OBLIKOVANJE PREDSTAV O SLOVENSKIH POKRAJINAH V IZOBRA@EVALNEM PROCESU 
MIMI URBANC, MATEJA FERK, JERNEJA FRIDL, PRIMO@ GA[PERI^, MOJCA ILC KLUN, PRIMO@ PIPAN, TATJANA RESNIK PLANINC, MATEJA [MID HRIBAR 




imiUrbancANaziv:dr.,univerzitetnadiplomiranageografkainprofesoricazgodovine,višjaznanstvenasodelavka Naslov:GeografskiinštitutAntonaMelikaZRCSAZU,Gosposkaulica13,Ljubljana,Slovenija E-pošta:mimi@zrc-sazu.si Medmrežje:http://giam.zrc-sazu.si/urbanc 
Dr.MimiUrbancjeodleta1996zaposlenanaZnanstvenoraziskovalnemcentruSlovenske akademijeznanostiinumetnosti,najprejkotraziskovalkanaGeografskeminštitutuAntona Melikainzadnjaletakotpomočnicaoziromanamestnicadirektorja.Je(so)avtoricavečpub­likacijnatemokulturnihpokrajin,zadnjaletavečinomaspoudarkomnareprezentacijahpokrajine vbesedilihinslikahterpredstavahopokrajini.Ječlanicaodbora   C   B ­
         F   in E        B      
 A terurednicazahumanogeografijopriActigeographiciSloveniciinglavnaured­nicazbirke ,  ,B   :     C  C       , kiizhajaprizaložbi PeterLang. 
atejaFerkANaziv:dr.,univerzitetnadiplomiranageografinja,znanstvenasodelavka Naslov:GeografskiinštitutAntonaMelikaZRCSAZU,Gosposkaulica13,Ljubljana,Slovenija E-pošta:mateja.ferk@zrc-sazu.si Medmrežje:http://giam.zrc-sazu.si/ferk 
Dr.MatejaFerksejeleta2010kotmladaraziskovalkazaposlilanaGeografskeminštitutuAnto­naMelikaZnanstvenoraziskovalnegacentraSlovenskeakademijeznanostiinumetnosti,od leta2014jenaisteminštitutuzaposlenakotznanstvenasodelavka.Njenaraziskovalnade­javnostjeusmerjenavpodročjefizičnegeografije,zlastigeomorfologijeinkrasoslovja,ukvarja pasetudizvrednotenjemgeodiverziteteternaravniminesrečami.Trenutnopoglobljenorazi­skujepaleohidrološkerazmereklasičnegaDinarskegakrasainkrasavAvstraliji.Zadiplomsko delojeprejelaPrešernovonagradoFilozofskefakulteteUniverzevLjubljani,zadoktorskodelo paSrebrniznakZRCSAZU.Odleta2011ječlanicaizvršnegaodboraGeomorfološkegadruš­tvaSlovenije,odleta2016pajetudinjegovapredsednica. 
JernejaFridlA
Naziv:dr.,univerzitetnadiplomiranainženirkageodezije,višjastrokovnoraziskovalnaasistentka Naslov:GeografskiinštitutAntonaMelikaZRCSAZU,Gosposkaulica13,Ljubljana,Slovenija E-pošta:jerneja@zrc-sazu.si Medmrežje:http://giam.zrc-sazu.si/fridl 
Dr.JernejaFridlsejeleta1992kotkartografinjazaposlilanaInštitutuzageografijoUniverze vLjubljaniinbilasočasnopovabljenavuredniškiodborGeografskegaatlasaSlovenije.Dve letikasneje jesvojo raziskovalnopotnadaljevalanaZnanstvenoraziskovalnem centruSlo­venskeakademijeznanostiinumetnosti,najprejkotraziskovalkanaGeografskeminštitutu AntonaMelika,zadnjaletapaopravljatudidelopomočnicedirektorja.Je(so)avtoricaštevilnih publikacij in člankov,štirihatlasov in več kotštiristo tematskihzemljevidov. Vodi infrastruk­turniprogramNaravnainkulturnadediščinaininiciativoDARIAH.Medletoma2003in2010 jebilatudiasistentkanaOddelkuzageografijoFakultetezahumanističneštudijevKopruin somentoricapetimdiplomantkam. 

PrimožGašperičA
Naziv:dr.,profesorzgodovineingeografije,znanstvenisodelavec Naslov:GeografskiinštitutAntonaMelikaZRCSAZU,Gosposkaulica13,Ljubljana,Slovenija E-pošta:primoz.gasperic@zrc-sazu.si Medmrežje:http://giam.zrc-sazu.si/gasperic 
Dr.PrimožGašperičjeodleta2003zaposlennaZnanstvenoraziskovalnemcentruSloven­skeakademijeznanostiinumetnostikotraziskovalecnaGeografskeminštitutuAntonaMelika invodjaZemljepisnegamuzeja.Je(so)avtorvečpublikacijinobjavnatemozgodovinekar­tografije,vzadnjemčasupatudisoavtorobjavnatemoreprezentacijepokrajinevbesedilih inslikahterpredstavahopokrajini.Jeupravnikinčlanuredniškegaodborastrokovnegeograf­skerevijeGeografskiobzornik,sodelujevštevilnihmednarodnihinštitutskihprojektihtervsklopu muzejavodistrokovneprogramezaskupineinposameznike. 




ojcaIlcAlunANaziv:prof.geografijeinzgodovine,asistentkazapodročjegeografije Naslov:OddelekzageografijoFilozofskefakulteteUniverzevLjubljani,Aškerčeva2,Ljubljana, Slovenija E-pošta:mojca.ilc@ff.uni-lj.si Medmrežje:http://geo.ff.uni-lj.si/english/sodelavci/mojca-ilc-klun-2 
MojcaIlcKlunjeodleta2007zaposlenanaOddelkuzageografijoFilozofskefakulteteUniver­zevLjubljanikotasistentkazadidaktikogeografijeterrazličnadružbeno-inregionalnogeografska področja.Pravtakoodleta2007aktivnosodelujeprirazličnihmednarodnihprojektih,vok­virukaterihmeddrugimrazvijajotudididaktičnagradivazaučiteljeosnovnihinsrednjihšol. Večkratježesodelovalapriorganizacijiinizvedbiizobraževalnihseminarjevindelavnicza učiteljeinučence.JepodpredsednicaDruštvaučiteljevgeografijeinaktivnačlanicauredniš­kegaodborastrokovnegeografskerevijeGeografskiobzornik. 

PrimožPipanA
Naziv:dr.,univerzitetnidiplomiranigeograf,znanstvenisodelavec Naslov:GeografskiinštitutAntonaMelikaZRCSAZU,Gosposkaulica13,Ljubljana,Slovenija E-pošta:primoz.pipan@zrc-sazu.si Medmrežje:http://giam.zrc-sazu.si/pipan 
Dr. Primož Pipanjeod leta 2004zaposlenna Znanstvenoraziskovalnem centruSlovenske akademijeznanostiinumetnostikot raziskovalecna Geografskem inštitutuAntonaMelika. Je(so)avtorvečpublikacijinobjavnatemopolitičnegeografije,naravnihnesrečinzemlje­pisnihimenvzadnjemčasupatudisoavtorobjavnatemokulturnihvrednotinkulturnihpokrajin. Ukvarjasepredvsemzgeografijonaravnihnesreč,zemljepisnimiimeni,političnogeografijo inregionalnogeografijo.Odleta2005ječlanizvršnegaodboraLjubljanskegageografskega društva,kjerjebilzadolženzapripravoekskurzijpoSlovenijiinzamejstvu,odjanuarja2014 pajetudinjegovpredsednik.JečlanuredniškegaodboraknjižnihzbirkGeografijaSlovenije inGeoritem. 

TatjanaResnikPlanincA
Naziv:dr.,profesoricageografijeinangleškegajezikasknjiževnostjo,izrednaprofesorica Naslov:OddelekzageografijoFilozofskefakulteteUniverzevLjubljani,Aškerčeva2,Ljubljana, Slovenija E-pošta:tatjana.resnik@ff.uni-lj.si Medmrežje:http://geo.ff.uni-lj.si/sodelavci/tatjana-resnik-planinc 
Dr.TatjanaResnikPlanincjeodleta1992zaposlenanaOddelkuzageografijoFilozofskefa­kulteteUniverzevLjubljani.Njenoraziskovalnoinpedagoškodelojeusmerjenopredvsem napodročjadidaktikegeografijeterregionalnegeografijeSeverneAmerike,AvstralijeinOceani­je.Sodelovalajeoziromasodelujeprištevilnihmednarodnihinslovenskihprojektih,vezanih napodročjeizobraževanja.Jeavtoricainsoavtoricaznanstvenihinstrokovnihčlankov,znans­tvenihmonografij,učbenikov,delovnihzvezkovinpriročnikovterčlanicauredniškihodborov tujih(C     C   ;   E     D    C   O   ) indomačih(Geografijavšoli;Geografskiobzornik)znanstvenihinstrokovnihrevij.Delujevveč strokovnihtelesih,povezanihz(geografskim)izobraževanjem. 
atejaŠmidHribarANaziv:dr.,univerzitetnadiplomiranasociologinjakultureinfilozofinja,znanstvenasodelavka Naslov:GeografskiinštitutAntonaMelikaZRCSAZU,Gosposkaulica13,Ljubljana,Slovenija E-pošta:mateja.smid@zrc-sazu.si Medmrežje:http://giam.zrc-sazu.si/smid-hribar 
Dr. MatejaŠmidHribarjeod leta2009 zaposlenanaGeografskemInštitutuAntonaMelika ZnanstvenoraziskovalnegacentraSlovenskeakademijeznanostiinumetnosti.Je(so)avto­ricavečpublikacijnatemonaravneinkulturnedediščineterkulturnihpokrajin,spoudarkom nanjihovemtrajnostnemrazvoju.Preučujemedsebojnevplivečlovekainnarave.Vzadnjem časuraziskujeparticipativnoupravljanjeskupnihvirovinskupnegaternjihovovlogopriza­gotavljanjuraznolikihekosistemskihstoritevvpokrajini.Jepobudnicainvsebinskakoordinatorica spletnegamestaDigitalnaenciklopedijadediščine –DEDI,članicauredniškegaodboraČa­sopisazalikovneinvizualneumetnostiinkulturo ’A ,terčlanicauredniškegaodboraknjižnih zbirkGeografijaSlovenijeinGeoritem. 
GEOGRAFIJA SLOVENIJE 34 
OBLIKOVANJE PREDSTAV O SLOVENSKIH POKRAJINAH 

V IZOBRAŽEVALNEM PROCESU 
Mimi Urbanc 
Mateja Ferk 
Jerneja Fridl 
Primož Gašperič 
Mojca Ilc Klun 
Primož Pipan 
Tatjana Resnik Planinc 
Mateja Šmid Hribar 


GEOGRAFIJA SLOVENIJE 34 



OBLIKOVANJE PREDSTAV O SLOVENSKIH 
POKRAJINAH V IZOBRAŽEVALNEM 
PROCESU 

Mimi Urbanc 
Mateja Ferk 
Jerneja Fridl 
Primož Gašperič 
Mojca Ilc Klun 
Primož Pipan 
Tatjana Resnik Planinc 
Mateja Šmid Hribar 

LJUBLJANA 2016 
GEOGRAFIJA SLOVENIJE 34 
OBLIKOVANJE PREDSTAV O SLOVENSKIH POKRAJINAH V IZOBRAŽEVALNEM PROCESU Mimi Urbanc, Mateja Ferk, Jerneja Fridl, Primož Gašperič, Mojca Ilc Klun, Primož Pipan, Tatjana Resnik Planinc, Mateja Šmid Hribar 
2016, Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU 
Uredni kiodbor: David Bole, Mateja Breg Valjavec, Rok Ciglič, Mateja Ferk, Matej Gabrovec, Drago Kladnik, Blaž Komac, Jani Ko ina, Jane Nared, Drago Perko, Primož Pipan, Katarina Polajnar Horvat, Nika Ra potnik Visković, Aleš Smrekar, Mateja Šmid Hribar, Maja Topole, Mimi Urbanc, Matija Zorn 
Urednika: Maja Topole, Rok Ciglin Lektorica: Tjaša Urbanc Recenzenta: Irena Hergan, Matej Vranješ Avtorjipoglavij: Mimi Urbanc, Mateja Šmid Hribar (Uvod), Tatjana Resnik Planinc, Mojca Ilc Klun (Anali a učnih načrtov 
in katalogov nanja), Jerneja Fridl (Kriteriji i bora učbenikov a anali o fotografskega gradiva), Primož Pipan (Fotografije v učbenikih sko i oči urednikov), Mateja Ferk (Prvine ocenjevanja fotografij), Mimi Urbanc, Primož Gašperin (Re ultati anali e fotografij v učbenikih), Mimi Urbanc, Primož Gašperič, Jani Ko ina (Vide pokrajin), Tatjana Resnik Planinc, Jerneja Fridl (Metodološki vidik i vedbe ankete), Jerneja Fridl, Tatjana Resnik Planinc (Re ultati anali e anketnih vprašalnikov), Mimi Urbanc, Mateja Ferk, Jerneja Fridl, Primož Gašperič, Mojca Ilc Klun, Primož Pipan, Tatjana Resnik Planinc, Mateja Šmid Hribar (Sinte ni pregled: i oblikovanost geografskih predstav), Mimi Urbanc, Mateja Ferk, Jerneja Fridl, Primož Gašperič, Mojca Ilc Klun, Primož Pipan, Tatjana Resnik Planinc, Mateja Šmid Hribar (Sklep) 
Fotografi: Boštjan Burger, Bojan Erhartič, Mateja Ferk, Marjan Garbajs, Primož Gašperič, Katarina Polajnar Horvat, Manca 
Volk Bahun Kartografa: Jerneja Fridl, Jani Ko ina Prevodizvlečka: Deks d. o. o. Oblikovalec: Drago Perko 
Izdajatelj: Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU Zaizdajatelja: Drago Perko 
Zalo nik:Založba ZRC Zazalo nika: Oto Luthar Glavniurednik: Aleš Pogačnik 
Računalni kiprelom: SYNCOMP d. o. o. 
Tiskarna: Collegium Graphicum d. o. o. 
Naklada: 250 i vodov 
Prva i daja, prvi natis. / Prva e-i daja. 
Ljubljana 2016 

Naslovnica: Geografsko amišljanje pokrajin se nanaša na ra umevanje pokrajin in njihovo predstavljanje sebi in drugim. 

Avtorica naslovnice je Jerneja Fridl. Avtor fotografije na alistu je Milan Orožen Adamič. 

Knjiga je prosto dostopna tudi v elektronski obliki (pdf), ISBN 978-961-254-951-0, COBISS.SI ID=286727680: 
http:// alo ba. rc-sa u.si/p/1271. 

CIP Kataložni apis o publikaciji Narodna in univer itetna knjižnica, Ljubljana 
911.53(497.4):37.091.2 
OBLIKOVANJE predstav o slovenskih pokrajinah v i obraževalnem procesu / Mimi Urbanc [et al.] ; urednika Maja Topole, Rok Ciglin ; fotografi Bojan Erhartin [et al.] ; kartografa Jerneja Fridl, Jani Ko ina ; prevod i vlečka Deks]. 1. i d., 1. natis. Ljubljana : Založba ZRC, 2016. (Geografija Slovenije, ISSN 1580-1594 ; 34) 
ISBN 978-961-254-950-3 
1. Urbanc, Mimi 2. Topole, Maja 286727424 

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 34 
OBLIKOVANJE PREDSTAV O SLOVENSKIH POKRAJINAH V IZOBRAŽEVALNEM PROCESU Mimi Urbanc, Mateja Ferk, Jerneja Fridl, Primož Gašperič, Mojca Ilc Klun, Primož Pipan, Tatjana Resnik Planinc, Mateja Šmid Hribar 
UDK: 911.53(497.4):37.091.2 COBISS: 2.01 
IZVLEČEK 
Oblikovanje predstav o slovenskih pokrajinah v izobraževalnem procesu 
Monografija se osredotoča na geografske predstave učencev in dijakov slovenskih šol o slovenskih po­krajinah ter na vpliv učnih načrtov in katalogov nanja i branih predmetov ter učbenikov nanje. I hajamo i predpostavke, da imajo fotografije pomembno vlogo pri oblikovanju in ohranjanju individualnih in ko­lektivnih predstav o pokrajini. Pokrajino ra umemo ne le kot preplet dejanskega in videnega, ampak tudi kot re ultat dojemanja in interpretacije. Za oblikovanje predstav je obdobje šolanja vsemi infor­macijami, ki jih posreduje, i jemno pomembno. Uvodnemu poglavju, v katerem gradimo teoretski okvir s pomočjo konceptov pokrajina, geografsko a­mišljanje in vi ualnost, sledi poglavje, v katerem je predstavljenih 25 učnih načrtov 17 ra ličnih predmetov osnovne in srednjih šol ter njihova vsebina, ki se nave uje na oblikovanje pokrajinskih predstav. Tret­je poglavje prinaša i bor učbenikov, poglede i branih urednikov učbenikov, prvine ocenjevanja fotografij v okviru petih skupin ka alnikov (tehnične načilnosti, prostorska umestitev, fi ičnogeografske na­čilnosti, družbenogeografske načilnosti in elementi kulturne pokrajine) ter anali o 949 fotografij i 50 učbenikov a osnovne in srednje šole. Četrto poglavje prinaša re ultate anali e vprašalnikov, ki jih je i polnjevalo 722 učencev in 27 njihovih učiteljev i 17 osnovnih in osmih srednjih šol. Peto poglavje podaja sinte ne ugotovitve: 
 omejeno vključevanje učnih ciljev, kompetenc, spretnosti in sposobnosti, pove anih oblikovanjem predstav o pokrajinah, v učne načrte in kataloge nanja;  enakovredno in uravnoteženo obravnavanje pokrajin Slovenije, pokrajinskih tipov in prvin pokrajin v učnih načrtih in katalogih nanja; 
 dokaj uravnoteženo prika ovanje pokrajinskih tipov in prvin pokrajin na fotografijah, vendar rahla pred­nost fotografij predalpskih pokrajin in, ob upoštevanju prebivalstva in površine, prednost fotografij alpskih in obsredo emskih pokrajin; 
 najbolj prepo navne so obsredo emske in najmanj dinarskokraške pokrajine; 
 najbolj všečne so romantičnodoživljajske fotografije obsredo emskih in alpskih pokrajin in najmanj 

obpanonske pokrajine. Geografsko amišljanje učencev in dijakov je mestoma skladno s formalnim učnim okvirom in učbe­niki (poudarjen naravnogeografski načaj dinarskokraških pokrajin, odsotnost vinogradniških prvin), mestoma pa ra lično (bolj urbano), lasti pa bolj čustvenodoživljajsko in i kustveno obarvano. 
KLJUČNE BESEDE geografija, Slovenija, kulturne pokrajine, geografsko amišljanje, pokrajinske predstave, učni načrti, i obraževanje GEOGRAFIJA SLOVENIJE 34 

OBLIKOVANJE PREDSTAV O SLOVENSKIH POKRAJINAH V IZOBRAŽEVALNEM PROCESU Mimi Urbanc, Mateja Ferk, Jerneja Fridl, Primož Gašperič, Mojca Ilc Klun, Primož Pipan, Tatjana Resnik Planinc, Mateja Šmid Hribar 
UDC: 911.53(497.4):37.091.2 COBISS: 2.01 
ABSTRACT 
Shaping the Geographical Imagination of Slovenian Landscapes in Education 
This volume focuses on Slovenian studentsé geographical imaginations of Slovenian landscapes and the impact of curricula, syllabuses for selected subjects, and textbooks for them. It proceeds from the premise that photographs play an important role in shaping and maintaining individual and collective conceptions of landscapes. A landscape is understood not only as a combination of what actually exists and is seen, but also as a result of conception and interpretation. Schooling, with all of the information that it conveys, is exceptionally important for shaping conceptions. The introduction builds a theoretical framework based on the concepts of landscape, geographical ima­ginations, and visuality. This is followed by a chapter presenting twenty-five syllabuses for seventeen primary-and secondary-school subjects, and the material in them referring to shaping landscape ima­ginations. The third chapter features a selection of textbooks, the views of selected textbook editors, elements of photograph evaluation using four groups of indicators (technical characteristics, spatial lo­cation, physical-geographical characteristics, and social-geographical characteristics and cultural landscape elements), and an analysis of 949 photographs from fifty primary-and secondary-school text­books. The fourth chapter presents the results of the analysis of questionnaires completed by 722 students and twenty-seven teachers from seventeen Slovenian primary schools and eight secondary schools. The fifth chapter synthesi es all of the findings: 
 The curricula and syllabuses have limited inclusion of learning goals, competences, skills, and abi­lities connected with shaping landscape imaginations;  There is equal and balanced coverage of Slovenia’s landscapes, landscape types, and landscape elements in the curricula and syllabuses; 
 Photographs present landscape types and elements with relatively good balance, with a slight pre­dominance of photographs of alpine landscapes and, taking the population and area into account, a predominance of photographs of alpine and peri-Mediterranean landscapes; 
 Peri-Mediterranean landscapes are identified most frequently, and Dinaric-karst landscapes are iden­tified least frequently;  The most preferred photographs are romantic-experiential photographs of peri-Mediterranean and 
alpine landscapes, whereas photographs of peri-Pannonian landscapes are least preferred. The studentsé geographical imagination corresponds to the formal learning framework and textbooks in some places (e.g., the emphasi ed natural-geographical character of Dinaric-karst landscapes and the absence of viticultural elements) and differ in others (e.g., they are more urban), but, most impor­tantly, they have a stronger emotional and experiential charge. 
KEYWORDS geography, Slovenia, cultural landscapes, geographical imaginations, conceptions of landscapes, sylla­buses, education 

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 34 


VSEBINA 
1o Uvod ................................................................................................................................................................................................................................................................................ 8 

2o Anali a učnih načrtov in katalogov nanja .............................................................................................................................................................. 13 

3o Učbeniki in fotografije v njih ........................................................................................................................................................................................................ 24 
3.1o Kriteriji i bora učbenikov a anali o fotografskega gradiva ................................................................................................ 24 
3.2o Fotografije v učbenikih sko i oči urednikov .............................................................................................................................................. 30 
3.3o Prvine ocenjevanja fotografij ........................................................................................................................................................................................ 33 
3.4o Re ultati anali e fotografij v učbenikih ............................................................................................................................................................ 37 
3.4.1o Tehnične načilnosti fotografij .................................................................................................................................................................. 37 
3.4.2o Prostorska umestitev fotografij notraj Slovenije ............................................................................................................ 40 
3.4.3o Fi ičnogeografske načilnosti, prika ane na fotografijah .................................................................................... 40 
3.4.4o Družbenogeografske načilnosti, prika ane na fotografijah ............................................................................ 42 
3.4.5o Elementi kulturne pokrajine ........................................................................................................................................................................ 48 
3.5o Vide pokrajin .................................................................................................................................................................................................................................... 50 

4o Ugotavljanje geografskih predstav učencev in učiteljev o slovenskih pokrajinah ................................................ 53 
4.1o Metodološki vidik i vedbe ankete .......................................................................................................................................................................... 53 
4.2o Re ultati anali e anketnih vprašalnikov ........................................................................................................................................................ 54 
4.2.1o Opredelitev pojma pokrajina ...................................................................................................................................................................... 54 
4.2.2o Pomen slikovnega gradiva v šolskih učbenikih ................................................................................................................ 56 
4.2.3o I bor učbenikov a pouk družbe in geografije v osnovnih in srednjih šolah .............................. 56 
4.2.4o Vrednotenje i branih geografskih pojmov ................................................................................................................................ 58 
4.2.5o Presoja geografskih predstav o slovenskih pokrajinah s pomočjo fotografij ............................ 59 
4.2.6o Prepo navanje slovenskih makro-in me opokrajinskih enot, krajev, rek in je er ............ 90 
4.2.7o Pomen i oblikovanosti geografskih predstav o slovenskih pokrajinah ............................................ 93 

5o Sinte ni pregled: i oblikovanost geografskih predstav .......................................................................................................................... 94 

6o Sklep ........................................................................................................................................................................................................................................................................ 101 

7o Viri in literatura .......................................................................................................................................................................................................................................... 102 

8o Se nam učbenikov, vključenih v anali o fotografij .................................................................................................................................... 107 

9o Se nam slik .................................................................................................................................................................................................................................................... 109 

10o Se nam preglednic .......................................................................................................................................................................................................................... 111 

11o Priloge ................................................................................................................................................................................................................................................................ 112 


1 UVOD 
Ob pregledovanju poljudnih in strokovnih publikacij in informacijsko-promocijskega gradiva o Slo­veniji dobimo vtis o prevladi dveh tipov pokrajin: podeželskih in alpskih. Resda je Slovencem alpskost že od nekdaj bli u, saj je bil v drugi polovici 19. stoletja a nacionalni simbol i bran Triglav, gore pa a poligon narodnega o aveščanja ter iskanja identitete. Zdi se, da so gore trden element nacionalne po­dobe in da so alpske pokrajine, lasti visokogorske, povsem asenčile ostale pokrajine. Priljubljenost visokogorskih motivov je presenetljiva, če vemo, da visokogorske Alpe pokrivajo manj kot desetino Slovenije in da je Evropa ačela ceniti težko dostopna gorska območja šele v 18. stoletju. Prav tako presenetljiva je podoba kmečkosti, ki je že bila predmet polemik (Ma ini 2004) in a katero se di, da ni bledela sočasno na adovanjem deleža kmečkega prebivalstva in s pomenom kmetijstva. Ob tem se astavlja vprašanje, če sploh in v kolikšni meri šola učnimi načrti in katalogi nanja ter učbeniki gradi podobo alpskih in podeželskih pokrajin. 
Redko kateri i ra v geografiji in tudi drugih vedah se je pomensko tako spreminjal o iroma nadgra­jeval in bil predmet tolikih ra prav kot ravno pokrajina. Vidni i sek človekovega okolja, kot je bila pokrajina ra umljena ob uvedbi v geografijo v ačetku 20. stoletja, so dopolnili procesi in funkcije (Buchwald in Engelhardt 1978; Forman in Godron 1986; Naveh in Lieberman 1993; Anko 1998). Fenomenologija, ki je močno a namovala 20. stoletje, se ukvarja s stvarmi, ki se na določen način pojavljajo v našem i kustvu. Pod njenim vplivom se je sredi sedemdesetih let prejšnjega stoletja v sklopu humanistične geografije ačel ra vijati nov, radikalno drugačen način preučevanja človeka in okolja, ki je predstav­ljal kritiko tedaj splošno uveljavljenega objektivnega pristopa v prostorskih nanostih. Po Husserlovem mnenju do unanjega sveta dostopamo le prek doživljanja (Hribar 1993). V tem smislu je v geografiji postala pomembna subjektivna i kušnja prostora, pove ana nanjem in spomini, s katerimi je preu­čevanje pokrajine preseglo golj morfološko anali o in postalo interpretativno. 
Kulturna pokrajina je re ultat v ajemnega delovanja naravnega okolja in človekovih družbeno­gospodarskih aktivnosti v njem. Prav človekove sledi kulturne pokrajine ločujejo od naravnih o iroma spreminjajo naravne predele v kulturno pokrajino. Raivo (2004, 102) pravi, da so v pokrajini vselej vidničlovekoviposkusinadzorovanjanarave .To pomeni, da kulturna pokrajina ni sestavljena le i otipljivih (materialnih) sestavin (kamnin, reliefa, podnebja, rastlinstva, naselij, prometnic ), ampak tudi i neotipljivih, individualno ra umljenih in dojetih sestavin. Ravno ato je koncept pokrajine nadvse pri­meren a preučevanje ve i med ljudmi in njihovim življenjskim prostorom. Prostor, ki ga ljudje naseljujejo, se sčasoma tesno poveže njimi in njihovim življenjem, postane pokrajina, polna simbo­like ter kulturnih in godovinskih pomenov. Kljub vsemu pa Raivo (2004, 109) opo arja, da a interpretacijo kulturne pokrajine ni najpomembnejše, katere so pokrajinske prvine, temven kako jih vi­dimo o iroma so bile videne v določenem godovinskem kontekstu. Kompleksnemu pomenu pokrajine se je močno približal umetnostni godovinar Mitchell, ki pravi: pokrajinajeslikanarave,kijoposre–dujedru ba(kultura).Jetakozastopankottudiprikazanprostor,takooznačevaleckottudioznačenec, takookvirkottudivsebinaznotrajokvira,takorealenprostorkottudinjegovprivid,takozavitekkottudi blagovnjem (Mitchell 1994). Heidegger (2006, 42) je v premisleku o prostoru in kraju ugotavljal, da je bistvo kraja biranje stvari v njihovi sopripadnosti, kar ga je napeljalo do radikalne misli, da so stvari že kraji sami in da ne golj spadajo na nek kraj. V ve i s tem je Crowther (2006, 57) opo oril na časovno dimen ijo, ki jo Heidegger i pušča in dodal, da se krajneporajaleizodnosamedstvar–mi,ampaktudiizdogajanja,vkateremsestvarizberejo,dabiopredeliledoločenolokacijo,inkarje 
eboljpomembno porajasevnjihovemvztrajanjuskozičas . Po Crowtherju se kraj spremeni, ko se stvari i i vornega pri orišča prestavijo na nov kraj v takem primeru je i vorni o iroma uteme­ljitveni kraj a vselej i gubljen, tudi če bi stvari po neje vrnili na aj na i vorno mesto, saj se je i vorni kraj med tem časom spremenil. V resnici se poleg prostorske v pokrajini vedno rcali tudi časovna di-men ija, saj je današnja pokrajina re ultat preteklih dejavnosti ter procesov in tesno prepletena njeno dediščino in godovino. 

Drug ključni koncept, na katerem temelji pričujoča študija, je geografsko amišljanje, ki je v slovenski geografiji ra meroma nov termin, tako da uveljavljene slovenske ustre nice a geographicalimagina–tion in imagined (tudi imaginative) geographies še ne obstajajo. V tujini so se ti i ra i, pove ani 
dojemanjem prostora prek slik, besedil in diskur ov, ačeli uveljavljati s postmodernimi pristopi v druž­benih teorijah, ki so v veliki meri vplivali tudi na geografijo. Temeljijo na ideji, da je prostor vse manj materialen in vse bolj metaforičen. Ključen je bil prispevek literarnega teoretika Saida (1996), ki je za­mišljene geografije ra umel kot orodje moči, način a nad orovanje in podrejanje območij. I hajal je 
ideje, da sta Zahod in Orient v bistvu človeški tvorbi, konstrukta, ideji s svojo godovino in nav oč­nostjo, dve geografski entiteti, ki podpirata druga drugo. Orient je postal kulturno in politično dejstvo, pri čemer so ga ahodnjaki vedno dojemali kot manjvrednega, nei obraženega in nev gojenega. Na podlagi preučevanja številnih besedil in študij o Orientu je prišel do ugotovitve o spreminjanju njego­vega geografskega območja. Medtem ko so se orientalisti v 18. stoletju ukvarjali s preučevanjem Svetega pisma in semitskih je ikov, islama in celo sinologije, se je v 19. stoletju polje orientalističnih študij še ra širilo in je pokrivalo ra lične študije vseh nanih, tako starih, kot modernih a ijskih in severnoafriš­kih civili acij. Sko i stoletja so o Orientu ustvarili določene stereotipe, ki so vplivali na njegovo nadaljnje dojemanje. Pri tem ahodni preučevalci in učenjaki niso i hajali i orientalskih virov ali empiričnih ra­
iskav, kar bi prispevalo k spremembi predstave o Orientu, temven so se še naprej naslanjali golj na orientalistična dela i pod peres ahodnih avtorjev. V tej luči je animiva Saidova (1996, 75) misel, da 
jepovsemmogoče,damnogimpredmetom,prostoromaličasompripisujemovlogoinpomene,ki pridobijovrednostobjektivnerealnosti elepotem,kosmojimvseto epripisali . Po njegovem mnenju to še posebej velja, ko gre a nenavadne stvari, tujce in podobno bolj kot dejstva, so nam pomembne predstave, ki jih imamo o njih. Na podlagi teh spo nanj je Said uvedel pojem imaginativna geografija ali amišljena geografija, ker je način določanja geografskih ra lik med nami in drugimi lahko povsem poljuben. Ra lična besedila (vključno učili) s strokovno veljavo močno vplivajo na naše predstave o ne­čem. Ven ko je besedil o nečem, bolj to postaja tradicija in diskur . Na ta način ustvarjamo v denje in ga predajamo naprej kot nekaj splošno nanega, kar pride še posebno do i ra a, ko to vedenje i ra ­ličnih v rokov težko preverimo na terenu (na primer je nekje daleč, ali pa se je dogajalo v daljni preteklosti). Analogno imaginativno geografijo je vpeljal tudi pojem imaginativne godovine, kjer ima­mo namesto s prostorom opraviti s časom, pri čemer gre a čas, ki je elo drugačen in oddaljen od našega. Številni humanistično usmerjeni geografi so njegove ideje vgradili v svoje ra iskovalno delo, v katerem so se osredotočali na ra umevanje načinov, kako se družba in njen način življenja rcalita v prostoru, krajih in pokrajini (Gregory 1994; Hoelscher 2006). Geografsko amišljanje je krovni ter­min, ki obsega ra umevanje, dojemanje in predstave o pokrajini. Masseyeva (1995, 41) je geografsko 
amišljanje opredelila kot način kakorazumemogeografskisvetinkakogapredstavljamosebiin drugim. Predstavitvena orodja (na primer emljevidi in slike) so po njenem re ultat družbe in odse­vajo mon in interese, stališče skupine o iroma skupin, ki jih je oblikovala. Driver (1999, 209 210) je dopolnil, da je geografsko amišljanje tako družbeno kot individualno in tako subjektivno kot tudi vsiljeno. 
Tretji koncept je vizualnost, ki je presek obeh prej naštetih. Dolgo časa je veljalo prepričanje, da se mišljenje odvija na verbalni ravni. Arnheim (1969) pa je v delu Vizualnomi ljenje agovarjal te o, da mišljenje ni neodvisno od podob, saj so po njegovem podobe in mišljenje neločljivo pove ani. V ve i s tem je preučeval ra lične vrste slik, med drugim tudi take, ki jih učitelji uporabljajo pri ra lagi, saj ga je animalo, kako prika ujejo pojme, s kakšnimi sredstvi in kako oblikujejo mišljenje. Prišel je do ugo­tovitve, da slika, risba in podobni načini prikazovanja ne slu ijo samo temu, da razdelane misli prevajajovvidnemodele,temvečzlastitemu,dapripomorejoprire evanjuproblemov (Arnheim 1969). 
Kljub temu da je vi ualnost vgrajena v samo bistvo geografije, je šele ob koncu 20. stoletja posta­la predmet geografskega preučevanja. Prej je bila večinoma ra umljena kot pomon pri pridobivanju 
nanja o iroma pri njegovem prika ovanju. Z idejo geografskega amišljanja in tako imenovanim vi­ualnim obratom v humanistiki in družboslovju je vi ualnost lasti prek fotografij, grafov in emljevidov postala primarni vir preučevanja in orodje v kulturnih in godovinskih anali ah (Rose 2001; Crang 2003; 
Driver 2003; Matless 2003; Rose 2003; Cosgrove 2006; Schwart 2006; Duncan in Duncan 2009). 
Vzadnjemčasusezelovelikogovoriovi ualnosti.Pogostosli imo,da ivimovsvetu,vkateremvi–zualnostoblikujetakoznanjekottudi tevilneoblikezabav,invkateremjetisto,karvidimo,vsajtako pomembnoalicelobolj,kottisto,karsli imooziromapreberemo.Takoimenovanavi ualna nepisme­nost jedele nagrajeinpojavljajosepozivipopreoblikovanjuosnovno-insrednje olskihučnihnačrtov, takodabisevizualnaslovnicapoučevalaobenemzrazumevanjembesedil, tevilkinmolekul.Ven–darlejetudiprecejnejasnostiotem,nakajtočnosetonana a.Vresnicijevelikozmedeovizualnosti sami.Jolahkoenačimozjezikomaline?Kakovizualnepodobedelujejo? (Rose 2001, 1 2). Prepro­sto in ra umljivo je v knjigi PictureTheory omenjene nejasnosti opredelil Mitchell (2002, 13): e vednonevemotočno,kajslikeso,kak enjenjihovodnosdojezika,kakodelujejonaopazovalcain nasvet,kakonajrazumemonjihovozgodovinoinkajnajstorimoznjimi. 
Vi ualnost je tesno pove ana geografijo; a njo so grafične podobe od nekdaj bile in bodo po vsej verjetnosti tudi v prihodnje elo pomembne pri oblikovanju nanja in pri njegovem podajanju. Nekateri gredo v svojem ra mišljanju o tesni pove anosti med geografijo in vi ualnostjo tako daleč, da trdijo, da je geografija vi ualna disciplina (Gregory 1994; Smith 2000; Sui 2000). V kontekstu geografije kot vi ualne vede pokrajina aseda posebno mesto: je ključen koncept v geografiji in je obenem pogosto ra umljena kot oblika vi ualnosti, ato je ve med geografijo in vi ualnostjo najtrdnejša prav na prime­ru pokrajine. Tuan (1974) pravi, da humanistično usmerjenih geografov pokrajina ne anima kot del 
o emlja, ampak kot vi ualna in estetska i kušnja. Pod vplivom humanističnih in behaviorističnih idej je Cosgrove (1998) pokrajino opredelil kot način videnja. S tem je pokrajina dobila novi dimen iji: kog­nitivno in i kustveno, ki sta postali sredstvo ter proi vod pokrajinske dinamike, uravnoteženosti, simboli ma, ideologije in identitete (Terkenli 2001). Ni nujno, da pokrajino a navamo le vi ualno, lahko jo tudi vonjamo, okušamo, tipamo in poslušamo. I kustvenega vidika nikakor ne gre anemariti, saj Merle­au-Ponty (2006) meni, da vse,karvemosvetu,patudito,karvemzaradiznanosti,vemgledena svojpogledoziromasvojeizkustvoosvetu,brezkateregasimboliznanostinimajonobenegapomena. 
Čeprav ima (humana) geografija v Sloveniji že dolgo tradicijo, je bila od goraj omenjene triade (kul­turna pokrajina, geografsko amišljanje, vi ualnost) predmet globljega ra iskovanja le pokrajina, vendar le v maniri klasičnega ra umevanja pokrajine o iroma njenih materialnih vidikov. Za ra liko od humanističnih pristopov (med drugimi Relph 1986; Robertson in Richards 2003; Tuan 2001), prevla­dujočih v anglo-ameriški kulturni geografiji v drugi polovici 20. stoletja, so se v srednji in v hodni Evropi pod nemškim in ruskim vplivom bolj osredotočali na fi ične pokrajine kot na pokrajine, kot jih ra ume­jo ljudje. To se je ačelo spreminjati šele po atonu komuni ma, ko so lokalne skupnosti skupaj s svojimi običaji in tradicijami dobile večjo vlogo pri oblikovanju lastnega okolja tako na etični kot praktični rav­ni (Mikesell 2000). 
Korak pred geografi so bili krajinski arhitekti, lasti Kučanova, ki je s svojima deloma (1996, 1998) opredelila subtilno in logično prepletanje geografskega amišljanja in pokrajine. Z amikom so novi pri­stopi, ki so nadgradili in oplemenitili materialni vidik pokrajine, vstopili tudi v slovensko geografijo. Z dojemanjem pokrajine in amišljanjem geografskega prostora so se ukvarjali Staut, Kovačin in Ogrin (2007), Vranješ (2008), Urbančeva (2007, 2008a, 2008b, 2011), Urbančeva s sodelavci (2004) in Ur­bančeva s sodelavci (2006). Pre rto pa je preučevanje vloge fotografij kot primarnega vira a ustvarjanje novega geografskega nanja. Kljub temu da se geografi avedajo pomena in moči foto­grafije in so jih v svojih ra iskavah s pridom uporabljali, jih nikoli niso preučevali. Manj pre rti so bili 
emljevidi, ki so že bili predmet geografskih ra iskav in ne golj orodje a prika ovanje. Med tujimi ra­
iskovalci velja v prvi vrsti omeniti Harleya (1992, 2001), ki je ra galjal skrite pomene emljevidov ali Morettija (2005), ki o grafih, emljevidih in drevesnih diagramih ra mišlja kot o umetnih konstruktih, ki dejanskost besedila podvržejo procesu namerne generali acije in abstrakcije, a so tudi generali irani neobhodno potrebni a specifične oblike vednosti. V Sloveniji so bili podobni poskusi narejeni v tret­jem tisočletju: Fridlova in Urbančeva (2006) sta opredelili sporočilno vrednost emljevidov v Atlantu, prvem atlasu sveta v slovenskem je iku, Urbančeva s sodelavci (2006) i ražanje nacionalne avesti v 19. stoletju s pomočjo emljevidov, Fridlova (2007) pa še pomen grafičnih gradiv, kot so emljevidi, satelitski posnetki in starejše fotografije, a konceptuali acijo prostora. Anali e učil in njihovega vpli­va na geografsko amišljanje v geografiji niso povsem nove, so pa elo redke. Večinoma se nanašajo na posame en segment geografije (Bonnet 2004) ali na geografijo kot celoto (Standish 2008). Ven to­vrstnih študij opo arja na mon kurikula a oblikovanje geografskega amišljanja in na možnosti ( lo)rabe (Rose 2003; N voa in Lawn 2002; Morgan 2008). 

