodvora v razne smeri proti me«tu. Ko bi tlakovanje le nekoliko hitreje napredovalo. . . _ PobreAke novice. V nekem ljubljanskem listu smo Čitali o nekem napadu na pob reški >Prosvetnd dom«. Pobrezani pa o tem ničesar ne vemo. Pričakovati je, da bodo orožniki izvedli temeljito preiskavo ter da bodo izsledili dotične krive. Nam se močno zdi, da gre le za obrekovanje, ki ga vsi zavedni Pobrezani odklanjamo. — Ponarejeno hranilno knjižico J)e hotel prodati. V menjalnico g. Andreja Pečenka na Aleksandrovi cesti v Mariboru je prišel letos v maju neki moeki ki je g. Pečenku ponujal v nakup hranilno knjižico Posojilnice v Ptuju, ln sicer z vlogo 10.900 din. G. Pečenko je sicer hranilno knjižico obdržal, možakarju pa je dejal, naj pride naslednji dan po denar. Medtem se je g. Pečenko informiral o pristnosti hranilne knjižice ter ugotovil, da Je hranilna knjižica ponarejena in sicer od prvotne vloge 100 din na 10.900 din. Ko je možakar hotel naslednji dan dvigniti denar za prodano hranilno knjižico, pa ga Je že čakal stražnik, ki ga je aretiral. Izkazalo se Je, da gre za 231etnega Josipa Damisa iz Spodnje Hajdtoe. ki ga je državni tožilec obtožil zaradi ponarejanja domače listine. Danili Je bil zaradi tega pred malim kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča obsojen na 4 mesece strogega zapora ter na globo 900 din. — Tezenske novice. V zadnjem času se množe po naših poljih in njivah tatvine raznih poljskih pridelkov, predvsem krompirja. Naši vrti tezenski orožniki so že pričeli poizvedovati m so kradljivcem na sledu. Mariborsko gledališče Torek, 17. oktobra ob 20.: Hlapec Jernej in njegova pravica. Red C. Sreda, 18. oktobra: Zaprto. Četrtek, 19. oktobra ob 20.: Neopravičena ura, Red A_ »Navfhanka« — letošnji Operetni šlager. Predlanskim tako priljubljena češka opereta »Pod to goro zeleno« dobi letos v »Navihanki« — v novejšem deiu istega skladatelja — v glasbi enako vredno, a v dejanju Jo še riadkriljujočo nasledmco. Dejanje namreč Je v »Navihanki« Se bolj zapleteno in zabavno in se Se bolj m -kovito zaključuje. Beneševa godba je pa priznano melodiozna. Predavanje o kemični Maribor, 16. oktobra Tudi naš obmejni Maribor se je pridružil ostalim mestom v naši državi v obrambnih pripravah ter ukrepih, ki naj že vnaprej navajajo prebivalstvo k samoobrambi proti morebitnim napadom iz zraka. Sistematičnemu vzgajanju posameznih obrambnih oddelkov sledi sedaj smotrno informiranje javnosti o vsem. kar mora nujno vedeti v zvezi s sodobnimi zahtevami obrambe proti napadom iz zraka. V Četrtek lš. oktobra ob 20. bo v dvorani Ljudske univerze na Slomškovem trgu predavanje o kemični vojni, ki ga priredi odbor za obrambo mesta Maribora proti napadom iz zraka. Predaval bo od-derai vodja prostovoljne gasilake čete za mesto Maribor prof. Stanko >fodlo o vojnih Strupih ter njih fizioloških učinkih, nadalje o disciplini pod masko, o uporabi plina med svetovno vojno na zapadni fronti ,0 možnosti nove kemične vojne, detekciji vojnih strupov. Sledi predvajanje ter-mitne bombe. Predavanje bo važno in zanimivo za vse prebivalstvo, obenem pa poučno glede obrambe vsakega posameznika. Zaradi tega vabi obrambni odbor prebivalstvo, da se predavanja udeleži v čim večjem številu. Vstop k predavanju je prost Iz Prekmnr)a — Nesreča s pištolo. Dva dijaka sta ogledovala navadno pištolo na pok. Hotela sta preizkusiti njen učinek, zato sta jo napolnila s patronom. Večji, sestošolec, je sprožil, poku pa je sledil jok mlajšega drugošolca Vekoslava Budje. Nahajal se je preblizu nerodnega strelca in puh iz pištole mu je nevarno poškodoval desno oko. — Izletniki iz Celja so v nedeljo s Put-nikovim avtobusom prišli v Mursko Soboto. Že prej so se ustavili v Ptuju in na Ptujski gori, v Murski Soboti pa so si ogledali katoliško in evangeličansko cerkev .židovski tempel, Szaparvjev grad in Benkovo tovarno mesnih izdelkov. Kosilo jim je bilo pripravljeno v hotelu Faflik. Popoldne so se Celjani odpeljali po tišinski cesti ▼ Radanoe in na Kapelo.