Oblikovanje predstav je odvisno od gledalca, od njegovega osebnega pogleda, i kušenj in kul­turnega okolja, i katerega i haja (Whyte 2002). Vsakdo po svoje sprejema informacije, jih prečisti in preoblikuje v njemu lastno predstavo. Šola ima pri tem pomembno vlogo, saj vpliva na otroke in mladost­nike v njihovem najbolj dojemljivem in občutljivem obdobju. Zato kurikuli o iroma učni načrti in kata­logi nanja, nad katerimi bdi država, in posledično vsebina nekaterih predmetov, lasti družboslovja in geografije, oblikujejo pogled na pokrajino in na vlogo posame nika v njej. V goja k celostnemu ra­
umevanju pokrajine je nujna, saj pripomore k boljši o aveščenosti mladih o vrednotah posame nih pokrajin in vpliva na gradnjo nacionalne identitete. Z vidika ohranjanja naravne in kulturne dediščine, med katero štejemo tudi kulturne pokrajine, je ključno že mlade o avestiti o vrednotah prostora v ka­terem živijo, da v domačo pokrajino ne vnašajo tujih v orcev, in da je njihovo amišljanje pokrajine v skladu s trajnostnim prostorskim ra vojem. Pomembno je, da učila vključujejo tudi fotografije, ski­ce, emljevide in podobna sredstva, ki pripomorejo k lažjemu ra umevanju kompleksnejših vsebin in da so ustre no pripravljena, saj a dojemanje snovi ni vseeno, kakšne slikovne upodobitve se pojav­ljajo v učbenikih. 
Pričujočo monografijo gradimo na predpostavki, da sta vpliv šole in oblikovanje geografskih pred­stav pri mladi populaciji v tesni pove avi, saj v učečem se delu svojega življenja mlad človek velik del informacij dobi v šoli. Predmeti, ki mladim prinašajo sporočilo o naravi družbenih in prostorskih odno­sov, in bi morali biti aradi te svoje moči še posebej pod drobnogledom, so poleg že omenjenih družboslovja in geografije še družba, državljanska in domovinska v goja ter etika, naravoslovje, okolj­ska v goja, slovenščina, spo navanje okolja, godovina in umetnostna godovina. 
Temeljni namen ra iskave, katere i sledke prinaša pričujoča monografija, je bilo ugotoviti, ali je ra­umevanje kulturne pokrajine sploh predmet učnih načrtov in katalogov nanja, kakšne predstave 
o slovenskih pokrajinah ima šolska populacija in kako nanje vpliva šolski sistem prek učnih načrtov, katalogov nanja in učbenikov. Cilji so bili sledeči: 
 ugotoviti, kakšna je vloga o iroma vpliv formalnega učnega okvira (učnih načrtov in katalogov na­nja) in učbenikov na videnje in dojemanje Slovenije ter oblikovanje predstav o njenih pokrajinah. Ta cilj smo ra iskovali s kvalitativno anali o učnih načrtov in katalogov nanja ter učbenikov ra ličnih predmetov in ga podrobneje obravnavamo v drugem poglavju; 
 ugotoviti, kateri deli Slovenije, kateri pokrajinski tipi in katere prvine pokrajine prevladujejo tako na institucionalni (učni načrti, katalogi nanja), i vedbeni (učbeniki) kot tudi na spo navni ravni, to je v geo­grafskih predstavah o iroma dojemanju pokrajine. Metode, ki smo jih uporabili a dosego tega cilja, so bile: anali a i sledkov kvalitativne ra iskave učnih načrtov in katalogov nanja ter učbenikov ra ­ličnih predmetov, anali a slikovnega gradiva v slovenskih učbenikih in poglobljeni intervjuji uredniki učbenikov ra ličnih aložb. Vsebino tega cilja podaja tretje poglavje; 
 ugotoviti in ovrednotiti ra like med dejanskimi pokrajinami, njihovim prika om v učbenikih in predstava­mi otrok in mladine. To smo preverjali s primerjalno anali o, deskriptivno metodo in kav alno neeksperimentalno metodo. Re ultati so opisani v četrtem poglavju. 
V petem poglavju smo s pomočjo primerjalne anali e re ultatov podali sinte ni pregled obravna­vane vsebine. Glede na vsebino monografije se pogosto pojavljata sintagmi osnovna šola in srednja šola. V bese­dilu ju vedno i pisujemo, v preglednicah in slikah pa uporabljamo kratici: OŠ a osnovno šolo in SŠ a srednjo šolo. 
Učence in dijake imenujemo enotnim terminom, učenec, medtem ko v poglavju 2 i jemoma pri obravnavi učnih načrtov in katalogov nanja skladno s citiranimi dokumenti uporabljamo oba termina. Prav tako enotnim terminom, učitelj, imenujemo učitelje in profesorje. V besedilu uporabljeni i ra i, 
apisani v slovnični obliki moškega spola, so uporabljeni kot nevtralni in veljajo enakovredno a oba spola. 
V ra iskavi smo velik del po ornosti namenili preučevanju učnih načrtov in katalogov znanja. V be­sedilu načeloma uporabljamo termin učni načrt, oboje pa le takrat, ko je aradi sklicevanja na točno določene dokumente to nujno potrebno. 
V geografski stroki ni enotnega poimenovanja geografskih regij o iroma se to poimenovanje pre­pogosto spreminja, kar vnaša medo pri uporabnikih, še posebej pri šolajoči se populaciji. To je bilo mon opa iti že pri pripravi anketnega vprašalnika, še bolj pa pri odgovorih učencev. Ne želimo ra glab­ljati o je ikovni in vsebinski (ne)ustre nosti imen, saj to ni predmet ne ra iskave, ne monografije, ato 
avestno uporabljamo poimenovanje i veljavnih, v nadaljevanju citiranih učnih načrtov, to je: alpske, predalpske, dinarskokraške, obpanonske in obsredozemske pokrajine. 


2 ANALIZA UČNIH NAČRTOV IN KATALOGOV ZNANJA 

Poglavje prinaša ugotovitve anali e učnih načrtov in katalogov nanja ra ličnih predmetov. Ugotav­ljali smo, kaj o slovenskih pokrajinah piše v njih, kako so opredeljene ter kakšne predstave o pokrajinah lahko učitelji, kot i vajalci in uresničevalci učnih načrtov in katalogov nanja, pri pouku oblikujejo sku­paj učenci. V kvalitativni anali i i branih učnih načrtov in katalogov nanja smo se osredotočili na vsebino apisanih učnih ciljev, kompetenc, sposobnosti in spretnosti. Namesto polnega imena učnih načrtov med besedilom in v preglednici 1 navajamo krajše ime; namesto Učninačrt.Programosnov–na ola.Sloven čina.2011 smo apisali UčninačrtSloven čina2011 . 
Čeprav bi se lahko, i hajajon i bistva geografskega i obraževanja in same geografije kot vede 
o Zemljinem površju, omejili le na geografske učne načrte, smo i hajali i vedenja, da se človekove predstave o pokrajinah ustvarjajo neprestano in povsod, torej tudi pri drugih predmetih. Zato smo naj­prej pregledali učne načrte in kataloge nanja ra ličnih predmetov, a katere smo domnevali, da bi lahko vključevali vsebine o slovenskih pokrajinah. Skupno smo pregledali učne načrte in kataloge nanja se­demnajstih ra ličnih predmetov ter nato podrobno anali irali skupno šestnajst učnih načrtov in pet katalogov nanj a osnovne in srednje šole. V preglednici 1 so predmeti s pripadajočimi učnimi načrti in katalogi nanj prika ani v treh skupinah. V prvi skupini so, navedeni po abecednem vrstnem redu, predmeti, pri katerih smo našli veliko pove av oblikovanjem predstav o slovenskih pokrajinah, v drugi so predmeti, pri katerih obstaja potencialna možnost oblikovanja predstav, v tretji skupini pa predmeti, kjer te možnosti ni. 
Anali o smo i vedli v treh korakih. Najprej smo i med vseh apisanih učnih ciljev, kompetenc, spret­nosti in sposobnosti i postavili tiste, ki v svoji vsebini eksplicitno omenjajo slovenske pokrajine, o iroma tiste, pri katerih lahko aradi širše apisane vsebine sklepamo, da se ta lahko pove uje dojemanjem slovenskih pokrajin. Tako smo naboru učnih ciljev, kompetenc, spretnosti in sposobnosti, ki neposred­no omenjajo slovenske pokrajine, dodali tudi vse tiste širše apisane učne cilje, kompetence, spretnosti in sposobnosti, prek katerih bi lahko učitelj poučeval o slovenskih pokrajinah in tako ra vijal geograf­ske predstave o njih pri svojih učencih. V drugem koraku anali e smo primerjali učne načrte in kataloge 
nanja glede na astopanost učnih ciljev, kompetenc, spretnosti in sposobnosti, ki se nave ujejo na geografske predstave o pokrajini, in tako določili, kateri so tisti učni načrti in katalogi nanja, ki vsebu­jejo najven omenjenih učnih ciljev, kompetenc, spretnosti in sposobnosti. V adnjem, tretjem koraku, pa smo anali irali s mo vsebino i branih učnih ciljev in njeno pomočjo določili, kakšne predstave de­jansko lahko učenci dobijo o slovenskih pokrajinah prek v gojno-i obraževalnega procesa. 
Zaradi boljše preglednosti so v nadaljevanju predstavljeni re ultati pregleda in anali e učnih načr­tov in katalogov nanja ločeno a ra lične predmete, ki si sledijo v enakem vrstnem redu, kot so navedeni v preglednici 1. Sledi kvantitativna in kvalitativna primerjava anali iranih učnih načrtov in katalogov na­nja vidika astopanosti predstav o slovenskih pokrajinah ter interpretacija načilnosti predstav, ki jih slovenski učenci dobijo o slovenskih pokrajinah prek v gojno-i obraževalnega procesa. V posame ­nih delih smo i hajali i revidirane Bloomove klasifikacije učnih ciljev, hierarhično ra vrščenih v šest stopenj, ki se med seboj ra likujejo glede na ahtevnost o iroma kompleksnost spo navnih procesov ( apomniti si/pomniti, ra umeti, uporabiti, anali irati, vrednotiti in ustvariti). Učenec mora običajno najprej obvladati učne cilje nižje stopnje, da lahko doseže učne cilje naslednje, višje stopnje (Blažin s sode­lavci 1991). 
Splošne kompetence pri predmetu bivalna kultura omenjajo, da se dijaki avedajo kulturne identiteteinkontinuiteteSlovencevznotrajkulturnerazličnostievropskihnarodov (Učni načrt Bi­valna kultura 2010, 9). Na podlagi tega lahko posredno sklepamo, da dijaki spo najo pojem slovenskih pokrajin in jih najo, s kulturnega gledišča, primerjati ostalimi evropskimi, kulturno ra ličnimi ali po­dobnimi, pokrajinami. V dojemanju kulturnih pokrajin operativni cilji navajajo, da dijaki preko eg, navadinpraznikovspoznavajo,kdosmobili,kajsmoinkamgremo (op. Slovenci) (Učni načrt Bi­valna kultura 2010, 10). Še ven operativnih ciljev je apisanih o samem pojmovanju pokrajine. 
Preglednica1:Pregledaniinanaliziraniučninačrtiinkatalogiznanjazaosnovno olo(OŠ)insrednje ole. 
šolski predmet učni načrt ali katalog nanja/ra red in število ur 
bivalna kultura Učni načrt Bivalna kultura (umetniška gimna ija, likovna smer) 280 ur
predmeti bre 
pred meti, pri katerih obstaja 
potencialnih 
potencialna možnost 
predmeti, pri katerih smo našli veliko pove av oblikovanjem predstav 
možnosti obliko­
oblikovanja predstav 
vanja predstav 
družba 	Učni načrt Družba (OŠ), 4. ra red 70 ur; 5. ra red 105 ur
družboslovje Katalog znanja Družboslovje (srednje poklicno i obraževanje) 132 ur
družboslovje in naravoslovje Katalog znanja Družboslovje in naravoslovje (nižje poklicno i obraževanje) 248 ur
geografija 	Učni načrt Geografija (OŠ) 6. ra red 35 ur; 7. ra red 70 ur; 8. ra red 52,5 ur; 9. ra red 64 ur
Učni načrt Geografija (splošna, klasična in ekonomska gimna ija) 210 ur, 105 ur matura
Katalog znanja Geografija (srednje strokovno i obraževanje in poklicno-tehniško i obraževanje) 68 ur in dodatnih 68 ur 
i birnih vsebin
Učni načrt Geografija (strokovna gimna ija) 105 140 ur 
slovenščina 	Učni načrt Slovenščina (OŠ) 1. ra red 210 ur; 2. ra red 245 ur; 3. ra red 245 ur; 4. ra red 175 ur; 5. ra red 175 ur;
ra red 175 ur; 7. ra red 140 ur; 8. ra red 122,5 ur; 9. ra red 144 ur6. Učni načrt Slovenščina (splošna, strokovna in klasična gimna ija) 560 ur Katalog znanja Slovenščina (poklicno tehnično i obraževanje) 276 urKatalog znanja Slovenščina (srednje strokovno i obraževanje) 476 ur 
spo navanje okolja Učni načrt Spoznavanje okolja (OŠ) 1. ra red 105 ur; 2. ra red 105 ur; 3. ra red 105 ur
godovina 	Učni načrt Zgodovina (OŠ) 6. ra red 35 ur; 7. ra red 70 ur; 8. ra red 70 ur; 9. ra red 64 urUčni načrt Zgodovina (gimna ija) 280 ur Učni načrt Zgodovina (strokovna gimna ija) 210 ur 
kmetijstvo 	Učni načrt Kmetijstvo (tehniška gimna ija) 210 ur 
okoljska v goja kot v goja in Kurikul Okoljska vzgoja kot vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj (splošna, klasična in strokovna gimna ija) i obraževanje a trajnostni ra voj št. ur ne nano 
umetnostna godovina Učni načrt Umetnostna zgodovina (gimna ija) 280 ur umetnostna godovina: Učni načrt Umetnostna zgodovina: umetnost na Slovenskem (splošna, klasična in strokovna gimna ija, i birni predmet)umetnost na Slovenskem 70 ur 
glasbena v goja Učni načrt Glasbena vzgoja (OŠ) 1. ra red 70 ur; 2. ra red 70 ur; 3. ra red 70 ur; 4. ra red 52,5 ur; 5. ra red 52,5 ur;
ra red 35 ur; 7. ra red 35 ur; 8. ra red 35 ur; 9. ra red 32 ur6. 
državljanska in domovinska Učni načrt Državljanska in domovinska vzgoja ter etika (OŠ) 7. ra red 35 ur; 8. ra red 35 urv goja ter etika 
naravoslovje in tehnika Učni načrt Naravoslovje in tehnika (OŠ) 4. ra red 105 ur; 5. ra red 105 ur
naravoslovje Učni načrt Naravoslovje (OŠ) 6 ra red 70 ur; 7. ra red 105 ur
okoljska v goja Učni načrt Okoljska vzgoja (i birni predmet) št. ur ne nano 

V učnem načrtu je tako med njimi apisano, da dijaki obvladajoinrazumejopojmepokrajina,kra–jina in arhitekturna regija ter razdelitev Slovenije na posamezne krajine , da prepoznavajo značilnostiinposebnostiposameznihregij,razdeljenihv estarhitekturnihpokrajin , da spoz–navajoidentitetoregij(značilnostinaselij vsebinskaspecifikacija,značilnostiizoblikovanihdominant aliarhitekturnihposebnosti)skoziljudskoarhitekturoinnaselbinskostrukturo ter da razlikuje–jomedpojmomageografskainarhitekturnapokrajina . (Učni načrt Bivalna kultura 2010, 12). Poleg splošnih učnih operacij, ki ajemajo prvo in drugo stopnjo revidirane Bloomove klasifikacije učnih ci­ljev (Bloom s sodelavci 1956) ( apomniti si/pomniti, ra umeti), so med operativnimi učnimi cilji apisani tudi učni cilji, pove ani s tretjo stopnjo Bloomove klasifikacije učnih ciljev namreč, da najo dijaki pri­dobljeno nanje tudi uporabiti. Dijaki tako skozi skico in besedo raziskujejo tipolo ke značilnosti posamezniharhitekturnihkrajin,izdelajopredstavitveniplakatinpredstavijovsebinorazredu , naj–dejoinnari ejooblikovneposebnosti,jihpove ejozarhitekturnokrajino,ekologijo ter vizualno predstavijoanalizosvojegakraja (Učni načrt Bivalna kultura 2010, 13–23). Del operativnih učnih ciljev se nanaša na samo definicijo pokrajine v širšem smislu. V omenjenem učnem načrtu torej ni a­pisanega specifičnega cilja, prek katerega bi lahko sklepali o konkretni predstavi slovenskih pokrajin, ki naj bi jo dijak pri pouku bivalne kulture dobil. Omenjena je pokrajina (arhitekturna, geografska), ven­dar bre opredelitve, kakšna naj bi le-ta bila. 
V didaktičnih priporočilih a predmet družba je apisano, da jekljubizku njam,kijihučenci imajo,domačopokrajinopotrebnosistematičnoopazovati,raziskovatiinproučevatinaterenu,sfoto–grafijami,filmom,modeliinzemljevidi.Učencipostopnorazvijajoinuporabljajometodogeografskega opazovanja(usmerjanjepozornostinavseosnovnepokrajinskesestavine),karjepodlagazaanalizi–ranje drugih pokrajin v Sloveniji in po svetu (Učni načrt Družba 2011, 16). V teh priporočilih so 
apisane učne metode in učila, prek katerih naj učenci spo navajo pokrajino, ne pa tudi to, kaj naj o do­ločeni pokrajini spo najo, torej kakšno predstavo o pokrajini naj med poukom in ra iskovalnim procesom dobijo. Zapisano je tudi, da se najprej usmerijo v preučevanje domače pokrajine ter nato spo ­nano in nano (vedenje o domači pokrajini) aplicirajo na ne nano (pokrajine v svetu) gre a induktivno metodo. V delu, ki govori o splošnih kompetencah, je med drugim apisano, da učenci razvijajo razumevanjeosvojemkulturnem,dru beneminnaravnemokoljuvčasuinprostoru in da raz–vijajo zavedanje o interakciji, soodvisnosti kulturnih, dru benih, naravnih procesov in pojavov ter pomembnosttrajnostnegarazvoja (Učni načrt Družba 2011, 5). Gre a kompetenci, ki neposred­no ne omenjata pokrajine, vendar ju lahko učitelj uresniči pri proučevanju (domače) pokrajine. Nadalje je pri operativnih učnih ciljih omenjenih šest ciljev, ki se lahko neposredno ali posredno nave ujejo na ra vijanje predstav o slovenskih pokrajinah. Med drugim naj učenci spoznajonaravneznačilnosti domačepokrajine(relief,voda,prst,podnebje,kamnine,tla,rudnine) , spoznajonaravnoinkul–turno dedi čino domačega kraja/domače pokrajine in razumejo, zakaj moramo skrbeti zanjo , 
spoznajonaravneenoteSlovenije,opi ejoinprimerjajonekaterenaravneindru beneznačilno–sti , spoznajoinnavedejonekatereslovenskeznačilnosti(tipičnosti),posebnostiinsestavine, kioblikujejonarodnoistovetnost,naravnoinkulturnodedi čino , znajoopisatinekajnaravnih, dru benihinkulturnihznačilnostidomačepokrajine ter znajoopisatinekajnaravnih,dru benih inkulturnihznačilnostinaravnihenotSlovenijeterjihprimerjatimedseboj ¬ (Učni načrt Družba 2011, 9). 
napisanega lahko pov amemo, da učenci pri predmetu družba spo najo fi ično-in družbenogeograf­ske prvine pokrajine, ki so pomemben del pri ra vijanju predstav o (slovenskih) pokrajinah. Prevladujoče so učni cilji v sklopu taksonomije učnih ciljev osredotočeni na prvo stopnjo revidirane Bloomove tak­sonomije -apomniti si/pomniti, kljub temu pa se nekateri deli učnih ciljev nanašajo tudi na višje ravni 
ahtevnosti (na primer Učenci morajo primerjati naravne in družbene načilnosti pokrajine, o iroma vred­notijo vplive človeka na spreminjanje narave). 
Pri predmetu družboslovje je med splošnimi cilji apisano, da dijaki spoznajo procese in pojave inmedsebojnopovezanostle-tehvkonkretnihpokrajinah,domačipokrajini,Slovenijitervsve–tudanes, vpreteklostiinprihodnosti ter da seorientirajoingibljejovpokrajini (Katalog nanja 
Družboslovje 2007, 2 3). Gre torej a cilja, ki omenjata pokrajino in se nave ujeta na ra vijanje predstav 
o pokrajini, neposredno pa ne omenjata, kakšne predstave o pokrajini naj bi dijak tekom v gojno-i o­braževalnega procesa dobil. V operativnih učnih ciljih je apisanih šest ciljev, in sicer je poudarjeno, da so dijaki možni vdomačipokrajini,Slovenijiinizbranihpokrajinahposvetuprepoznatielemente pokrajine(relief,rastlinstvo,vodo,podnebje,prst, ivalstvo,prebivalstvo,naselja,kmetijstvo,industrijo, drugegospodarskedejavnosti,promet)inprepletanjele-tehterprimerjatiznačilnostidomačepokrajine zznačilnostmidrugihizbranihpokrajin , da najo uporabitizemljevidzaorientacijoinpredstavi–tevsvojelokacije , da najo razlo itiinuporabitiinformacije,kijihdobijozbranjemrazličnihvrst zemljevidovnarazličnihmedijih , da so možni obizbranihprimerihdokazatimedsebojnood–visnostnaravnihindru benogeografskihznačilnostislovenskihpokrajin ter da so možni opisati geografskevplivesvojedejavnostinapokrajino (Katalog nanja Družboslovje 2007, 3 4). Cilji so usmerjeni v spo navanje načilnosti pokrajin ter doseganje višjih taksonomskih stopenj, saj od dija­kov ahtevajo, da najo pridobljeno nanje uporabiti pri lastnem ra iskovanju pokrajine. Cilji tudi navajajo dijaka na uporabo emljevidov, klasičnih in drugih i ostalih medijev. Zemljevid je omenjen kot pomemb­no učilo, s pomočjo katerega dijak lahko spo nava slovenske pokrajine in ra vija predstave o njih. 
V katalogu nanja a družboslovje in naravoslovje so našteti usmerjevalni in operativni učni cilji, ki se nave ujejo na slovenske pokrajine. V sklopu prvih je apisano, da so dijaki možni v domači pokrajini,Slovenijiinizbranihpokrajinahposvetuprepoznatielementepokrajine,njihovoprepletanje in součinkovanje ter da so možni primerjatiznačilnostidomače pokrajinezznačilnostmiiz–branihpokrajin (Katalog nanja Družboslovje in naravoslovje 2007, 2). Oba omenjena usmerjevalna cilja sta v sklopu operativnih učnih ciljev nekoliko bolj konkreti irana, saj naj dijak obopazovanju pokrajineopi enjenepokrajinskeelemente in obopazovanjufotografijdvehpokrajinugotovi razlikemednjimainrazlo i,kakopokrajinivplivatananjegovo/njenodejavnostoz.izvajanjepoklica, zakateregaseizobra uje (Katalog nanja Družboslovje in naravoslovje 2007, 3). Zapisano je torej, da učno metodo opa ovanja dijaki spo navajo pokrajino. Opa ujejo jo lahko bodisi neposredno v po­krajini sami ali posredno s pomočjo fotografij. Dobra fotografija tipične pokrajine lahko dijaku pomaga ra viti predstavo pokrajine, ki je sam ni obiskal o iroma je imel o njej omejeno nanje, medtem ko lah­ko s slabo fotografijo ra vijamo povsem drugačne predstave o pokrajini. I bor strokovno ustre nega in na ornega slikovnega, tudi fotografskega gradiva pri pouku je torej ključnega pomena. 
V nadaljevanju katalog nanja omeni štiri usmerjevalne cilje, ki se nave ujejo na pokrajine, in si­cer navaja, da so dijaki možni na tetiinnazemljevidupokazatipokrajinskeenoteSlovenije , da so možni na tetiglavneznačilnostiposameznihnaravnihenot , razlo itimedsebojno odvisnostnaravnogeografskihindru benogeografskihdejavnikovvizbranipokrajini ter ugo–tovitirazličnevplivegospodarstvanapokrajinoinugotovitimo nostizarazvojposameznihgospodarskih panog (Katalog nanja Družboslovje in naravoslovje 2007, 3). V tem sklopu učnih ciljev je ome­njeno učilo emljevid, s pomočjo katerega dijaki ra vijajo svoje predstave o pokrajinah. V učnem načrtu sicer ni apisano, ali dijaki pokrajino spo navajo s pomočjo splošnih ali tematskih emljevidov, dejstvo pa je, da obe vrsti emljevidov omogočata ra vijanje lastnih predstav o določeni pokrajini. V nekoliko bolj godovinsko orientiranem sklopu predmeta družboslovje in naravoslovje lahko i postavimo štiri operativne učne cilje, in sicer da dijak obslikovnemgradivuinnapodlagiustnihvirov(staristar–
i), spoznaspremembevkraju(gospodarske,demografske,kulturne) , da v časovnitrakvpi e nekajpomembnihprelomnicvrazvojusvojegakraja , da spoznaglavnekulturneinzgodovin–skespomenikesvojegakrajainrazumepomennjihovegaohranjanja ter da obslikovnemgradivu sklepa o ivljenju ljudi v tem času (op. 19. stoletje) (Katalog nanja Družboslovje in naravoslov­je 2007, 5 6). V prvem in adnjem učnem cilju tega sklopa je opet omenjeno slikovno gradivo, s pomočjo katerega lahko dijak spo na ra vojne ra like o iroma spremembe v pokrajini. S slikovnim gradivom lahko dijaki ne le spo najo načilnosti današnje pokrajine, temven tudi, kako se je pokrajina tekom ra ličnih godovinskih obdobij ra vijala o iroma spreminjala. Na podlagi tega lahko dijak dobi tako go­dovinske kot sodobne predstave o pokrajini ter sklepa o dejavnikih, ki so vplivali na njeno spremembo. 

Učni načrti predmeta geografija se pojavljajo na vseh stopnjah v gojno-i obraževalnega procesa od osnovne šole do splošnih in strokovnih gimna ij ter srednjega strokovnega in poklicno-tehniškega i obraževanja. V nadaljevanju bo tako tudi v omenjenem vrstnem redu sledil pregled učnih ciljev, kom­petenc, sposobnosti in spretnosti, ki so apisane v posame nih učnih načrtih predmeta. 
V osnovni šoli pri predmetu geografija veliko operativnih ciljev omenja pokrajine, vendar se jih elo malo eksplicitno nanaša na ra vijanje predstav o pokrajinah. Pri opredelitvi spretnosti sta v učnem na­črtu omenjena dva sklopa spretnosti, ki bi jih lahko nave ali na pokrajine, in sicer razvojspretnosti osnovnegageografskegaproučevanjainraziskovanjadomačepokrajineinSlovenijetersposobnost zauspe novključevanjevodločanjeonjunemrazvoju in uporababesednih,količinskihinsim–boličnihpodatkov,kotsobesedila,slike,grafi,tabele,diagramiinzemljevidi(kartografska,numerična infunkcionalnapismenost) (Učni načrt Geografija 2011, 6). Tu se srečamo besedilnimi opisi kot učilom, prek katerega lahko učenci ra vijajo predstavo o pokrajini. Besedila, tudi literarna, ki se pojav­ljajo tudi pri predmetu slovenščina, vplivajo na amišljanje pokrajine. Vsekakor je od vrste opisa pokrajine v besedilu o iroma literarnem delu (nekatera besedila vsebujejo čustvene i ra e, lahko so po itivno ali negativno naravnana ipd.) odvisno tudi, kakšno predstavo o pokrajini si bo posame ni učenec us­tvaril. V učnem načrtu je v nadaljevanju apisanih nekaj splošnih operativnih ciljev, ki se nave ujejo na pokrajino kot celoto; tako na primer pri pouku geografije učenec spoznavanaravnoinkulturno dedi činoSlovenije , pridobivaprostorskepredstaveodomačemkraju,pokrajiniindr avi , 
obprimerihvrednotiinrazvijaodnosdonaravneinkulturnededi činesvojedomovine , opa–zuje,opi einrazi čepokrajinotersiugotovitvezapi einjihpredstavi , razlo ivplivčlovekovih dejavnostinaspremembevpokrajini in geografskorazmi ljaopokrajinahinljudeh « (Učni načrt Geografija 2011). Poleg teh bolj splošnih ciljev učni načrt navaja še spo navanje nekaterih spe­cifičnih slovenskih pokrajin, saj med drugim omenja, da učenec napodlagislikovnegagradivasklepa ogospodarskihmo nostihpredalpskihpokrajin , obzemljevidu,slikovnemgradivuinklimogramih opi eznačilnostireliefa,podnebjainvodovjadinarskokra kihpokrajin « (Učni načrt Geografija 2011, 18). V navedenih učnih ciljih se opet srečamo s slikovnim gradivom in emljevidi, prek katerih lahko učenec ra vija svoje predstave o pokrajini. Velja poudariti, da nikjer ni konkretno o načeno, kakšne predsta­ve naj bi učenec pri spo navanju določene pokrajine o njej dobil. Se pa pri obravnavi nekaterih pokrajin učna vsebina v nekoliko večji meri nave uje na fi ičnogeografske načilnosti pokrajine (gl. goraj a­pisan učni cilj pri obravnavanju dinarskokraških pokrajin), medtem ko se pri nekaterih pokrajinah veliko bolj poudarjajo družbenogeografske načilnosti pokrajine (gl. goraj apisan učni cilj pri obravnavanju predalpskih pokrajin). Vprašanje, ki se tu lahko poraja, je, ali lahko na podlagi tega sklepamo, da pri obravnavi določene pokrajine učence usmerjamo v ra vijanje specifičnih predstav o pokrajini. Na pri­mer pri obravnavi dinarskokraških pokrajin lahko i cilja sklepamo, da pri učencu ra vijamo bolj fi ičnogeografsko predstavo o pokrajini, medtem ko pri obravnavi predalpskih pokrajin bolj družbeno­geografsko obarvano predstavo. Pomembno vlogo pri ra vijanju predstav ima prav gotovo tudi učitelj, ki lahko glede na precej široko astavljene učne cilje v učnem načrtu, sam presodi, kako bo posame ­no učno temo obravnaval in navse adnje tudi prilagodil glede na možnosti učencev v ra redu. 
V splošni, ekonomski in klasični gimna iji je pri predmetu geografija opredeljena kompetenca, ki se nanaša na širše dojemanje pokrajine, saj je apisano, da dijak locirapokrajineinkrajevpovezavi znjihovimokoljeminjihznapovezatizvi jimiinni jimienotami (Učni načrt Geografija 2008a, 48). Ni sicer apisano, na kakšen način o iroma s pomočjo česa dijak locira posame no pokrajino. Že v na­daljevanju pa lahko na podlagi apisanih spretnosti in sposobnosti sklepamo na učila in učne metode, s pomočjo katerih dijak i vede omenjene operacije. Pod kategorijo spretnosti je namren apisano, da se dijak usposabljazasamostojnouporabogeografskihvirovinliterature(globusa,atlasov,kart, statističnega gradiva ter grafičnih prikazov, potopisov, člankov, knji nega gradiva, zbirk geografskih podatkovipd.)v / narazličnihmedijih(časopisu,knji nici,medmre ju,TV) (Učni načrt Geografija 2008a, 9), ter da izbereinuporabljadrugotnevire,npr.fotografije,zračneinsatelitskeposnetke, podatkezmedmre jaipd. (Učni načrt Geografija 2008a, 47). V tem učnem načrtu se omenja račne in satelitske posnetke, ki lahko konkretno prikažejo trenutno stanje v pokrajini in tako pomagajo ra vi­jati realne predstave o njej. V kategoriji sposobnosti lahko ra beremo, da je dijak sposobenosnovnih oblik samostojnega geografskega raziskovanja na različnih ravneh, zlasti na primeru domače po–krajine/regije (Učni načrt Geografija 2008a, 10). V tem primeru se opet srečamo metodo neposrednega in posrednega opa ovanja, s pomočjo katere lahko dijaki ra vijajo lastne predstave o po­krajini. Med glavnimi cilji predmeta, vidika pokrajine, je navedeno, da dijaki spoznajorazličnamerila zaregionalizacijoinsehkratizavedajoindividualnostislehernepokrajinenasvetu (Učni načrt Geo­grafija 2008a, 48). Tokrat je i postavljena individualnost, torej neponovljivost neke pokrajine. Četudi so si nekatere pokrajine po posame nih prvinah med seboj elo podobne, se lahko v ostalih dejavni­kih in elementih (bodisi fi ično-ali družbenogeografskih) med seboj elo ra likujejo in na ta način omogočajo resnično individualnost pokrajine. Operativni cilji i postavljajo, da dijaki: naslikovnem gradivuinvnaraviprepoznajoreliefneoblike(takopovr inskekotpodzemne,prisojnoinosojnostran, tipeerozije, denudacijoinposledicedrugihzunanjih dejavnikov) «, skartografsko-slikovnimin drugimgradivomraziskujejotopografskeprvine(reliefneoblike,geomorfolo keprocese,merijoinri–
ejo naklon itd.) «, s posnetki iz zraka, tematskimi zemljevidi, fotografijami, terenskim delom vrednotijorazvojneprocesevizbranipokrajinialidomačemokolju «, napodlagislikovnegagra–diva primerjajo delitev Slovenije na (predvidene) pokrajine z zgodovinskimi ali dru beno- ali naravnogeografskimičlenitvamiinzapi ejoglavneugotovitve «, v sklopu alpskih pokrajin opi e–jo glavne značilnostipokrajinske podobe «, v delu obravnave dinarskokraških pokrajin opi ejo glavneznačilnostiizbranepokrajine «, pri obpanonskih pokrajinah pa vrednotijopomenkmetijstva ini čejorazlikemedposameznimipokrajinami ter nena adnje primerjajoslovenskepokrajine ponaravnogeografskihindru benogeografskihelementih « (Učni načrt Geografija 2008a, 35 40). Učni cilji naštevajo učila in učne metode, s pomočjo katerih naj dijaki gradijo in ra vijajo predstave o po­krajinah. Nikjer pa konkretno ne omenjajo, kakšne predstave naj o določeni pokrajini dijaki pri pouku ra vijejo. I postavimo lahko edino obpanonske pokrajine, kjer je kmetijstvo kot gospodarska dejavnost posebej poudarjeno, saj, glede na učni načrt, odslikava načilnost omenjene pokrajine. Na splošno pa lahko glede na apisano rečemo, da si tako mladi potemtakem sami ustvarijo neko podobo o iroma predstavo o pokrajini. 
V učnem načrtu a strokovne gimna ije so pri predmetu geografija opredeljene tri kompetence, ki omenjajo pokrajino. Pri pouku geografije dijaki ra vijajo ra iskovalne možnosti neposredno spreu–čevanjemdomačepokrajine,zekskurzijamiin terenskimdelom , posredno pa jih pridobivajo zzbiranjem,razvr čanjem,izbiranjem,vrednotenjemininterpretiranjeminformacijizelektronskihinstvar–nih virov. Informacije postavljajo v mre o vzročno-posledičnih odnosov in procesov v pokrajini, ki je sestavljenaiznaravnogeografskihindru benogeografskihprvin (Učni načrt Geografija 2008b, 7). Omenjene so torej učne metode in učila, s pomočjo katerih dijaki spo navajo in gradijo predstave o po­krajinah. V segmentu estetskih možnosti učni načrt navaja, da vsakopisnoizra anjedijaka, e posebnoizra anjezizdelki(zemljevidi,grafi,maketami,plakati)vsebujetudiestetskosestavino.Estet–skividikpoukageografijeseuveljavljapripoukuoposegihvpokrajino,kinimajosamofunkcionalnih posledic,temvečtudivizualne.Oblikovanjepokrajineoziromakrajinskividezimatudiprvineestetike « (Učni načrt Geografija 2008b, 8). V učnem načrtu a predmet geografija se tako srečamo s poudar­jenimi estetskimi kompetencami, ki jih dijaki pri pouku geografije dobijo ra iskovanjem pokrajine. Omenjeni so njihovi individualni i delki ( emljevidi, grafi, makete, plakati), s pomočjo katerih lahko pred­stavijo tudi svoje, individualne predstave, videnje in ra umevanje pokrajine. 
Pri glavnih učnih ciljih predmeta geografija a strokovne gimna ije je napisano, da dijaki spoz–najogeografskeproceseinpojaveternjihovomedsebojnopovezanostvkonkretnihpokrajinah,vsvetu inSlovenijiterzlastivdomačipokrajini , da uporabljajoosnovnenačinezazbiranjegeografskih informacijvkonkretnipokrajini in da sesamostojnoorientirajoingibljejovpokrajini « (Učni načrt Geografija 2008b, 9). Pri operativnih učnih ciljih sklopa Človek inpokrajina lahko i postavimo, da dijaki obopazovanjuslikovnegagradivaprepoznavajoinrazlikujejorazličnetipepokrajin , da vdomačipokrajini,Slovenijiinizbranihpokrajinah posvetuprepoznavajoprvinepokrajinein njihovoprepletanje , poka ejoizbranepokrajinenakarti , primerjajoznačilnostidoma–čepokrajinezznačilnostmidrugihizbranihpokrajin , spomočjopisnegagradiva,informacijske tehnologijeinterenskegadelaraziskujejoinpredstavljajoznačilnostidomačepokrajine , obiz–branihprimerihvrednotijopomenposameznegaelementapokrajineza ivljenječlovekainspecifično dejavnost in obizbranihprimerihugotavljajo,dasepokrajinaspreminjaponaravnipotiinza–radidelovanjačloveka (Učni načrt Geografija 2008b, 9 10). 

V drugem sklopu Pokrajinska pestrost Slovenije pa so operativni cilji, ki se nanašajo na pokrajine, sledeči: dijaki ugotavljajovzrokezanaravnogeografskopestrostslovenskihpokrajin , raz–lagajovzrokeinposledicezadru benogeografskopestrostslovenskihpokrajin , imenujejoin nazemljeviduka ejoinopisujejovelikegeografskeenoteSlovenije , obizbranihprimerihna–vajajobistveneznačilnostiinposebnostienotterugotavljajo,vkaterihznačilnostihserazlikujejomed seboj , naizbranihprimerihdokazujejosoodvisnostnaravnihindru benogeografskihznačilno–stislovenskihpokrajin , sterenskimraziskovanjemprimerjajovidezdvehgospodarskorazlično razvitihoziromausmerjenihpokrajin , sterenskimraziskovanjemugotavljajospremembe,kijih postindustrijskadobaprina avpokrajino , sterenskimraziskovanjeminpreučevanjemvirovana–lizirajodemografske,infrastrukturne,urban(ističn)e,okoljskeingospodarskespremembevraziskovani pokrajini in nena adnje metodologijo,kisojospoznavalimedterenskimraziskovanjem,upo–rabljajozavrednotenjemo nostirazvojadomačepokrajine (Učni načrt Geografija 2008b, 10). V tem delu velja posebej i postaviti pomen terenskega dela pri pouku geografije in i njega i hajajočo meto­do neposrednega opa ovanja. S terenskim delom lahko posame nik ra vija prek osebnih i kustev svoje lastne predstave o pokrajini. Učni načrt a geografijo a strokovne gimna ije enako kot a druge pred­mete nikjer konkretno ne omenja, kakšne predstave o pokrajini naj dijak pridobi (ra vija) v okviru v gojno-i obraževalnega procesa. 
Katalog nanja a geografijo a srednje strokovno i obraževanje ter poklicno-tehniško i obraže­vanje je v svoji vsebini kompetenc, spretnosti, sposobnosti in operativnih učnih ciljev identičen učnemu načrtu a geografijo a strokovne gimna ije. Zato ga posebej ne i postavljamo. 
Podobno kot geografija je tudi slovenščina predmet, ki se poučuje sko i celo vertikalo v gojno­i obraževalnega procesa. Predmet je specifičen aradi števila ur. Sestavljen je i dveh sklopov: slovnice in slovenske književnosti. Prvi sklop slovenskih pokrajin ne omenja, drugi pa jih omenja posredno v uč­nih ciljih, ki se nanašajo na literarna dela naših književnikov. V nadaljevanju predstavljamo anali e učnih načrtov in katalogov nanja a slovenščino a osnovno šolo, splošno, strokovno in klasično gimna i­jo ter poklicno tehniško i obraževanje in srednje strokovno i obraževanje. 
V učnem načrtu a osnovno šolo lahko pri predmetu slovenščina i postavimo nekaj operativnih uč­nih ciljev, ki posredno obravnavajo slovenske pokrajine. Učenci naj bi v okviru predmeta v književnem besedilu našli poglavitneinformacijeoprostoruinčasudogajanja , i ražali predstavoknji–
evnegaprostoravobravnavanemknji evnembesedilu(risba,zapis) in svojo predstavo primerjali 
spredstavamiso olcev,obponovnembranjusvojopredstavodopolnjujejo , nadalje naj učen­ci vknji evnemdelunajdejopoglavitneinformacijeoprostoruinčasudogajanja,povezujejodogajalni prostor in čas , oblikujejo čutnodomi ljijsko predstavo dogajalnega prostora in časa (avtorjev opis,informacijeizknji evnegabesedila;prizapolnjevanjunedoločnostivbesediludodajajomanjka–jočepredstaveizsvojihizku enj,znanjainizpredstav,nastalihobbranjudrugihknji evnihdel) , ter upovedijo čutnodomi ljijske predstave kraja dogajanja; razumevanje kraja in časa dogajanja doka ejotako,dajupove ejostemoinjezikovnorabovbesedilu;upo tevajotudi ir ikontekst(med–predmetne povezave) (Učni načrt Slovenščina 2011, 17, 34, 57). Posebej je potrebno poudariti, da se pri predmetu slovenščina srečamo s pojmom predstava, torej podoba nečesa, kar učenec s po­močjo branja literarnih del v okviru pouka slovenščine ali domačega branja ra vije o iroma ustvari. Marsikatero književno besedilo, ki je namenjeno branju v vseh treh v gojno-i obraževalnih obdobjih/tria­dah osnovne šole, je tudi geografsko obarvano in i njega lahko učenci dobijo določena geografska 
nanja o iroma predstave o pokrajinah. Na tem mestu velja omeniti pojem t.i. pokrajinske literature o i­roma književnosti, kjer avtorji literarnih del i postavljajo pokrajino ali njene posame ne dele in na ta način prav gotovo prispevajo k oblikovanju bralčevih predstav o pokrajini. 
Prav tako kot v osnovnošolskem učnem načrtu tudi v učnem načrtu a splošne, strokovne in kla­sične gimna ije učni cilji neposredno ne predvidevajo ra vijanja predstav o slovenskih pokrajinah. Učni načrt namren ne vsebuje učnih ciljev, kompetenc, spretnosti in sposobnosti, ki bi neposredno ka ali na dojemanje pokrajine. Podobno kot pri učnem načrtu a osnovno šolo so geografske vsebine, ki se de­loma nanašajo tudi na slovenske pokrajine, ajete pri vsebinah slovenske književnosti, saj nekatera literarna dela (pro a in poe ija) vsebujejo tudi opise nekaterih slovenskih pokrajin in tako prispevajo k temu, da dijaki s pomočjo književnih besedil ra vijajo svoje predstave o slovenskih pokrajinah. 
V katalogih nanja a slovenščino a poklicno-tehniško i obraževanje in srednje strokovno i obra­ževanje se oblikovanjem geografskih predstav o slovenskih pokrajinah lahko poveže samo splošni učni cilj, ki pravi, da obbranjuininterpretacijidijakiliterarnabesedilaume čajovprostorinčas, spoznavajonjihoveavtorjetertemeljnekulturno-zgodovinskeokoli činenjihoveganastajanjainspre–jetosti pri bralcih (Katalog nanja Slovenščina 2010a in 2010b, 3). Lahko rečemo, da ob branju nekaterih literarnih besedil (v katalogu nanja so omenjena številna literarna dela kot na primer: Kralj Matjaž, Slava Vojvodine Kranjske, Popotovanje i Litije do Čateža, Visoška kronika ) dijaki lahko tudi ra vijejo svoje predstave o posame nih slovenskih pokrajinah. Ne gre torej a ra vijanje predstav prek slikovnega gradiva, temven prek literarnih besedil. 
Pri učnem načrtu a predmet spoznavanje okolja v sklopu operativnih učnih ciljev i postavljamo sledeče: učenci vedo,dasopokrajineprinasinposveturazlične , irijospoznanjaodru–gačnihpokrajinah , spoznajonačinepredstavljanjageografskegaokolja(peskovnik,zemljevid, globus) , spoznajoinvrednotijospremembevsvojemkrajunapodlagirazličnihvirov , zna–jo opisovatiin razlikovati značilnaokoljavSloveniji , primerjajoznačilnosti domačepokrajine zizbranopokrajinovSlovenijialidrugodvsvetu ter opi ejorazličnepokrajine (Učni načrt Spo navanje okolja, 2011, 8.20). I apisanih ciljev lahko ra beremo, da se pri pouku spo navanja okolja učenci učijo o ra ličnih slovenskih pokrajinah, da jih pri tem učitelji navajajo na uporabo ra ličnih metod in učil, nikjer v učnem načrtu pa ni apisano, kakšne predstave o pokrajinah naj učenci v okvi­ru pouka tega predmeta ra vijejo. 
Podobno kot geografija je tudi zgodovina učni predmet v osnovnih in srednji šolah. V učnem načr­tu a osnovno šolo so učni cilji pove ani predvsem s časovno predstavo, veliko manj pa je poudarkov, namenjenih prostorski predstavi. Učni načrt ne vsebuje nobenega konkretnega učnega cilja, ki bi na­ka oval na ra vijanje predstav o slovenskih pokrajinah pri učencih, so pa med splošnimi cilji nekateri taki, ki predpostavljajo učenčevo predstavo o prostorskih enotah (na primer termina regionalna, lokal­na godovina). Eden i med splošnih učnih ciljev predmeta, ki bi se lahko posredno nave oval tudi na dojemanje pokrajine, je ta, da učenec v okviru predmeta godovina razvijaspretnostičasovnein prostorskepredstavljivosti (Učni načrt Zgodovina 2011, 26), saj je v njem i postavljena prostorska komponenta. Nikjer pa ni eksplicitno omenjenih predstav o pokrajini, niti kakšne naj bi te bile. 
Učni načrt a gimna ije ravno tako ne vključuje nobenih učnih ciljev, kompetenc, spretnosti in spo­sobnosti, ki bi bili neposredno pove ani s proučevano tematiko. Kljub temu lahko i postavimo, da je pri opredelitvi predmeta apisano, da je prostor eden glavnih konceptov godovine. V tej luči bi se to­rej lahko nave ali na to, da je pri pouku godovine pomembna tudi pokrajina kot prostorska entiteta. Ravno tako je pri glavnem učnem cilju navedeno, da dijaki razvijajosposobnostiprostorskihinča–sovnih predstav (Učni načrt Zgodovina 2008a, 8). Med kompetencami je navedena možnost a ra vijanje predstav o pokrajinah, saj pravi, da dijaki sklepajoospreminjanjuzgodovinskegapro–storaskozičasterpresojajoomedsebojnemvplivunaravnegaingeografskegaokoljanazgodovinski razvojinzgodovinskegarazvojanaokolje (Učni načrt Zgodovina 2008a, 60). 
V učnem načrtu a strokovne gimna ije je v ospredju časovna komponenta. I postavimo lahko en glavni cilj, ki bi lahko bil posredno ve an na ra vijanje predstav o slovenskih pokrajinah, in sicer da di­

jaki razi čejoznačilnostietničnega,ozemeljskega,gospodarskegaindru benegarazvojazgodo–vinskihde el,vkaterihso ivelitudiSlovenci (Učni načrt Zgodovina 2008b, 24). 
Učni načrt a predmet kmetijstvo posebej ne omenja posame nih pokrajin, prav tako ni nikjer a­pisano, kakšne predstave naj dijaki pridobijo o iroma ra vijejo o pokrajinah v okviru tega predmeta. Kot glavna cilja, ki se lahko nanašata na načilnosti pokrajine, lahko i postavimo dva, in sicer: dijaki 
analizirajonaravnedanostizakmetovanjevSloveniji in izberejoustrezennačinkmetova–njagledenanaravnedanosti (Učni načrt Kmetijstvo 2010, 5). Predvidevamo, da lahko ta dva cilja dijaki uresničijo le, če po najo tako naravno kot družbenogeografske načilnosti vsake pokrajine, saj bre njihovega po navanja načinov kmetovanja ni mogoče umestiti v pokrajino. Operativni učni cilji so 
elo specifični in se nanašajo neposredno na ra lične panoge kmetijstva, od poljedelstva, vinograd­ništva do vinarstva ipd., ter v svoji strukturi ne omenjajo po navanja posame nih pokrajin. 
Predmet okoljska vzgoja kot vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj je vsebinsko usmer­jen na področje varstva okolja. Kljub temu lahko i postavimo dva operativna cilja, prek katerih bi lahko učitelj dijaki ra vijal predstave o slovenskih pokrajinah, in sicer da dijaki raziskujejostanjeinspre–membevsvojemokoljuskozičas(npr.ankete,fotografije,posnetki,zapisi),jihovrednotijo in da 
razi čejo in predstavijo primere sprememb v domačem okolju (Kurikul Okoljska v goja 2008, 13). Na podlagi slikovnega gradiva in metode opa ovanja bi lahko ra iskovalnim delom dijaki ra vijali predstave o posame nih slovenskih pokrajinah. 
V učnem načrtu a umetnostno zgodovino ni posebej i postavljenih učnih ciljev, kompetenc, spret­nosti in sposobnosti, ki bi se eksplicitno nanašali na ra vijanje predstav o pokrajinah. Vendar lahko pri nekaterih operativnih učnih ciljih učitelj posredno prek spo navanja likovne umetnosti, a določeno obdobje tipične arhitekture ra vija omenjene predstave pri dijakih. Taki cilji so na primer, da dijaki ana–lizirajosplo neznačilnostigotikenaSlovenskem , razumejoregionalnopogojenostrenesančne arhitekturenaSlovenskem in razumejoznačilnostiinrazlikekranjskegain tajerskegabaro–ka (Učni načrt Umetnostna godovina 2008, 19 20). 
V okviru učnega načrta a predmet umetnostna zgodovina: umetnost na Slovenskem ni pred­videnih učnih ciljev, kompetenc, spretnosti in sposobnosti, ki bi neposredno omogočali ra vijanje predstav 
o slovenskih pokrajinah. V okviru predmeta, ki se dotika profane stavbne in sakralne dediščine Slove­nije, pa se dijaki sko i godovino spo najo tudi posredno s pokrajinami, kjer je tovrstna dediščina. Splošni cilj predmeta je v učnem načrtu opredeljen besedami, da pri pouku omenjenega predmeta dija–kidobijovpogledvpovezavoinsoodvisnostmedustvarjanjem,umetni kimdelomindru benimokoljem; izostrijopoglednaumetnostnodedi činodomačegakraja, ir egadomačegaokolja,regije (Učni načrt Umetnostna godovina: umetnost na Slovenskem 2008, 6). Posredno lahko prek tega globalne­ga učnega cilja učitelj ra vija o iroma pomaga dijaku ra vijati predstave o slovenski pokrajini tudi v okviru omenjenega predmeta. 
Tako kot slovenščina je tudi glasbena vzgoja predmet, ki se poučuje na ravni osnovnošolskega i obraževanja v vseh ra redih, torej od 1. do 9. ra reda. Med splošnimi cilji predmeta sta apisana na 
ačetku učnega načrta dva, prek katerih bi lahko učenci s pomočjo učitelja potencialno ra vijali pred­stave o slovenskih pokrajinah: oblikovanjepozitivnegaodnosadonacionalneinsvetovneglasbene dedi čine in povezovanjeglasbezdrugimiumetnostmiinzrazličnimipredmetnimipodročji (op. pri slednjem lahko navedemo v prvem v gojno i obraževalnem obdobju tudi predmet okoljska v go­ja, v drugem družbo v tretjem pa geografijo) (Učni načrt Glasbena v goja 2011, 5). V nadaljevanju je učni načrt ra deljen na tri v gojno-i obraževalna obdobja, vsako od teh pa na tri področja glasbenih dejavnosti, in sicer i vajanje, ustvarjanje in poslušanje. Za vsako i med teh področij so v učnem na­črtu posebej apisani tudi operativni učni cilji; nekatere i med njih, ki jih i pisujemo v nadaljevanju, lahko potencialno povežemo tudi ra vijanjem predstav o pokrajinah. V prvem v gojno i obraževalnem ob­dobju je tako med drugim apisano, da učenci vskupiniinsamostojnospro čenoindo ivetopojejo otro ke,ljudskeinumetnepesmi , ple ejoljudskeplese , prepoznavajoinuporabljajoglas–benepojme:skladba, ¬ ljudskainumetnaglasba , prepoznavajoinuporabljajopoimenovanja zaglasbila,glasbenesestaveinoblike:trstenke ¬ ljudskiples ¬ (Učni načrt Glasbena v goja 2011, 6 7). V tem delu učnega načrta so torej i postavljeni ljudska pesem in ljudski plesi, ki so prav gotovo ena i med pomembnih prvin pokrajine, saj lahko preko besedil ljudskih pesmi in gibov ljudskih plesov spo namo tudi pokrajino in o njej ra vijamo svoje predstave. V prvem v gojno-i obraževalnem obdob­ju je v učnem načrtu apisanih tudi nekaj operativnih učnih ciljev, ki jih lahko navežemo konkretno na doživljanje pokrajine. Med drugim je apisano, da učenci zzvoki posnemajo stvari, ivali,jezike oziromadogajanjavsvojemo jemin ir emokoljutervnaravi ter da poslu ajoinrazmi ljajo ozvokihvnaravi,drugihzvočnihpojavihinglasbenihprimerih (Učni načrt Glasbena v goja 2011, 7). S tema dvema učnima ciljema je torej poudarjena ena i med misli, ki smo jih apisali v uvodnem delu monografije, da pokrajino spo navamo in doživljamo ra ličnimi čutili, torej, v tem primeru, tudi vo­kom in na ta način prav gotovo tudi preko voka ra vijamo svoje predstave o neki pokrajini. Tudi v drugem v gojno i obraževalnem obdobju so učni operativni cilji, kar se tiče spo navanja ljudskih pesmi in ple­sov precej podobni goraj omenjenim. Učenci tako pojejoterpoglabljajozanesljivostpetjaeno-in dvoglasnihljudskihterumetnihpesmispoudarkomnadomači(inmanjnatuji)ljudskiglasbenizaklad–nici , izvajajorajalneplese,pleseterslovenskeljudskepleseinplesedrugihkulturter narodov , 
do ivljajsko-analitičnoposlu ajoeno-indvoglasnoljudskoterumetnoglasbo , razumejoin uporabljajoglasbenepojme:ljudskainumetnaglasba (Učni načrt Glasbena v goja 2011, 8 9), med i birnimi cilji pa je apisano tudi, da učenci instrumentalnoizvajajoslovenskeljudskeplese (Učni cilj Glasbena v goja 2011, 8). V nadaljevanju učni načrt predvidi, da učenci obrazličnihglasbenih vsebinahzgibanjeminplesomizra ajo(zunaj)glasbenado ivetjateranalitičnezaznaveoosnovnih glasbenihelementihterpoglabljajopredstaveonjih (Učni načrt Glasbena v goja 2011, 8), kar bi potencialno lahko tudi nave ali na to, da učenci glasovno, gibalno in likovno i ražajo svoje predstave 
o neki pokrajini (v nadaljevanju je apisani učni cilj pri področju glasbenih dejavnosti ustvarjanju ra širjen še na likovno i ražanje glasbenih in unajglasbenih doživetij). Kot i birni cilj pa je v drugem v gojno i obraževalnem obdobju v učnem načrtu apisano, da učenci poznajoinobi čejoglasbe–ne ustanove: glasbeno olo, ljudske godce in dru tva, ki se ukvarjajo z ljudsko glasbo, glasbene prireditve,SlovenskofilharmonijoaliCankarjevdomaliSNG (Učni načrt Glasbena v goja 2011, 9). Na ta način, torej obiskom posame nih institucij in društev, prav gotovo lahko pokrajino bolje spo ­najo ter ra vijajo o njej svoje predstave. V tretjem v gojno i obraževalnem obdobju so operativni cilji ra deljeni na posame ne ra rede. Tako naj učenci v 7. ra redu izvajajodomačointujoljudskoin umetnoglasboizobdobjapradavnine,staregainsrednjegaveka,renesanseinbaroka , v 8. ra ­redu izvajajodomačointujoljudskoinumetnoglasboizobdobja18.in19.stoletja , v 9. ra redu pa naj izvajajodomačointujoljudskoinumetnoglasboizobdobja20.in21.stoletja (Učni na­črt Glasbena v goja 2011, 10). Za tretje v gojno i obraževalno obdobje je predvideno tudi, da učenci pojejoeno,dvo-invečglasneljudskeinumetnepesmirazličnihobdobijinokolijterstop–njujejosposobnostestetskegaoblikovanjainvrednotenja. ter da pozornoindo ivljajskoanalitično poslu ajoskladbeizslovenskeinsvetovneglasbeneliterature;obposlu anjupoglabljajoglasbenazna–njainspodobnosti (Učni načrt Glasbena v goja 2011, 10 11). Potencialno bi lahko torej učenci na podlagi besedil pesmi spo navali pokrajino, tudi njeno spreminjanje sko i čas, in o njej ra vijali svoje predstave. Če pov amemo, lahko ugotovimo, da v učnem načrtu a glasbeno v gojo ni predvidenega nobenega učnega cilja, ki bi se konkretno nave oval na pokrajino. Kljub temu lahko sklenemo, da sta v učnem načrtu nekajkrat omenjena ljudska pesem in ljudski ples, prek katerih lahko učenci spo na­vajo ra lične pokrajine in o njih, preko besedil pesmi in plesnih gibov, ra vijajo tudi svoje predstave o njej. Nikjer v učnem načrtu tudi ni apisano, katere ljudske pesmi in ljudske plese učenci spo navajo v po­same nem v gojno-i obraževalnem obdobju, kar pomeni, da je učitelj pri i boru povsem avtonomen in je tako tudi od njegove i bire pesmi o iroma plesa odvisno, katero pokrajino bodo na ta način učenci spo nali in tako potencialno o njej ra vijali svoje predstave. 
V učnem načrtu a državljansko in domovinsko vzgojo ter etiko ni navedenega nobenega ope­rativnega cilja, kompetence, sposobnosti in spretnosti, ki bi omogočala učencem ra vijati konkretne 

predstave o pokrajinah. Pri predmetu se učenci se nanjajo s splošnimi pojmi, kot so domovina, država, državljanstvo, Evropska unija, verstva, ipd. Kljub temu da bi lahko prek naštetih pojmov gradili in ra ­vijali svoje predstave o pokrajinah, pa te niso neposredno omenjene v nobenem delu učnega načrta. V učnem načrtu a predmet naravoslovje in tehnika ni vsebin, pove anih s predstavami učen­cev o pokrajinah. Pri tem predmetu lasti prevladujejo vsebine, pove ane biologijo in kemijo (prst, rak, voda). Na podlagi anali e učnega načrta tako ne moremo sklepati o tem, ali in kakšne predsta­
ve o slovenskih pokrajinah učenci v okviru tega predmeta ra vijajo o iroma dobijo. 
Vsebine, apisane v učnem načrtu a naravoslovje, so tesno pove ane biologijo, nikjer pa ni omenjene pokrajine, niti ni v učnem načrtu i postavljeno, da v okviru tega predmeta učenci ra vijajo predstave o pokrajini. 
Predmet okoljska vzgoja ajema predvsem i obraževanje na področju varstva okolja. Noben ope­rativni učni cilj v učnem načrtu predmeta ne omenja pokrajine niti ne predvidi ra vijanja predstav 
o pokrajini s strani učenca. 
Noben učni načrt ali katalog nanja eksplicitno ne definira pojma slovenske pokrajine. I med vseh učnih načrtov lahko pri definiciji pojma pokrajina i postavimo edino učni načrt a predmet bival­na kultura, kjer je med cilji apisano, da morajo dijaki ne samo po nati, temven tudi obvladati in ra umeti pojem pokrajina. Gre a edini učni načrt, ki se neposredno ukvarja s samim po navanjem in ra umeva­njem pojma, medtem ko je v nekaterih drugih pojem pokrajina le omenjen in od učencev in dijakov ne 
ahteva njegovega ra umevanja. 
Glede pogostosti pojavljanja pojma pokrajina lahko ugotovimo, da je v nekaterih učnih načrtih ali katalogih nanja pojem pokrajina sicer omenjen (družba, družboslovje, družboslovje in naravoslovje, geografija, spo navanje okolja), medtem ko se v drugih učnih načrtih ali katalogih nanja s tem pojmom učenci in dijaki neposredno sploh ne srečajo (državljanska in domovinska v goja ter etika, kmetijstvo, naravoslovje in tehnika, naravoslovje, okoljska v goja, okoljska v goja kot v goja in i obraževanje a trajnostni ra voj, slovenščina, umetnostna godovina, umetnostna godovina: umetnost na Slovenskem, 
godovina). Največkrat je pojem pokrajina omenjen v učnem načrtu a geografijo. Kljub najštevilčnej­ši omembi pojma pa tudi i njih ne moremo i vedeti, kakšne predstave o pokrajinah naj bi učenec in dijak pri pouku geografije ra vil. 
Naslednja skupna ugotovitev vseh anali iranih učnih načrtov in katalogov nanja se nanaša na učne metode in učila pri spo navanju slovenskih pokrajin. Ti so v nekaterih učnih načrtih elo konkretno 
apisani. Tako je na primer v učnem načrtu a bivalno kulturo posebej i postavljeno področje vi ua­li acije pokrajine, saj morajo dijaki v okviru omenjenega predmeta i delati predstavitveni plakat arhitekturne krajine in ga predstaviti ra redu ter, na primer, vi ualno predstaviti anali o svojega kraja. Nadalje je v učnem načrtu a družbo apisano, da učenci domačo pokrajino ra iskujejo in proučujejo tudi modeli, fotografijami in emljevidi. Slednji dve učili sta v nekaterih učnih načrtih in katalogih na­nja pri spo navanju pokrajine še posebej i postavljeni (na primer tudi pri predmetih družboslovje, družboslovje in naravoslovje, geografija). Pri predmetu geografija se srečamo najven predlogi učil, prek katerih o iroma s pomočjo katerih lahko učenci in dijaki spo najo pokrajino, saj so poleg že prej omenjenih navedeni še ostalo slikovno gradivo, besedila, satelitski in račni posnetki, nikakor pa ne smemo anemariti tudi večkrat poudarjenega terenskega dela in ekskur ije, ki neposrednim opa o­vanjem in ra iskovanjem omogočata spo navanje pokrajine. Nena adnje velja v tem segmentu i postaviti tudi predmet spoznavanje okolja, ki posebej omenja peskovnik kot učni pripomoček, prek katerega učenci tudi spo najo način predstavljanja načilnosti neke pokrajine. 
Učni načrti (in v nekaterih primerih katalogi nanja) sicer omenjajo slovenske pokrajine, nikjer v uč­nih ciljih, kompetencah, sposobnostih in spretnostih pa ni eksplicitno apisano, kakšne predstave naj bi učenec in dijak v v gojno-i obraževalnem procesu o slovenskih pokrajinah dobil o iroma ra vil. 

3 UČBENIKI IN FOTOGRAFIJE V NJIH 
Kljub pospešenemu ra voju informacijsko-komunikacijske tehnologije, ki vpliva na nastajanje no­vih učil in učnih pripomočkov v i obraževalnem procesu, so ra iskave potrdile, da ostajajo učbeniki prevladujoče učilo pri pouku v Sloveniji (Resnik Planinc 2001, 101.124) ter v učnem procesu v širšem evropskem prostoru (Resnik Planinc s sodelavci 2006, 20). Njihova vodilna vloga je konkreti acija uč­nih ciljev, apisanih v učnih načrtih in katalogih nanja. Vlogo učbenika v odnosu do učitelja in učenca dobro pov ema tudi Kovan s sodelavci (2005): Učbenikjekotučnosredstvozaučiteljainučnivir zaučencatekstovniučnimedij,kikotdelizobra evalnetehnologijepripomorekučinkovitostipoukain samostojnegaučenja. Vendar moramo poudariti, da so poleg besedilnih informacij i jemnega pome­na tudi sporočila, ki jih ponuja slikovno gradivo, kot so fotografije, emljevidi in grafikoni. Avtorji in uredniki šolskih učbenikov morajo pri pripravi besedil in i biri slikovnega gradiva strogo slediti predpisanim uč­nim načrtom in katalogom nanja, če želijo, da bodo učbeniki tudi uradno potrjeni. Zaradi prevladujoče vloge učbenikov na vseh področjih i obraževanja smo se tudi pri anali i slikovnega gradiva osredoto­čili i ključno na fotografije slovenskih pokrajin v domačih učbenikih. 
3.1 KRITERIJI IZBORA UČBENIKOV ZA ANALIZO FOTOGRAFSKEGA GRADIVA 
Namen in cilji ra iskave, prika ane v pričujoči monografiji, so narekovali elo premišljen i bor uč­benikov. Naslonili smo se na ven kriterijev in i bor i peljali v ven korakih. Najprej smo se oprli na i sledke anali e učnih načrtov in katalogov nanja (glej poglavje 2). Ugotovili smo, da v osnovnih šolah i ra ličnih vidikov obravnavajo slovenske pokrajine v širšem pomenu besede pri obve nih predmetih: geografi­ja, družba, spo navanje okolja, naravoslovje, godovina, slovenščina, državljanska in domovinska v goja ter etika in glasbena v goja. Med i birnimi predmeti sta to okoljska v goja in umetnostna godovina. V gimna ijah, srednjih tehniških šolah in strokovnih šolah so pokrajinsko usmerjeni učni predmeti: geo­grafija, družboslovje, družboslovje in naravoslovje, godovina, slovenščina in umetnostna godovina. Pri ven predmetih obstaja potencialna možnost oblikovanja predstav o slovenskih pokrajinah, na pri­mer v okviru predmetov naravoslovje in tehnika, kmetijstvo ter okoljska v goja kot v goja in i obraževanje 
a trajnostni ra voj. 
I katalogov učbenikov a osnovno-in srednješolstvo, potrjenih v šolskem letu 2012/2013 ter ob­javljenih na spletni strani tedanjega Ministrstva a i obraževanje, nanost, kulturo in šport, smo i brali vse potrjene učbenike a naštete predmete osnovnih, srednjih ter poklicnih šol. 
Ti se do šolskega leta 2015/2016 niso bistveno spreminjali, saj se večje učbeniške reforme doga­jajo približno vsakih deset let, učbeniki pa ostajajo v uporabi še dalj časa, saj je njihova amenjava aradi učbeniških skladov omejena. 
Z i jemo okoljske v goje in umetnostne godovine lahko učitelji pri ostalih rednih in i birnih pred­metih a vse stopnje i birajo med učbeniki ra ličnih aložb. Poleg uveljavljenih aložb, ki posegajo skoraj na vsa tematska področja, se pojavljajo tudi aložbe, ki so speciali irane le a določene predmete. 
Ugotovili smo, da učbeniški trg na ven tematskih področjih pokrivajo štiri večje aložbe (sliki 1 in 2): Založba Rokus Klett (Rokus), Mladinska knjiga Založba (MK), Modrijan aložba (Modrijan) in DZS. Le 
a posame ne predmete ponujajo učbenike še: Založba I olit (I olit) a slovenščino, i2 aložba (i2) a družbo in državljansko in domovinsko v gojo ter etiko, I otech a spo navanje okolja, Tehniška alož­ba Slovenije (TZS) a naravoslovje in Založba Ob orja a okoljsko v gojo (Fridl 2016, 122). 
Na se nam smo uvrstili tako starejše kot tudi posodobljene i daje istih učbenikov, in sicer v prime­ru, če so starejše i daje učbenikov še v učbeniških skladih. Ob pregledu slikovnega gradiva v ra ličnih i dajah istega učbenika smo ugotovili, da i daja ne bo bistveno vplivala na re ultate ra iskave, saj gre pri novejših i dajah predvsem a vsebinske dopolnitve in le redko a posodobitve slikovnega gradiva. To lahko povežemo dejstvom, da je po mnenju urednikov odkup fotografij ali i delava novih emlje­vidov pomemben strošek in se ato a posodobitve slikovnega gradiva odločajo redkeje kot a prenove besedil. Učbenike bre slikovnega gradiva, ki bi i ka ovalo vsaj šibko pove anost s pokrajinskimi pred­stavami, smo že v prvem koraku umaknili i nadaljnje ra iskave. Za i brane predmete smo tako na se nam vseh učbenikov a osnovne šole uvrstili 150 učbenikov, na se nam a srednje šole pa 56 uč­benikov. 


Na adnje smo se nam učbenikov še nekoliko ožili in v anali o slikovnega gradiva vključili le tiste učbenike, ki pri posame nem predmetu v določenem ra redu o iroma letniku dosežejo vsaj dve tret­jini slovenske šolajoče se mladine. Zaradi učbeniških skladov, ki se obnavljajo na podlagi dotrajanosti šolskih knjig in ne sočasno vsebinsko prenovo učbenikov, aložbe nimajo natančnega podatka, kolikšen delež otrok v i branem šolskem letu uporablja njihove učbenike in katere i daje učbenika upo­rablja. Na podlagi ocen učiteljev in urednikov, števila naklade ter prodanih delovnih ve kov, saj učitelji praviloma uporabljajo delovne ve ke in učbenike iste aložbe, smo ocenili delež uporabe posame ­nega učbenika i se nama. Kot omenjeno, smo upoštevali le učbenike najvišjim deležem uporabe, ob pogoju, da je vsota njihovih deležev a posame ni ra red in predmet presegala 60 %. V ožji i bor 
a anali o se je na koncu uvrstilo 31 osnovnošolskih (preglednica 2) in 19 srednješolskih učbenikov (preglednica 3). 
Založba Obzorja 
3 Tehniška založba Slovenije 
2 
Izotech 

3 
i2 
Izolit 
DZS 

Modrijan 
Mladinska knjiga 
Založba Rokus Klett 

število osnovnošolskih u benikov
č 
spoznavanje okoljageografija 
družba 
naravoslovje zgodovina slovenščina 
državljanska vzgoja okoljska vzgoja umetnostna zgodovina 
Slika1:Številoosnovno olskihučbenikovrazličnihzalo b,kivključujejofotografijeslovenskihpokrajin. 
Založba Obzorja 
3 Tehniška založba Slovenije Izotech i2 Izolit DZS 
3 
Modrijan 
Mladinska knjiga 
Založba Rokus Klett 

4 

0  5  10  15 20 25 30 35 število srednješolskih u benikovč  40  45  50  
zgodovina družboslovje  slovenščina umetnosta zgodovina  geografija  

Slika2:Številosrednje olskihučbenikovrazličnihzalo b,kivključujejofotografijeslovenskihpokrajin. 
Preglednica2:Izbraniučbenikizaosnovne ole,kismojihzajelivobravnavoslikovnegagradiva oslovenskihpokrajinah. 
1. ra red 
SPOZNAVANJE OKOLJA  I. Hergan, A. Rot Vrhovec, T. Kovan  
Dotik okolja 1. Učbenik a spo navanje okolja v prvem ra redu osnovne šole.  
Ljubljana: Mladinska knjiga, 2009.  
2. ra red  
SPOZNAVANJE OKOLJA  M. Antić, B. Bajd, J. Ferbar, D. Grgičević, D. Krnel, M. Pečar Okolje in jaz 2. Spo navanje okolja a 2. ra red osnovne šole. Ljubljana: Modrijan, 2009.  

D. Vrščaj, J. Strgar, D. Kralj, V. Udir Opazujem, raziskujem, razmišljam 2. Učbenik devetletne osnovne šole. Ljubljana: DZS, 2008.  a spo navanje okolja v 2. ra redu  
3. ra red  
SLOVENŠČINA SPOZNAVANJE OKOLJA  M. Kern, M. Kramarič, M. Pipan, M. Ropin Besede gradijo svet 3. Učbenik a slovenščino a tretji ra red osnovne šole. Ljubljana: Rokus Klett, 2009. M. Antić, B. Bajd, J. Ferbar, D. Grgičević, D. Krnel, M. Pečar  P  


Okolje in jaz 3. Spo navanje okolja a 3. ra red osnovne šole. Ljubljana: Modrijan, 2009. 
D. Vrščaj, J. Strgar, D. Kralj, V. Udir, S. Popit 

Opazujem, raziskujem, razmišljam 3. Učbenik a spo navanje okolja v 3. ra redu 
devetletne osnovne šole. 
Ljubljana: DZS, 2009. 

4. ra red  
SLOVENŠČINA  N. Cajhen, N. Drusany, D. Kapko, M. Križaj Ortar, M. Bešter Turk Gradim slovenski jezik 4. Učbenik a slovenščino v 4. ra redu osnovne šole. Ljubljana: Rokus Klett, 2009.  
M. Kocjan -Barle, K. Briški, M. Miklavčin Znanka ali uganka 4. Slovenščina a 4. ra red osnovne šole. Ljubljana: Modrijan, 2009.  

DRUŽBA  M. Umek, O. Janša Zorn  
Družba in jaz 1. Učbenik a družbo  a 4. ra red osnovne šole.  
Ljubljana: Modrijan, 2012.  
5. ra red  

SLOVENŠČINA 	N. Cajhen, N. Drusany, D. Kapko, M. Križaj Ortar, M. Bešter Turk Gradim slovenski jezik 5. Učbenik a slovenščino v 5. ra redu osnovne šole. Ljubljana: Rokus Klett, 2010. 
S. Kranjc, T. Kokalj Moja slovenščina 5. Učbenik a pouk slovenščine v 4. ra redu osnovne šole in 
5. ra redu devetletne osnovne šole. Tr in: I olit, 2003. 
DRUŽBA  M. Umek, O. Janša Zorn  
Družba in jaz 2. Družba a 5. ra red osnovne šole.  
Ljubljana: Modrijan, 2012.  
6. ra red  
SLOVENŠČINA  N. Cajhen, N. Drusany, D. Kapko, M. Križaj Ortar, M. Bešter Turk Gradim slovenski jezik 6. Učbenik a slovenščino v 6. ra redu osnovne šole. Ljubljana: Rokus Klett, 2011.  

GEOGRAFIJA  J. Senegačnik Moja prva geografija. Geografija Ljubljana: Modrijan, 2012.  a 6. ra red osnovne šole.  
ZGODOVINA  O. Janša Zorn, A. Kastelic, G. Škraba  
Spoznavajmo zgodovino. Zgodovina Ljubljana: Modrijan, 2008.  a 6. ra red osnovne šole.  
NARAVOSLOVJE  A. Šorgo, S. A. Glažar, M. Slavinec Aktivno v naravoslovje 1. Učbenik Ljubljana: DZS, 2012.  a naravoslovje v 6. ra redu osnovne šole.  
B. Mihelič, D. Mati Djuraki, G. Torkar, M. Klanjšek Gunde, R. Jerman Naravoslovje 6. Učbenik a 6. ra red osnovne šole. Ljubljana: Rokus Klett, 2007.  
7. ra red  
SLOVENŠČINA  N. Drusany, N. Cajhen, D. Kapko, M. Križaj Ortar, M. Bešter Turk Slovenščina za vsakdan in vsak dan 7. Učbenik a slovenščino v 7. ra redu osnovne  
šole.  
Ljubljana: Rokus Klett, 2009.  P  

GEOGRAFIJA  J. Senegačnik Geografija Evrope in Azije. Učbenik Ljubljana: Modrijan, 2010.  a 7. ra red osnovne šole.  
ZGODOVINA  J. Ra potnik, D. Snoj Raziskujem preteklost 7. Učbenik Ljubljana: Rokus Klett, 2007.  a  godovino  a 7. ra red osnovne šole.  
K. Simonin Mervic  
Stari svet. Zgodovina a 7. ra red osnovne šole. Ljubljana: Modrijan, 2011.  

NARAVOSLOVJE  A. Kolman, D. Mati Djuraki, D. Pintar, I. Furlan, M. Klanjšek Gunde, R. Jerman, R. Ocepek  
Naravoslovje 7. Učbenik a 7. ra red osnovne šole.  
Ljubljana: Rokus Klett, 2010.  
8. ra red  
SLOVENŠČINA  M. Hon ak, V. Medved Udovič, M. Mohor, N. Pirih Svetina Dober dan, življenje. Berilo 8 a osmi ra red osnovne šole. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2010.  

N. Drusany, N. Cajhen, D. Kapko, M. Križaj Ortar, M. Bešter Turk 

Slovenščina za vsakdan in vsak dan 8. Učbenik a slovenščino v osmem ra redu 
osnovne šole. 
Ljubljana: Rokus Klett, 2009. 

GEOGRAFIJA 	K. Kolenc-Kolnik, A. Korže Vovk, M. Otič, J. Senegačnik Geografija Afrike in Novega sveta. Učbenik a 8. ra red osnovne šole. Ljubljana: Modrijan, 2010. 
ZGODOVINA 	M. Žˇ
vanut, P. Vodopivec Vzpon meščanstva. Zgodovina a 8. ra red osnovne šole. Ljubljana: Modrijan, 2010. 
DRŽAVLJANSKA M. Ule Nastran, V. Potočnik, I. Lukšič, B. Kovač, I. Svetlik, D. Plut IN DOMOVINSKA VZGOJA Državljanska vzgoja in etika. Učbenik a državljansko v gojo in etiko v 8. ra redu TER ETIKA osnovnošolskega i obraževanja. 
Ljubljana: i2, 2007. 
9. ra red 
SLOVENŠČINA 	M. Hon ak, V. Medved Udovič, M. Mohor, N. Pirih Svetina Skrivno življenje besed. Berilo a 9. ra red osnovne šole. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2010. 
N. Cajhen, N. Drusany, D. Kapko, M. Križaj Ortar, M. Bešter Turk 
Slovenščina za vsak dan 9. Učbenik a slovenščino v 9. ra redu osnovne šole. 
Ljubljana: Rokus Klett, 2011. 

GEOGRAFIJA 	J. Senegačnik Geografija Slovenije. Učbenik a 9. ra red osnovne šole. Ljubljana: Modrijan, 2012. 
ZGODOVINA 	J. Ra potnik, D. Snoj Raziskujem preteklost 9. Učbenik a godovino a 9. ra red osnovne šole. Ljubljana: Rokus Klett, 2008. 

Preglednica3:Izbraniučbenikizagimnazije,srednjetehni ke oleinstrokovne ole,kismojihzajeli vobravnavoslikovnegagradivaoslovenskihpokrajinah. 
1. letnik 
SLOVENŠČINA 	M. Križaj Ortar, M. Bešter Turk, M. Končina, M. Bavdek, M. Po nanovič, D. Ambrož, 
S. Židan 
Na pragu besedila 1. Učbenik a slovenski je ik v 1. letniku gimna ij in srednjih 
strokovnih šol. 
Ljubljana: Rokus Klett, 2011. 

GEOGRAFIJA 	J. Senegačnik, B. Drobnjak Obča geografija za gimnazije. Učbenik geografije a 1. letnik gimna ij. Ljubljana: Modrijan, 2009. 
ZGODOVINA 	S. Ber elak Stare dobe. Zgodovina a 1. letnik gimna ij. Ljubljana: Modrijan, 2006. 
UMETNOSTNA ZGODOVINA 	N. Golob Umetnostna zgodovina. Učbenik a umetnostno godovino v gimna ijskem i obraževanju, srednjem tehniškem o . strokovnem i obraževanju in poklicnem tehniškem i obraževanju. Ljubljana: DZS, 2010. 
DRUŽBOSLOVJE 	J. Kunaver, I. Lipovšek, M. Pak, M. Luževič, M. M. Klemenčin Družboslovje .geografija. Učbenik. Ljubljana: DZS, 2010. 
M. Počkar 

Družboslovje .državljanska kultura. Učbenik a nižje poklicno, srednje poklicno, 
poklicno-tehniško in srednje tehniško o . strokovno i obraževanje. 
Ljubljana: Mladinska knjiga, 2010. 

M. Otin 
Družboslovje .zgodovina. Učbenik a nižje poklicno, srednje poklicno, poklicno-tehniško in srednje tehniško o . strokovno i obraževanje. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2007. 
2. letnik 
SLOVENŠČINA 	M. Križaj Ortar, M. Bešter Turk, M. Končina, M. Bavdek, M. Po nanovin Na pragu besedila 2. Učbenik a slovenski je ik v 2. letniku gimna ij in srednjih strokovnih šol. Ljubljana: Rokus Klett, 2009. 
D. Pavlič, M. Dović, K. Lah, B. Lenaršič, J. Perko 
Berilo 2: Umetnost besede. Učbenik a slovenščino ô književnost v 2. letniku gimna ij 
in štiriletnih strokovnih šol. 
Ljubljana: Mladinska knjiga, 2010. 

GEOGRAFIJA J. Senegačnik, I. Lipovšek, M. Pak  
Evropa. Geografija a 2. in 3. letnik gimna ij.  
Ljubljana: Modrijan, 2009.  
J. Senegačnik  
Svet. Geografija a 2. letnik gimna ij.  
Ljubljana: Modrijan, 2011.  
ZGODOVINA D. Mlacovi± , N. Urankar  
Zgodovina 2. Učbenik a 2. letnik gimna ije.  
Ljubljana: DZS, 2012. P  

3. letnik 
SLOVENŠČINA 	M. Križaj Ortar, M. Bešter Turk, M. Končina, M. Bavdek, M. Po nanovin 
Na pragu besedila 3. Učbenik a slovenski je ik v 3. letniku gimna ij in srednjih 
strokovnih šol. 
Ljubljana: Rokus Klett, 2011. 

D. Pavlič, T. Smolej, M. Pe dirc Bartol, K. Lah, B. Rovtar, J. Perko 
Berilo 3: Umetnost besede. Učbenik a slovenščino ô književnost v 3. letniku gimna ij. 
Ljubljana, Mladinska knjiga, 2009. 

GEOGRAFIJA  J. Senegačnik Slovenija 1. Geografija Ljubljana: Modrijan, 201 a 3. letnik gimna ij. 1.  
ZGODOVINA  J. Cvirn, A. Studen  
Zgodovina 3. Učbenik  a 3. letnik gimna ije.  
Ljubljana: DZS, 2010.  
4. letnik  

SLOVENŠČINA 	M. Križaj Ortar, M. Bešter Turk, M. Končina, M. Bavdek, M. Po nanovin Na pragu besedila 4. Učbenik a slovenski je ik v 4. letniku gimna ij, strokovnih in tehniških šol. Ljubljana: Rokus Klett, 2007. 
GEOGRAFIJA 	J. Senegačnik Slovenija 2. Geografija a 4. letnik gimna ij. Ljubljana: Modrijan, 2010. 
ZGODOVINA 	A. Gabrič, M. Režek Zgodovina 4. Učbenik a 4. letnik gimna ije. Ljubljana: DZS, 2011. 

3.2 FOTOGRAFIJE V UČBENIKIH SKOZI OČI UREDNIKOV 
Učbenik kot temeljno učilo je most med učnim programom in učencem. Njegovo vsebino narekuje država učnimi načrti in katalogi nanja. Učbenik je ato elo pomembno sredstvo, s pomočjo katerega učitelj in učenec dosežeta splošne in operativne cilje predmeta o iroma predmetnega področja, opre­deljene v učnem načrtu ali katalogu nanja (Turk Škraba 2005, 6). Urednik je poleg avtorja ključna oseba pri nastajanju učbenika. To še posebej velja a opremljanje učbenika s fotografijami. Da bi osvetlili proces fotografskega opremljanja učbenika in vlogo fotografij v učbenikih, smo i vedli obsežne (25 usmeri­tvenih vprašanj) strukturirane intervjuje, in sicer uredniki učbenikov naslednjih aložb: 
 Modrijan, geografija, osnovna in srednja šola; 
 Rokus, slovenski je ik, osnovna šola; 
 Rokus, spo navanje okolja, osnovna šola; 
 Rokus/DZS, geografija, osnovna in srednja šola; 
 DZS, spo navanje okolja, osnovna šola; 
 DZS, godovina in geografija, osnovna in srednja šola. 
Odgovore in ra mišljanja urednikov o vlogi fotografij v učbenikih ter načinih njihovega i biranja pov­
emamo v nadaljevanju. 
Vsebina šolskih učbenikov temelji na učnih načrtih in katalogih nanja a posame ne predmete. Ciljem v učnih načrtih in katalogih nanja mora biti prilagojen tudi i bor fotografij v učbenikih. Osnova učbenika je dobro napisano besedilo, ki ga slikovno gradivo, med katero sodijo tudi fotografije, dopol­njuje in se mu prilagaja. Niti odlično slikovno gradivo ne more nadomestiti slabega besedila. Ra merje med besedilom in slikovnim gradivom v učbeniku mora biti uravnoteženo. V učbenikih a nižjo ahtev­nostno stopnjo mora biti slikovnega gradiva več, pri čemer so v posame nih primerih boljše ilustracije kot fo to gra fi je. Rek »slikalahkopovevečkottisočbesed« v pri me ru uč be ni kov dr ži le de lo ma. Sli kov ­no gra di vo v uč be ni ku, med ka te re ga spa da jo tudi fo to gra fi je po kra jin, ne sme na do meš ča ti be se di la, am pak mora biti v prvi vr sti nje go va vi zual na in ter pre ta ci ja. Ra zu me va nje sli kov ne ga gra di va ozi ro ma pri ka za ne vse bi ne je zah te ven pro ces, ki se ga mo ra jo učen ci nau či ti tako, da in for ma ci je do bi va jo sko ­zi raz lič ne med se boj do pol nju jo če se ka na le. Fo to gra fi ja po kra ji ne lah ko na do meš ča del be se di la le v uč be ni kih za najm laj še učen ce, ki še ne zna jo bra ti. Pri iz bo ru fo to gra fij za uč be ni ke niž je stop nje ima ­jo z di dak tič ne ga vi di ka po leg av tor jev in ured ni kov po memb no vlo go še raz voj ni psi ho lo gi. 
Pri na sta ja nju uč be ni kov lah ko so de lu je več av tor jev, ki so stro kov nja ki z raz lič nih po dro čij. Pri učbe ­ni ku za os nov no šol ski pred met spoz na va nje oko lja so to na pri mer bio lo gi, geo gra fi, zgo do vi nar ji, teh ni ki, fi zi ki in ke mi ki, pri sa mem na stan ku pa po ma ga jo že ome nje ni raz voj ni psi ho lo gi. Šte vilč nost in raz ­novrst nost eki pe do dat no vpli va na to, da je iz bor fo to gra fij po kra jin bolj raz no vr sten in vse bin sko us trez nej ši. 
Iz bor fo to gra fij je pr vens tve no na lo ga av tor ja. V pri me ru, da av tor ne opra vi iz bo ra ali iz bra ne fo ­to gra fi je niso pri mer ne, lah ko to na lo go prev za me tudi ured nik uč be ni ka. Pri po roč lji vo je, da se ta pri nji ho vem iz bo ru pos ve tu je z av tor jem. Naj bo lje je, če so iz bra ne fo to gra fi je re zul tat so glas ja obeh. Av ­tor in ured nik naj na če lo ma ne bi bila ena in ista ose ba, v so de lu jo čih za lož bah pa ob sta ja jo tudi iz je me. 
Os nov ni kri te rij iz bo ra fo to gra fij za uč be nik je nji ho va vse bi na. Fo to gra fi je po kra jin, ki jih av tor ob be se di lu pred lo ži ured ni ku, mo ra jo čim bolj zve sto sle di ti be se di lu. Na pri mer k be se di lu, ki go vo ri o Ju ­lij skih Al pah, mo ra jo biti pri lo že ne fo to gra fi je Ju lij skih Alp in ne dru gih de lov Alp v Slo ve ni ji ali tu ji ni. Ured ni ki uč be ni kov se za ve da jo, da so učen ci in uči te lji izred no kri tič na jav nost in da bi uč be nik, v ka ­te rem fo to gra fi je ne bi bile sklad ne z be se di lom, hi tro iz gu bil ve ro do stoj nost in ne bi po vsem opra vil svo je izo bra že val ne vlo ge. Ob njej pa je po memb na še es tet ska vzgo ja učen cev, zato mo ra jo biti fo ­to gra fi je teh nič no brez hib ne. Po memb no je, da so fo to gra fi je v uč be ni kih ak tual ne. To še po seb no ve lja za ti ste, ki pri ka zu je jo druž be no geo graf ske pr vi ne. Za učen ce je fo to gra fi ja, ki na pri mer ne pri ka zu je zad nje ga mo de la te le fo na, lah ko že za sta re la. 
Za lož be se fo to gra fij po kra jin iz svo jih last nih fo to tek po slu žu je jo v manj ši meri, saj jih še le vzpo ­stav lja jo. Ve či no fo to gra fij po kra jin ku pi jo na trgu, pri če mer ima ta glav no vlo go nji ho va do stop nost in cena. V zad njem ča su so jim v po moč šte vil ni spe cia li zi ra ni splet ni por ta li, kot sta Shutterstock in Istock–photo. Ti za zmer no ceno po nu ja jo fo to gra fi je po kra jin z vse ga sve ta, ka te rih ka ko vost je iz leta v leto 
Slika3:Deskriptorskopolje,oblikovanoizpojmovpokrajinskihprvin,kisojihvintervjujihomenili urednikiučbenikov(izločenapojmapokrajinainSlovenija). 
boljša. Založbe si pogosto pomagajo tudi s fotodokumentacijo časnikov Delo in Dnevnik, ki sta še po­sebno primerni a prika družbenogeografskih prvin. 
Založbe se i ogibajo pretirani uporabi avtorjevih osebnih fotografij, nastalih v družinskem krogu. Delež uporabljenih fotografij i fototek avtorjev učbenikov praviloma ne presega 20 %, ra en v primeru, ko je avtor učbenika tudi njegov urednik. Delež fotografij, ki so nastale namensko o iroma a konkreten učbenik, je pri vseh aložbah manjši od 20 %. 
Fotografije posame nih slovenskih pokrajin morajo biti v geografskih učbenikih enakomerno a­stopane, saj učni načrti o iroma katalogi nanja a geografijo določajo enakomerno astopanost vseh slovenskih pokrajin. Uredniki menijo, da glede na ostale slovenske pokrajine predalpske pokrajine i ka u­jejo nekoliko večjo astopanost. Ra log je v tem, da mednje sodi Ljubljanska kotlina, ki ima a Slovenijo velik gospodarski in demografski pomen, saj na njenem širšem območju živi kar četrtina prebivalcev celotne države. Nekoliko nadpovprečno so astopane še obsredo emske pokrajine, saj imajo nekate­ri učbeniki kot posebno temo dodano še Tržaški aliv. I iv so posame ne tematske strani v učbenikih. Onesnaževanje je večinoma uvrščeno v predalpske, varovanje narave pa v alpske pokrajine. Do fa­vori iranja določenih pokrajin pred ostalimi lahko pride v primeru dodatnih vsebin alive , vendar je tudi tu potrebno slediti uravnoteženosti. Avtorji in uredniki so ave ani spoštovanju ra novrstnosti po­same nih pokrajinskih tipov. V učbenikih a druge predmete (ra en geografije) astopanost fotografij posame nih pokrajin sledi učnim načrtom in ciljem posame nih predmetov. Kljub temu da je pri negeo­grafskih predmetih sporočilo fotografije pogosto pomembnejše od njihovih motivov, urednik skrbi, da avtor s fotografijami ne daje prednosti določenim pokrajinam. To pomeni, da si urednik pri adeva, da bi bili vsi pokrajinski tipi kar se da enakomerno astopani in da bi bile fotografije pokrajin v učbeniku čim bolj ra novrstne. V nekaterih učbenikih a nižje ra rede osnovne šole enega samega avtorja je 
aradi priročnosti možno, da avtor pretirava s fotografijami svoje domače pokrajine. 
Uredniki so pri svojih ra lagah (slika 3) najbolj pogosto, poleg besede prostor, omenjali družbeno­geogafske pojme kot so družba, ljudje in mesto. Šele na drugem mestu po pogostnosti pojavljanja jim sledi sklop naravnogeografskih pojmov, kot so naravni ali narava. 
Šele na šestem mestu se kot prve pojavijo predalpske pokrajine, na sedmem pa še alpske in pa­nonske pokrajine. 
V pogovorih uredniki se je na primer poka alo (slika 4) - temu so lahko botrovali ra lični v ro­ki -, da sta bili najbolj pogosto omenjani emljepisni imeni Prekmurje in Ljubljana, po omenjenosti sledijo 

Slika4:Deskriptorskopolje,oblikovanoizzemljepisnihimen,kisojihvintervjujihomeniliuredniki učbenikov. 

Bled, Kras, Mura in Slovenske gorice, nato pa še Maribor, Gorenjska, Šmihel, Krško, Medvode, Hra­stovlje, Planinsko polje, Rakov Škocjan, Halo e, Piran, Jakovica, Julijci, Postojnska jama, Novo mesto, Karavanke, Goričko, Tržaški aliv, Idrija, Rašica, Brežice in Celje. Presenetljivo je morda, da se ne ome­njajo tipična o iroma simbolna slovenska emljepisna imena, kot so Triglav, Primorska ali Portorož. 
Pomembno vlogo v učbeniku imajo podnapisi k slikam. Njihov namen je, da pov amejo sporočil­nost slik, nikakor pa ne ponavljajo že apisanega v besedilu. Naloga besedila je, da podaja bistveno vsebino učbenika, podnapisi k slikam pa ga lahko animivo dopolnjujejo informacijami, ki jih sicer v be­sedilu ni. Pisanje podnapisov k fotografijam je v prvi vrsti naloga avtorja/ev besedila. 
Avtorji in uredniki učbenikov v želji po boljši na ornosti namesto fotografije občasno raje uporabi­jo skico. Z njo lahko aobjamejo ven prvin skupaj, ki se v pokrajini redko pojavijo na enem mestu in jih je ato težko prika ati s fotografijo. Uredniki agovarjajo čim bolj pogosto uporabo skic, saj lahko ena skica vsebuje informacije, ki bi jih drugače moralo prika ati ven fotografij. Ob konkretnih nalogah lah­ko skica aradi svoje povednosti učencem ponudi bistveno več, kot bi to mogla še tako dobra fotografija. Skica sicer lahko nadomesti fotografijo, ne more pa nadomestiti emljevida, saj ima ta drugačen na­men. Vendar pa uredniki namesto emljevidov raje uporabijo fotografijo, ki je bistveno cenejša. 
Založbe bi večjimi finančnimi sredstvi a nove učbenike lahko kupile nove fotografije pokrajin. Ven­dar pa so najboljša leta učbenikov, ki so v Sloveniji trajala med letoma 2000 in 2006, mimo. Obstaja nevarnost, da bi se na račun niževanja stroškov notraj celotne vertikale v gojno-i obraževalnega pro­cesa pri istih aložbah ačele pojavljati iste fotografije, kar didaktičnega vidika ni dobro. Za učence in dijake bi bilo najbolje, če bi v ra ličnih osnovnošolskih in srednješolskih učbenikih iste aložbe videli čim ven ra ličnih kakovostnih fotografij. 
Intervjuvani uredniki menijo, da so vi ualnega vidika današnje generacije učencev v primerjavi s prejšnjimi elo ra vajene in da statični učbeniki, ki se le počasi spreminjajo, težko tekmujejo dru­gimi bolj dinamičnimi mediji. Sposobnost koncentracije je pri sodobnih generacijah relativno kratka, ato morajo tiskani učbeniki ostati osnova i obraževalnega sistema. Po mnenju urednikov so i kušnje i Kata­lonije, kjer je prišlo do opustitve klasičnih tiskanih in uvedbe elektronskih učbenikov, i ra ito negativne. Po velikem neuspehu so se odločili a vrnitev k tiskanim učbenikom. Uredniki menijo, da bodo tiska­ni učbeniki barvnimi fotografijami tudi v prihodnje osnovni pogoj a uspešen pedagoški proces. 

3.3 PRVINE OCENJEVANJA FOTOGRAFIJ 
Anali a fotografij v učbenikih je temeljila na identifikaciji osnovnih prvin ocenjevanja, ki smo jih ra ­delili na ven vsebinskih sklopov. Za vsak sklop smo določili spremenljivke ali ka alnike, s katerimi smo lahko ovrednotili povednost posame ne fotografije. Ker smo želeli uporabo kvantitativnih statističnih metod re ultate anali e primerjati med seboj, smo vsakemu ka alniku predhodno določili kategorije, med katerimi je ocenjevalec lahko i biral. Pri določanju kategorij smo upoštevali načelo, da je bolje vklju­čiti dodatno kategorijo, namenom osvetlitve večjega števila vsebinskih podatkov i slikovnega gradiva, kot da bi bilo kategorij premalo. Prav tako smo ka alnikom praviloma dodali kategorijo drugo, s čimer smo ajeli morebitne i jeme, ki jih je bilo na ta način možno kasneje obravnavati ločeno. Da smo i brali najbolj optimalno število ka alnikov in njim podrejenih kategorij, je bilo i vedenih ven testnih vredno­tenj, kjer so ra iskovalci vrednotili iste fotografije. Pri i popolnjevanju ocenjevalnega obra ca smo bili posebno po orni na čim večjo objektivnost vrednotenja, saj se avedamo, da se pri ocenjevanju foto­grafij subjektivnemu dojemanju prika anega ni možno povsem i ogniti. V ra iskavi je vse fotografije ocenil isti ocenjevalec, s čimer smo pri anali iranih fotografijah agotovili enak odklon ocen aradi mo­rebitnih subjektivnih vplivov. 
Glede na podatke, ki smo jih anali o fotografij želeli pridobiti, smo določili 5 vsebinskih sklopov: 1) tehnične načilnosti fotografije, 2) prostorska umestitev notraj Slovenije, 3) i brane fi ičnogeografske načilnosti, 4) i brane družbenogeografske načilnosti in 
5) elementi kulturne pokrajine. 
Sklopom smo priredili skupno 22 ka alnikov, s katerimi smo vrednotili fotografije (preglednica 4). 
Ker je a učinkovitost slikovnega učnega gradiva poleg vsebine pomembna tudi kakovost gradiva, so nas v i hodišču animale osnovne (1) tehnične značilnosti fotografije. Tematski sklop smo vred­notili na podlagi 6 ka alnikov: format, usmerjenost, svetloba, barvitost, letni čas in podrobnost prikaza. Format in usmerjenost fotografij sta ka alnika, ki ajemata osnovne optične načilnosti sli­kovnega gradiva, s katerimi je uporabnik učbenika najprej soočen. Zlasti velikost slikovnega prika a neposredno odseva od urednika/avtorja predlagan pomen prika a, kar je lahko namensko ali naključno. Zato je a oceno urednikovega/avtorjevega motiva nujno primerjati oba ka alnika ostalimi fotografija­mi v istem učbeniku. Nedvomno pa večje slike pri bralcu pritegnejo ven po ornosti kot manjše (Detenber in Reeves 1996; De Cesarei in Codispoti 2006 in 2010). Za določitev formata fotografije so bile ocenje­valcu na voljo štiri kategorije: celostranska, polstranska, četrtstranska, drugo; a določitev usmerjenosti fotografije pa dve kategoriji: ležeča in pokončna. I bor ka alnikov svetloba, barvitost in letni čas je temeljil na teoretskih predpostavkah a navne psihologije o vplivu barv na po itivno ali negativno do­jemanje prika anega (Hollander 2006; Jalil s sodelavci 2012). Ra lične barve i ovejo pri ljudeh ra lična čustva ter pod avestno vplivajo na primer na po ornost, uspešnost in spomin, česar se v veliki meri poslužujejo uredniki informativnih in agitacijskih medijev. Ker je možno uporabo stimulativnih barv­nih shem i boljšati učno uspešnost (Jalil s sodelavci 2013), smo s ka alniki želeli brati podatke, ali so teorije o stimulativnih barvnih shemah v preučevanem gradivu tudi upoštevane. Ka alnik svetloba 
Preglednica4:Sklopiosnovnihprvinocenjevanjainnjimprirejenikazalnikizavrednotenjefotografij pokrajin. 
prvine ocenjevanja  
vsebinski sklopi  ka alniki  
tehnične načilnosti fotografije prostorska umestitev notraj Slovenije i brane fi ičnogeografske načilnosti i brane družbenogeografske načilnosti elementi kulturne pokrajine  format usmerjenost svetloba barvitost letni čas podrobnost prika a regija lokacija reliefni tip pokrajinske oblike v ospredju fotografije pokrajinske oblike v o adju fotografije tip poselitve bivalni objekti nebivalni objekti infrastrukturni objekti premični objekti prostorski v orec prehodi med prvinami pokrajine raba tal v ospredju fotografije raba tal v o adju fotografije vodni elementi meje, samotno drevo in drevored  


je bil opredeljen s petimi kategorijami: sončno, oblačno do megleno, mračno, sončni ahod ali v hod ter neopredeljivo. Ka alnik barvitost določajo tri kategorije: živahno, monotono in neopredeljivo; ka al­nik letni čas pa pet kategorij: pomlad, poletje, jesen, ima in neopredeljivo. Ka alnik letni čas v ožjem pomenu besede sicer ne spada med klasične tehnične načilnosti fotografij, a smo ga kljub temu uvr­stili v to skupino, ker je a merne geografske širine, kamor spada Slovenija, načilno, da se barvitost narave sko i letne čase elo spreminja. Zanimalo nas je, ali se bo pri anali i fotografij poka ala pre­vlada katerega od letnih časov. Predpostavili smo, da bodo prevladovale barvite fotografije sončnega vremena i tople polovice leta. Pomen prika anega je možno i ra iti tudi večjo ali manjšo usmeri­tvijo po ornosti na želeno vsebino ali s simboli. Zato smo i brali ka alnik podrobnost prikaza, ki je bil opredeljen s tremi kategorijami: detajl, splošno, neopredeljivo. Predvidevali smo namreč, da so do­ločene pokrajinske prvine optično manj i ra ite, aradi česar bi uredniki a njihov prika lahko posegli po prepo navnih simbolih, ki bi prvine nadomestili (na primer kraškost pokrajine se lahko prikaže s fo­tografijo kapnikov o iroma jame). 
Z vidika vsebine slikovnega gradiva nas je v prvi vrsti animalo, katere pokrajine so prika ane, ato smo določili sklop dveh ka alnikov, ki merita (2) prostorsko umestitev znotraj Slovenije: regija in lokacija. Za opredelitev prika ane regije smo uporabili klasično petdelno členitev Slovenije (Ilešin 1958; Gams 1983). Tej členitvi smo prilagodili kategorije ka alnika regija: alpske, predalpske, dinarskokraške, obsredo emske, obpanonske pokrajine ter neopredeljivo. Podrobnejšo informacijo o prostorski ra pore­ditvi notraj posame nih regij smo preverjali s ka alnikom lokacija, ki je opredeljen s tremi kategorijami: 
nana s pomočjo podnapisa, nana ugotovitvijo ocenjevalca in ne nana. 
Naslednji preučevani vsebinski sklop, (3) izbrane fizičnogeografske značilnosti, se je nanašal predvsem na ra gibanost pokrajine, prika ane anali iranim slikovnim gradivom. Upoštevana petdelna členitev Slovenije na osnovne regije (Ilešin 1958; Gams 1983) temelji lasti na ra likah v naravnogeograf­skih načilnostih posame nih pokrajin, ki so v največji meri podvržene vplivom gradbe in i oblikovanosti površja. Za vsako regijo je namren načilna drugačna morfološka podoba pokrajine, vključno s poseb­nimi reliefnimi oblikami, ki lahko posame no regijo do neke mere celo določajo (na primer vrtača je diagnostična oblika krasa o iroma kraških pokrajin (Ford in Williams 2007)). Da bi ugotovili, ali so mor­fološke načilnosti pokrajine v učbenikih ustre no astopane, prika ane ter prepo nane kot ra ločevalni dejavnik, smo i brali tri ka alnike: reliefni tip, pokrajinske oblike v ospredju in pokrajinske oblike v ozadju fotografij. Ka alnik reliefni tip smo ocenjevali s pomočjo štirih osnovnih in petih dodatnih kategorij. Osnovne kategorije, ki so v geomorfologiji opredeljene kot stopnje ra gibanosti površja (Per­ko 2001; 2007), so ravnina, gričevje, hribovje in gorovje. Z namenom pridobitve podrobnejših podatkov 
o prika u ra gibanosti površja smo osnovne kategorije dopolnili dodatnimi. Ker obsega kraško površ­je okoli polovico o emlja Slovenije in je prisotno v vseh petih obravnavanih regijah (Gams 2004), ne 
golj v dinarskokraških pokrajinah, a katere je takšno površje sicer naj načilnejše (Buser 2009), nas je animala astopanost fotografij po regijah s prika om načilnih kraških oblik. V ta namen smo kot dodatni možnosti i bire vključili še kategoriji kotanja in jama. Za obsredo emske pokrajine je v primerja­vi s površjem ostalih regij, naj načilnejši ra ločevalni dejavnik morje o iroma morska obala (Gams 1992), ki smo jo prav tako dodali k dodatnim kategorijam ka alnika reliefni tip. Zadnji dve dodatni kategoriji sta mešano in drugo, vključili pa smo ju namenom, da ločimo najbolj splošne in najbolj podrobne pri­ka e, ki odstopajo od običajnih prika ov pokrajinske ra gibanosti. I slikovnega gradiva, ki prika uje pokrajino, lahko pogosto ra beremo vsebinsko dvojnost med osrednjim delom fotografije, ki je običajno usmerjena na obravnavano vsebino, ter panoramo v o adju fotografije, ki lahko prika uje neko povsem drugo pokrajinsko podobo. Zato smo vsebinskemu sklopu fi ičnogeografskih načilnosti dodali ka alnika pokrajinske oblike v ospredju fotografije in pokrajinske oblike v ozadju fotografije, ki smo ju opre­delili osmimi kategorijami: uravnano površje, valovito površje, položna pobočja, strma pobočja, stene, vodne površine, kraško pod emlje in drugo. 
Ob naravnih procesih je človek pomemben preoblikovalni dejavnik v pokrajini (Ilešin 1979; Ravbar s sodelavci 2000; Kladnik in Ravbar 2003; Komac in Zorn 2007), ato smo kot poseben vsebinski sklop 
pri vrednotenju slikovnega gradiva v šolskih učbenikih vključili tudi (4) družbenogeografske značil­nosti, ki prav tako opredeljujejo prostor. Vsebinski sklop smo opredelili s petimi ka alniki: tip poselitve, bivalni objekti, nebivalni objekti, infrastrukturni objekti, premični objekti. Ka alnike tip pose­litve, bivalni objekti in nebivalni objekti smo i brali, ker se tradicionalni poselitveni v orec med slovenskimi regijami načilno ra likuje. Prav tako se na podeželje čedalje bolj širi mestni način življe­nja, na kar kažejo spremembe načilnosti naselij. Za Slovenijo je sicer načilna ra pršena poselitev, a približno polovica njenih prebivalcev živi v mestih. Ta so, ra en v alpskem delu, enakomerno ra po­rejena po pokrajinah. Ra like v tipih mestne poselitve pa niso tako i ra ite. V ra iskavi nas je animalo, kolikšno po ornost posvečajo uredniki/avtorji učbenikov tradicionalnim pote am ter moder­nim poselitvenim v orcem. Ka alnik tip poselitve smo opredelili s tremi kategorijami: urbana poselitev, podeželska poselitev, ni poselitve. Ka alnik bivalni objekti smo opredelili s štirimi kategorijami: sa­motna kmetija, ena hiša, ven hiš, ni bivalnih objektov. Ka alnik nebivalni objekti smo opredelili s petimi kategorijami: proi vodni in storitveni objekti, kulturni objekti (tudi ruševine), športni objekti, ni nebi­valnih objektov, ko olec. Posebno, peto kategorijo ko olec smo k osnovnim štirim dodali, ker gre a prepo navno arhitekturno dediščino (Slovenski ko olec 2004). Njihova prvotna vloga se je aradi manjšanja obsega primarnih dejavnosti elo skrčila, a so se kot kulturna dediščina ohranili, pri čemer je njihova vloga vse bolj nave ana na turi em (Slovenski ko olec 2004; Požun 2012). Ne samo na poseljena, ampak tudi na neposeljena območja Slovenije je človek večinoma že posegel napeljava­mi takšne ali drugačne infrastrukture. Zato smo jo i postavili kot poseben ka alnik. Opredeljena je enajstimi osnovnimi in dvema dodatnima kategorijama. Osnovne kategorije ka alnika infrastruktu­ra so: avtocesta, asfaltirana cesta, makadamska cesta, žele niška proga, letališče, kolesarska ste a, kolovo /pešpot/ste a, električna napeljava, žičnica, plinovod in mešano. Kategorija mešano je dodana 
a primere, kadar je na fotografiji vidnih ven ra ličnih tipov infrastrukture. V mnogo primerih infrastruk­tura ni neposredno vidna, čeprav i ostalih prika anih elementov fotografije nedvomno vemo, da obstaja. Da smo takšne prika e pokrajine ločili od prika ov neokrnjene narave, smo uvedli dve dodatni kate­goriji: infrastruktura ni vidna in infrastrukture ni. Služita predvsem poglobljeni interpretaciji namenom, da nadgradimo povednost fotografij. Zadnji ka alnik i tega tematskega sklopa so premični objekti, ki smo jih vključili, ker predstavljajo nepokrajinske elemente, ki lahko dopolnijo pokrajinsko podobo. Ne­redko predstavljajo tudi moten dejavnik, ki odvrača po ornost od pokrajinske podobe. Zanimalo nas je, kako pogosto posegajo uredniki/avtorji po fotografijah pokrajine, ki tovrstne elemente vsebujejo. Opre­delili smo jih s šestimi osnovnimi kategorijami in tremi dodatnimi. Osnovne kategorije ka alnika premični objekti so: človek, ven ljudi, žival, ven živali, prevo no sredstvo, ven prevo nih sredstev. Dodatne ka­tegorije smo vključili a opredelitev morebitnih posebnih okoliščin: mešano, drugo, ni nepremičnih objektov. 
Zadnji vsebinski sklop ocenjevanja slikovnega gradiva so (5) elementi kulturne pokrajine. Kul­turno pokrajino oblikujejo družbene skupine s svojim načinom življenja. Kljub o emeljski majhnosti Slovenijo a namuje velika naravna pestrost (stičišče alpskega, dinarskega, sredo emskega in panon­skega sveta). Tu se srečujejo štiri območja je ikovnih skupin ra ličnimi godovinskimi in etnološkimi 
načilnostmi; germanske, romanske, madžarske in slovanske kulture (Urbanc 2002). Posledično so se na o emlju Slovenije i oblikovali številni tipi kulturne pokrajine (Perko 1997). Odsevajo tako fi ič­no-kot družbenogeografske načilnosti, ki se aradi součinkovanja naravnih in antropogenih procesov kažejo v vidni podobi pokrajine. Ker je vidika človekovega opa ovanja dinamika teh procesov dovolj velika, jih opažamo kot pokrajinske spremembe (Palmer in Roos-Klein Lankhorst 1998; Urbanc s so­delavci 2004; Nared 2007, Šmid Hribar 2016). Vsebinski sklop smo opredelili s šestimi ka alniki: prostorski vzorec, prehodi med prvinami pokrajine, raba tal v ospredju fotografije, raba tal v ozad­ju fotografije, vodni elementi ter meje in samotno drevo. Ka alnik prostorski vzorec smo opredelili s tremi kategorijami: naključen, organi iran, neopredeljiv. Ka alnik prehodi med prvinami pokrajine pa dvema kategorijama: gladki, grobi. Z omenjenima ka alnikoma smo želeli ugotoviti in ovrednotiti, v kolikšni meri je pri i boru slikovnega gradiva upoštevana organi iranost kulturne pokrajine. Pove nam lahko, ali se kulturna pokrajina ohranja ali prevladujejo procesi araščanja. Ka alnika raba tal v os­predju fotografije in raba tal v ozadju fotografije smo opredelili desetimi kategorijami: go d, njiva, travišče, trajni nasad, park, voda, poseljeno, nerodovitno, mešano in drugo. Ka alnika smo i brali, ker raba tal pomembno o načuje in opredeljuje človekovo delovanje v pokrajini. I ra merja emljiških ka­tegorij rabe tal lahko ugotovimo, katera kmetijska ali gospodarska panoga prevladuje, anali iramo naravne ra mere a ra voj dejavnosti in poselitve v prostoru ter sklepamo o fi ičnogeografskih dano­stih pokrajine in družbeno-geografskih temeljih prebivalstva (Petek 2005). Zadnja dva ka alnika, vodni elementi ter meje in samotno drevo, smo dodali, da dobimo vpogled v bolj specifične pokrajinske prvine. Vodne elemente smo i dvojili, ker so, ne glede na to, ali so a določeno pokrajino načilni ali ne, aradi svojega estetskega učinka priljubljen motiv na fotografiji. Zato nas je animalo, kako pogosti so vodni elementi na fotografijah in kateri se pojavljajo. Ka alnik vodni elementi smo opredelili de­setimi možnimi kategorijami: reka, potok, je ero, močvirje, morje, i vir, kal/ribnik, druga voda, mešano, ni vode. Ob sami rabi tal je vidika kulturne pokrajine pomembna še ra mejitev ra lične ali enake rabe tal notraj ali med parcelami. Tradicionalno pomemben simbol podeželske kulturne pokrajine v Slove­niji so tudi samotna drevesa (na primer lipe na poljih in travnikih) ter ni i dreves (na primer jesenove meje na Je erskem), ki imajo velikokrat tudi estetsko vrednost (Šmid Hribar 2011). Ka alnik meje, sa­motno drevo in drevored smo opredelili osmimi kategorijami: drevored, podeželski id, mestni id, podeželska ograja, mestna ograja, živa meja, samotno drevo, ni meje ali samotnega drevesa. Drevored po svoji funkciji ne predstavlja dejanske meje, a ker gre a i ra it linijski element v pokrajini, ga obrav­navamo pri ka alniku meje in samotno drevo. 


3.4 REZULTATI ANALIZE FOTOGRAFIJ V UČBENIKIH 
Skenirali smo fotografije slovenskih pokrajin i i branih učbenikov (glej poglavje 3.1 in pregledni­ci 2 in 3) in oblikovali bogato slikovno birko, ki je služila kot i hodišče a nadaljnje ra iskave geografskih predstav o slovenskih pokrajinah. Prvine ocenjevanja fotografij smo v osnovi ra delili na 5 vsebinskih sklopov. Vsaka fotografija pa je bila nato opredeljena 22 ka alniki in notraj njih vnaprej določenimi kategorijami (glej poglavje 3.3). 
3.4.1o TEHNIČNE ZNAČILNOSTI FOTOGRAFIJ 
Med kategorijami ka alnika format i ra ito prevladujejo četrtstranske slike (preglednica 5), ki so dovolj velike ô učbeniki so vsi pokončnega A4 formata ., da adostijo potrebam po sporočilnosti in obe­nem dovolj majhne, da so prostorsko ekonomične. Glede na ugotovitve na podlagi intervjujev uredniki (glej poglavje 3.2), da fotografije besedilo le dopolnjujejo in ne nadomeščajo, je prevladujoča velikost fotografij povsem pričakovana. Primerjava velikosti fotografij v osnovno-in srednješolskih učbenikih pokaže (preglednica 5), da četrtstranske fotografije močno prevladujejo v srednješolskih (84 %), kakor tudi osnovnošolskih učbenikih (68 %). I re ultatov je ra vidno, da je v osnovnošolskih učbenikih sko­raj četrtina fotografij v kategoriji drugo, kar pomeni manjšega formata od četrtstranskega. Primerjava velikosti fotografij po pokrajinah ne pokaže večjih ra lik. Kljub temu je nekaj manjših odstopanj. Omeniti velja rahlo i stopajoči delež polstranskih fotografij alpskih in obpanonskih pokrajin (slika 5). Primerja­va deležev nadpovprečno velikih formatov fotografij (celostranske, polstranske) po posame nih regijah pokaže, da so obsredo emske pokrajine i ra ito slabo astopane. Alpske pokrajine, ki jih imajo največ, imajo kar petkrat ven tovrstnih fotografij. 
Fotografije v učbenikih so po ka alniku usmerjenost v veliki večini (87 %) usmerjene ležeče, kar je glede na vsebino povsem pričakovano. Motivi so elo ra noliki. I pokončnih fotografij se ne da i ­luščiti pravila a uporabo pokončne fotografije. Niti motiv, kot na primer samotno drevo v pokrajini, ki bi na prvi pogled naka oval pokončni pogled, ni tako prika an. Tudi primerjava usmerjenosti fotogra­fij glede na pokrajinsko astopanost ne pokaže nobenih odstopanj. 
Preglednica5:Formatfotografijvučbenikih. 
format fotografije  učbeniki  a OŠ  učbeniki  a SŠ  
število  delež v !  število  delež v !  
celostranska polstranska četrtstranska drugo skupaj  4 28 297 109 438  1 6 68 25 100  11 27 427 46 511  2 5 84 9 100  

Pri ka alniku svetloba i ra ito prevladuje kategorija sončno. Večina fotografij, ra en redkih i jem, je bila posneta ob sončnem vremenu. Estetsko privlačne slike pokrajin ob sončnem v hodu ali ahodu, ki jih vidimo v številnih turističnih vodnikih ali predstavitvenih monografijah Slovenije, v učbenikih nimajo svojega mesta. To pomeni, da učbeniki dajejo prednost sporočilni vrednosti fotografij in ne čustveno­doživljajskim vrednotam. 
Čeprav je temeljna naloga vsake fotografije sporočilnost, se uredniki trudijo, da fotografije budijo učenčevo po ornost, saj ka alnik barvitost kaže močno prevlado barvno živahnih fotografij v primer­javi monotonimi, kar ustre a teorijam uporabe stimulativnih barvnih shem namenom i boljšanja učne uspešnosti (Jalil s sodelavci 2013). 
Najpogostejša kategorija ka alnika letni čas prika uje pokrajine v toplih jesenskih barvah, ki so op­tično privlačne, dobra vidljivost aradi čistejšega o račja pa omogoča kakovostne in jasnejše fotografije. 
neopredeljivo 
obpanonske pokrajine 
obsredozemske pokrajine 
dinarskokraške pokrajine 
predalpske pokrajine 
alpske pokrajine 



drugo
polstranska
celostranska 

četrtstranska 

Slika5:Formatfotografijvučbenikih. 

neopredeljivo 
obpanonske pokrajine 
obsredozemske pokrajine 
dinarskokraške pokrajine 
predalpske pokrajine 
alpske pokrajine 

0 % 20 % pomlad poletje Slika6:Letničasfotografijvučbenikih.  40 % jesen  60 % zima  80 % 100 % neopredeljiv  

neopredeljivo 
obpanonske pokrajine 
obsredozemske pokrajine 
dinarskokraške pokrajine 
predalpske pokrajine 
alpske pokrajine 


detajl 

neopredeljivo
splošno 

Slika7:Podrobnostprikazanafotografijahvučbenikih. 
Kar polovico anali iranih fotografij je bilo posnetih v jeseni (slika 6). Številčno sledijo fotografije, posnete poleti. Primerjava pora delitve po pokrajinah in letnem času posnetih fotografij pokaže nekaj ra lik. Naj­ven imskih fotografij prika uje alpske pokrajine, medtem ko panonskih o iroma sredo emskih imskih motivov skoraj ni. Podobno malo je tudi pomladnih fotografij obsredo emskih pokrajin. Ra poreditev fotografij glede na letni čas in glede na pokrajine Slovenije odseva tudi privlačnost posame nih delov Slovenije a turi em o iroma enodnevne i lete. Največji delež fotografij, pri katerih ocenjevalec ni mogel opredeliti letnega časa, je pri dinarskokraških pokrajinah. To je aradi i ra ite prevlade im elenega ig­lastega rastja ter prika ovanja načilnih pod emnih kraških oblik pričakovan re ultat (glej poglavje 3.4.3). 
Ka alnik podrobnost prikaza je bil opredeljen s tremi kategorijami: detajl, splošno, neopredeljivo (slika 7). Dobra polovica fotografij prika uje detajl, štiri desetine splošno (panorama), desetina pa je neo­predeljivih. Poka ale so se precejšnje ra like med fotografijami v osnovno-in srednješolskih učbenikih. V prvih je delež detajlnih posnetkov mnogo večji kot v slednjih. Ra like so tudi med pokrajinami. Ravnin­ske o iroma površinsko manj ra gibane pokrajine, kot so obpanonske in predalpske, so na fotografijah pogosteje prika ane detajli kot pa površinsko ra gibane pokrajine. 
3.4.2 PROSTORSKA UMESTITEV FOTOGRAFIJ ZNOTRAJ SLOVENIJE 
Po ka alniku regija najven fotografij prika uje kategorijo predalpske pokrajine (slika 8), kjer je ne­kaj naših največjih in najgosteje poseljenih območij, kot sta Ljubljanska in Celjska kotlina. Alpske in predalpske pokrajine, ki vidika evropskih makroregij tvorijo alpski svet v najširšem pomenu, so pri­ka ane na skoraj polovici vseh fotografij, pri čemer je opa na ra lika med osnovno-in srednješolskimi učbeniki. V slednjih so alpski motivi pogostejši. Sledijo fotografije ostalih treh pokrajin elo i enače­nim deležem. Če obravnavamo učbenike ločeno glede na stopnjo, v osnovnošolskih učbenikih alpskim in predalpskim motivom sledijo fotografije obsredo emskih pokrajin, v srednješolskih učbenikih pa fo­tografije dinarskokraških pokrajin. Najnižji delež fotografij v osnovnošolskih in srednješolskih učbenikih prika uje obpanonske pokrajine. Skoraj desetine fotografij ne moremo opredeliti, pri čemer je večina teh v učbenikih a osnovno šolo. 
Dodaten vpogled v prostorsko umestitev fotografij nudi primerjava števila fotografij glede na površino pokrajin ter število prebivalcev (slika 9). V povprečju a vso državo pride 0,48 fotografije na 1000 pre­bivalcev. Alpske pokrajine beležijo največje število fotografij na 1000 prebivalcev, in sicer skoraj štirikrat ven od povprečja, obpanonske pokrajine pa najmanjše število fotografij na 1000 prebivalcev, saj dosega­jo le polovico državnega povprečja. Z nadpovprečnim številom fotografij so prika ane še obsredo emske in dinarskokraške pokrajine in s podpovprečnim predalpske pokrajine. V povprečju a Slovenijo pride 0,47 fotografije na 1000 ha. Število fotografij, ki prika ujejo obsredo emske pokrajine, je skoraj dva­krat večje od povprečja, število fotografij alpskih in predalpskih pokrajin je povprečno o iroma rahlo nadpovprečno, število fotografij dinarskokraških in obpanonskih pokrajin pa dosega le 61 ! povprečja. 
Ka alnik lokacija je bil podrobneje opredeljen s kategorijami nana s pomočjo podnapisa, nana 
ugotovitvijo ocenjevalca in ne nana. Med fotografijami v osnovnošolskih učbenikih jih ven kot 20 ! ni bilo možno opredeliti v alpskih, predalpskih, obsredo emskih, obpanonskih in dinarskokraških po­krajinah, medtem ko je v srednješolskih učbenikih takih manj kot 10 %. 
3.4.3o FIZIČNOGEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI, PRIKAZANE NA FOTOGRAFIJAH 
Med fi ičnogeografskimi načilnostmi pokrajin smo se najprej osredotočili na ka alnik reliefni tip, ki ga a namujejo morfološke načilnosti pokrajin (slika 10). Glede na stopnjo ra gibanosti površja smo ločili prevladujoče kategorije ravnine, gričevja, hribovja in gorovja ter kotanja, jama, morska obala, me­šano in drugo. Morfološko so najbolj enovite alpske pokrajine, ki so enakomerno ra gibane in imajo najvišji povprečni naklonski koeficient ra gibanosti, ter obpanonske pokrajine, kjer se enakomerno pre­pletajo ravnine gričevji in imajo najmanjši povprečni naklonski koeficient ra gibanosti (Perko 2007). 


Slika8:Umestitevfotografijvučbenikih popokrajinah. 
2,0 1,8 1,6 1,4 1,2 1,0 0,8 0,6 0,4 0,2 0,0 


št. fotografij na povpre je št. fotografij na
č 
1000 prebivalcev 1000 prebivalcev (povpre je = 0,48) 
č 
št. fotografij na 1000 ha povpre je št. fotografij
č 
površine na 1000 ha površine (povpre je = 0,47) 
č 
Slika9:Številofotografijna1000prebivalcevinna1000 hapovr inepopokrajinah. 
Za oba omenjena dela Slovenije je bila ra vrstitev fotografij v eno od i branih kategorij jasna, ato je tam kategorija mešano slabo astopana. V ostalih pokrajinah nastopi večja stopnja nedoločljivosti, ato je pogosto astopan tudi mešani tip pokrajine. Velika morfološka pestrost notraj posame nih pokra­jin je bila pričakovana lasti v predalpskih pokrajinah, kjer se i menjujejo ravnine, hribovja in gorovja, kar se je potrdilo pri vrednotenju fotografij v učbenikih. Večji odklon od pričakovanih re ultatov se je poka al pri fotografijah, ki prika ujejo dinarskokraške pokrajine, a katere je sicer načilno i menja­vanje ni kih in visokih kraških ravnikov o iroma planot. Posledično smo pričakovali, da bodo i ra ito prevladovale kategorije ravnina in hribovje, vendar fotografije v učbenikih najbolj načilnih oblik teh po­krajin, ravnikov, skoraj ne prika ujejo (5 %). I ra ito nadpovprečno je astopana gričevnata komponenta dinarskokraških pokrajin (okoli 20 %), ki je anje ne načilna. 
Slika se bistveno ne spremeni, tudi ko poleg osnovnih štirih upoštevamo še dodatne kategorije reliefnih tipov (slika 11), ki naj bi poka ale na vse ra sežnosti pokrajinske ra gibanosti Slovenije. Podobno kot prej alpski del Slovenije ostaja reliefno enovit, medtem ko obpanonske pokrajine še vedno i ka ujejo i ra ito dvojnost. Ostali trije deli so pokrajinsko bolj pestri in manj prevladujočimi o iroma i ra itimi reliefnimi tipi, kar je ra vidno i večjega deleža kategorije mešano, lasti v dinarskokraških in pre­dalpskih pokrajinah. Vse fotografije, ki prika ujejo jamo, se nanašajo na dinarskokraške pokrajine, če­prav se pojavljajo v prav vseh pokrajinskih tipih Slovenije, ato je takšna astopanost enostranska in 
avajajoča. 
Med pokrajinskimi oblikami v ospredju (slika 12) i stopa kategorija uravnano površje, lasti v ob­panonskih in predalpskih pokrajinah. Med pokrajinskimi oblikami v ozadju po pričakovanjih najbolj i stopajo ra lično strma pobočja, še lasti v alpskih in dinarskokraških pokrajinah. Zanimivo je, da je tudi na fotografijah visokogorskimi motivi v ospredju uravnano površje. Primerjava pokrajinskih ob­lik v ospredju in o adju fotografij (sliki 12 in 13) pokaže povsem pričakovano sliko, in sicer da v reliefno ra gibani Sloveniji pogled v daljavi amejujejo gore, ato se uravnano površje, ki je v ospredju i ra i-to, v o adju umakne položnim in strmim pobočjem ra en v obpanonskih in v manjši meri v predalpskih pokrajinah. Vodne površine so v ospredju fotografij vseh pokrajin, medtem ko jih v o adju ni, ra en na fotografijah obsredo emskih pokrajin morjem na ob orju. V dinarskokraških pokrajinah kraško pod­
emlje nastopa tako v ospredju kot v o adju, kar je posledica tega, da je mnogo fotografij nastalo v jamah. 
3.4.4o DRUŽBENOGEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI, PRIKAZANE NA FOTOGRAFIJAH 
Poselitev (slika 14) je najpogosteje upodobljena na fotografijah obpanonskih in predalpskih pokra­jin, najredkeje pa na fotografijah alpskih pokrajin, kar sovpada tudi s številom prebivalcev o iroma gostoto poseljenosti. Pri ka alniku tip poselitve prevladuje kategorija podeželska poselitev, čeprav ven kot polovica Slovencev živi v mestih. Celo v predalpskih in obsredo emskih pokrajinah, ki so najbolj urbani­
irane, je urbana poselitev prika ana na manj kot 40 ! fotografij in samo na fotografijah obsredo emskih pokrajin je kategorija urbana poselitev pogosteje astopana kot drugi dve kategoriji. To potrjuje dom­nevo o nave anosti na podeželje o iroma o konstruktu ruralnosti ali o večji privlačnosti motivov, ki so bližje naravi. Nadaljnja členitev ob upoštevanju bivalnih objektov pokaže, da na fotografijah i ra­
ito prevladuje kategorija ven hiš, kategoriji ena hiša in samotna kmetija pa se pojavita redkeje, še najpogosteje na fotografijah alpskih pokrajin. 
Skoraj tretjina fotografij prika uje tudi nebivalne objekte. Če i v amemo kategorijo ni nebivalnih objektov, je na dobri polovici fotografij kategorija proi vodni in storitveni objekti, ki prevlada nad kate­gorijo kulturni objekti. Med športnimi objekti so najpogosteje prika ani termalna kopališča, naravna kopališča ob morju in je erih ter smučišča in skakalnice. Kategorijo ko olec smo i dvojili kot posebno prvino, ki daje pečat slovenski pokrajini (slika 15). 
Infrastruktura pomembno prispeva k prostorski organi aciji, saj območja in objekte v njih poveže in ustvarja prostorski red. Infrastrukturni objekti ne sodijo med privlačnejše fotografske motive. To do­ka uje tudi astopanost kategorije infrastruktura ni vidna (slika 16), čeprav i konteksta lahko sklepamo, 

neopredeljivo 
obpanonske pokrajine 
obsredozemske pokrajine 
dinarskokraške pokrajine 
predalpske pokrajine 
alpske pokrajine 

gri evje
č 
hribovje 
gorovje
ravnina 
mešano 
Slika10:Najpomembnej ireliefnitipi(ravnina,gričevje,hribovjeingorovje)popokrajinah. 
neopredeljivo 
obpanonske pokrajine 
obsredozemske pokrajine 
dinarskokraške pokrajine 
predalpske pokrajine 
alpske pokrajine 

0 %  20 %  40 %  60 %  80 %  100 %  
gri evječ  jama  gorovje  mešano  drugo  
voda  hribovje  obala  kotanja  ravnina  

Slika11:Vsireliefnitipipopokrajinah. 

Slika12:Pokrajinskeoblikevospredjupopokrajinah. 
neopredeljivo 
obpanonske pokrajine 
obsredozemske pokrajine 
dinarskokraške pokrajine 
predalpske pokrajine 
alpske pokrajine 

vodne površine 
kraško podzemlje 
valovito površje
stene 
položna pobo ja
č 
uravnano površje 
drugo 
strma pobo ja
č 
Slika13:Pokrajinskeoblikevozadjupopokrajinah. 

neopredeljivo 
obpanonske pokrajine 
obsredozemske pokrajine 
dinarskokraške pokrajine 
predalpske pokrajine 
alpske pokrajine 

urbana poselitev 
podeželska poselitev 
ni poselitve 
Slika14:Tipposelitvepopokrajinah. 
neopredeljivo 
obpanonske pokrajine 
obsredozemske pokrajine 
dinarskokraške pokrajine 
predalpske pokrajine 
alpske pokrajine 

proizvodni in storitveni objekti 
kulturni objekti (tudi ruševine) 
športni objekti 
ni nebivalnih objektov
kozolec 
Slika15:Nebivalniobjektipopokrajinah. 



infrastruktura ni vidna 

ni infrastrukture
infrastruktura 
Slika16:Infrastrukturapopokrajinah. 
neopredeljivo 
obpanonske pokrajine 
obsredozemske pokrajine 
dinarskokraške pokrajine 
predalpske pokrajine 
alpske pokrajine 


0 % 20 % 40 % 60 % 80 % 100 % elektri na napeljava
č 


kolovoz, pešpot, stezamakadamska cesta 
železniška proga avtocestainfrastruktura ni vidna 

žinice
č 
letališče 
mešanoni infrastrukture 
asfaltirana cesta 
Slika17:Vrstainfrastrukturepopokrajinah. 

da obstaja. Infrastruktura ni ve ana golj na poseljena, ampak tudi na neposeljena območja, čeprav je njena gostota v slednjih manjša. Če upoštevamo samo ka alnik infrastruktura (slika 17), ugotovimo, da v vseh delih Slovenije, ra en v alpskih pokrajinah, i ra ito prevladuje kategorija asfaltirana cesta. Av­toceste imajo najdaljšo godovino v predalpskem in dinarskokraškem delu Slovenije, kar je ra vidno tudi i astopanosti kategorije avtocesta na fotografijah. Na fotografijah alpskih pokrajin i stopa kate­gorija žičnice, kar potrjuje samopodobo smučarskega naroda. 
Zadnji ka alnik i tega tematskega sklopa so premični objekti (slika 18), ki lahko dopolnijo ra u­mevanje pokrajine in življenja v njej. Pogosto pa so bolj moten kot dopolnilni dejavnik. Večina (74 %) fotografij jih ne prika uje. V najmanjši meri so premični objekti prika ani na fotografijah obpanonskih in dinarskokraških pokrajin ter v največji meri na fotografijah obsredo emskih pokrajin. Kadar so premič­ni objekti prika ani, gre večinoma a prevo na sredstva in ljudi. Prva so pogosteje prisotna na fotografijah obsredo emskih, slednji na fotografijah alpskih pokrajin. Upodobitve prevo nih sredstev so pogostejše na fotografijah obsredo emskih kot na fotografijah obpanonskih pokrajin, čeprav je pri slednjih infra­struktura in še posebej asfaltirana cesta pogosto upodobljena. Predalpske pokrajine kljub največji gostoti poseljenosti in ra vejenemu cestnemu omrežju niso prika ane kot najbolj avtomobilsko območje Slo­venije, ampak so to obsredo emske pokrajine. Zanimiva je tudi primerjava med alpskimi in predalpskimi pokrajinami s skoraj enakim deležem fotografij upodobljenimi ljudmi in prevo nimi sredstvi, vendar 
elo ra lično strukturo. Na fotografijah predalpskih pokrajin so prevo na sredstva pogosteje prika­ana kot ljudje, obratno pa je na fotografijah alpskih pokrajin. Alpske pokrajine so območje narave in človeka, medtem ko so predalpske pokrajine območje avtomobilov. 
neopredeljivo 
obpanonske pokrajine 
obsredozemske pokrajine 
dinarskokraške pokrajine 
predalpske pokrajine 
alpske pokrajine 

ljudje 
prevozna sredstva 
živali 
ni premi nih objektov
č 
mešano 
Slika18:Premičniobjektipopokrajinah. 
3.4.5o ELEMENTI KULTURNE POKRAJINE 
Ka alnik prostorski vzorec je opredeljen s kategorijami naključen, organi iran in neopredeljen. Naključen prostorski v orec prevladuje le v alpskih pokrajinah (58 %). V ostalih pokrajinah prevladuje organi iran v orec, najbolj pa v obpanonskih pokrajinah (92 %). 
Prehodi med prvinami pokrajine so opredeljeni kot gladki ali grobi. V vseh pokrajinah prevladujejo pretežno gladki prehodi med pokrajinskimi prvinami i jemo alpskih pokrajin, kjer so lasti v srednje­šolskih učbenikih, prehodi i ra ito grobi. 
Pri ka alniku raba tal v ospredju fotografije (slika 19) najpogosteje nastopa kategorija mešano (38 %), kar je glede na veliko pokrajinsko pestrost Slovenije povsem pričakovano. Na prvi pogled se 
di presenetljiva pogostost pojavljanja kategorije nerodovitno (30 %), vendar postane povsem ra umljiva ob upoštevanju pogostosti prika ovanja gora, pod emskih kraških oblik in rečnih strug. Med kmetijski­mi so opa nejše kategorije travišča v alpskih in dinarskokraških in go dovi v dinarskokraških ter njive v obpanonskih pokrajinah. Pri ka alniku raba tal v ozadju fotografij (slika 20) se povečata deleža kate­gorij mešano in go d, sicer i stopata kategoriji nerodovitno v alpskih in go d v dinarskokraških pokrajinah. 
Voda velja a enega najbolj estetskih elementov v pokrajini (Yamashita 2002). Litton (1977) trdi, da je voda v pokrajini pogosto dominantna aradi vidnosti, gibanja, odsevov in barv. Zaradi tega so vodni elementi pogosto prika ani na fotografijah. V našem primeru je voda prika ana na skoraj dveh tretjinah fotografij (slika 21), pri čemer je občutna ra lika med fotografijami v osnovno-in srednješolskih učbe­nikih. V prvih je le dobrih 3 ! anali iranih fotografij bre prika anih vodnih elementov, v slednjih pa 66 %. Ven kot polovica fotografij v osnovnošolskih učbenikih prika uje ven kot en vodni element, medtem ko je pri fotografijah i srednješolskih učbenikov v najven primerih prika ana reka, in sicer na dobrih 13 ! fotografij. Ob upoštevanju vseh fotografij so vodni elementi najbolj astopani v obsredo emskih pokra­jinah, kjer i ra ito prevladujejo upodobitve morja. Najmanj vodnih elementov je med fotografijami, ki 
neopredeljivo 
obpanonske pokrajine 
obsredozemske pokrajine 
dinarskokraške pokrajine 
predalpske pokrajine 
alpske pokrajine 

0 %  20 %  40 %  60 %  80 %  100 %  
njiva  poseljeno  trajni nasad  park  gozd  
voda  travišče  nerodovitno  drugo  mešano  

Slika19:Rabatalvospredjupopokrajinah. 


Slika20:Rabatalvozadjupopokrajinah. 
neopredeljivo 
obpanonske pokrajine 
obsredozemske pokrajine 
dinarskokraške pokrajine 
predalpske pokrajine 
alpske pokrajine 

jezero 
močvirje 
morje
potok
reka 
druga voda
izvir 
mešano 
ni vode 
Slika21:Vodnielementipopokrajinah. 
prika ujejo alpske pokrajine. Je era so enakomerno prika ana v vseh delih Slovenije, ra en v obsre­do emskih pokrajinah. Reke so najpogosteje upodobljene v obpanonskih in predalpskih pokrajinah. 
Meje in samotna drevesa vnašajo pestrost in ra gibanost v pokrajino, kljub temu pa so prika ana na manj kot desetini fotografij. Fotografije mejami in samotnimi drevesi so največkrat i predalpskega dela Slovenije, pri čemer prevladujejo drevoredi in žive meje. Na dobri desetini fotografij s temi prvinami so prika ana samotna drevesa. 

3.5 VIDEZ POKRAJIN 
Pokrajine, kot jih upodabljajo fotografije v i branih učbenikih, lahko s pomočjo najpogosteje prika­
anih kategorij pokrajinskih prvin opišemo na naslednji način: 
Alpske pokrajine so i ra ito gorate s strmimi pobočji v ospredju ter s stenami in strmimi pobočji v o adju. Raba emljišn v ospredju in o adju je večinoma mešana, nerodovitna ali travinje. Poselitve večinoma ni, v nasprotnem primeru gre a podeželsko poselitev. Enako redka je tudi kategorija infra­struktura večinoma gre a asfaltirane ceste ali pa ta ni vidna. Premični objekti niso pogosti, če so, gre a skupine ljudi. Med redkimi vodnimi elementi i stopajo je era. 
Predalpske pokrajine so ra nolike, i ra ito prevlado hribovij in v manjši meri ravnin. Pokrajin­ske oblike v ospredju so v glavnem ravnine, ali pa gre a položna pobočja. V o adju prevladujejo strma in v manjši meri tudi položna pobočja. Pri rabi emljišn v ospredju po pričakovanjih prevladuje meša­na raba, ki se prepleta s poselitveno. Mešana raba v o adju se prepleta go dnimi površinami. Poselitev je i ra ita, pri čemer sta uravnoteženo prika ani podeželska in urbana poselitev. Bivalni objekti so po­gosteje astopani kot nebivalni, pri čemer med prvimi prevladujejo skupine hiš, med drugimi pa gospodarski objekti. Infrastruktura pogosto ni vidna, v redkih primerih, ko je, gre najpogosteje a asfal­tirane ceste in med premičninami a osebne avtomobile. Med vodnimi elementi i stopajo lasti reke in v manjši meri je era. V srednješolskih učbenikih se pojavijo tudi žive meje. 
Dinarskokraške pokrajine so najpogosteje prika ane kot hribovite in gričevnate gričevja sicer niso načilna a dinarskokraške pokrajine ali kot preplet ra ličnih reliefnih tipov. V ospredju fotogra­fij prevladujejo položna pobočja in uravnano površje, v o adju položna in strma pobočja. Raba emljišn v ospredju je i ra ito mešana in obsega go dove, nerodovitno in travišča, ki se v o adju umaknejo go du in nerodovitni rabi. Poselitev je podeželska s skupinami hiš. Nebivalnih objektov ni veliko. Pri infrastruk­turi so i stopajoče asfaltirane ceste, medtem ko premičnine praviloma niso prika ane. Med redkimi vodnimi elementi i stopajo reke in je era. 
Obsredozemske pokrajine so prika ane predvsem obalnim in v učbenikih a srednjo šolo v manj­ši meri še gričevnatim delom. V ospredju so uravnana površja in položna pobočja, v učbenikih a osnovno šolo še vodne površine. V o adju povsem prevladujejo položna pobočja. Pri rabi tal je v ospred­ju i ra ito mešana raba tal in v osnovnošolskih učbenikih še voda. V o adju i ra ito prevladuje mešana raba tal. Poselitev je elo opa na in nastopa tako v obliki podeželske kot mestne poselitve s prevlado ven hiš. Med nebivalnimi objekti prevladujejo gospodarski objekti, pri infrastrukturi asfaltne ceste in pri premičnih objektih avtomobili. Med vodnimi elementi je najbolj i ra ito morje. 
Obpanonske pokrajine kažejo preplet ravnin in gričevij i ra ito prevlado prvih. V ospredju pre­vladuje ravno površje, i jemoma položnejša pobočja. Ta mnogo bolj i stopajo v o adju. Pri rabi emljišč, tako v ospredju kot v o adju, je opa na mešana raba. Poselitev je i ra ita in nastopa tako v obliki po­deželske kot mestne poselitve s prevlado ven hiš. Pri nebivalnih objektih prevladujejo gospodarski objekti, pri infrastrukturi asfaltirane ceste, medtem ko so premični objekti redki. Med vodnimi elementi i stopajo reke. 
Ra like v vide u pokrajin lahko natančneje opredelimo lokacijskim koeficientom. Njegova vred­nost pona arja, v kolikšni meri prika posame ne kategorije ka alnika v pokrajini odstopa od slovenske­ga povprečja istega ka alnika. Bolj kot lokacijski koeficient presega vrednost 1, tem bolj določena kategorija ka alnika i stopa v primerjavi ostalimi pokrajinami. Vrednosti pod 1 pa kažejo na podpovprečno asto­panost posame ne kategorije v določeni pokrajini. I račun lokacijskega koeficienta lahko apišemo v obliki naslednje enačbe: 

tevilofotografij,kiprikazujejoposameznokategorijokazalnikavpokrajini 
tevilovsehfotografijpokrajine 
lokacijskikoeficient= 
tevilovsehfotografij,kiprikazujejoposameznokategorijokazalnikavSloveniji 

tevilovsehfotografijSlovenije 
V preglednici 6 so navedene kategorije ka alnikov, ki v posame nih pokrajinah i ra ito odstopajo od slovenskega povprečja (lokacijski koeficient > 1,25). 
Najvišji lokacijski koeficienti dosegajo celo vrednosti višje od 5. Med njimi najbolj i ra ito i stopa­ta morje (7,86) v ka alniku vodni element v srednješolskih učbenikih in obala (7,59) v kategoriji reliefni tip prav tako v srednješolskih učbenikih. Oba se pojavljata na fotografijah obsredo emskih pokrajin. Na tretjem mestu sledi kategorija visokogorje (6,17) v ka alniku reliefni tip na fotografijah v osnovno­šolskih učbenikih, ki prika ujejo alpske pokrajine. Vrednost 5 presega še lokacijski koeficient kategorije stena v ka alniku pokrajinske oblike v o adju, prav tako na fotografijah v osnovnošolskih učbenikih, ki prika ujejo alpske pokrajine. 
Na fotografijah alpskih pokrajin je torej najbolj i stopajoča kategorija visokogorje, tako na fotogra­fijah v osnovno-(6,17) kot tudi v srednješolskih (5,14) učbenikih. Na fotografijah predalpskih pokrajin najbolj i stopata kategoriji mešano (1,99) v ka alniku reliefni tip in poseljeno (2,57) v ka alniku raba tal v ospredju, obe v osnovnošolskih učbenikih. Na fotografijah dinarskokraških pokrajin so vrednosti najvišjih koeficientov še nižje. Ka alnik mešano v kategoriji reliefni tip dosega vrednost 1,78 in katego­rija nerodovitno pri ka alniku raba tal v o adju 1,73, oboje v osnovnošolskih učbenikih. Na fotografijah obsredo emskih pokrajin je i ra ito i stopajoča kategorija obala v ka alniku reliefni tip, in sicer 5,71 v osnovnošolskih in 7,59 v srednješolskih učbenikih. Na fotografijah obpanonskih pokrajin sta i stopa­joči kategoriji ravnina (3,0) v ka alniku reliefni tip in kategorija uravnano površje (2,99) pri ka alniku pokrajinske oblike v o adju, in sicer oboje v srednješolskih učbenikih. 
Preglednica6:Vizualnelastnostipokrajin,kivposameznikategorijiopaznoizstopajovprimerjavizostalimipokrajinami(lokacijskikoefi–cient > 1,25).Mastnitiskpomeni,davizualnalastnostizstopatakovučbenikihzaosnovnokottudizasrednjo olo.Čeizstopasamoveni skupiniučbenikov,jenapisanovnormalnemtiskuinzravenvoklepajunapisanovkateri:OŠ –osnovna ola,SŠ –srednja ola, / –nobenalastnostvtistikategorijineizstopa. 
ka alniki pokrajinskih prvin alpske pokrajine predalpske pokrajine dinarskokraške pokrajine obsredo emske pokrajine obpanonske pokrajine 
reliefni tipi visokogorje hribovje, mešano mešano, gričevje, obala, ravnina, gričevjehribovje (SŠ) gričevje (SŠ) 
pokrajinske oblike strmo pobočje uravnano površje položno pobočje položno pobočje (SŠ) uravnano površje,
v ospredju valovito površje (OŠ) 

pokrajinske oblike strmo pobočje (OŠ), strmo pobočje položno pobočje (OŠ), položno pobočje uravnano površje,v ozadju stena strmo pobočje (SŠ) položno pobočje 
raba zemljišč nerodovitno, travišče poseljeno go d (OŠ), voda (OŠ), / (SŠ) voda (OŠ), poseljeno (SŠ) v ospredju nerodovitno (OŠ), travišče 
raba zemljišč nerodovitno go d (OŠ), mešano (SŠ) nerodovitno (OŠ), / mešano (SŠ), / (OŠ)v ozadju go d (SŠ) 
poselitev ni poselitve urbana poselitev podeželska urbana poselitev podeželska poselitev (OŠ),poselitev (OŠ), / (SŠ) urbana poselitev (SŠ) 
bivalni objekti ni bivalnih objektov ven hiš (OŠ), / (SŠ) / 	/ (OŠ), ven hiš (SŠ) več hiš 
nebivalni objekti ni nebivalnih objektov 	proi vodni in storitveni / proizvodni in storitveni proizvodni in storitveniobjekti, kulturni objekti objekti, kulturni objekti objekti (tudi ruševine) (OŠ), / (SŠ) (tudi ruševine) 
infrastruktura 	makadamska cesta (OŠ), asfaltirana cesta (OŠ), / / (OŠ), asfaltirana asfaltirana cestainfrastruktura ni vidna, avtocesta (SŠ) cesta (SŠ) ni infrastrukture (SŠ) 
premični objekti več ljudi ven prevo nih / ven ljudi (OŠ), / sredstev (OŠ), / (SŠ) več prevoznih sredstev
vodni elementi jezero, ni vode (OŠ) reka, je ero (OŠ) je ero (OŠ), / (SŠ) morje reka, je ero (SŠ) 
meje in samotna drevesa / / (OŠ), živa meja (SŠ) / / 	/ 



4 UGOTAVLJANJE GEOGRAFSKIH PREDSTAV UČENCEV IN UČITELJEV 

O SLOVENSKIH POKRAJINAH 
Z oblikovanjem predstav o (slovenskih) pokrajinah se je ra iskovalno v Sloveniji najven ukvarjal Po­lin s sodelavci (2002) v okviru projekta Spo navni emljevid Slovenije. Avtorji so skušali ugotoviti, kako si ljudje predstavljajo Slovenijo in njen ra voj, v kakšnem obsegu je prisotna v njihovih prostorskih pred­stavah in kaj jim pomeni. I sledki ra iskave so bili namenjeni pripravi prostorskega plana Slovenije. Niti v domačem niti v mednarodnem prostoru pa nismo asledili podobnih ra iskav, ki bi omenjale geo­grafske predstave učencev o domačih pokrajinah. Zato smo poleg obsežne anali e fotografij v šolskih učbenikih, opisane v tretjem poglavju, ra iskavo usmerili tudi v anketiranje učencev in njihovih učite­ljev. S pomočjo dobljenih odgovorov smo želeli ovrednotiti: 
 odnos osnovnošolcev in srednješolcev do slikovnega gradiva v šolskih učbenikih in do dela njim; 
 geografsko amišljanje pokrajin in predstave o njih; 
 odnos osnovnošolskih in srednješolskih učiteljev do slikovnega gradiva v šolskih učbenikih in do dela 
njim. 
Za obdelavo obsežnih re ultatov, pridobljenih s pomočjo anketiranja v osnovnih in srednjih šolah, smo uporabili tri metode dela: deskriptivno, kav alno-neeksperimentalno in kvantitativno metodo. 
4.1 METODOLOŠKI VIDIK IZVEDBE ANKETE 
Anketiranje smo i vajali konec šolskega leta 2012/2013 na i branih šolah. Pri i polnjevanju anket­nih vprašalnikov so sodelovali učenci 5. in 9. ra redov osnovnih šol ter dijaki 1. in 3. letnikov srednjih šol, saj v teh ra redih o iroma letnikih pri družbi ali geografiji obravnavajo prav Slovenijo. Kot smo ome­nili že v uvodu, bomo v nadaljevanju a učence osnovnih šol in dijake srednjih šol, ki so sodelovali pri anketiranju, uporabljali skupni i ra učenci . Učenci in njihovi učitelji so ankete, ki so jih dobili v pa­pirni obliki, reševali sočasno pod nad orom ra iskovalcev projekta. Oboji so a reševanje vprašalnika imeli na ra polago 45 minut o iroma eno šolsko uro. Za spletno anketo se nismo odločili, ker smo že­leli dobiti osebne predstave učencev, bre da bi si pri reševanju pomagali učbeniki, emljevidi in drugimi učili. Veliko po ornosti smo namenili pripravi anketnega vprašalnika, ki je bil poleg po neje i vedenih statističnih i računov ključni inštrument astavljene ra iskave. 
Podatke smo brali s pomočjo dveh vsebinsko ra ličnih anketnih vprašalnikov, enega a učence (priloga 1) in drugega, prilagojenega a učitelje (priloga 2). Vprašalnik a učence je vseboval 11 vpra­šanj aprtega in odprtega tipa ter 3 barvne priloge, vprašalnik a osnovnošolske in srednješolske učitelje pa 15 vprašanj aprtega in odprtega tipa ter 2 barvni prilogi. 
Pri pripravi anketnih vprašanj so sodelovali strokovnjaki s področja geografije, psihologije in kar­tografije. Pred i vedbo ra iskave v šolah je vprašalnik a učence testirala manjša skupina osnovnošolcev in srednješolcev. Na podlagi njihovih odgovorov in predlogov smo spremenili nekatera vprašanja in na­vodila. Vprašalnik a učitelje se je v ven točkah ra likoval od vprašalnika a učence, saj pri njih nismo želeli preverjati nanja ali učiteljevih predstav o slovenskih pokrajinah, temven i vedeti njihovo mne­nje, kaj naj bi učencem najbolj pomagalo pri spo navanju in oblikovanju teh predstav. 
Anketa je bila anonimna, ato smo aradi lažje anali e podatkov vprašalnike opremili s šestmestnimi nomenklaturami, ki so ra krivale podatke o ra redu in šoli. Od osebnih podatkov smo v anketi ahtevali le podatek o spolu, pri učiteljih še starost. 
Sledila so vprašanja, nekatera ista a učence in učitelje, druga pripravljena le a posame no sku­pino anketirancev: 
 katere ra rede poučujejo anketirani učitelji; 
 katere učbenike uporabljajo pri pouku družbe, geografije in družboslovja in akaj so se odločili prav anje; 
 katera definicija pokrajine je učencem najbližja; 
 kakšen pomen učenci in učitelji pripisujejo slikovnemu gradivu pri spo navanju Slovenije;  kako načilni a Slovenijo se učencem dijo i brani pokrajinski pojmi; 
 v kolikšni meri najo učenci fotografije pokrajin pove ati ustre nimi slovenskimi pokrajinami/enotami; 
 na osnovi katerih v gibov se učenci in učitelji odločajo o ustre nosti prika a določene pokrajine; 
 s katerimi pojmi učenci in učitelji opisujejo slovenske pokrajine; 
 kolikšno je nanje učencev o slovenskih pokrajinah; 
 ali je po mnenju učiteljev ustre na i oblikovanost predstav o slovenskih pokrajinah med učenci po­
membna ali ne, v kolikšni meri jih imajo i oblikovane ter kateri dejavniki in v kolikšnem deležu vplivajo 
na i oblikovanje teh predstav. 
Pri ven vprašanjih smo a i ražanje stališn anketirancev uporabili 5-stopenjsko Likertovo lestvico, s katero smo lažje ocenili (ne)strinjanje posame nikov astavljenimi trditvami. V splošnem so v upora­bi tudi krajše (4-ali 3-stopenjske) ali daljše (7-, 9-, 11-stopenjske) merske lestvice, vendar smo presodili, da je pri naših trditvah 5-stopenjska lestvica najprimernejša v vseh treh primerih, saj oceno 3 defini­ramo neodločenost odgovora, desno in levo od nje pa lahko posame niki i birajo še dve nasprotujoči si stopnji ocen s skrajnimi vrednostmi sploh ne pomaga/sploh ni načilen/sploh niso všeč/sploh ne vpli­va ali elo pomaga/ elo načilen/ elo všeč/ elo vpliva. 
Posebnost v anketnem vprašalniku je bilo četrto vprašanje pri učencih, o iroma šesto vprašanje pri učiteljih, kjer so lahko v nemi emljevid Slovenije vrisali ali vpisali vse, kar bi želeli poka ati prijatelju i tujine. S tem smo želeli i vedeti, kakšno je njihovo prostorsko videnje o iroma dojemanje bližnjih ali bolj oddaljenih pokrajin ter kakšni so miselni o iroma spo navni emljevidi Slovenije v njihovih predstavah. Ker gre a območja, ki niso neposredno a navno dostopna, imajo posame niki v glavah praviloma spo ­navne preslikave okolja, ki so jih dobili i kušnjami ali učenjem v šolah. Pri tem gre a proces, ki ga sestavlja vrsta psiholoških pretvorb, s katerimi posame nik pridobiva, kodira, shranjuje, obnavlja in de­kodira obvestila (Polin s sodelavci 2002, 16) o relativnih položajih in lastnostih pojavov v pokrajinah. 

4.2 REZULTATI ANALIZE ANKETNIH VPRAŠALNIKOV 
V ra iskavi je sodelovalo 722 učencev. Med njimi je bilo 338 žensk in 378 moških. 6 anketirancev se spolno ni opredelilo. V skupini učiteljev je sodelovalo 26 žensk in 2 moška, ki v glavnem poučujejo družbo in geografijo in so v času anketiranja učili anketirane ra rede. 
V ra iskavo smo želeli ajeti šole i vseh slovenskih pokrajin (alpskih, predalpskih, obsredo emskih, obpanonskih in dinarskokraških), ato smo v orec i brali s pomočjo tristopenjskega v orčenja v skupi­nah. Skupine so v našem primeru najprej predstavljale omenjene pokrajine, na naslednji stopnji so jih predstavljale osnovne in srednje šole, na tretji stopnji pa ra redi. V ra iskavo so bile vključene: Dvoje ič­na osnovna šola Lendava, OŠ dr. Ivana Korošca v Borovnici, OŠ Šmartno pod Šmarno goro, OŠ Vojke Šmuc v I oli, OŠ Elvire Vatovec Prade v Kopru, OŠ Ob Rinži v Kočevju, OŠ Prežihovega Voranca v Ljubljani, OŠ Tr in, OŠ Žirovnica, Gimna ija Nova Gorica, Gimna ija Novo mesto, Gimna ija Ledina v Ljubljani, Šolski center a pošto, ekonomijo in telekomunikacije Ljubljana, Elektrotehniško-računalniška strokovna šola in gimna ija Ljubljana, Šolski center Ljubljana, Šolski center Rogaška Slatina in Biotehniški center Naklo. Število in delež sodelujočih učencev po posame nih ra redih o iroma letnikih ter število in delež sodelujočih učiteljev, ki poučujejo posame ne ra rede o iroma letnike, sta prika ana v preglednici 7. 
4.2.1o OPREDELITEV POJMA POKRAJINA 
Pri drugem vprašanju Kajpomenibesedapokrajina? smo učencem ponudili pet ra ličnih defi­nicij pokrajine, uveljavljenih v pedagoških, strokovnih in nanstvenih krogih: 1.o odgovor: pokrajina je del Zemljinega površja načilno unanjo podobo. V pokrajini ra likujemo na­
ravne in družbene pojave, ki so med seboj pove ani; 2.o odgovor: pokrajina je površinska plast našega planeta, ki jo oblikuje šest pokrajinskih elementov. 
To so: kamninska gradba in relief, vodovje, podnebje, prst, rastlinstvo in živalstvo, človeška družba; 3.o odgovor: pokrajina je manjše ali večje aokroženo območje, kjer prevladuje ena ali ven temeljnih na­

čilnosti; 4.o odgovor: pokrajina je del o emlja, ki ima skupne načilnosti; 5.o odgovor: pokrajina je sestavljena i ra ličnih elementov. Veliko elementov v pokrajini je ustvaril človek 
s svojim delom. Med posame nimi elementi in njimi pove animi pojavi in procesi obstajajo pove­ave in odnosi, ki so pogosto elo apleteni. Med definicijami pokrajine so učenci pogosteje i birali tiste, ki so navedene v šolskih učbenikih in 
so se že ukoreninile v njihovi avesti (slika 22). Prav tako je anketa poka ala, da so učence pritegni­le podrobnejše definicije, ki so ajele ven pomenskih vidikov pokrajine in so mnogo bolj i postavile naravnogeografske kot družbene danosti. Sklepamo torej lahko, da ima učni proces velik vpliv na pri­dobivanje informacij in osveščanje mladih. 
Preglednica7:Številoindele učencevinučiteljev,kisosodelovaliprianketiranju. 
ra red/letnik  učenci po posame nih ra redih in letnikih  učitelji po posame nih ra redih in letnikih  
število  delež v !  število  delež v !  
5. ra red OŠ  218  30,19  7  9,21  
6. ra red OŠ  /  /  8  10,53  
7. ra red OŠ  /  /  9  11,84  
8. ra red OŠ  /  /  8  10,53  
9. ra red OŠ  156  21,61  9  11,84  
1. letnik SŠ  170  23,55  10  13,15  
2. letnik SŠ  /  /  9  11,84  
3. letnik SŠ  178  24,65  8  10,53  
4. letnik SŠ  /  /  8  10,53  
SKUPAJ  722  100,00  76*  100,00  

* en učitelj lahko poučuje tudi ven ra redov/letnikov 
ni odgovora 
2,4 % 


Slika22:Opredelitevučencevdopetihdefinicij pokrajine. 
4.2.2o POMEN SLIKOVNEGA GRADIVA V ŠOLSKIH UČBENIKIH 
Čeprav je doka ano, da je ustre no slikovno gradivo v učbenikih i jemnega pomena a oblikova­nje prostorskih predstav (Senegačnik 2005, Gersmehl 2008, Scoffham 2013), nas je animalo, kakšen pomen pripisujejo slikovnemu gradivu v učbenikih njihovi uporabniki, torej učenci sami. Ti so njegov pomen ocenili s petimi stopnjami od elo pomaga do sploh ne pomaga. 19,1 ! anketirancev je odgo­vorilo, da jim gradivo pri spo navanju Slovenije elo pomaga. Skoraj polovici (44,2 %) gradivo precej pomaga. Če k obema deležema prištejemo še 28,8 ! tistih, ki so odgovorili, da jim omenjeno gradivo srednje pomaga, dobimo elo visok delež (92,1 %) po itivnih odgovorov. Na drugi strani jih je le 5,4 ! menilo, da jim slikovno gradivo večinoma ne pomaga in 1,2 ! anketiranih, da jim omenjeno gradivo v učbenikih nin ne pomaga (slika 23). 
Ker gre v tem primeru a v orec, v katerem je slučajna spremenljivka x pora deljena normalno, lahko a statistični test uporabimo metodo prei kušanja domneve o deležu (Drobne 2006). I v orca 713 tistih, ki so odgovorili na astavljeno vprašanje, smo ugotovili, da jih 92,1 ! meni, da so jim učbeniki srednje, precej in elo pomagali pri spo navanju Slovenije. Zato nas anima, koliko tvegamo s trditvijo, da je delež takih na populaciji večji od 90 %? 
Postavimo ničelno in alternativno domnevo: H0 : p = 0,9 H1 : p > 0,9 
I računamo testno statistiko Zpo obra cu: 
pp^-0 , -,0921 0900 
Z=
= =187 
, po ·-1 p0
( )n , ·- )
( ,0900 1 0900 713 
in jo primerjamo s kritično vrednostjo: pri Z= 1,87 je . = 1 ô 0,969 = 0,031. 
Statistika H pade v kritično območje šele pri . = 0,031, ato lahko s stopnjo tveganja 3,1 ! avr­nemo ničelno domnevo in potrdimo alternativno domnevo, da je pomen slikovnega gradiva v šolskih učbenikih po mnenju učencev ključen a spo navanje Slovenije. Tako so tudi mladi uporabniki učbe­nikov veliko večino potrdili uveljavljeno mnenje o pomenu slikovnega gradiva v učnem procesu. 
Podobno kot učenci ra mišljajo tudi njihovi učitelji. Kar 51,9 ! jih je menilo, da slikovno gradivo elo pomaga pri spo navanju Slovenije, 44,4 %, da precej pomaga, in le 3,7 %, da srednje pomaga (slika 23). Učitelji so še mnogo bolj kot učenci prepričani v uporabnost slikovnega gradiva pri usvajanju no­vih nanj in utrjevanju snovi, čeprav mu tudi učenci pripisujejo precejšen pomen. Zato je treba i biri slikovnega gradiva pri nastajanju novih učbenikov nameniti posebno po ornost, saj so učbeniki pri nas in v svetu še vedno najpogosteje uporabljano učilo (Fridl 2016, 106.110). 
4.2.3o IZBOR UČBENIKOV ZA POUK DRUŽBE IN GEOGRAFIJE V OSNOVNIH IN SREDNJIH ŠOLAH 
Odgovori učiteljev kažejo, da pri predmetih družba in geografija uporabljajo učbenike petih sloven­skih aložb (slika 24). 19 učiteljev uporablja učbenike le ene aložbe in 8 učiteljev dveh ali ven a­ložb. Najpogosteje so uporabljeni učbeniki Založbe Modrijan (54,7 %), enakimi deleži (14,3 %) sledijo učbeniki aložb Mladinska knjiga, DZS in Rokus. Le en učitelj (2,4 %) uporablja učbenik Mohorjeve družbe. 
Učitelji so se a uporabo omenjenih učbenikov odločili aradi ra ličnih v rokov (slika 25). I biro naj­večkrat utemeljujejo vsebinsko in slikovno primernostjo, na ornostjo, sistematičnostjo in dodatnimi animivostmi (26,0 %). Enako število učiteljev je odgovorilo, da je na i biro vplivalo predvsem to, da so v učbeniškem skladu (14,8 %), da so oblikovno privlačni in bogati s slikovnim gradivom (14,8 %) ali 

slikovno gradivo 
ni odgovora 
sploh ne pomaga 
večinoma ne pomaga 
srednje pomaga 
precej pomaga 
zelo pomaga 

č

uencideleĎ odgovorov
uitelji
č 

Slika23:Mnenjeučencevinučiteljevoslikovnemgradivuv olskihučbenikih. 

Slika24:Dele učbenikovposameznihzalo b,ki jihuporabljajoanketiraniučiteljiinnjihoviučenci. 

Slika25:Razlogizaizbiroučbenikovdoločene zalo be. 
i drugih ra logov (14,8 %). V manjšem obsegu je na odločitev vplivalo tudi to, da so učbeniki pre­vedeni v je ik, v katerem poleg slovenščine poteka pouk (11,1 %), ali pa ker so usklajeni učnim načrtom (11,1 %). 
4.2.4o VREDNOTENJE IZBRANIH GEOGRAFSKIH POJMOV 
Pri petem vprašanju so morali učenci ocenami: (1) sploh ni načilen, (2) slabo načilen, (3) sred­nje načilen, (4) precej načilen, (5) elo načilen, ocenjevati, kako pomembni so po njihovem mnenju 
a Slovenijo i brani pojmi: go darstvo, gričevje, hribovje, industrija, kmetijstvo, mesto, morje, podeželje, ravnina, turi em, visokogorje. Nobeden od pojmov ni dobil najven odgovorov a oceno elo načilen, kakor tudi ne a sploh ni načilen, kar sovpada s splošno uveljavljenim dejstvom, da se anketiranci redkeje odločajo a skrajno po itivno ali negativno oceno (Cvahte 2013, 46). Najven jih meni, da so precej načilni: hribovje (48,3 %), visokogorje (40,6 %), go darstvo (38,9 %), podeželje (38,6 %), kme­tijstvo (37,4 %) in turi em (36,7%). Najvišje vrednosti a srednje načilen so dobili: ravnina (42,2 %), industrija (40,4 %), gričevje (39,8 %) in mesto (33,8 %). Med slabo načilen a Slovenijo je najvišjim odstotkom odgovorov bilo uvrščeno le morje (34,1 %). 
Želeli smo ugotoviti, kako se posame ni pojmi ra vrščajo, če upoštevamo vse njihove ocene in ne le prevladujoče. Ker število odgovorov pri vseh pojmih ni bilo enako, smo uporabili metodo uteževa­nja povprečja in pripisali oceni: sploh ni načilen utež 1, slabo načilen utež 2, srednje načilen utež 3, precej načilen utež 4 in elo načilen utež 5. Vsoto množkov odgovorov pri posame ni oceni in ute­ži smo delili s frekvenco odgovorov pri posame nem pojmu (slika 26) in rangirali dobljene vrednosti. 
Ra brati je mogoče, da učenci nobenemu od pojmov ne pripisujejo i jemnega pomena v primer­javi drugimi, temven njihov pomen v povprečju ocenjujejo ocenami med 3 in 4. Učenci so podatek, da večji del Slovenije prekriva go d in je ta bogat naravni vir, že o avestili ter ga uteženo povpreč­no oceno 3,90 i postavili kot najbolj načilni pojem med ponujenimi možnostmi. Z ocenama pojmov visokogorje (3,87) in hribovje (3,81) so posebno po ornost namenili tudi reliefnim načilnostim Slove­nije. Sledita dve gospodarski dejavnosti, med katerima turi em (3,72) le malenkostno prekaša kmetijstvo (3,64). Poselitvi je s pojmoma mesto (3,61) in podeželje (3,58) omogočena uvrstitev na sre­dini grafa. Presenetljivo sta med načilnostmi Slovenije gričevje (3,45) in industrija (3,20) celo prehitela morje (3,05) in ravnine (3,02). 

uteženo povprečje 
4,50 4,00 3,50 3,00 2,50 2,00 1,50 1,00 0,50 0,00 

gozdarstvovisokogorjehribovjeturizemkmetijstvomestopodeželje gričevjeindustrijamorjeravnina 
izbrani pojem 
Slika26:Ute enopovprečjeizbranihpojmovgledenaocenenjihoveznačilnostizaSlovenijo. 
4.2.5o PRESOJA GEOGRAFSKIH PREDSTAV O SLOVENSKIH POKRAJINAH S POMOČJO FOTOGRAFIJ 
Najobsežnejši del ra iskave predstavlja anali a odgovorov na šesto vprašanje v vprašalniku a učen­ce in osmo vprašanje v vprašalniku a učitelje. Pri obeh vprašanjih so anketiranci dobili slikovno prilogo s petimi skupinami fotografij (slika 27). Vsaka skupina fotografij prika uje eno od slovenskih pokrajin. Anketiranci so morali: 
o a vsako skupino fotografij napisati, katerim pokrajinam pripada (samo učenci); 
 oceniti, kako so jim všen posame ne pokrajine; 
 v sklopu posame nih pokrajin ra vrstiti fotografije od najbolj do najmanj načilnih; 
 pri vsaki skupini pokrajin navesti tri (učenci) o iroma pet (učitelji) pojmov, s katerimi bi pokrajine pred­
stavili tujcu, ki Slovenije ne po na. 
Zanimalo nas je, ali so učenci sposobni na podlagi motivov fotografij prepoznati in poimenovati pokrajine. Ker se je v preteklih letih njihovo poimenovanje spreminjalo in je odvisno tudi od starosti učbenikov, ki jih uporabljajo, ter interpretacije učitelja, smo kot pravilna upoštevali vsa podobna poime­novanja (na primer panonski, subpanonski, obpanonski svet, regija ali pokrajina; nismo pa šteli nižinski svet, Prekmurje in podobno). 
Velik delež učencev (67,9 %) je fotografije skupine 1 pravilno umestil v sklop fotografij, ki prika ujejo di­narskokraške pokrajine. V anemarljivih deležih so jih umeščali tudi v obpanonske (2,9 %), predalpske (2,5 %), alpske (1,1 %) in obsredo emske pokrajine (0,4 %). 12,5 ! odgovorov je bilo umeščenih v kategorijo drugo, največkrat aradi poimenovanj po godovinskih regijah, kot so Notranjska, Dolenjska in Gorenjska, ali tipov pokrajin kot so gričevnata, hribovita in ravninska pokrajina. 12,7 ! anketirancev na vprašanje ni odgovorilo. 
Slika27:Slikovnaprilogakvpra alnikomazapresojogeografskihpredstav (fotografijesovvečji velikostiinznavedboavtorjevločenoobjavljenenaevidenčnihlistih(str.64–88)). P str.60 


1E

2E

3E

4E
5E 

1D

2D

3D

4D

5D 

1C

2C

3C

4C

5C 

1B

2B

3B

4B

5B 
SKUPINA 1

1A
SKUPINA 2

SKUPINA 3

SKUPINA 4

SKUPINA 5

5A 

Malo manj kot polovica učencev (48,5 %) je fotografije skupine 2 pravilno umestila v sklop fotogra­fij, ki prika ujejo predalpske pokrajine. V precej manjših deležih so jih umeščali tudi v dinarskokraške (4,7 %), obpanonske (3,9 %), alpske (3,7 %) in celo obsredo emske (0,7 %) pokrajine. 23,3 ! odgo­vorov je bilo i podobnih ra logov kot v skupini 1 uvrščenih v kategorijo drugo, kjer so med godovinskimi regijami navajali predvsem Štajersko in Koroško, med tipi pa gričevnate in hribovite pokrajine. 15,2 ! anketirancev na vprašanje ni odgovorilo. 
Manj kot dve tretjini učencev (60,2 %) je fotografije skupine 3 pravilno umestila v sklop fotografij, ki prika ujejo obpanonske pokrajine. Ostali so jih umeščali tudi v dinarskokraške (3,9 %), predalpske (1,1 %) ter celo obsredo emske (0,7 %) in alpske (0,1 %) pokrajine. 22,0 ! odgovorov je aradi že ome­njenih ra logov umeščenih v kategorijo drugo, kjer se pojavljajo Štajerska in Dolenjska ter nižinski ali ravninski svet. 12,0 ! anketirancev na vprašanje ni odgovorilo. 
Največji delež učencev (82,5 %) je fotografije skupine 4 pravilno umestil v sklop fotografij, ki prika­
ujejo obsredo emske pokrajine. Vendar je ra log treba pripisati tudi akoreninjenosti in prepo navnosti imena Primorska a godovinske regije, ki se le v tem primeru ujema s poimenovanjem geografske enote, na primer primorski svet, primorska pokrajina. Ker pri vnosu podatkov včasih ni bilo mogoče ločiti, ali je anketiranec mislil na godovinsko regijo ali geografsko, smo upoštevali vse tovrstne odgovore. V primeru navedbe drugih godovinskih regij, na primer Štajerska, Dolenjska, Koroška, Goriška, Prekmurje, ni bilo teh dilem in smo jih lažje uvrstili v kategorijo drugo. V anemarljivih deležih so ob­sredo emske pokrajine umeščali tudi v obpanonske (0,4 %), alpske (0,1 %) in dinarskokraške pokrajine (0,1 %). 11,9 ! odgovorov je bilo uvrščenih v kategorijo drugo, predvsem aradi ra ličnih navedb, ki so pove ane morjem. 5,0 ! anketirancev ni podalo odgovora. 
Dve tretjini učencev (65,7 %) je fotografije skupine 5 pravilno umestila v sklop fotografij, ki prika u­jejo alpske pokrajine. V i jemno majhnih deležih so jih umestili tudi v predalpske (0,4 %), dinarskokraške (0,3 %), in celo obpanonske (0,1 %) pokrajine. 27,4 ! odgovorov je bilo ra porejenih v kategorijo drugo, kjer so pričakovano večkrat navajali Gorenjsko in visokogorje. 6,1 ! anketirancev ni podalo odgovora. 
Želeli smo tudi ugotoviti všečnost pokrajin, ato smo učence in učitelje aprosili, naj s pomočjo fotografij ocenijo, kako so jim všen posame ne pokrajine. Sklepali smo, da so jim podobno kot foto­grafije všen tudi pokrajine same. Da na njihove ocene ne bi preven vplivala ra lična kakovost fotografij ali i bor motivov, smo pripravili nabor profesionalnih fotografij, posnetih v sončnem vremenu. Za vsa­ko od skupin pokrajin smo i brali fotografije (slika 27): 
 tipa 1 (fotografije: 1C, 2B, 3B, 4A, 5E), ki prika ujejo najbolj načilne naravnogeografske danosti ali 
rabo površja v določeni pokrajini; 
 tipa 2 (fotografije: 1A, 2C, 3D, 4D, 5D), ki prika ujejo v stroki/šoli i postavljene danosti določene pokrajine; 
 tipa 3 (fotografije: 1B, 2D, 3C, 4E, 5B), ki prika ujejo privlačne turistične danosti določene pokrajine; 
 tipa 4 (fotografije: 1D, 2E, 3A, 4B, 5C), ki prika ujejo dejavnost ljudi v določeni pokrajini in 
 tipa 5 (fotografije: 1E, 2A, 3E, 4C, 5A), ki prika ujejo romantičnodoživljajsko podobo določene pokrajine. 
Odločitve učencev ter učiteljev o všečnosti pokrajin pov emata sliki 28 in 29. Ra vidno je, da so učenci v večji meri pokrajine ocenili ocenami od 3 do 5 o iroma od srednje všen do elo všeč, uči­telji pa ocenami od 4 do 5, o iroma od všen do elo všeč. Z i jemo dinarskokraških in predalpskih pokrajin učitelji ocen sploh niso všen in niso všen praviloma niso i birali. Žal velik delež anketirancev ni dal ocen, bodisi aradi neodločenosti, ali pa so kljub jasnim navodilom spregledali o iroma ob več­delnem vprašanju po abili na vnos ocen. Ker je bilo to vprašanje anketirancem astavljeno v prvi polovici ankete, na neodgovore najverjetneje ni vplival i tek časa. Učenci so najvišje ocenili obsredo emske in alpske pokrajine, učitelji pa alpske in dinarskokraške pokrajine. 
Z razvrščanjem fotografij posame nih skupin (1A do 1E, 2A do 2E, , 5A do 5E) na sliki 27 od najbolj do najmanj načilnih a i brane pokrajine smo želeli ugotoviti v gibe učencev in učiteljev, na podlagi katerih so presojali primernost fotografij. Frekvence odgovorov so se goščale okrog enega mesta, v skrajnem primeru pa je lahko fotografija s podobno frekvenco odgovorov asedla tako prvo kot tudi adnje mesto. Zato smo podobno kot pri ocenjevanju najbolj načilnih pojmov a Slovenijo tudi 
alpske pokrajine 
obsredozemske pokrajine 
obpanonske 
pokrajine 

predalpske 
pokrajine 

dinarskokraške 
pokrajine 

sploh niso všeč 
srednje všeč všeč 
niso všeč brez odgovorazelo všeč 

Slika28:Mnenjeučencevov ečnostiposameznihpokrajin. 
alpske 
pokrajine 

obsredozemske pokrajine 
obpanonske 
pokrajine 

predalpske 
pokrajine 

dinarskokraške 
pokrajine 

sploh niso všeč 
srednje všeč všeč 
niso všeč brez odgovorazelo všeč 

Slika29:Mnenjeučiteljevov ečnostiposameznihpokrajin. 

tukaj uporabili metodo uteževanja povprečja, saj je število odgovorov pri posame nih fotografijah va­riiralo. Skupno mesto uvrstitve fotografije smo določili tako, da smo število odgovorov a prvo mesto pomnožili oceno o iroma utežjo 5, a drugo mesto utežjo 4, a tretje mesto utežjo 3, a četrto mesto utežjo 2 in a adnje mesto le še utežjo 1. Fotografije posame ne skupine smo na koncu ra vrstili glede na seštevke uteženih produktov, deljenih s številom odgovorov a i brano skupino. 
Re ultate ra porejanja fotografij smo ustre no interpretacijo pov eli v posebni evidenci (slika 30). Z njo smo želeli agotoviti sistematičen pregled ra iskovalnih ugotovitev ter boljšo na ornost in primer­ljivost re ultatov. Vsaka fotografija je predstavljena na svojem evidenčnem listu. Na njem je poleg slike najprej navedeno, a kateri tip fotografije gre glede na njen motiv in predstavljene danosti. Sledi navedba mesta, na katerega se je fotografija uvrstila po i boru učencev, in mesta po i boru učiteljev. Frekvenčne vrednosti ra vrščanja posame nih fotografij na določena mesta so upodobljene na kar dveh grafikonih. Vsak evidenčni list je obogaten s pov etkom ključnih ugotovitev. Vrstni red fotografij notraj posame nih skupin pokrajin je enak kot na slikovni prilogi k vprašalniku (slika 27). 
I slike 31 je mon ra brati, da so učenci na prvo mesto najraje ra vrščali fotografije tipa 3, ki prika­ujejo privlačne turistične danosti določene pokrajine, in tipa 5 romantičnodoživljajsko podobo določene pokrajine. Na drugem mestu so se že omenjenima kategorijama pridružile fotografije tipa 1 najbolj 
načilnimi naravnogeografskimi danostmi ali rabo površja v določeni pokrajini. Fotografije tipa 2, kjer so poudarjene v stroki/šoli i postavljene danosti določene pokrajine, in tipa 4, dejavnostmi ljudi v do­ločeni pokrajini, so pri učencih dobile svoj položaj šele od tretjega mesta dalje. Mladi torej pokrajine doživljajo bolj čustveno in jih vrednotijo tudi estetskega vidika ali na podlagi i kušenj, ki jih imajo s splo­šno nanimi kraji, kot sta Blejsko je ero in Aljažev stolp. 
V nasprotju učenci so učitelji največkrat na prvo mesto uvrstili fotografije tipa 1, ki poudarjajo na­čilne naravnogeografske danosti ali rabo površja v določeni pokrajini, sledile pa so fotografije tipa 2 
v stroki/šoli i postavljenimi danostmi določene pokrajine, in tipa 3 s privlačnimi turističnimi danostmi določene pokrajine (slika 32). Drugo mesto so prav tako asedle fotografije tipa 3, sledijo pa fotogra­fije tipa 4, ki prika ujejo dejavnosti ljudi v določeni pokrajini in tipa 5 romantičnodoživljajsko podobo določene pokrajine. Za ostala mesta ni mogoče pov eti posebnih odvisnosti. To doka uje, da učitelji fotografije dojemajo kot učilo, ki mora učencem predstaviti čim ven dejstev, pove anih učno snovjo. Tako lahko potrdimo domnevo, da med učitelji in učenci obstajajo ra like v v gibih, na osnovi katerih se odločajo o všečnosti prika a določene pokrajine. 
Poleg celovitejše anali e dojemanja slovenskih pokrajin s pomočjo fotografij smo želeli preveriti tudi, kako učenci opišejo odnos do določenih pokrajin ali ubesedijo svoje predstave o njih. Zato so mo­rali napisati tri pojme, ki jih najbolj asociirajo na določene pokrajine in bi njimi pokrajine predstavili tudi tujcu, ki Slovenije ne po na. Dobili smo širok nabor ra nolikih pojmov, ki smo jih a vsako skupino pokrajin glede na prevladujoče frekvenčne vrednosti in pomensko primerljivost med posame nimi skupina­mi strnili v deset kategorij. Najpogosteje so bili to pojmi, ki se pojavljajo le v določeni pokrajini (na pri­mer kraške jame, termalni i viri, Triglav, morje), ato smo jim namenili najven po ornosti in jih ra vrstili v samostojne kategorije. Svojo kategorijo so pogosto dobili tudi tipi pokrajin (na primer gorovja, hribovja, gričevja, visokogorja, ali doline, kotline, ravnine). V vseh pokrajinah je bil poudarek še na rabi tal (na pri­mer njive, vinogradi, go d) ali ra ličnih gospodarskih dejavnostih (na primer kmetijstvo, vinogradniš­tvo, turi em). Da je pomemben del dojemanja pokrajin pove an tudi doživljajskimi i kušnjami, pričajo i ražena čustva, ki smo jih strnili v kategoriji po itivna občutja (na primer lepe, ljubke, posebne, svo­bodne, umirjene, animive, domače, i virne, sproščujoče, sončne, ljube en, odprti ljudje, okusne jedi) ter negativna občutja (na primer dolgočasne, ne animive, grde, neatraktivne, nera vite, odročne, su­šne, apostavljene). Zaradi svobodne i bire navedb veliko pojmov ni bilo mogoče smiselno druževati in kategorij preven drobiti, ato je v vseh skupinah ra umljivo visok delež kategorije drugo, kamor smo umestili tudi nesmiselne odgovore. 
Slika30:Evidencarazvr čanjafotografijgledenarazličnevzgibe. P str.64–88 

Slika 1A 
4. mesto 
uvrstitev po izbiri učencev 
3. mesto 
uvrstitev po izbiri učiteljev 

število odgovorov vseh učencev 
200 

3. letnik SŠ 
150 
1. letnik SŠ 
100 
9. razred OŠ 
50 
5. razred OŠ 
0 


0 50 100 150 200 250 
število odgovorov učencev 
razvrstitev slike 1A razvrstitev slike 1A 
Povzetek ugotovitev 
Glede na izračun uteženega povprečja je fotografija 1A, ki prikazuje v stroki ali šoliizpostavljene danosti pokrajine, zasedla šele četrto mesto, čeprav so jo učenci vnajvečjem deležu (22,6 %) razvrščali na tretje mesto. 15,5 % anketirancev jo jeumestilo na prvo mesto, 16,1 % na drugo mesto, 22,3 % na četrto mesto in 21,6 % napeto mesto. 1,9 % učencev ni podalo odgovora. Tudi pri učiteljih je pri tej fotografijiprišlo do večjega odstopanja med mestom, določenim z uteženim povprečjem ingostoto frekvenc na posameznih mestih, na katera so učitelji razvrstili fotografijo 1A.Učitelji so jo v največjem deležu (29,6 %) umestili na prvo mesto, kar smo lahko zaradiizrazito nazorne geografske sporočilnosti fotografije pričakovali. Z enako vrednostjo22,2 % sta sledila drugo in četrto mesto. 



Slika 1B 
1. mesto 
uvrstitev po izbiri učencev 
4. mesto 
uvrstitev po izbiri učiteljev 

število odgovorov vseh učencev
300 250 200 150 100 50 
0 3. letnik SŠ 

1. letnik SŠ 
9. razred OŠ 
5. razred OŠ 


0 50 100 150 200 250 
število odgovorov učencev 
razvrstitev slike 1B razvrstitev slike 1B 
Povzetek ugotovitev
Fotografija 1B se uvršča v tip slik, ki prikazujejo privlačne turistične danosti v določeni
ajini. Po mnenju nekaj več kot tretjine učencev najbolje prikazuje dinarskokraškepokr
ajine, saj jo je na prvo mesto umestilo 41,5 % anketirancev, na drugo mesto20,1 %, na tretje mesto 12,8 %, na četrto mesto 11,4 % in na peto mesto 12,6 %. 1,6 %anketirancev ni podalo odgovora. Med odločitvami učencev osnovnih in srednjih šol nibilo opaznejših razlik. V primerjavi z učenci jo je na prvo mesto umestil le en učitelj,ostali pa so ji največkrat dodelili tretje ali peto mesto. Tako je fotografija 1B pri učiteljihpovprečno dosegla šele četrto mesto. Rezultati razvrščanja slik po pomembnosti zapredstavitev dinarskokraških pokrajin nakazujejo, da učitelji privlačnim turističnimdanostim ne pripisujejo tolikšnega pomena kot učenci. 


Slika 1C 
3. mesto 
uvrstitev po izbiri učencev 
1. mesto 
uvrstitev po izbiri učiteljev 

število odgovorov vseh učencev 
200 

3. letnik SŠ 
150 
1. letnik SŠ 
100 
9. razred OŠ 
50 
5. razred OŠ 
0 


0 50 100 150 200 250 
število odgovorov učencev 
razvrstitev slike 1C razvrstitev slike 1C 
Povzetek ugotovitev 
Na tretje mesto med fotografijami dinarskokraških pokrajin se je po mnenju učencevv največjem deležu (27,2 %) uvrstila fotografija 1C. Spada v tip slik, ki upodabljajonajbolj značilne naravnogeografske danosti ali rabo površja v določeni pokrajini.11,6 % anketirancev jo je umestilo na prvo mesto, 18,9 % na drugo mesto, 26,7 % načetrto mesto in 13,4 % na peto mesto. 2,2 % učencev ni podalo odgovora. Odločitveučencev se po starosti niso bistveno razlikovale. Skoraj polovica (48,1 %) učiteljev jefotografijo v nasprotju z učenci umestila na prvo mesto. Glede na pomen, ki ga ciljiučnih načrtov za geografijo pripisujejo naravnogeografskim danostim in rabi površja,rezultat ne preseneča.  



Slika 1D 
5. mesto 
uvrstitev po izbiri učencev 
5. mesto 
uvrstitev po izbiri učiteljev 

število odgovorov vseh učencev 
300 250 200 150 100 50 
0 3. letnik SŠ 

1. letnik SŠ 
9. razred OŠ 
5. razred OŠ 


0 50 100 150 200 250 
število odgovorov učencev 
razvrstitev slike 1D razvrstitev slike 1D 
Povzetek ugotovitev 
Fotografija 1D spada v tip slik, ki prikazujejo dejavnosti ljudi v dinarskokraškipokrajini. Učenci so jo v največjem deležu (38,2 %) umestili na zadnje, peto mesto. Naprvo mesto jo je umestilo 6,1 % anketirancev, na drugo mesto 11,9 %, na tretje mesto19,0 % in na četrto mesto 23,4 % . 1,4 % anketirancev ni podalo odgovora. Tudi učiteljiso jo v največjem deležu (51,9 %) umestili na peto mesto. 37,0 % učiteljev ji je dodeliloše četrto in 11,1 % tretje mesto. Očitno ljudje in njihova dejavnost v pokrajini v sklopuslik dinarskokraških pokrajin ne za ene in ne za druge nimajo posebnega vpliva navšečnost in prepoznavnost pokrajin, čeprav je velik del fotografije še vedno namenjennaravnim prvinam pokrajine in ne prikazu dejavnosti ljudi v tej pokrajini. 


Slika 1E 
2. mesto 
uvrstitev po izbiri učencev 
2. mesto 
uvrstitev po izbiri učiteljev 

število odgovorov vseh učencev 
250 200 150 100 50 
0 3. letnik SŠ 

1. letnik SŠ 
9. razred OŠ 
5. razred OŠ 


0 50 100 150 200 250 
število odgovorov učencev 
razvrstitev slike 1E razvrstitev slike 1E 
Povzetek ugotovitev 
Fotografija 1E, ki se uvršča v tip romantično-doživljajskih podob določene pokrajine,se je po mnenju učencev v največjem deležu (31,2 %) umestila na drugo mesto medfotografijami dinarskokraških pokrajin. Na prvo mesto jo je umestilo 23,8 %, na tretjemesto 16,6 %, na četrto mesto 14,5 % in na peto mesto 12,3 % učencev. 1,6 %anketirancev ni podalo odgovora. Opaznejša razlika je bila le na petem mestu, kamorjo je uvrstilo 3,1 % manj srednješolcev od osnovnošolcev. Tudi učitelji so jo v največjemdeležu umestili na drugo mesto (37,0 %), kar nekoliko preseneča, saj na splošno dajejoprednost fotografijam, ki prikazujejo v šoli obravnavane danosti. Morda jih je motivasociiral na vstop v kraško podzemlje, ali pa so izhajali iz izkušenj, da slike zromantično-doživljajsko noto pustijo večjo sled v spominu učencev. 



Slika 2A 
2. mesto 
uvrstitev po izbiri učencev 
3. mesto 
uvrstitev po izbiri učiteljev 

število odgovorov vseh učencev 
200 

3. letnik SŠ 
150 
1. letnik SŠ 
100 
9. razred OŠ 
50 
5. razred OŠ 
0 


0 50 100 150 200 250 
število odgovorov učencev 
razvrstitev slike 2A razvrstitev slike 2A 
Povzetek ugotovitev 
Fotografija 2A, ki se uvršča v tip romantično-doživljajskih podob določene pokrajine,se je po mnenju učencev v največjem deležu (27,2 %) umestila na drugo mesto medslikami predalpskih pokrajin. Na prvo mesto jo je umestilo 22,8 %, na tretje mesto19,2 %, na četrto mesto 15,9 % in na peto mesto 12,6 % anketirancev. Nekoliko večglasov so ji srednješolci prisodili le na drugem mestu, v splošnem pa med različnimiskupinami učencev ni bilo večjih razlik. 2,3 % anketirancev ni podalo odgovora. Tudinajveč učiteljev jo je med fotografijami predalpskih pokrajin uvrstilo na drugo mesto(33,3 %), a so bile precej enakomerne tudi uvrstitve na vsa ostala mesta, kar jepripomoglo k njeni povprečni uvrstitvi na tretje mesto. To niti ne preseneča, saj jefotografija kljub romantični noti dovolj povedna tudi iz strokovno-geografskega vidika. 


Slika 2B 
4. mesto 
uvrstitev po izbiri učencev 
5. mesto 
uvrstitev po izbiri učiteljev 

število odgovorov vseh učencev 
250 200 150 100 50 
0 3. letnik SŠ 

1. letnik SŠ 
9. razred OŠ 
5. razred OŠ 


0 50 100 150 200 250 
število odgovorov učencev 
razvrstitev slike 2B razvrstitev slike 2B 
Povzetek ugotovitev 
Učenci so na četrto mesto v največjem deležu (29,2 %) umestili fotografijo 2B. Spadav tip slik, ki prikazujejo najbolj značilne geografske danosti ali rabo površja v določenihpokrajinah. 4,0 % anketirancev jo je umestilo na prvo mesto, 14,1 % na drugo mesto,21,7 % na tretje mesto, 28,3 % pa na peto mesto. Tako se je tudi skupno glede nauteženo povprečje uvrstila na četrto mesto. 2,5 % anketirancev ni podalo odgovora.Učitelji so jo v največjem deležu (44,4 %) umestili na peto mesto, čeprav bi zaradinazorne geografske sporočilnosti slike pričakovali, da ji bodo pripisali večji pomen.Na prvo mesto je ni uvrstil nobeden od učiteljev, na drugo mesto 14,8 %, na tretje mesto7,4 % in na četrto mesto 33,3 %. 



Slika 2C 
3. mesto 
uvrstitev po izbiri učencev 
1. mesto 
uvrstitev po izbiri učiteljev 

število odgovorov vseh učencev 
250 200 150 100 50 
0 3. letnik SŠ 

1. letnik SŠ 
9. razred OŠ 
5. razred OŠ 


0 50 100 150 200 250 
število odgovorov učencev 
razvrstitev slike 2C razvrstitev slike 2C 
Povzetek ugotovitev 
Na tretje mesto med fotografijami predalpskih pokrajin se je po mnenju učencev vnajvečjem deležu (28,4 %) umestila slika 2C. Spada v tip slik, ki prikazujejo v strokiali šoli izpostavljene danosti določene pokrajine. 7,9 % anketirancev jo je umestilo naprvo mesto, 26,6 % na drugo mesto, 20,8 % na četrto mesto in 13,7 % na peto mesto.2,6 % anketirancev ni podalo odgovora. V nasprotju z učenci je fotografija med vsemipetimi slikami najbolj prepričala učitelje, saj jo je kar dve petini učiteljev (40,7 %)umestilo na prvo mesto, 25,9 % na drugo mesto, 25,9 % na tretje mesto, 7,4 % načetrto mesto in noben učitelj na peto mesto. Glede na pomen, ki ga cilji učnih načrtovza geografijo pripisujejo strokovno-geografskim danostim v določeni pokrajini, je rezultat pričakovan. 


Slika 2D 
1. mesto 
uvrstitev po izbiri učencev 
2. mesto 
uvrstitev po izbiri učiteljev 

število odgovorov vseh učencev 
450 400 350 300 250 200 150 100 50 
0 3. letnik SŠ 

1. letnik SŠ 
9. razred OŠ 
5. razred OŠ 


0 50 100 150 200 250 
število odgovorov učencev 
razvrstitev slike 2D razvrstitev slike 2D 
Povzetek ugotovitev 
Fotografija 2D se uvršča v tip slik, ki prikazujejo privlačne turistične danosti v izbranihpokrajinah. Predstavlja tudi eno izmed največkrat upodobljenih in videnih podobSlovenije, ki se pojavljala v vseh turističnih vodnikih in v večini knjig o naši deželi. Zatoni naključje, da je med fotografijami predalpskih pokrajin po mnenju učencev prepri­čljivo zasedla prvo mesto, saj jo je nanj umestilo 57,4 % anketirancev, na drugo mesto19,7 %, na tretje mesto 8,5 %, na četrto mesto 5,9 % in na peto mesto 5,3 %. Zanjo sose v podobnem obsegu navduševali osnovnošolci in srednješolci. 3,2 % anketirancevni podalo odgovora.  Tudi 44,4 % učiteljev jo uvrstilo na prvo mesto, a ji hkratinamenilo tudi drugo (14,8 %), tretje (18,5 %), četrto (14,8 %) in peto mesto (7,4 %), kar je bil razlog, da je po kriteriju uteženega povprečja zasedla šele drugo mesto. 



Slika 2E 
5. mesto 
uvrstitev po izbiri učencev 
4. mesto 
uvrstitev po izbiri učiteljev 

število odgovorov vseh učencev 
300 250 200 150 100 50 
0 3. letnik SŠ 

1. letnik SŠ 
9. razred OŠ 
5. razred OŠ 


0 50 100 150 200 250 
število odgovorov učencev 
razvrstitev slike 2E razvrstitev slike 2E 
Povzetek ugotovitev 
Fotografija 2E spada v tip slik, ki prikazujejo dejavnosti ljudi v določeni pokrajini.Učenci so jo v največjem deležu (37,6 %) umestili na zadnje, peto mesto. Na prvo mestojo je umestilo 5,2 %, na drugo mesto 9,7 %, na tretje mesto 19,3 % in na četrto mesto25,5 % učencev. 2,7 % anketirancev ni podalo odgovora. Prav tako ji posebnepozornosti niso pripisali niti učitelji, ki so jo prav tako v največjem deležu (33,3 %)umestili na peto mesto. Na prvo mesto je ni uvrstil noben izmed učiteljev, na drugomesto jo je umestilo 11,1 %, na tretje mesto 25,9 % in na četrto mesto 29,6 % učiteljev.V povprečju je tako fotografija po mnenju učiteljev zasedla četrto mesto. Očitno ljudjein njihova dejavnost v pokrajini v sklopu fotografij predalpskih pokrajin ne za ene in neza druge nimajo posebnega vpliva na všečnost pokrajine. 


Slika 3A 
4. mesto 
uvrstitev po izbiri učencev 
2. mesto 
uvrstitev po izbiri učiteljev 

število odgovorov vseh učencev 
200 

3. letnik SŠ 
150 
1. letnik SŠ 
100 
9. razred OŠ 
50 
5. razred OŠ 
0 


0 50 100 150 200 250 
število odgovorov učencev 
razvrstitev slike 3A razvrstitev slike 3A 
Povzetek ugotovitev 
Na četrto mesto se je po izračunu uteženega povprečja odgovorov učencev umestilafotografija 3A. Spada v tip slik, ki prikazujejo dejavnosti ljudi v določeni pokrajini.Zanjo sta značilna višja deleža uvrstitev na peto (23,4 %) in na prvo (20,9 %) mesto.Na drugo mesto jo je uvrstilo 16,5 % učencev, na tretje mesto 17,9 % in na četrtomesto 17,7 %. 3,6 % anketirancev ni podalo odgovora. Največji delež (33,3 %)učiteljev jo je umestil na prvo mesto, 22,2 % na drugo mesto, 11,1 % na tretje mesto,prav tako 11,1 % na četrto mesto in 22,2 % na peto mesto. Navedene odločitveučiteljev so jo povprečno uvrstile na drugo mesto. Rezultat ni nepričakovan, saj sopoleg dejavnosti ljudi zelo dobro prikazane tako naravnogeografske danosti kotraba površja, čemur učitelji pripisujejo večji pomen kot učenci.   



Slika 3B 
2. mesto 
uvrstitev po izbiri učencev 
4. mesto 
uvrstitev po izbiri učiteljev 

število odgovorov vseh učencev 
200 

3. letnik SŠ 
150 
1. letnik SŠ 
100 
9. razred OŠ 
50 
5. razred OŠ 
0 


0 50 100 150 200 250 
število odgovorov učencev 
razvrstitev slike 3B razvrstitev slike 3B 
Povzetek ugotovitev 
Fotografija 3B se uvršča v tip slik, ki prikazujejo najbolj značilne naravnogeografskedanosti ali rabo površja v določeni pokrajini. Po mnenju učencev se je v največjemdeležu (26,3 %) uvrstila na tretje mesto med fotografijami obpanonskih pokrajin.Na prvo mesto jo je umestilo 14,9 % anketirancev, na drugo mesto 22,4 %, na četrtomesto 20,6 % in na peto mesto 12,3 %. 3,5 % anketirancev ni podalo odgovora.Navedene uvrstitve na posamezna mesta po izbiri učencev so fotografijo v povprečjurazvrstile na drugo mesto. Učitelji so jo v največjem deležu (29,6 %) umestili na tretjemesto, v večjem obsegu pa tudi na četrto (14,8 %) in peto mesto (25,9 %). To je tudirazlog, da je fotografija po izračunu uteženega povprečja zasedla šele četrto mesto. Tonekoliko preseneča, saj slika prikazuje najbolj značilne naravnogeografske danosti. 


Slika 3C 
5. mesto 
uvrstitev po izbiri učencev 
1. mesto 
uvrstitev po izbiri učiteljev 

število odgovorov vseh učencev 
200 

3. letnik SŠ 
150 
1. letnik SŠ 
100 
9. razred OŠ 
50 
5. razred OŠ 
0 


0 50 100 150 200 250 
število odgovorov učencev 
razvrstitev slike 3C razvrstitev slike 3C 
Povzetek ugotovitev 
Največji razkorak med mnenji učencev in učiteljev je pri fotografiji 3C. Spada v tipslik, ki prikazujejo privlačne turistične danosti določene pokrajine. Učenci so ji vnajvečjem deležu (22,2 %) pripisali četrto mesto. Na prvo mesto jo je umestilo 14,3 %anketirancev, na drugo mesto 19,3 %, na tretje mesto 18,4 % in na peto mesto 21,7 %.Med učenci so jo nekoliko višje umeščali osnovnošolci. 4,1 % anketirancev ni podaloodgovora. Preseneča pa, da so jo učitelji v nasprotju z učenci povprečno uvrstili celona prvo mesto. V največjem deležu (40,7 %) njihovih odgovorov je sicer zasedladrugo mesto, a so ji v velikem obsegu (22,2 %) dodelili tudi prvo in tretje mesto.U
čitelji torej bučam, ki so značilne predvsem za obpanonske pokrajine, z a razliko od učencev, pripisujejo posebno simbolno moč. 



Slika 3D 
3. mesto 
uvrstitev po izbiri učencev 
5. mesto 
uvrstitev po izbiri učiteljev 

število odgovorov vseh učencev 
200 

3. letnik SŠ 
150 
1. letnik SŠ 
100 
9. razred OŠ 
50 
5. razred OŠ 
0 


0 50 100 150 200 250 
število odgovorov učencev 
razvrstitev slike 3D razvrstitev slike 3D 
Povzetek ugotovitev 
Fotografija 3D spada v tip slik, ki prikazujejo v stroki/šoli izpostavljene danosti določenih pokrajin. Učenci so jo na posamezna mesta razvrščali precej enakomerno.Na prvo mesto jo je uvrstio 18,2 % anketirancev, na drugo mesto 19,5 %, na tretjemesto 19,2 %, na četrto mesto 21,0 % in na peto mesto 19,5 %. Povprečno je pri učencih zasedla tretje mesto. 2,6 % anketirancev ni podalo odgovora. Učitelji so jipovprečno namenili zadnje mesto, kamor jo je neposredno uvrstilo kar 40,7 %učiteljev. V enakih deležih 7,4 % so ji namenili tudi drugo in tretje mesto oziroma vdeležu 22,2 % tretje in četrto mesto. Zaradi nazorne prostorske sporočilnostifotografije bi pričakovali, da jo bodo učitelji razporedili na višje mesto. 


Slika 3E 
1. mesto 
uvrstitev po izbiri učencev 
3. mesto 
uvrstitev po izbiri učiteljev 

število odgovorov vseh učencev 
250 200 150 100 50 
0 3. letnik SŠ 

1. letnik SŠ 
9. razred OŠ 
5. razred OŠ 


0 50 100 150 200 250 
število odgovorov učencev 
razvrstitev slike 3E razvrstitev slike 3E 
Povzetek ugotovitev 
Fotografija 3E se uvršča v tip slik, ki prikazujejo romantično-doživljajsko podobodoločene pokrajine. Po mnenju nekaj več kot četrtine učencev najbolje prikazujeobpanonske pokrajine, saj jo je na prvo mesto umestilo 28,4 % anketirancev, na drugomesto 19,2 %, na tretje mesto 14,9 %, na četrto mesto 14,9 % in na peto mesto 19,5 %.3,1 % anketirancev ni podalo odgovora. Med petimi fotografijami obpanonskihpokrajin so jo učitelji v največjem deležu (37,0 %) uvrstili na četrto mesto, glede naostale uvrstitve pa jo je izračun uteženega povprečja postavil mesto višje. Ponovnolahko ugotavljamo, da učitelji privlačnim turističnim danostim ne pripisujejotolikšnega pomena kot učenci, temveč dajejo prednost v šoli obravnavanih danostiizbrane pokrajine. 



Slika 4A 
3. mesto 
Uvrstitev po izbiri učencev 
1. mesto 
Uvrstitev po izbiri učiteljev 

število odgovorov vseh učencev 
250 200 150 100 50 
0 3. letnik SŠ 

1. letnik SŠ 
9. razred OŠ 
5. razred OŠ 


0 50 100 150 200 250 
število odgovorov učencev 
razvrstitev slike 4A razvrstitev slike 4A 
Povzetek ugotovitev 
Fotografija 4A se uvršča v tip slik, ki prikazujejo najbolj značilne naravnogeografskedanosti ali rabo površja v določeni pokrajini. Učenci so jo med fotografijamiobsredozemskih pokrajin povprečno umestili na tretje mesto, medtem ko so jo kotnajbolj povedno prepoznali učitelji. Tretje mesto je fotografija zasedla tudi po številuodgovorov (28,8 %). 15,2 % anketirancev jo je uvrstilo na prvo mesto, 22,9 % nadrugo mesto, 21,9 % na četrto mesto in 9,9 % na peto mesto. Učitelji so jo v največjemdeležu (48,1 %) umestili na prvo mesto, 37,0 % na drugo mesto, 7,4 % na tretje mestoin v enakem deležu tudi na četrto mesto. Noben učitelj ji ni dodelil petega mesta. Topotrjuje ugotovitev, da so učitelji bolj naklonjeni fotografijam, ki poudarjajonaravnogeografske danosti kot pa turistično privlačnim lokacijam. 


Slika 4B 
2. mesto 
Uvrstitev po izbiri učencev 
3. mesto 
Uvrstitev po izbiri učiteljev 

število odgovorov vseh učencev 
200 

3. letnik SŠ 
150 
1. letnik SŠ 
100 
9. razred OŠ 
50 
5. razred OŠ 
0 


0 50 100 150 200 250 
število odgovorov učencev 
razvrstitev slike 4B razvrstitev slike 4B 
Povzetek ugotovitev 
Med fotografijami obsredozemskih pokrajin se je po mnenju učencev na drugo mestoumestila slika 4B. Spada v tip slik, ki prikazujejo dejavnosti ljudi v določeni pokrajini.Ta tip slik se v drugih pokrajinah sicer ni uvrščal tako visoko, delno tudi zaradi tega, kerljudje na tej fotografiji niso tako opazni kot na drugih fotografijah tega tipa. V največjemdeležu (27,0 %) so jo učenci sicer uvrstili na tretje mesto, a jo je hkrati 15,1 % učencevumestil še na prvo mesto, 26,6 % na drugo mesto, 19,2 % na četrto mesto in 10,8 % napeto mesto. 1,3 % anketirancev ni podalo odgovora. Po mnenju učiteljev so jo večinsko(44,4 %) uvrstili na tretje mesto, kar je vplivalo tudi na njeno povprečno uvrstitev.V splošnem pa so jo učitelji razvrščali še na prvo mesto (11,1 %), na drugo mesto(18,5 %), na četrto mesto (14,8 %) in na zadnje, peto mesto (11,1 %). 



Slika 4C 
4. mesto 
Uvrstitev po izbiri učencev 
4. mesto 
Uvrstitev po izbiri učiteljev 

število odgovorov vseh učencev 
250 200 150 100 50 
0 3. letnik SŠ 

1. letnik SŠ 
9. razred OŠ 
5. razred OŠ 


0 50 100 150 200 250 
število odgovorov učencev 
razvrstitev slike 4C razvrstitev slike 4C 
Povzetek ugotovitev 
Fotografija 4C spada v tip slik, ki prikazujejo romantično-doživljajsko podobodoločenih pokrajin. Med fotografijami obsredozemskih pokrajin se je tako po mnenjuučencev kot tudi učiteljev uvrstila šele na četrto mesto. Nekoliko presenetljivo so jona omenjeno mesto v največjem deležu (31,2 %) uvrstili tudi učenci, čeprav so jih vdrugih pokrajinah romantični vtisi privlačili. 13,7 % anketirancev jo je razporedilo naprvo mesto, 18,1 % na drugo mesto, 21,0 % na tretje mesto, 14,2 % pa na peto mesto.1,8 % anketirancev ni podalo odgovora. Po pričakovanju so ta tip fotografije učitelji vnajvečjem deležu (48,1 %) postavili celo na zadnje mesto. 7,4 % učiteljev ji je dodeliloprvo mesto, 3,7 % drugo mesto, 7,4 % tretje mesto in 33,3 % četrto mesto. Tako se jepo izračunu uteženega povprečja vseh mest ta slika uvrstila na četrto mesto. 


Slika 4D 
5. mesto 
Uvrstitev po izbiri učencev 
5. mesto 
Uvrstitev po izbiri učiteljev 

število odgovorov vseh učencev 
450 400 350 300 250 200 150 100 50 
0 3. letnik SŠ 

1. letnik SŠ 
9. razred OŠ 
5. razred OŠ 


0 50 100 150 200 250 
število odgovorov učencev 
razvrstitev slike 4D razvrstitev slike 4D 
Povzetek ugotovitev 
Fotografija 4D spada v tip slik, ki prikazujejo v stroki ali šoli izpostavljene danostidoločene pokrajine. Učenci in učitelji so jo povprečno uvrstili na zadnje mesto. Mordaje razlog tudi v detajlnejši upodobitvi solin, ki ni tako pogosto videna in prepoznana.Učenci so jo tudi glede na število odgovorov (58,4 %) prevladuječe uvrstili na petomesto. Na prvo mesto jo je uvrstilo 4,2 % anketirancev, na drugo mesto 8,9 %, na tretjemesto 10,6 % in na četrto mesto 16,4 %. 1,5 % anketirancev ni podalo odgovora.Učitelji so jo v enakih deležih (37,0 %) umestili na peto in četrto mesto. Očitnoizpostavljene geografske danosti, o katerih se sicer učijo v šoli, vsaj v sklopu slikobsredozemskih pokrajin ne za ene in ne za druge nimajo posebnega vpliva navšečnost pokrajine. 



Slika 4E 
1. mesto 
Uvrstitev po izbiri učencev 
2. mesto 
Uvrstitev po izbiri učiteljev 

število odgovorov vseh učencev 
400 350 300 250 200 150 100 50 
0 3. letnik SŠ 

1. letnik SŠ 
9. razred OŠ 
5. razred OŠ 


0 50 100 150 200 250 
število odgovorov učencev 
razvrstitev slike 4E razvrstitev slike 4E 
Povzetek ugotovitev 
Fotografija 4E se uvršča v tip slik, ki prikazujejo privlačne turistične danosti vobsredozemskih pokrajinah. Po mnenju polovice učencev najbolje prikazujeobsredozemske pokrajine, saj jo je na prvo mesto umestilo 50,5 % anketirancev, nadrugo mesto 22,0 %, na tretje mesto 11,2 %, na četrto mesto 9,9 % in na peto mesto5,2 %. 1,2 % anketirancev ni podalo odgovora. Tudi učitelji so jo večinsko (33,3 %)umestili na prvo mesto, a je glede na ostale povprečne vrednosti dosegla šele drugomesto. Ponovno se je pokazalo, da je težko izpostaviti vzgibe razvrščanja fotografij, sajso zračni posnetek mesta iz obpanonske pokrajine učenci in učitelji uvrstili slabše. Zatolahko le sklepamo, da vrsta pogleda in obseg prikaza pokrajine ne vplivata na izbiro v tolikšnem obsegu kot tip fotografije, torej njena vsebina. 


Slika 5A 
1. mesto 
Uvrstitev po izbiri učencev 
1. mesto 
Uvrstitev po izbiri učiteljev 

število odgovorov vseh učencev 
500 450 400 350 300 250 200 150 100 50 
0 3. letnik SŠ 

1. letnik SŠ 
9. razred OŠ 
5. razred OŠ 


0 50 100 150 200 250 
število odgovorov učencev 
razvrstitev slike 5A razvrstitev slike 5A 
Povzetek ugotovitev 
Med vsemi fotografijami je najbolj prepričljivo zasedla prvo mesto fotografija 5A. Spada v tip slik, ki prikazujejo romantično-doživljajsko podobo alpskih pokrajin in asociiratudi na nacionalni simbol. Po večinskem številu odgovorov je za 8,0 % prehitela celoznačilno fotografijo Blejskega jezera za predalpske pokrajine, saj jo je na prvo mestoumestilo kar 65,4 % učencev. 14,3 % anketirancev jo je uvrstilo na drugo mesto, 7,7 %na tretje mesto, 6,3 % na četrto mesto in 3,4 % na peto mesto. 2,9 % anketirancev nipodalo odgovora. Tudi učitelji so jo večinsko (40,7 %) uvrstili na prvo mesto. 18,5 %jo je uvrstilo na drugo mesto, 22,2 % na tretje mesto, 14,8 % na četrto mesto in 3,7 %na peto mesto. Očitno so v njej poleg romantične podobe videli tudi vir za predstavitevgeografskih značilnosti pokrajine. 



Slika 5B 
2. mesto 
Uvrstitev po izbiri učencev 
3. mesto 
Uvrstitev po izbiri učiteljev 

število odgovorov vseh učencev 
300 250 200 150 100 50 
0 3. letnik SŠ 

1. letnik SŠ 
9. razred OŠ 
5. razred OŠ 


0 50 100 150 200 250 
število odgovorov učencev 
razvrstitev slike 5B razvrstitev slike 5B 
Povzetek ugotovitev 
Fotografija 5B se uvršča v tip slik, ki prikazujejo privlačne turistične danosti določenepokrajine. Po mnenju učencev se je v največjem deležu (35,7 %) umestila na drugomesto med slikami alpskih pokrajin. Na prvo mesto jo je umestilo 10,4 % anketirancev,na tretje mesto 19,8 %, na četrto mesto 15,1 % in na peto mesto 16,0 %. 3,0 %anketirancev ni podalo odgovora. Učitelji so jo v enakem deležu (40,7 %) umestili nadrugo in na tretje mesto. 3,7 % jo je uvrstilo še na prvo mesto, 11,1 % na četrto mestoin 3,7 % na peto mesto. Glede na navedene vrednosti ji je po izračunu uteženegapovprečja pripadlo skupno tretje mesto. Čeprav se pri učiteljih fotografije, ki prikazujejoturistično zanimive lokacije, praviloma ne uvrščajo najvišje, pa je voda eden oddejavnikov, ki pozitivno vpliva na vzgibe glede izbire fotografij. 


Slika 5C 
5. mesto 
Uvrstitev po izbiri učencev 
4. mesto 
Uvrstitev po izbiri učiteljev 

število odgovorov vseh učencev 
250 200 150 100 50 
0 3. letnik SŠ 

1. letnik SŠ 
9. razred OŠ 
5. razred OŠ 


0 50 100 150 200 250 število odgovorov učencev 
razvrstitev slike 5C razvrstitev slike 5C 
Povzetek ugotovitev 
Fotografija 5C spada v tip slik, ki prikazujejo dejavnost ljudi v določeni pokrajini.Podobno kot v ostalih pokrajinah je uvrščena na konec lestvice. Učenci so jo vnajvečjem deležu (32,6 %) umestili na peto mesto. Na prvo mesto jo je umestilo 4,8 %anketirancev, na drugo mesto 12,2 %, na tretje mesto 23,2 % in na četrto mesto 24,6 %.2,6 % anketirancev ni podalo odgovora. Učitelji so jo v največjem deležu (40,7 %)umestili na četrto mesto, kamor se je fotografija uvrstila tudi glede na izračunanopovprečje. Sicer so jo razvrščali še na prvo mesto (18,5 %), na drugo mesto (11,1 %),na tretje mesto (22,2 %) in na peto mesto (7,4 %). Ponovno se potrjuje že zapisanatrditev, da ljudje in njihova dejavnost v pokrajini, tokrat v sklopu fotografij alpskihpokrajin, nimajo posebnega vpliva na všečnost pokrajine. 



Slika 5D 
4. mesto 
Uvrstitev po izbiri učencev 
5. mesto 
Uvrstitev po izbiri učiteljev 

število odgovorov vseh učencev 
250 200 150 100 50 
0 3. letnik SŠ 

1. letnik SŠ 
9. razred OŠ 
5. razred OŠ 


0 50 100 150 200 250 
število odgovorov učencev 
razvrstitev slike 5D razvrstitev slike 5D 
Povzetek ugotovitev 
Fotografija 5D spada v tip slik, ki prikazujejo v stroki oziroma v šoli izpostavljenedanosti določenih pokrajin. Učenci so jo povprečno umestili na četrto mesto. Gledena največji delež (32,6 %) je bila sicer uvrščena na peto mesto, 4,8 % anketirancev pajo je umestilo na prvo mesto, 12,2 % na drugo mesto, 23,2 % na tretje mesto in 24,6 %na četrto mesto. 2,6 % učencev ni podalo odgovora. Učitelji so ji v visokem deležu(74,1 %) pripisali zadnje mesto, zato se je na to mesto uvrstila tudi po izračunuuteženega povprečja.  Sicer so jo s 3,7 % uvrstili še na prvo mesto, nihče je ni umestilna drugo mesto, 7,4 % jo je umestilo na tretje mesto in 14,8 % na četrto mesto. Učiteljiso ji v največjem deležu dodeli zadnje mesto, ker je, ne glede na možnost strokovneinterpretacije, niso prepoznali kot primeren vir za obravnavo alpskih pokrajin. 


Slika 5E 
3. mesto 
Uvrstitev po izbiri učencev 
2. mesto 
Uvrstitev po izbiri učiteljev 

število odgovorov vseh učencev 
200 

3. letnik SŠ 
150 
1. letnik SŠ 
100 
9. razred OŠ 
50 
5. razred OŠ 
0 


0 50 100 150 200 250 
število odgovorov učencev 
razvrstitev slike 5E razvrstitev slike 5E 
Povzetek ugotovitev 
Na povprečno tretje mesto med fotografijami alpskih pokrajin se je po mnenju učencevuvrstila fotografija 5E. Spada v tip slik, ki prikazujejo najbolj značilne naravnogeo­grafske danosti ali rabo površja v določeni pokrajini. Na omenjeno mesto jo je uvrstilnajvečji delež (25,6 %) učencev. Ostali so jo uvrščali še na prvo mesto (13,9 %), nadrugo mesto (23,9 %), na četrto mesto (19,8 %) in na peto mesto (14,1 %).2,7 % vprašanih ni podalo odgovora. Glede na največji delež (33,3 %) odgovorovučiteljev ta fotografija zaseda celo prvo mesto, a je fotografija 5A imela višji deležuvstitev na prvem mestu, zato jo je glede na uteženo povprečje izpodrinila na drugomesto. 29,6 % učiteljev jo je uvrstilo na drugo mesto, 7,4 % na tretje mesto, 18,5 %na četrto mesto in 11,1 % na peto mesto. 

mesto uvrstitve slike * po mnenju učencev
1.
 mesto 

2.
 mesto 

3.
 mesto 

4.
 mesto 

5.
 mesto 



1B, 2D, 4E  3E, 5A  

3B, 4A  1E, 2A  
1C, 5E  5B  3A, 4B  
2C  
1A, 3D, 5D  
2B  1D, 2E, 5C  4C  
4D  3C  


tip 1 tip 2 tip 3 tip 4 tip 5 tip slike 
število slik * Za oznake slik glej strani od 64 do 88. 
Slika31:Vzgibiodločanjaučencevov ečnostifotografijslovenskihpokrajin. 
mesto uvrstitve slike * po mnenju učiteljev
1.
 mesto 

2.
 mesto 

3.
 mesto 

4.
 mesto 

5.
 mesto 




1C, 4A, 5E  2C  3C 2D, 4E  1E, 5A  
3A  

1A  5B  4B  2A, 3E  

3B  3D, 4D, 5D  1B  2E, 5C  4C  
2B  1D  


tip 1 tip 2 tip 3 tip 4 tip 5 tip slike 
število slik * Za oznake slik glej strani od 64 do 88. 
Slika32:Vzgibiodločanjaučiteljevov ečnostifotografijslovenskihpokrajin. 
Pojme dinarskokraških pokrajin smo družili v: kraške jame (12,7 %); površinske in pod emne vode (9,7 %); go dovi, go darstvo (9,5 %); kraški pojavi, kras (8,7 %); po itivna občutja (7,6 %); kulturne na­menitosti (4,8 %); apnenec (3,9 %); polja, planote, travniki (2,7 %); negativna občutja (0,3 %) in drugo (23,3 %). 16,8 ! anketirancev na vprašanje ni odgovorilo. Za dinarskokraške pokrajine prevladujejo poj­mi, ki so pogosto pove ani s šolsko snovjo in opisujejo predvsem površinske in pod emne kraške pojave. Precej manj je poudarka na dejavnostih, ki so v drugih pokrajinah mnogo bolj poudarjene. Prav tako anketiranci niso i postavljali posame nih središčnih krajev ali poselitvenih v orcev. 
Pojme predalpskih pokrajin smo strnili v kategorije: kmetijstvo (11,6 %); hribovit svet (11,4 %); po­vršinske vode (11,1 %); po itivna občutja (7,9 %); posame ni kraji (6,7 %); ravninski svet (5,4 %); vrste poselitev (3,0 %); turi em in rekreacija (2,4 %); negativna občutja (0,8 %) in drugo (17,3 %). 22,4 ! anketirancev na vprašanje ni odgovorilo. V predalpskih pokrajinah so učenci i postavljali dva naspro­tujoča si pola, kmetijstvo, reliefno ra členjenost in vodnatost na eni strani in centrali iran poselitveni v orec naštevanjem posame nih krajev o iroma omembo centralne vloge Ljubljane v ravninah na drugi strani. 
Obpanonske pokrajine najbolje predstavijo pojmi, druženi v kategorije: kmetijstvo (18,7 %); rav­ninski svet (15,2 %); vinogradništvo (8,0 %); hribovit svet (6,8 %); turi em in rekreacija (4,6 %); po itivna občutja (4,1 %); vrste poselitev (3,4 %); površinske vode (2,7 %); negativna občutja (1,1 %) in drugo (13,0 %). 22,4 ! anketirancev na vprašanje ni odgovorilo. Kljub temu da v te pokrajine sodi površin­sko velik del vinorodnih območij in gričevnatega sveta v hodne Slovenije, na primer Slovenske gorice, Halo e, Bi eljsko in podobno, učenci največkrat pomislijo na ravninske predele, kjer prevladujejo in-ten ivne kmetijske panoge. To so tudi pokrajine, ki jih učenci v primerjavi drugimi v najmanjšem deležu pove ujejo s prijetnimi spomini in občutji. 
Značilnosti obsredo emskih pokrajin se odražajo v kategorijah: morje, voda (23,6 %); obmorske dejavnosti (11,0 %); turi em in rekreacija (10,6 %), po itivna občutja (10,2 %); posame na mesta (5,8 %); obala, plaža (5,0 %); polotoki, alivi (3,8 %); kmetijstvo (1,8 %); negativna občutja (0,4 %) in drugo (12,2 %). 15,6 ! anketirancev na vprašanje ni odgovorilo. Naravne načilnosti in svojstvene dejavno­sti so v teh pokrajinah tako posebne, da podobnost med asociacijami učencev niti ni presenetljiva. I odgovorov je mogoče a nati, da te pokrajine najpogosteje doživljajo v vlogi turistov, saj posebej i stopa navedba morja, obmorskih dejavnosti in neposredno tudi turi ma. Ob omembi posame nih obmorskih mest so to praviloma Piran, Portorož, I ola in Koper. 
Za alpske pokrajine smo odgovore učencev družili v kategorije: gorski svet (23,0 %); po itivna ob­čutja (11,0 %); Triglav, najvišji vrh (10,8 %); površinske vode (7,9 %); turi em in rekreacija (7,2 %); sneg, mra , ima (4,2 %); hribovit svet (2,6 %); Aljažev stolp (2,4 %); negativna občutja (0,5 %) in drugo (12,6 %). 17,8 ! anketirancev na vprašanje ni odgovorilo. Zanimivo je, da je s temi pokrajinami pove­
anih celo ven po itivnih občutij in doživetij kot obsredo emskimi pokrajinami. Pomembno vlogo v avesti učencev ima Triglav kot najvišji vrh in državni simbol. K velikemu deležu površinskih voda pa sta precej pripomogla Blejsko in Bohinjsko je ero. 
4.2.6o PREPOZNAVANJE SLOVENSKIH MAKRO-IN MEZOPOKRAJINSKIH ENOT, KRAJEV, REK IN JEZER 
I anali e odgovorov učencev na številna vprašanja i anketnega vprašalnika lahko ra beremo, da ni opa nih ra lik med odgovori učencev i ra ličnih krajev šolanja, niti med dekleti in fanti. Dejstvo lah­ko v veliki meri pripišemo vplivu i obraževanja, ki od vseh učencev pričakuje doseganje istih učnih ciljev, 
astavljenih v učnih načrtih in katalogih nanja. Vprašanje pa je, koliko usvojenega nanja mladi tudi ponotranjijo in koliko se ga i gubi. 
Slika33:Kartografskapredlogakanketnemuvpra alnikuzaučencezaugotavljanjeusvojenega znanja. P 
k2 
P1 
r1 
P4 
j2 
k1 
P2 r2 
k4 
P3 
p4 
j1 
P5 
k3 
© Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, 2013 
V sedmi točki smo le učencem, ne pa tudi učiteljem, pripravili nemi emljevid Slovenije s črkovno­številčnimi o nakami makropokrajinskih enot, me opokrajinskih enot, krajev, rek in je er (slika 33). Učenci so morali k vsaki identični o načbi v anketi pripisati pravilen odgovor. Kot je ra vidno i slike 34, so učenci med makropokrajinskimi enotami v največjem obsegu pravilno navedli obsredo emske po­krajine, vendar je lahko ra log podoben kot pri šestem vprašanju, ko je na število pravilnih odgovorov vplivalo tudi navajanje imena godovinske pokrajine Primorska. Ker pri vnosu podatkov ni bilo mogoče ločiti, ali je anketiranec mislil na godovinsko regijo ali geografsko, smo upoštevali vse podobne od­govore. Najslabše so se učenci ponovno odre ali pri predalpskih pokrajinah. 
Med kraji je vsaj polovica učencev na emljevidu prepo nala Novo mesto, Lendavo in Piran, naj­slabše pa so se odre ali pri Škofji Loki, ki so jo pogosto amenjali s Kranjem. Preseneča dejstvo, da so med me opokrajinskimi enotami v ra meroma ni kem deležu prepo nali Kamniško-Savinjske Alpe, medtem ko je bil delež najvišji pri Beli krajini. Med navedenima rekama je Dravo na emljevidu pre­po nalo tri četrtine učencev, precej slabše pa so se odre ali pri Savinji, ki so jo največkrat amenjali 

Slika34:Prepoznavanjeslovenskihmakro-inmezopokrajinskihenot,krajev,rekinjezer. 

s Savo. Zanimivo je, da je delež pri prepo navanju Cerkniškega je era precej višji od Bohinjskega je era, kjer jih je pri slednjem motila bližina Blejskega je era (slika 34). 
4.2.7o POMEN IZOBLIKOVANOSTI GEOGRAFSKIH PREDSTAV O SLOVENSKIH POKRAJINAH 
Na koncu ra iskave smo želeli i vedeti mnenje učiteljev, ali je ustre na i oblikovanost predstav o slo­venskih pokrajinah pri učencih pomembna ali ne, v kolikšni meri jih imajo i oblikovane ter kateri dejavniki in v kolikšnem deležu vplivajo na oblikovanje teh predstav. 
Prav vsi anketirani učitelji (100 %) menijo, da je ustre na i oblikovanost predstav o slovenskih po­krajinah pomembna, sočasno pa jih večina (85,2 %) odgovarja, da imajo učenci le delno i oblikovane ustre ne predstave o slovenskih pokrajinah, 7,5 ! jih meni, da nimajo i oblikovanih ustre nih predstav, enak delež 7,5 ! učiteljev pa misli ravno nasprotno, da je i oblikovanost predstav učencev ustre na. 
Med dejavniki, ki vplivajo na oblikovanje predstav o določenih pokrajinah pri učencih (pregledni­ca 8), učitelji še posebej poudarjajo vlogo ekskur ij, terenskega dela in i letov, ki omogočajo neposreden stik obravnavano tematiko. Pomembno se jim di tudi gradivo, ki ga po lastni presoji i bere in v ra re-du na primeren način predstavi učitelj. Ven kot polovica učiteljev poseben vpliv pripisuje tudi i kušnjam, ki jih učenci pridobijo v domačem okolju ali v krogu svoje družine. Po mnenju učiteljev lahko učenci dobijo najmanj ustre nih predstav o slovenskih pokrajinah na spletnih straneh, ki so pri mlajši genera­ciji vse pogosteje glavni medij a iskanje informacij. 
Preglednica8:Dejavniki,kivplivajonaoblikovanjepredstavoslovenskihpokrajinah. 
DEJAVNIK  elo  precej  srednje  redko  sploh ne  SKUPAJ  
vpliva (%)  vpliva (%)  vpliva (%)  vpliva (%)  vpliva (%)  (%)  
slikovno gradivo v učbenikih  51,9  29,6  18,5  0,0  0,0  100,0  
in delovnih  ve kih  
slikovno gradivo, ki ga pri  66,7  25,9  7,4  0,0  0,0  100,0  
pouku predstavi učitelj  
obiski ra ličnih pokrajin  77,8  14,8  3,7  3,7  0,0  100,0  
(ekskur ije, terensko delo, i leti)  
ra lični mediji (televi ija, radio  )  11,1  55,6  25,9  7,4  0,0  100,0  
spletne strani  18,5  25,9  51,9  3,7  0,0  100,0  
družina in širše družbeno okolje  55,6  29,6  14,8  0,0  0,0  100,0  




5 SINTEZNI PREGLED: IZOBLIKOVANOST GEOGRAFSKIH PREDSTAV 
Geografsko amišljanje kot diskur ivna praksa spremlja človeka od ačetkov človeštva. Kot kon­cept notraj geografije v luči njene nanstvene paradigme, i oblikovane v pora svetljenski sistematiki modernih nanosti pa je mnogo mlajši. Še mlajši je v slovenski geografiji, ki se je s posame nimi vidi­ki geografskega amišljanja že ukvarjala, vendar v okviru drugih konceptualnih tradicij. Koncept, ki se nanaša na dojemanje prostora prek fotografij, besedil in diskur ov, se je ačel uveljavljati s postmo­dernimi pristopi v družbenih teorijah in praksah, ki so v veliki meri vplivali tudi na geografijo. V humani geografiji so se tovrstni pristopi osredotočali na ra umevanje načinov, kako se družba in njen način življenja rcalita v prostoru, krajih in pokrajini (Gregory 1994; Hoelscher 2006). 
V geografskem amišljanju, ki je tako proces kot tudi re ultat, igrajo fotografije pomembno vlogo. Njihova temeljna sporočilna vrednost je v njihovi vi ualni predstavnosti. Vi ualna kultura je vtisnjena v sodobni družbenopolitični kontekst (Davison in Falihi 2010); vi ualnost oblikuje tako nanje kot tudi številne oblike abave in kar vidimo, je vsaj tako pomembno ali celo bolj, kot tisto, kar slišimo o iroma preberemo. Zato sta vi ualnost in vi uali acija pomembni sestavini i obraževanja, ki vpliva na obliko­vanje predstav mladega človeka o pokrajinah. 
Na drugi strani i obraževanje temelji na učnih načrtih ali v nekaterih primerih katalogih nanja, ki opredeljujejo cilje, strukturo in vsebino i obraževanja na posame nih stopnjah in področjih šolanja. Z njimi država agotavlja i obra beni standard. Učiteljem učni načrt o iroma katalog nanja pomeni obve nost, ki jo morajo upoštevati in se po njej ravnati, ato ni vseeno, katere teme pokriva. Je osnova, vodilo, ki jim je v pomon pri i vajanju v gojno-i obraževalnega procesa (Ivanuš Grmek 1999). Zanimalo nas je, v kolikšni meri so v slovenske osnovnošolske in srednješolske učne načrte in kataloge nanja i bra­nih predmetov vključene težnje po oblikovanju predstav o slovenskih pokrajinah, kar pa je bilo i jemno 
ahtevno ugotoviti. Anali irali smo, kako cilji, kompetence, spretnosti in sposobnosti, apisani v učnih načrtih in katalogih nanja, prika ujejo slovenske pokrajine in kakšne predstave o njih posredno obliku­jejo. S pomočjo vsebin, apisanih v učnih načrtih in katalogih nanja, smo ugotavljali, kako država kot i dajateljica učnega načrta ali kataloga nanja in učitelji kot njegovi i vajalci prika ujejo slovenske pokra­jine v v gojno-i obraževalnem procesu in kakšne predstave o njih oblikujejo učenci in dijaki pri pouku. 
Analiza štiriindvajsetih učnih načrtov in katalogov znanja je poka ala le majhno vključevanje neposrednih učnih ciljev, kompetenc, spretnosti in sposobnosti, pove anih dojemanjem pokrajine ali oblikovanjem predstav o pokrajinah, v učne načrte ali kataloge nanja. Kljub temu da je pojem pokrajine v nekaterih učnih načrtih ali katalogih nanja omenjen, ga noben učni načrt ali katalog nanja natanč­neje ne opredeljuje. Prav tako učni načrti in katalogi nanja posebej ne i postavljajo posame ne pokrajine Slovenije, posame nega pokrajinskega tipa ali določene prvine pokrajine. V manjši meri le poudarja­jo naravnogeografski vidik dinarskokraških in kmetijski vidik predalpskih pokrajin. 
Edini učni načrt, ki se neposredno ukvarja s po navanjem in ra umevanjem pojma pokrajina, je uč­ni načrt a predmet bivalna kultura, v katerem je posebej poudarjeno, da pokrajine ni dovolj le (s)po nati, temven je treba pojem pokrajine tudi obvladati in ra umeti. Konceptualno ra likovanje med spo nava­njem in ra umevanjem pokrajine je pomemben poudarek, ki bi ga v prihodnje veljalo upoštevati tudi pri drugih predmetih, ki se ukvarjajo s pokrajino. Vendar v učnem načrtu predmeta bivalna kultura ni a­pisanega nobena specifičnega cilja, prek katerega bi lahko sklepali o konkretni predstavi o slovenskih pokrajinah, ki naj bi jo učenec dobil pri pouku. Pokrajina je sicer omenjena, a nikjer ni natančno opredeljena. 
Glede na kvantitativno astopanost pojma pokrajina po pričakovanjih i stopa predmet geografija, kjer so posebej i postavljene nekatere slovenske pokrajine, vendar pa ni nikjer apisano, kakšne predsta­ve o pokrajinah naj bi učenci in dijaki pri pouku geografije ra vili. V učnem načrtu je veliko operativnih učnih ciljev, pove anih s pokrajinami, vendar pa jih elo malo i recno adeva pridobivanje predstav učencev in dijakov o slovenskih pokrajinah s pomočjo določenih metod dela v našem primeru me­todo dela s slikovnim gradivom. V didaktičnih priporočilih učnega načrta a osnovno šolo je med 
a navnimi potmi i postavljena vi ualna. Kot pomemben predmet v procesu oblikovanja predstav o slo­venskih pokrajinah lahko poleg geografije i postavimo še slovenščino, pri kateri učenci in dijaki na vseh stopnjah v gojno-i obraževalnega procesa v okviru književnosti s pomočjo literarnih besedil naših knji­ževnikov spo navajo načilnosti določenih slovenskih pokrajin in tako gradijo ter ra vijajo svoje predstave o njih. Poleg omenjenih predmetov, se učenci v 4. in 5. ra redu osnovne šole pri predmetu družba srečajo s fi ično-in družbenogeografskimi prvinami pokrajine, ki so pomembne pri ra vijanju predstav o slovenskih pokrajinah. 

Druga pomembna ugotovitev anali iranih učnih načrtov in katalogov nanja pa se nanaša na ra ­lične učne metode in učila pri spo navanju slovenskih pokrajin. V ve i s tem predmet a bivalno kulturo posebej i postavlja vi uali acijo pokrajine, pri predmetih družba, družboslovje, naravoslovje učenci domačo pokrajino ra iskujejo modeli, fotografijami in emljevidi. Pri geografiji poleg adnjih dveh upo­rabljajo še ostalo slikovno gradivo, besedila, satelitske in letalske posnetke, ne anemarljivi so tudi terensko delo in šole v naravi, ki neposrednim opa ovanjem in ra iskovanjem omogočajo spo na­vanje pokrajine. Zanimiv učni pripomoček je še peskovnik pri predmetu spo navanje okolja, ki prek ustvarjalnosti učence se nanja načilnostmi neke pokrajine in gradi ra umevanje in predstave o njej. 
Sklenemo metaforo Učninačrtjevrt (Ross 2000): Nekatererastlinesooznačenezaplevel, kigajetrebaizkoreniniti,vendarjevvečiniprimerovzelotrdo iv.Drugerastline,pogostobli njeso–rodniceprvih,pasonegovaneincenjene,pavendarneuspevajovednopopričakovanjih.Vzporednico lahkopotegnemospredmetiinnepredmeti.Pomembnopaje,davrtrazumemokotfunkcionalnoceloto innekotposamičnorastlino . 
Učbeniki so most med učnimi načrti in učenci. Poleg samega besedila ima pri podajanju snovi pomembno vlogo tudi slikovno gradivo, ki praviloma besedilo dopolnjuje in ne nadomešča. Zato ne pre­seneča, da ima sporočilna vrednost fotografij v učbenikih prednost pred estetskimi in drugimi sorodnimi vidiki. Anali a intervjujev urednikov učbenikov je poka ala, da so odločitve urednikov glede deleža pri­ka a posame nih pokrajin v učbenikih podrejene učnim načrtom. To še posebno velja a geografske učbenike, kjer učni načrti in katalogi nanja določajo enakomerno astopanost vseh slovenskih pokra­jin. Nekoliko večjo astopanost, glede na ostale slovenske pokrajine, i ka ujejo edino predalpske in obsredo emske pokrajine. Ra loga a to sta, da med prve sodi Ljubljanska kotlina, ki ima a Sloveni­jo velik gospodarski, kulturni in demografski pomen, med obsredo emske pokrajine pa je v mnogih učbenikih dodana tema Tržaški aliv. Minimalno odstopanje je prisotno še pri tematskih straneh na temo onesnaževanja, ki so večinoma uvrščene v predalpske pokrajine, vsebine o varovanju narave pa v alp­ske pokrajine. V negeografskih učbenikih so prika i pokrajin pogojeni s tematikami, ki jih obravnavajo besedila. Pri tem uredniki pa ijo, da avtorji na fotografijah ne dajejo prednosti določenim pokrajinam. 
Splošna ugotovitev na osnovi anali e fotografij i učbenikov je, da med fotografijami pokrajin v os­novnošolskih in srednješolskih učbenikih ni velikih ra lik. Z vidika velikosti i ra ito i stopajo četrtstranske fotografije. Od ostalih formatov rahlo i stopa delež polstranskih fotografij alpskih in obpanonskih pokra­jin. Primerjava deležev celostranskih in polstranskih formatov po posame nih regijah pokaže, da imajo alpske pokrajine kar petkrat ven tovrstnih fotografij, i ra ito slabo pa so astopane obsredo emske pokra­jine. Presenetilo nas je še, da je kar polovica fotografij posnetih jeseni, sledita poletje in ima. Pričakovali smo vsaj nekaj pomladnih pokrajinskih fotografij o elenelim rastjem in načilno pomladno svetlobo. 
Vsebinsko in prostorsko so fotografije pokrajin precej enakomerno ra pršene po celi Sloveniji. Po pri­čakovanjih jih je najven v srednješolskih, lasti gimna ijskih učbenikih a geografijo. Prednjačijo fotografije predalpskih pokrajin, ki skupaj s fotografijami alpskih pokrajin tvorijo skoraj polovico vseh fotografij (sli­ka 35). V srednješolskih učbenikih so alpski motivi pogostejši. Ostale pokrajine so dokaj enakovredno prika ane, najnižji delež fotografij v učbenikih a obe stopnji imajo obpanonske pokrajine. Primerjava 
Slika35:Razporeditevfotografijizučbenikovzaosnovnoinsrednjo olo(seznam -glej7.poglavje). Upo tevanajeregionalizacijaSlovenije(Perko1998).Prikazjenarejenspomočjostandardne deviacije(.),kipove,zakolikozgo čenostfotografijvposameznimezoregijiodstopaodpovprečja. P str.96 
šte vi la fo to gra fij s po vr ši no po kra ji ne ali šte vi lom pre bi val cev Slo ve ni je po ka že, da pri pa da v pov preč ­ju 0,47 fo to gra fi je na 1000 ha ali 0,48 fo to gra fi je na 1000 pre bi val cev. Z vi di ka šte vi la fo to gra fij na šte vi lo pre bi val cev po nov no moč no iz sto pa jo alp ske po kra ji ne, pre cej zao sta ja jo pre dalp ske in ob pa non ske po kra ji ne. Gle de na po vr ši no so nad pov preč no za sto pa ne ob sre do zem ske po kra ji ne, pod pov preč no pa di nar sko kraš ke in po nov no ob pa non ske po kra ji ne. Do dat ni vpo gled nudi sli ka 36, ki ka že izra zi to pre vla do osred nje in za hod ne Slo ve ni je. 
Pri mer ja va pri ka zov raz gi ba no sti po vrš ja na fo to gra fi jah ka že, da so naj bolj eno vi te alp ske po kraji ­ne z izra zi to pre vla do vi so ko gor ja in ob pa non ske po kra ji ne z me nja va njem rav ni ne in gri čev ja. Za ostale tri sku pi ne po kra jin pri ka zu je jo fo to gra fi je ve li ko pe strost re lief nih ti pov. Pri fo to gra fi jah, ki pri ka zu je jo di nar sko kraš ke po kra ji ne, smo pri ča ko va li pre vla do ka te go rij rav ni na in hri bov je, ven dar je pri tem tipu po kra ji ne nad pov preč no za sto pa no gri čev je, ki pa je tu po vsem nez na čil na kom po nen ta. Po vsem logično in pri ča ko va no je, da so v os pred ju po go ste je urav na ne in rav ne po vr ši ne, v ozad ju pa bolj str ma pobočja. To je še naj bolj izra zi to v pri me ru alp skih po kra jin. Med es tet ski mi vi di ki so zelo pri vlač ni vod ni elementi, ki so pri ka za ni na sko raj dveh tret ji nah vseh fo to gra fij. Naj bolj so za sto pa ni v ob sre do zem skih po kra ­jinah, kjer izra zi to pre vla du je jo upo do bi tve mor ja na ob zor ju, v os ta lih po kra ji nah pa so vod ni ele men ti v ospredju. 
Naj po go ste je je po se li tev upo dob lje na na fo to gra fi jah ob pa non skih in pre dalp skih po kra jin, naj red ­ke je pa na fo to gra fi jah alp skih po kra jin, kar se uje ma s šte vi lom pre bi val cev. Pri tipu po se li tve pre vla ­du je po de žel ska po se li tev, če prav več kot po lo vi ca Slo ven cev ži vi v me stih. To na ka zu je, da ni ma mo ja sne pred sta ve o tem, da so tudi me sta in nji ho vi deli po kra ji ne ter po tr ju je dom ne vo o še ved no pri ­sot ni na ve za no sti na po de že lje ter o kon struk tu ru ral no sti. Kljub temu da je Slo ve ni ja vsaj s ce sta ­mi in elek trič no na pe lja vo in fra struk tur no do bro oprem lje na, fo to gra fi je tega ne pri ka zu je jo. Pred vi de va mo, da zato, ker in fra struk tur ni ob jek ti ve či no ma niso naj bolj fo to graf sko pri vlač ni. Red ki so pri me ri pri ka ­za pre mič nih ob jek tov; pre voz na sreds tva naj de mo na fo to gra fi jah ob sre do zem skih po kra jin, lju di pa na fo to gra fi jah alp skih po kra jin. Od sot nost lju di na fo to gra fi jah po kra jin ne ko li ko pre se ne ča, saj so ljud ­je ključ ni pri uprav lja nju, vzdr že va nju in rabi po kra jin. Pri rabi tal gle de na mo zaič no po kra jin sko pe ­strost in zem ljiš ko raz drob lje nost Slo ve ni je ne pre se ne ča po go stost ka te go ri je me ša no, gle de na po go stost 
Slika36:Deskriptorskopolje,oblikovanoizzemljepisnihimen,kioznačujejolokacijefotografij. 
pri ka zo va nja gora, pod zem skih kraš kih ob lik in reč nih strug pa po go stost ka te go ri je ne ro do vit no, ker se na to vrst nih ob moč jih raba ni raz vi la. 
Kot smo na ka za li že v uvo du, fo to gra fi je moč no vpli va jo na na še miš lje nje in po sle dič no na ob li ­ko va nje pred stav. Ta več plast ni pro ces je geo graf sko za miš lja nje, de fi ni ra no kot pro stor sko orien ti ra no kul tur no in zgo do vin sko véde nje, ki opre de lju je druž be ne sku pi ne. Geo graf sko upo dab lja nje bri še raz ­li ke med de jan skim in na vi dez nim sve tom in ob li ku je iden ti te to lju di, ra zu me va nje sve ta in tudi svet sam. To vrst na ana li za pove več o lju deh kot pa o po kra ji ni: raz kri va, kaj druž ba ceni, kako si pred stav lja svo ­jo po kra ji no, kak šno sa mo po do bo ima jo ljud je in kak šno po do bo ho če jo po sre do va ti dru gim. 
H geo graf ske mu za miš lja nju in ob li ko va nju pred stav o slo ven skih po kra ji nah pris pe va tudi vzgoj ­no-izo bra že val ni pro ces, ki ima ve lik vpliv na pri do bi va nje in for ma cij. To se je po ka za lo že pri vpra ša nju 
o po me nu de fi ni ci je po kra ji ne. Med mož ni mi od go vo ri so učen ci po go ste je iz bi ra li de fi ni ci je, s ka te ­ri mi se sre ču je jo v šo li kot ti ste, ki so bile pov ze te iz dru gih vi rov. Iz ka za lo se je še, da uč ni na čr ti in ka ta lo gi zna nja ter fo to gra fi je v uč be ni kih, za ka te re je zna čil na od sot nost na se lij, pre mič nin, do neke mere celo lju di, bolj pou dar ja jo na rav no geo graf ske kot druž be no geo graf ske zna čil no sti. Zla sti fo to gra ­fi je v uč be ni kih ka že jo do kaj sta ti čen in ahu man zna čaj po kra jin, nas prot no pa so pred sta ve učen cev bolj an tro po ge ne z ja sne je izra že nim člo veš kim vi di kom in re zul ta ti člo ve ko vih de jav no sti. Naj bolj ahu ­ma ne po kra ji ne v za miš lja nju učen cev so di nar sko kraš ke. Zaz na ti je, da fo to gra fi je us tvar ja jo kon strukt na rav nih po kra jin ali čim manj preob li ko va nih kul tur nih po kra jin z od sot nost jo mo der nih pr vin. Predsta ­ve učen cev so bliž je real no sti ozi ro ma bis tvu kul tur nih po kra jin. Pr vič: kul tur ne po kra ji ne je ob li ko va la druž ba s svo jim na či nom živ lje nja in ker je vpliv člo ve ka se gel tudi v naj bolj od da lje na ob moč ja, o narav ­
Slika37:Deskriptorskopolje,oblikovanoizimennaselij,kisojihučencinaspoznavnemzemljevidu zapisalikotnajboljznačilnezaSlovenijo. 
Slika38:Deskriptorskopolje,oblikovanoizpokrajinskihprvininzemljepisnihimen(brezimennaselij), kisojihučencinaspoznavnemzemljeviduzapisalikotnajboljznačilnezaSlovenijo. 

nih pokrajinah v Sloveniji skoraj ne moremo ven govoriti. In drugič: kulturne pokrajine so dinamične in se ves čas spreminjajo. 
Pri prepoznavanju slovenskih pokrajin s pomočjo fotografij (slika 30) so bili učenci najuspešnej­ši pri obsredo emskih pokrajinah, saj jih je pravilno umestilo ven kot tri četrtine učencev. Ra log je seveda v i jemni prepo navnosti morja, ki je bilo jasno vidno na štirih od petih fotografij te skupine. Približno dve tretjini učencev je bilo uspešnih pri prepo navanju dinarskokraških, alpskih in obpanonskih pokra­jin. Najven težav so imeli s prepo navanjem predalpskih pokrajin, kjer je bilo ven fotografij ravninskih območij. Te so jih avedle, da so tudi prehodne pokrajine umeščali v obpanonske ali dinarskokraške pokrajine. Mladi imajo namren dokaj enovito predstavo o (pred)alpskih pokrajinah; amišljajo si jih kot hribovite in gorate. Alpske ravnine niso našle mesta v njihovih amišljenih alpskih pokrajinah. 
Precej večje težave so imeli učenci s poimenovanjem pokrajin, predvsem aradi pogostega spre­minjanja imen v učnih načrtih in katalogih nanja. Najpogosteje so uporabili poimenovanje i starejših učbenikov (na primer dinarski svet, submediteranska Slovenija, panonski svet in številne druge i peljan­ke). Glede na vsakdanjo in široko rabo historičnih imen ni presenetljivo, da so se skoraj v enakem obsegu pojavljala tudi poimenovanja godovinskih regij (na primer Štajerska, Dolenjska, Gorenjska, Prekmur­je). V precej manjšem deležu so posegali še po poimenovanjih tipov pokrajin (na primer gorski, gričevnat, kotlinski in dolinski svet) ali straneh neba (na primer južna, severov hodna ali osrednja Slovenija). V pri­hodnje bi morale biti spremembe učnih načrtov in katalogov nanja ter posledično učbenikov elo tehtno premišljene, da pri šolajoči se mladini ne bi pov ročale tolikšne negotovosti in mede. Večje spremem­be bi morale biti podprte resnimi strokovnimi ra pravami o tem, katere vsebinske in pojmovne novosti je i strokovnih ra iskav res treba čim prej prenesti v osnovnošolsko in srednješolsko i obraževanje, 
a katere pa je bolje, da se trdno uveljavijo v strokovnih krogih, preden se vnesejo tudi v učila. 
Učenci in učitelji so slovenske pokrajine večinsko ocenjevali ocenami od 3 (srednje všeč) do 5 ( elo všeč). Posebej učitelji so le redko posegali po ocenah 1 (sploh niso všeč) in 2 (niso všeč). Glede na ocene všečnosti posameznih pokrajin lahko sklepamo, da v geografskih predstavah učencev i sto­pajo predvsem ra lične danosti, dejavnosti in romantičnodoživljajske podobe obsredo emskih pokrajin, ki so jih v največjem deležu ocenili najvišjo oceno. V nekoliko manjšem odstotku so jim bile elo všen še alpske pokrajine, medtem ko so jim dinarskokraške in predalpske pokrajine bile všeč, obpanonske pokrajine pa le še srednje všeč. V nasprotju učenci so večini učiteljev bile najbolj všen alpske pokra­jine, sledile pa so dinarskokraške pokrajine. Z nižjo oceno so večinsko ocenili obsredo emske in obpanonske pokrajine, predalpske pokrajine pa so jim bile le še srednje všeč. 
Naslednja ugotovitev se nanaša na ra vrščanje fotografij od najbolj do najmanj načilnih a i bra­ne pokrajine. Ugotovili smo, da med učitelji in učenci obstajajo ra like v v gibih, na osnovi katerih se odločajo o všečnosti prikaza določene pokrajine. Učenci so višje ra vrščali fotografije, ki prika u­jejo privlačne turistične danosti ali romantičnodoživljajske podobe določene pokrajine. Nasprotno so se učitelji navduševali nad fotografijami, ki poudarjajo načilne naravnogeografske danosti ali rabo po­vršja ter v stroki o iroma šoli i postavljene danosti določene pokrajine. Pov amemo lahko, da učenci pokrajine doživljajo bolj čustveno, učitelji pa v njih iščejo predvsem uporabno vrednost a predstavitev dejstev, pove anih učno snovjo. 
Pri navajanju pojmov, ki posame nika asociirajo na določene pokrajine, so učenci dinarskokraške pokrajine največkrat pove ali s površinskimi in pod emskimi kraškimi oblikami, pojavi in vodami. Mnogo manj po ornosti kot pri drugih pokrajinah so namenili poselitveni strukturi ali gospodarskim dejavnostim. Veliko i ra ov je bilo plod nanja, pridobljenega v šoli ali i učbenikov. Nasprotno, kot pri dinarskokraš­kih pokrajinah, so kmetijstvo kot prevladujočo gospodarsko dejavnost postavili na prvo mesto pri pre­dalpskih pokrajinah, kar se ujema učnim načrtom. Predalpske pokrajine ra umejo kot ra gibane, hribovite in vodnate na eni strani in pomembne a poselitvena središča, s prevlado Ljubljane na drugi strani. Kmetijs­tvo je vodilna kategorija tudi v obpanonskih pokrajinah. Čeprav spada v te pokrajine velik del vinorodnih gričevij, učenci obpanonske pokrajine doživljajo predvsem kot rodovitne ravnice. Vinogradništvo nima opa nejše vloge niti v obsredo emskih pokrajinah, ki sicer spadajo ravno aradi vinogradništva in oljkarstva med najbolj terasirane slovenske pokrajine. Učenci namren mnogo večjo težo dajejo morju, obmorskim dejavnostim, turi mu in rekreaciji ter po itivnim občutjem. Doživljajo jih predvsem v vlogi turistov. Z naj­večjim deležem po itivnih občutij pa so presenetljivo pove ane alpske pokrajine, saj se ta kategorija pri njih pojavi že na drugem mestu, takoj a navedbo gorskega sveta in celo pred Triglavom kot najvišjim vrhom in simbolom slovenstva. Površinsko ra gibane alpske pokrajine učenci občutijo kot čudovite, edinstve­ne, ra gledne, magične, mirne, osupljive, ra burljive, sončne, veličastne, sanjske, barvite, nedotaknje­ne in podobno. To bi verjetno lahko pripisali dejstvu, da je interakcija mladih alpskimi pokrajinami aradi aktivnosti (smučanje, deskanje) i ra ito inten ivna in pušča močne vtise. Najmanj prijetnih spominov in občutij veže učence na obpanonske pokrajine; verjetno ravno aradi pomanjkanja osebnih i kušenj. 
Čeprav se pri predmetu geografija od učencev praviloma pričakuje, da najo pokrajinske enote, kraje, vode in druge naravne ter družbene danosti, ki jih obravnavajo pri pouku, poka ati tudi na sten­skih ali nemih emljevidih, so pri tej nalogi imeli kar nekaj težav. Le enajst od šestnajstih ahtevanih pojmov je prepo nala polovica ali ven učencev. Med njimi so ven kot 60 ! pravilnih odgovorov i sto­pale obsredo emske pokrajine, Drava, Cerkniško je ero ter dinarskokraške, obpanonske in alpske pokrajine. Najven težav (manj kot 40 ! pravilnih odgovorov) so imeli učenci s Savinjo, ki so jo najpo­gosteje amenjali s Savo, Škofjo Loko, v kateri so videli Kranj, Kamniško-Savinjskimi Alpami in Krasom. 
Za že omenjeni konstrukt kmečkosti smo ugotovili, da nima osnove v učnih načrtih, ga pa asledi­mo v učbenikih. Pri mladih o njem agotovo ne moremo govoriti, saj so kmetijski in podeželski vidiki povsem v senci urbanih tem ter naravnih in kulturnih namenitosti (sliki 37 in 38). Ko olec, na primer, ki se pojavlja na fotografijah, v amišljanju mladih nima mesta. Slika 37 tudi jasno kaže i jemno mon Ljubljane, ki je asenčila vse druge koncepte. Primerjava fotografij v učbenikih in amišljanja med učen­ci glede urbanosti ali podeželskosti kaže na ra korak med generacijami. Na fotografijah v učbenikih so podeželska naselja pogostejša od mestnih naselij, vendar pri rabi tal kultivirane površine ne i sto­pajo. Nekmetijski načaj podeželja pa je jasno i ražen v amišljanju podeželja med mladimi. Podeželje lahko povežemo tudi amišljanjem go da. Glede na velik obseg go dom poraslih površin bi priča­kovali, da je go d trdno asidran v miselnem svetu Slovencev. Vendar ne anali a fotografij, ne anali a 
amišljanja učencev tega ne potrjujeta. Go d ima elo obrobno vlogo. Mogoča ra laga je, da ato, ker je tako samoumeven, ali pa, ker je njegov pomen aradi na adovanja lesnopredelovalne industrije in odsotnosti lesnih verig a gospodarstvo omejen. 
I ra ito i stopajoče geografske prvine na fotografijah v učbenikih, kot so morje, obala, visokogorje, se močno rcalijo tudi v geografskem amišljanju mladih. Na drugi strani mesta na fotografijah i ra i-to ne i stopajo, i jemoma v predalpskih pokrajinah. Kljub temu imajo v amišljanju mladih vidno mesto, še lasti Ljubljana (slika 37). Če odmislimo mesta, temelji geografsko amišljanje mladih predvsem na naravnih prvinah slovenskih pokrajin. 
Učitelji so enotni, da je ustre na izoblikovanost predstav o slovenskih pokrajinah i jemno pomemb­na, hkrati pa jih ven kot tri četrtine meni, da imajo učenci le delno i oblikovane ustre ne predstave. Najmanjšo vlogo pri ponotranjenju slovenskih pokrajin učitelji pripisujejo spletnim stranem, ki pa so prav pri učencih vse pogostejši vir informacij. Ne smemo pre reti dejstva, da dejanske predstave mladih niso le re ultat v gojno-i obraževalnega procesa, ampak kulturnega, družbenega in intelektualnega oko­lja ter lastnih interesov, i kušenj in videnj. Pri mladih še lahko a namo prevlado nacionalnih simbolnih pokrajin na račun krajevnih/regionalnih o iroma bližnjih/domačih pokrajin. V v gojno-i obraževalnem procesu je ato smiselno iskati nove, učinkovitejše načine, ki bi pri mladih gradili in oblikovali celost­ne in celovite predstave o slovenskih pokrajinah. Tako učitelji kot učenci pri navajo, da ima slikovno gradivo pomembno vlogo pri spo navanju Slovenije. Ključno vlogo pri oblikovanju čim bolj celostnih predstav, ki temeljijo na osebnih i kušnjah, imajo še ekskur ije, terensko delo opa ovanjem in družin­ski i leti. Za oblikovanje predstav bi lahko v večjem obsegu uporabljali literarna besedila, lasti sodobna in aktualna. I jemen vpliv na oblikovanje predstav ima tudi sodobna pop kultura (na primer televi ijska nadaljevanka Ena lahtna torija na oblikovanje imidža Goriških brd), ato bi bilo smiselno tudi glas­bo in televi ijske oddaje večkrat uporabljati v i obraževalne namene. 


6 SKLEP 
Temeljni namen pričujoče monografije je prika ati geografske predstave učencev o slovenskih po­krajinah ter vpliv učnih načrtov, katalogov nanja in i branih učbenikov na njihovo oblikovanje. 
Učni načrti in katalogi nanja i ka ujejo skoraj nično ali le majhno vključevanje učnih ciljev, kom­petenc, spretnosti in sposobnosti, neposredno pove anih oblikovanjem predstav o pokrajinah. Kadar so slovenske pokrajine, pokrajinski tipi in prvine pokrajin v šoli obravnavane, so astopane enakovred­no in precej uravnoteženo. Fotografije i obravnavanih učbenikov dokaj enakomerno, le rahlo prevlado podeželskega in naravnogeografskega vidika, prika ujejo slovenske pokrajine, regionalna ra poredi­tev fotografij pa kaže na najpogostejše prika ovanje predalpskih pokrajin ( aradi Ljubljane in Savske ravni). Glede števila fotografij na število prebivalcev i stopajo alpske pokrajine (še posebej Julijske Alpe, Triglav ter Triglavski narodni park) in obsredo emske pokrajine (posebno morje in gričevje v njegovi bližini), glede na površine posame nih pokrajin pa obsredo emske pokrajine. Poleg omenjenih pokra­jinskih prvin je potrebno omeniti še kraške jame. Med najbolj prepo nane naravnogeografske prvine spadajo morje, gorovja in kraške jame. Na splošno velja, da je edinstvenost, i jemnost in ra gibanost pokrajin na fotografijah kljun a njihovo boljše ponotranjenje. V primerjavi učbeniki je pri pokrajinskem 
amišljanju učencev jasneje i ražen urbani vidik (po aslugi prestolnice), a podeželje pa je v obeh primerih poudarjen nekmečki vidik. 
Geografsko amišljanje učencev in dijakov je mestoma skladno s formalnim učnim okvirom in uč­beniki (poudarjen naravnogeografski načaj dinarskokraških pokrajin, odsotnost vinogradniških prvin), mestoma ra lično (bolj urbano), lasti pa bolj čustvenodoživljajsko in i kustveno obarvano. 
Kljub težnjam h kompleksnemu in uravnoteženemu prika ovanju pokrajin na fotografijah v učbe­nikih so dejanske predstave učencev enostranske o iroma nepopolne. Pri alpskih pokrajinah praviloma pre rejo njihov ravninski/dolinski vidik in pri obpanonskih gričevnati/vinorodni vidik. Enako velja a obsre­do emske pokrajine, katerih amišljanje je osredotočeno golj na morje in obmorska mesta, amišljanje predalpskih pokrajin skoraj v celoti temelji na Ljubljani kot prestolnici, predstave o dinarskokraških po­krajinah pa na kraških jamah. Ugotavljamo, da so med vsemi najbolj pre rte obpanonske pokrajine. 
V gojno-i obraževalni sistem prek učnih načrtov in katalogov nanja ter učbenikov gradi dokaj nev­tralno, uravnoteženo in celovito podobo slovenskih pokrajin, dejanske geografske predstave učencev pa so bolj enostranske in čustveno obarvane. Vpliv i obraževalnega sistema je očiten, ko gre a pri­klic objektivnih, na nanju temelječih informacij. Njegov vpliv na geografsko amišljanje, ki je mnogo bolj individualen, subjektiven in i kustven proces, pa je težje doka ati. Poleg v gojno-i obraževalnega procesa na pokrajinske predstave v veliki meri vplivajo tudi družba, domače okolje, osebne i kušnje učencev in celo njihova čustva. 
V v gojno-i obraževalnem procesu je treba posebno po ornost nameniti čim bolj celostnemu i boru slikovnega gradiva, ki odslikava kompleksnost pokrajin; torej tako njene fi ične-kot družbenogeograf­ske prvine, saj anemarjanje ene vrste prvin prispeva k ra vijanju popačenih o iroma enostranskih predstav o določeni pokrajini. 

7 VIRI IN LITERATURA 
Anko, B. 1998: Nekateri teoretski vidiki krajinskoekološke tipi acije krajin. Zbornik go darstva in lesarstva 56. 
Arnheim, R. 1969: Visual thinking. Berkeley, Los Angeles, London. 
Blažič, M., Strmčnik, F., Poljak, V., Marentič-Požarnik, B., Cencič, M. 1991: I brana poglavja i didaktike. Pedagoška ob orja, Novo mesto. Bloom, B. S., Engelhart, M. D., Furst, E. J., Hill, W. H. Krathwohl, D. R. 1956: Taxonomy of educational objectives: The classification of educational goals. Handbook I: Cognitive domain. New York. 
Bonnett, M. 2004: Retrieving nature: education for a post-humanist age. Chichester. 
Buchwald, K., Engelhardt, W. 1978: Handbuch f r Planung, Gestaltung und Schut der Umwelt II., Die Belastung der Umwelt. M nchen. Buser, S. 2009: Geološka karta Slovenije 1 : 250.000. Geodetski avod Slovenije. Ljubljana. Cosgrove, D. 1998: Social formation and symbolic landscape. Madison. Cosgrove, D. 2006: Geographical imagination and the authority of image. Stuttgart. Crang, M. 2003: The Hair in the Gate: Visuality and Geographical Knowledge. Antipode 35-2. DOI: http://dx.doi.org/10.1111/1467-8330.00321 
Crowther, P. 2006: Po Heideggru: kraj skulpture. Filo ofski vestnik 3. 
Cvahte, M. 2013: Ustvarjanje in prenos nanja v projektnih timih. Magistrska naloga, Mednarodna fakul­teta a družbene in poslovne študije. Celje. 
Davison, M., Falihi, A. 2010: The Conscious Ga e: Visuality as Practice in the Post-modern World. Inter­national Journal of Diversity in Organisations, Communities and nations 10-3. DOI: http://dx.doi.org/ 10.18848/1447-9532/CGP/v10i03/39869 
De Cesarei, A., Codispoti, M. 2006: When does si e not matter? Effects of stimulus si e on affective modulation. Psychophysiology 43-2. DOI: http://dx.doi.org/10.1111/j.1469-8986.2006.00392.x De Cesarei, A., Codispoti, M. 2010: Effects of Picture Si e Reduction and Blurring on Emotional Enga­gement. PLoS ONE 5-10. DOI: http://dx.doi.org/10.1371/journal.pone.0013399 
Detenber, B. H., Reeves, B. 1996: A bio-informational theory of emotion: Motion and image si e effects on viewers. Journal of Communication 46-3. DOI: http://dx.doi.org/10.1111/j.1460-2466.1996.tb01489.x Driver, F. 1999: Imaginative geographies . Introducing Human Geographies. London. Driver, F. 2003: On Geography as a Visual Discipline. Antipode 35-2. DOI: http://dx.doi.org/10.1111/1467­8330.00319 
Drobne, S. 2006: Statistika elementi informatike. Ljubljana. 
Duncan, N., Duncan, J. 2009: Doing Landscape Interpretation. Qualitative Geography. Los Angeles. 
Forman, R. T. T., Godron M. 1986: Landscape Ecology. New York. 
Fridl, J. 2007: Graphical materials as teaching tools for the conceptuali ation of space. Ljubljana. 
Fridl, J. 2016: Vsebina in načela oblikovanja šolskih emljevidov. Doktorska disertacija, Fakulteta a gradbeništvo in geode ijo Univer e v Ljubljani. Ljubljana. Fridl, J., Urbanc, M. 2006: Sporočilnost emljevidov v luči prvega svetovnega atlasa v slovenskem je iku. 
Geografski vestnik 78-2. 
Ford, D., Williams, P. 2007: Karst Hydrogeology and Geomorphology. Chichester. 
Gams, I. 1983: Geografske načilnosti Slovenije. Ljubljana. 
Gams, I. 1992: Geografske načilnosti Slovenije. Ljubljana. 
Gams, I. 2004: Kras v Sloveniji v prostoru in času. Ljubljana. 
Gersmehl, P. 2008: Teaching Geography. New York. 
Gregory, D. 1994: Geographical imaginations. Chichester. 
Harley, J. 1992: Deconstructing the Map. Writing Worlds: Discourse, Text and Metaphor in the Represen­tation of Landscape. London, New York. 
Harley, J. 2001: The New Nature of Maps: Essay in the History of Cartography. Baltimore. 
Heidegger, M. 2006: Umetnost in prostor. Filo ofski vestnik 3. 

Hoelscher, S. 2006: Imaginative Geographies. Encyclopedia of Human Geography. Los Angeles. Hollander, E. 2006: Influences of hue differences in photos on perceived emotion. 4th Twente Student 
Conference on IT. Twente. Hribar, T. 1993: Fenomenologija I. Ljubljana. Ilešič, S. 1958: Problemi geografske rajoni acije ob primeru Slovenije. Geografski vestnik 30. Ilešič, S. 1979: Pogledi na geografijo: teoretsko-metodološki prispevki, ra prave in poročila. Ljubljana. Ivanuš Grmek, M. 1999: Učni načrti obve nega šolanja po letu 1944 v Sloveniji. Sodobna pedagogika 4/99. Jalil, N. A., Yunus, R. M., Said, N. S. 2012: Environmental Colour Impact upon Human Behaviour: A Review. 
Procedia Social and Behavioral Sciences 35. DOI: Http://dx.doi.org/10.1016/j.sbspro.2012.02.062 
Jalil, N. A., Yunus, R. M., Said, N. S. 2013: Studentsé Colour Perception and Preference: An Empirical Analysis of Its Relationship. Procedia Social and Behavioral Sciences 90. DOI: http://dx.doi.org/ 10.1016/j.sbspro.2013.07.128 
Katalog nanja Družboslovje (srednje poklicno i obraževanje). Strokovni svet RS a splošno i obraže­vanje, Ljubljana, 2007. Katalog nanja Družboslovje in naravoslovje (nižje poklicno i obraževanje). Strokovni svet RS a splošno i obraževanje, Ljubljana, 2007. Katalog nanja Geografija (srednje strokovno i obraževanje in poklicno-tehniško i obraževanje). Stro­kovni svet RS a splošno i obraževanje, Ljubljana, 2007. Katalog nanja Slovenščina (poklicno-tehniško i obraževanje). Strokovni svet RS Za poklicno in stro­kovno i obraževanje, Ljubljana, 2010a. Katalog nanja Slovenščina (srednje strokovno i obraževanje). Strokovni svet RS a poklicno in stro­
kovno i obraževanje, Ljubljana, 2010b. Kladnik, D., Ravbar, M. 2003: Členitev slovenskega podeželja. Geografija Slovenije 8. Ljubljana. Komac, B., Zorn, M. 2007: Pobočni procesi in človek. Geografija Slovenije 15. Ljubljana. Kovač, M., Kovan Šebart, M., Krek, J., Štefanc, D., Vidmar, T. 2005: Učbeniki in družba nanja. Ljubljana. Kučan, A. 1996: Dejavniki nacionalne prostorske identitete v Sloveniji. Doktorska disertacija, Biotehniška 
fakulteta Univer e v Ljubljani. Ljubljana. Kučan, A. 1998: Krajina kot nacionalni simbol. Ljubljana. Kurikul Okoljska v goja kot v goja in i obraževanje a trajnostni ra voj (gimna ija: splošna, klasična, 
strokovna gimna ija). Strokovni svet RS a splošno i obraževanje, Ljubljana, 2008. Litton Jr., R. B. 1977: River landscape quality and its assessment. Proceedings of the Symposium on 
River Recreation Management and Research. St. Paul. Massey, D. 1995: Imagining the world . Geographical Worlds. Oxford. Matless, D. 2003: Gestures around the Visual. Antipode 35-2. DOI: http://dx.doi.org10.1111/1467-8330.00318 Ma ini, M. 2004: Skrivnost slovenskega uspeha. Delo, Sobotna priloga, 8. 2. 2004. Merleau-Ponty, M. 2006: Fenomenologija a nave. Ljubljana. Mikesell, M. 2000: Culture. The Dictionary of Human Geography. 4th edition. Oxford. Mitchell, W. J. T. 1994: Picture Theory. Chicago, London. Mitchell, W. J. T. 2002: Landscape and power. Chicago, London. Moretti, F. 2005: Graphs, Maps, Trees. The Abstract Models for a Literary History. London, New York. Morgan, J. 2008: Contesting Europe: representations of space in English school geography. Globa­
lisation, Society and Education 6-3. DOI: http://dx.doi.org/10.1080/14767720802343340 Nared, J. 2007: Prostorski vpliv slovenske regionalne politike. Geografija Slovenije 16. Ljubljana. Naveh, Z., Lieberman, A. 1993: Landscape Ecology: Theory and Application. New York. N voa, A., Lawn, M. (ur.) 2002: Fabricating Europe: the formation of an education space. Boston, 
Dordrecht, London. Palmer, J. F., Roos-Klein Lankhorst, J. 1998: Evaluating visible spatial diversity in the landscape. Landscape and Urban Planning 43-1. DOI: http://dx.doi.org/10.1016/s0169-2046(98)00077-2 Perko, D. 1997: Slovenija na stiku velikih evropskih pokrajinskih enot. Traditiones 26. 
Perko, D. 1998: Regionali acija Slovenije. Geografski bornik 38. 
Perko, D. 2001: Anali a površja Slovenije s stometrskim digitalnim modelom reliefa. Geografija Slo­venije 3. Ljubljana. Perko, D. 2007: Morfometrija površja Slovenije. Georitem 3. Ljubljana. Petek, F. 2005: Spremembe rabe tal v slovenskem alpskem svetu. Geografija Slovenije 11. Ljubljana. Polič, M., Klemenčič, M. M., Kos, D., Kučan, A., Marušič, I., Ule, M. N., Natek, K., Repovš, G. 2002: 
Spo navni emljevid Slovenije. Ljubljana. Požun, B. 2012: Ko olec slovenska kulturna dediščina ali prostor a trženje jumbo oglasov. Magistrsko delo, Evropska pravna fakulteta v Novi Gorici. Nova Gorica. Raivo, P. J. 2004: Ponovno branje, interpretacija in ra umevanje krajin: ikonografski pristop. Monitor ZSA Antropologija krajine. Ljubljana. Ravbar, M., Vrišer, I., Plut, D., Šircelj, M., Cigale, D. 2000: Omrežje naselij in prostorski ra voj Slovenije. Ljubljana. 
Relph, E. 1986: Place and placelessness. London. 
Resnik Planinc, T. 2001: Zahtevnejše geografske učne vsebine kot i obraževalni problem. Doktorska disertacija, Filo ofska fakulteta Univer e v Ljubljani. Ljubljana. 
Resnik Planinc, T., Kušar, S., Iglič, H., Kovačič, H. 2006: Values of Space as an Integral Part of Primary and Secondary Education. Poročilo 1. delovnega paketa projekta R.A.V.E. Space, Filo ofska fakul­teta Univer e v Ljubljani. Ljubljana. 
Robertson, I., Richards, P. 2003: Studying cultural landscapes. London. 
Rose, G. 2001: Visual Methodologies: An Introduction to the Interpretation of Visual Materials. Los Angeles. 
Rose, G. 2003: Just how, exactly, is geography visual? Antipode 35. DOI: http://dx.doi.org/10.1111/ 1467-8330.00317 Ross, A. 2000: Curriculum: construction and critique. London, New York. Said, E. W. 1996: Orientali em: ahodnjaški pogledi na Orient. Ljubljana. Schwart , J. M. 2006: Photography, Geography and. Encyclopedia of Human Geography. Medmrežje: http://sage-ereference.com/humangeography/Article_n219.html 
Scoffham, S. (ur.) 2013: Teaching Geography Creatively. New York. 
Senegačnik, J. 2005: Geografija Evrope v šolskih učbenikih evropskih držav. Doktorska disertacija, Filo­ofska fakulteta Univer e v Ljubljani. Ljubljana. Slovenski ko olec: včeraj, danes, jutri. Turistična ve a Slovenije, Ljubljana, 2004. Smith, S. J. 2000: Performing the (sound) world. Environment and Plannning D: Society and Space 
18-5. DOI: http://dx.doi.org/10.1068/d225t Standish, A. 2008: Global Perspectives in the Geography Curriculum: Reviewing the Moral Case for Geography. London, New York. 
Staut, M., Kovačič, G., Ogrin, D. 2007: The spatial cognition of Mediterranean in Slovenia: (in)consistency between perception and physical definitions. Acta geographica Slovenica 47-1. DOI: http://dx.doi.org/ 10.3986/ags47105 
Sui, D. Z. 2000: Visuality, aurality and shifting metaphors of geographical thought in the late twentieth century. Annals of the Association. of American Geographers 90-2. DOI: http://dx.doi.org/10.1111/0004-5608.00197 
Šmid Hribar, M. 2011: Kulturni vidiki drevesne dediščine. Glasnik Slovenskega. Etnološkega društva 51. 
Šmid Hribar, M. 2016: Varovanje in trajnostni ra voj kulturne pokrajine na primeru Ljubljanskega barja. Georitem 27. Ljubljana. Terkenli, T. S. 2001: Towards a theory of the landscape: the Aegean landscape as a cultural image. 
Landscape and Urban Planning, 57-3/4. DOI: http://dx.doi.org/10.1016/s0169-2046(01)00204-3 
Tuan, Y. 1974: Topophilia. New York. 
Tuan, Y. 2001: Space and place: the perspective of experience. Minneapolis. 
Turk Škraba, M. 2005: Učbenik kot sredstvo a kakovostno učenje in poučevanje družboslovja. Diplom­sko delo, Fakulteta a družbene vede Univer e v Ljubljani. Ljubljana. 

Učni načrt. I birni predmet. Umetnostna godovina: umetnost na Slovenskem (gimna ija: splošna, kla­sična, strokovna gimna ija). Ministrstvo a šolstvo in šport, Zavod RS a šolstvo, Ljubljana, 2008. 
Učni načrt. Program osnovna šola. Družba. Ministrstvo a šolstvo in šport, Zavod RS a šolstvo, Ljubljana, 2011. 
Učni načrt. Program osnovna šola. Državljanska in domovinska v goja ter etika. Ministrstvo a šolstvo in šport, Zavod RS a šolstvo, Ljubljana, 2011. Učni načrt. Program osnovna šola. Geografija. Ministrstvo RS a šolstvo in šport, Zavod RS a šolstvo, Ljubljana, 2011. Učni načrt. Program osnovna šola. Glasbena v goja. Ministrstvo RS a šolstvo in šport, Zavod RS a šolstvo, Ljubljana, 2011. Učni načrt. Program osnovna šola. Naravoslovje. Ministrstvo a šolstvo in šport, Zavod RS a šolstvo, Ljubljana, 2011. Učni načrt. Program osnovna šola. Naravoslovje in tehnika. Ministrstvo a šolstvo in šport, Zavod RS a šolstvo, Ljubljana, 2011. Učni načrt. Program osnovna šola. Slovenščina. Ministrstvo a šolstvo in šport, Zavod RS a šolstvo, Ljubljana, 2011. Učni načrt. Program osnovna šola. Spo navanje okolja. Ministrstvo a šolstvo in šport, Zavod RS a šolstvo, Ljubljana, 2011. Učni načrt. Program osnovna šola. Zgodovina. Ministrstvo a šolstvo in šport, Zavod RS a šolstvo, Ljubljana, 2011. Učni načrt Bivalna kultura (gimna ija: umetniška gimna ija, likovna smer). Ministrstvo a šolstvo in šport, Zavod RS a šolstvo, Ljubljana, 2010. Učni načrt Geografija (gimna ija: splošna, klasična in ekonomska gimna ija). Ministrstvo a šolstvo in šport, Zavod RS a šolstvo, Ljubljana, 2008a. Učni načrt Geografija (gimna ija: strokovna gimna ija). Ministrstvo a šolstvo in šport, Zavod RS a šolstvo, Ljubljana, 2008b. Učni načrt Kmetijstvo (gimna ija: tehniška gimna ija). Ministrstvo a šolstvo in šport, Zavod RS a šolstvo, Ljubljana, 2010. Učni načrt Slovenščina (gimna ija: splošna, klasična in strokovna gimna ija). Ministrstvo a šolstvo in šport, Zavod RS a šolstvo, Ljubljana, 2008. Učni načrt Umetnostna godovina: umetnost na Slovenskem (splošna, klasična in strokovna gimna ija; i birni predmet). Ministrstvo a šolstvo in šport, Zavod RS a šolstvo, Ljubljana, 2008. Učni načrt Umetnostna godovina (gimna ija: splošna, klasična gimna ija). Ministrstvo a šolstvo in šport, Zavod RS a šolstvo, Ljubljana, 2008. Učni načrt Zgodovina (gimna ija: splošna gimna ija). Ministrstvo a šolstvo in šport, Zavod RS a šolstvo, Ljubljana, 2008a. Učni načrt Zgodovina (gimna ija: strokovna gimna ija). Ministrstvo a šolstvo in šport, Zavod RS a šolstvo, Ljubljana, 2008b. 
Urbanc, M. 2002: Kulturne pokrajine v Sloveniji. Geografija Slovenije 5. Ljubljana. 
Urbanc, M. 2007: Vpliv spreminjanja državnih mej na kulturno pokrajino v slovenski Istri: doktorska diser­tacija. Fakulteta a humanistične študije Univer e na Primorskem. Koper. 
Urbanc, M. 2008a: Stories about real and imagined landscapes: the case of Slovenian Istria. Acta geo­graphica Slovenica 48-2. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/ags48204 
Urbanc, M. 2008b: Večdimen ionalnost pokrajine: primer slovenske Istre. Geografski vestnik 80-2. 
Urbanc, M. 2011: Pokrajinske predstave o slovenski Istri. Ljubljana. 
Urbanc, M., Fridl. J., Kladnik, D., Perko, D. 2006: Atlant and Slovene national consciousness in the second half of the 19(th) century. Acta geographica Slovenica. 46-2. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/ags46204 
Urbanc, M., Gašperič, P., Ko ina, J. 2015: Geographical imagination of landscapes: analysis of the book of photographs Slovenian landscapes. Acta geographica Slovenica 55-1. DOI: http://dx.doi.org/ 10.3986/AGS.836 
Urbanc, M., Printsmann, A., Palang, H., Skowronek,E., Wolos yn, W., Konkoly Gyur , E. 2004: Compre­hension of rapidly transforming landscapes of Central and Eastern Europe in the 20th century. Acta geographica Slovenica 44-2. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/ags44204 
Vranješ, M. 2008: Prostor, teritorij, kraj: produkcije lokalnosti v Trenti in na Soči. Koper. 
Whyte, I. D. 2002: Landscape and History since 1500. London. 
Yamashita, S. 2002: Perception and evaluation of water and landscape: use of Photo-Projective Method to compare child and adult residentsé perceptions of a Japanese river environment. Landscape and Urban Planning 62-1. DOI: http://dx.doi.org/10.1016/s0169-2046(02)00093-2 


8 SEZNAM UČBENIKOV, VKLJUČENIH V ANALIZO FOTOGRAFIJ 
Antić, M., Bajd, B., Ferbar, J., Grgičević, D., Krnel, D., Pečar, M. 2009a: Okolje in ja 2, Spo navanje okolja a 2. ra red osnovne šole. Ljubljana. Antić, M., Bajd, B., Ferbar, J., Grgičević, D., Krnel, D., Pečar, M. 2009b: Okolje in ja 3, Spo navanje okolja a 3. ra red osnovne šole. Ljubljana. 
Ber elak, S. 2006: Stare dobe, Zgodovina a 1. letnik gimna ij. Ljubljana. 
Cajhen, N., Drusany, N., Kapko, D., Križaj Ortar, M., Bešter Turk, M. 2009: Gradim slovenski je ik 4, Učbenik a slovenščino v 4. ra redu osnovne šole. Ljubljana. Cajhen, N., Drusany, N., Kapko, D., Križaj Ortar, M., Bešter Turk, M. 2010: Gradim slovenski je ik 5, Učbenik a slovenščino v 5. ra redu osnovne šole. Ljubljana. Cajhen, N., Drusany, N., Kapko, D., Križaj Ortar, M., Bešter Turk, M. 2011a: Gradim slovenski je ik 6, Učbenik a slovenščino v 6. ra redu osnovne šole. Ljubljana. Cajhen, N., Drusany, N., Kapko, D., Križaj Ortar, M., Bešter Turk, M. 2011b: Slovenščina a vsak dan 9, Učbenik a slovenščino v 9. ra redu osnovne šole. Ljubljana. 
Cvirn, J., Studen, A. 2010: Zgodovina 3, Učbenik a tretji letnik gimna ije. Ljubljana. 
Drusany, N., Cajhen, N., Kapko, D., Križaj Ortar, M., Bešter Turk, M. 2009a: Slovenščina a vsakdan in vsak dan 7, Učbenik a slovenščino v sedmem ra redu osnovne šole. Ljubljana. Drusany, N., Cajhen, N., Kapko, D., Križaj Ortar, M., Bešter Turk, M. 2009b: Slovenščina a vsakdan in vsak dan 8, Učbenik a slovenščino v osmem ra redu osnovne šole. Ljubljana. 
Gabrič, A., Režek, M. 2011: Zgodovina 4, Učbenik a četrti letnik gimna ije. Ljubljana. 
Golob, N. 2010: Umetnostna godovina, Učbenik a umetnostno godovino v gimna ijskem i obraže­vanju, srednjem tehniškem o . strokovnem i obraževanju in poklicnem tehniškem i obraževanju. Ljubljana. Hergan, I., Kovač, T., Rot Vrhovec, A. 2009: Dotik okolja 1, Učbenik a spo navanje okolja v prvem ra redu osnovne šole. Ljubljana. Hon ak, M., Medved Udovič, V., Mohor, M., Pirih Svetina, N. 2010a: Dober dan, življenje, Berilo 8 a osmi ra red osnovne šole. Ljubljana. Hon ak, M., Medved Udovič, V., Mohor, M., Pirih Svetina, N. 2010b: Skrivno življenje besed, Berilo devet a deveti ra red osnovne šole. Ljubljana. Janša Zorn, O., Kastelic, A., Škraba, G. 2008: Spo navajmo godovino, Zgodovina a 6. ra red osnovne šole. Ljubljana. Kern, M., Kramarič, M., Pipan, M., Ropič, M. 2009: Besede gradijo svet 3, Učbenik a slovenščino a tretji ra red osnovne šole. Ljubljana. Kocjan-Barle, M., Briški, K., Miklavčič, M. 2009: Znanka ali uganka 4, Slovenščina a 4. ra red osnovne šole. Ljubljana. Kolenc-Kolnik, K., Korže Vovk, A., Otič, M., Senegačnik, J. 2010: Geografija Afrike in Novega sveta, Učbenik a 8. ra red osnovne šole. Ljubljana. Kolman, A., Mati Djuraki, D., Pintar, D., Furlan, I., Klanjšek Gunde, M., Jerman, R., Ocepek, R. 2010: Naravoslovje 7, Učbenik a 7. ra red osnovne šole. Ljubljana. Kranjc, S., Kokalj, T. 2003: Moja slovenščina 5, Učbenik a pouk slovenščine v 4. ra redu osnovne šole in 5. ra redu devetletne osnovne šole. Tr in. Križaj Ortar, M., Bešter Turk, M., Končina, M., Bavdek, M., Po nanovič, M. 2007: Na pragu besedila 4, Učbenik a slovenski je ik v 4. letniku gimna ij, strokovnih in tehniških šol. Ljubljana. Križaj Ortar, M., Bešter Turk, M., Končina, M., Bavdek, M., Po nanovič, M. 2009: Na pragu besedila 2, Učbenik a slovenski je ik v 2. letniku gimna ij in srednjih strokovnih šol. Ljubljana. Križaj Ortar, M., Bešter Turk, M., Končina, M., Bavdek, M., Po nanovič, M. 2011: Na pragu besedila 3, Učbenik a slovenski je ik v 3. letniku gimna ij in srednjih strokovnih šol. Ljubljana. 
Križaj Ortar, M., Bešter Turk, M., Končina, M., Bavdek, M., Po nanovič, M., Ambrož, D., Židan, S. 2011: Na pragu besedila 1, Učbenik a slovenski je ik v 1. letniku gimna ij in srednjih strokovnih šol. Ljubljana. 
Kunaver, J., Lipovšek, I., Pak, M., Luževič, M., Klemenčič, M. M. 2010: Družboslovje ô geografija, Učbenik. Ljubljana. Mihelič, B., Mati Djuraki, D., Torkar, G., Klanjšek Gunde, M., Jerman, R. 2007: Naravoslovje 6, Učbenik a 6. ra red osnovne šole. Ljubljana. 
Mlacović, D., Urankar, N. 2012: Zgodovina 2, Učbenik a drugi letnik gimna ije. Ljubljana. 
Otič, M. 2007: Družboslovje ô godovina, Učbenik a nižje poklicno, srednje poklicno, poklicno-tehniško in srednje tehniško o . strokovno i obraževanje. Ljubljana. Pavlič, D., Smolej, T., Pe dirc Bartol, M., Lah, K., Rovtar, B., Perko, J. 2009: Berilo 3 ô Umetnost besede, Učbenik a slovenščino ô književnost v 3. letniku gimna ij. Ljubljana. Pavlič, D., Dović, M., Lah, K., Lenaršič, B., Perko, J. 2010: Berilo 2 ô Umetnost besede, Učbenik a slovenščino ô književnost v 2. letniku gimna ij in štiriletnih strokovnih šol. Ljubljana. Počkar, M. 2010: Družboslovje ô državljanska kultura, Učbenik a nižje poklicno, srednje poklicno, poklic­no-tehniško in srednje tehniško o . strokovno i obraževanje. Ljubljana. Ra potnik, J., Snoj, D. 2007: Ra iskujem preteklost 7, Učbenik a godovino a 7. ra red osnovne šole. Ljubljana. Ra potnik, J., Snoj, D. 2008: Ra iskujem preteklost 9, Učbenik a godovino a 9. ra red osnovne šole. Ljubljana. Senegačnik, J., Drobnjak, B. 2009: Obča geografija a gimna ije, Učbenik geografije a 1. letnik gimna ij. Ljubljana. 
Senegačnik, J., Lipovšek, I., Pak, M. 2009: Evropa, Geografija a 2. in 3. letnik gimna ij. Ljubljana. 
Senegačnik, J. 2010a: Geografija Evrope in A ije, Učbenik a 7. ra red osnovne šole. Ljubljana. 
Senegačnik, J. 2010b: Slovenija 2, Geografija a 4. letnik gimna ij. Ljubljana. 
Senegačnik, J. 2011a: Slovenija 1, Geografija a 3. letnik gimna ij. Ljubljana. 
Senegačnik, J. 2011b: Svet, Geografija a 2. letnik gimna ij. Ljubljana. 
Senegačnik, J. 2012a: Moja prva geografija, Geografija a 6. ra red osnovne šole. Ljubljana. 
Senegačnik, J. 2012b: Geografija Slovenije, Učbenik a 9. ra red osnovne šole. Ljubljana. 
Simonin Mervic, K. 2011: Stari svet, Zgodovina a 7. ra red osnovne šole. Ljubljana. 
Šorgo, A., Glažar, S. A., Slavinec, M. 2012: Aktivno v naravoslovje 1, Učbenik a naravoslovje v 6. ra redu osnovne šole. Ljubljana. Umek, M., Janša Zorn, O. 2012a: Družba in ja 1, Učbenik a družbo a 4. ra red osnovne šole. Ljubljana. Umek, M., Janša Zorn, O. 2012b: Družba in ja 2, Družba a 5. ra red osnovne šole. Ljubljana. Ule Nastran, M., Potočnik, V., Lukšič, I., Kovač, B., Svetlik, I., Plut, D. 2007: Državljanska v goja in etika, 
Učbenik a državljansko v gojo in etiko v 8. ra redu osnovnošolskega i obraževanja. Ljubljana. Vrščaj, D., Strgar, J., Kralj, D., Udir, V. 2008: Opa ujem, ra iskujem, ra mišljam 2, Učbenik a spo na­vanje okolja v 2. ra redu devetletne osnovne šole. Ljubljana. Vrščaj, D., Strgar, J., Kralj, D., Udir, V., Popit, S. 2009: Opa ujem, ra iskujem, ra mišljam 3, Učbenik a spo navanje okolja v 3. ra redu devetletne osnovne šole. Ljubljana. Žˇa 8. ra red osnovne šole. Ljubljana. 
vanut, M., Vodopivec, P. 2010: V pon meščanstva, Zgodovina 

9 SEZNAM SLIK 
Slika 1: Število osnovnošolskih učbenikov ra ličnih aložb, ki vključujejo fotografije slovenskih pokrajin. 25 Slika 2: Število srednješolskih učbenikov ra ličnih aložb, ki vključujejo fotografije slovenskih pokrajin. 26 Slika 3: Deskriptorsko polje, oblikovano i pojmov pokrajinskih prvin, ki so jih v intervjujih omenili uredniki učbenikov (i ločena pojma pokrajina in Slovenija). 31 Slika 4: Deskriptorsko polje, oblikovano i emljepisnih imen, ki so jih v intervjujih omenili uredniki učbenikov. 32 Slika 5: Format fotografij v učbenikih. 38 Slika 6: Letni čas fotografij v učbenikih. 39 Slika 7: Podrobnost prika a na fotografijah v učbenikih. 39 Slika 8: Umestitev fotografij v učbenikih po pokrajinah (deleži v %). 41 Slika 9: Število fotografij na 1000 prebivalcev in na 1000 ha površine po pokrajinah. 41 Slika 10: Najpomembnejši reliefni tipi (ravnina, gričevje, hribovje in gorovje) po pokrajinah. 43 Slika 11: Vsi reliefni tipi po pokrajinah. 43 Slika 12: Pokrajinske oblike v ospredju po pokrajinah. 44 Slika 13: Pokrajinske oblike v o adju po pokrajinah. 44 Slika 14: Tip poselitve po pokrajinah. 45 Slika 15: Nebivalni objekti po pokrajinah. 45 Slika 16: Infrastruktura po pokrajinah. 46 Slika 17: Vrsta infrastrukture po pokrajinah. 46 Slika 18: Premični objekti po pokrajinah. 47 Slika 19: Raba tal v ospredju po pokrajinah. 48 Slika 20: Raba tal v o adju po pokrajinah. 49 Slika 21: Vodni elementi po pokrajinah. 49 Slika 22: Opredelitev učencev do petih definicij pokrajine. 55 Slika 23: Mnenje učencev in učiteljev o slikovnem gradivu v šolskih učbenikih. 57 Slika 24: Delež učbenikov posame nih aložb, ki jih uporabljajo anketirani učitelji in njihovi učenci. 57 Slika 25: Ra logi a i biro učbenikov določene aložbe. 58 Slika 26: Uteženo povprečje i branih pojmov glede na ocene njihove načilnosti a Slovenijo. 59 Slika 27: Slikovna priloga k vprašalnikoma a presojo geografskih predstav s pomočjo fotografij (fotografije so v večji velikosti in navedbo avtorjev ločeno objavljene na evidenčnih listih). 60 Slika 28: Mnenje učencev o všečnosti posame nih pokrajin. 62 Slika 29: Mnenje učiteljev o všečnosti posame nih pokrajin. 62 Slika 30: Evidenca ra vrščanja fotografij glede na ra lične v gibe. 64 88 Slika 31: V gibi odločanja učencev o všečnosti fotografij slovenskih pokrajin. 89 Slika 32: V gibi odločanja učiteljev o všečnosti fotografij slovenskih pokrajin. 89 Slika 33: Kartografska predloga k anketnemu vprašalniku a učence a ugotavljanje usvojenega nanja. 91 Slika 34: Prepo navanje slovenskih makro-in me opokrajinskih enot, krajev, rek in je er. 92 Slika 35: Ra poreditev fotografij i učbenikov a osnovno in srednjo šolo (se nam - glej 7. poglavje). Upoštevana je regionali acija Slovenije (Perko 1998). Prika je narejen s pomočjo standardne deviacije (.), ki pove, a koliko goščenost fotografij v posame ni me oregiji odstopa od povprečja. 96 
Slika 36: Deskriptorsko polje, oblikovano i  emljepisnih imen, ki o načujejo lokacije fotografij.  97  
Slika 37: Deskriptorsko polje, oblikovano i  pokrajinskih prvin in  emljepisnih imen,  
ki so jih učenci na spo navnem  emljevidu  apisali kot najbolj  načilne  a Slovenijo.  98  
Slika 38: Deskriptorsko polje, oblikovano i pokrajinskih prvin in emljepisnih imen  
(bre imen naselij), ki so jih učenci na spo navnem  emljevidu  apisali kot najbolj  
načilne a Slovenijo.  98  



10 SEZNAM PREGLEDNIC 
Preglednica 1: Pregledani in anali irani učni načrti in katalogi nanja a osnovno šolo (OŠ) 
in srednje šole. 14 Preglednica 2: I brani učbeniki a osnovne šole, ki smo jih ajeli v obravnavo slikovnega 
gradiva o slovenskih pokrajinah. 26 28 Preglednica 3: I brani učbeniki a gimna ije, srednje tehniške šole in strokovne šole, 
ki smo jih ajeli v obravnavo slikovnega gradiva o slovenskih pokrajinah. 29 30 Preglednica 4: Sklopi osnovnih prvin ocenjevanja in njim prirejeni ka alniki 
a vrednotenje fotografij pokrajin. 34 Preglednica 5: Format fotografij v učbenikih. 38 Preglednica 6: Vi ualne lastnosti pokrajin, ki v posame ni kategoriji opa no i stopajo 
v primerjavi ostalimi pokrajinami (lokacijski koeficient > 1,25). Mastni tisk pomeni, 
da vi ualna lastnost i stopa tako v učbenikih a osnovno kot tudi a srednjo šolo. 
Če i stopa samo v eni skupini učbenikov, je napisano v normalnem tisku in raven 
v oklepaju napisano v kateri: OŠ osnovna šola, SŠ srednja šola, / nobena 
lastnost v tisti kategoriji ne i stopa. 52 Preglednica 7: Število in delež učencev in učiteljev, ki so sodelovali pri anketiranju. 55 Preglednica 8: Dejavniki, ki vplivajo na oblikovanje predstav o slovenskih pokrajinah. 93 

11 PRILOGE 
PRILOGA 1: VPRAŠALNIK { UČENCI (str. 112 119) 

...................... Ljubljana, april-junij 2013 

Dragi ucenec, ucenka, dragi dijak, dijakinja, dragi študent, študentka! 
Vabimo te k sodelovanju v raziskavi, ki je del projekta Šolski ucbeniki kot orodje za oblikovanje geografskih predstav o slovenskih pokrajinah. Glavni cilj projekta je ugotoviti, kako se oblikujejo predstave ucencev, dijakov in študentov o slovenskih pokrajinah. 
S pomocjo vprašalnika, ki je pred tabo, želimo ugotoviti, kako ti vidiš in dojemaš slovenske pokrajine, in kako ti pri tem pomagajo fotografije in zemljevidi v šolskih ucbenikih. Zato te prosimo, da skrbno prebereš navodila in odgovoriš na vprašanja na naslednjih straneh. .e pri kakšnem vprašanju ne veš odgovora, ga izpusti in nadaljuj z naslednjim vprašanjem. 
Tvoje sodelovanje je prostovoljno, odgovori pa anonimni. Uporabljeni bodo izkljucno v raziskovalne namene in ne bodo vplivali na tvoje šolske ocene. 

Za Geografski inštitut Antona Melika Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU: dr. Mimi Urbanc 

Za Filozofsko fakulteto Univerze v Ljubljani: 
dr. Tatjana Resnik Planinc 

Kontaktna oseba: dr. Tatjana Resnik Planinc E-mail: tatjana.resnik@ff.uni-lj.si Telefon: 01 241 1238, 01 241 1230 
Sofinancer projekta: 
Javna agencija za raziskovalno dejavnost 
 Republike Slovenije 


.......
 


. VP R AŠ AL N I K ..................... 


ANONIMNO GESLO 
PROSIMO TE, DA NATANCNO PREBEREŠ NAVODILA TER 
ODGOVORIŠ NA VPRAŠANJA! 

V1	 Spol 
OBKROŽI ŠTEVILKO SAMO PRED ENIM USTREZNIM ODGOVOROM.
 1 moški
 2 ženski 

V2 	Kaj pomeni beseda »pokrajina«? Izberi tisti odgovor, ki se ti zdi najbolj pravilen ali se z njim najbolj strinjaš. 
OBKROŽI ŠTEVILKO SAMO PRED ENIM USTREZNIM ODGOVOROM. 
1 	Pokrajina je del Zemljinega površja z znacilno zunanjo podobo. V pokrajini razlikujemo naravne in družbene pojave, ki so med seboj povezani. 
2 	Pokrajina je površinska plast našega planeta, ki jo oblikuje šest pokrajinskih elementov. To so: kamninska zgradba in relief, vodovje, podnebje, prst, rastlinstvo in živalstvo, cloveška družba. 
3 	Pokrajina je manjše ali vecje zaokroženo obmocje, kjer prevladuje ena ali vec temeljnih 
znacilnosti. 4 Pokrajina je del ozemlja, ki ima skupne znacilnosti. 5 Pokrajina je sestavljena iz razlicnih elementov. Veliko elementov v pokrajini je ustvaril 
clovek s svojim delom. Med posameznimi elementi in z njimi povezanimi pojavi in procesi obstajajo povezave in odnosi, ki so pogosto zelo zapleteni. 
V3 Z oceno od 1 do 5 oceni, kako so ti fotografije in zemljevidi v šolskih ucbenikih pomagali pri spoznavanju Slovenije. 
OBKROŽI SAMO ENO ŠTEVILKO POD ODGOVOROM. 
Fotografije in zemljevidi v šolskih ucbenikih mi pri spoznavanju Slovenije: 
Sploh niso pomagali  Vecinoma niso pomagali  So srednje pomagali  Precej so pomagali  Zelo so pomagali  
1  2  3  4  5  


..... 
 




                      VPRAŠALNIK 
V4 Zamisli si, da si spoznal novega prijatelja iz tujine, ki ne ve nicesar o Sloveniji. Želiš mu pred­staviti posebnosti in znacilnosti naših pokrajin. V zemljevid nariši ali napiši vse tisto, kar se ti zdi pomembno, da si bo prijatelj cim bolje predstavljal Slovenijo. 
ZA RISBO IMAŠ NA RAZPOLAGO 5 MINUT. PRI RISANJU LIST PRAVILNO OBRNI! 
POKRAJINSKE ZNAuILNOSTI SLOVENIJE 

 


  VP R AŠ AL N I K                    
V5 Kako znacilni so po tvojem mnenju za Slovenijo spodaj navedeni pojmi (gozdarstvo, gricevje, …)? 
V VSAKI VRSTI OBKROŽI SAMO ENO ŠTEVILKO OD 1 (pojem sploh ni znacilen za Slovenijo) DO 5 (pojem je zelo znacilen za Slovenijo). 
POJEM  Sploh ni znacilen  Slabo znacilen  Srednje znacilen  Precej znacilen  Zelo znacilen  
gozdarstvo  1  2  3  4  5  
gricevje  1  2  3  4  5  
hribovje  1  2  3  4  5  
industrija  1  2  3  4  5  
kmetijstvo  1  2  3  4  5  
mesto  1  2  3  4  5  
morje  1  2  3  4  5  
podeželje  1  2  3  4  5  
ravnina  1  2  3  4  5  
turizem  1  2  3  4  5  
visokogorje  1  2  3  4  5  

V6 V slikovni prilogi 1 je 5 skupin slik. Vsaka skupina slik predstavlja eno skupino slovenskih pokrajin/naravnih enot. Natancno si oglej slike slovenskih pokrajin na barvni prilogi! 
A) 	Za vsako skupino slik napiši, katerim pokrajinam/enotam pripada in z vrednostjo od 1 do 5 oceni, kako so ti všec slike posameznih skupin pokrajin. 
B) V okvircke razvrsti oznake slik tako, da daš na prvo mesto tisto, ki po tvojem mnenju najbolje prikazuje dolocene pokrajine, ter na zadnje mesto tisto, ki po tvojem mnenju najslabše prikazuje pokrajine. 
C) 	Pri vsaki skupini pokrajin navedi 3 pojme, s katerimi bi te pokrajine predstavil tujcu, ki 
Slovenije ne pozna. 

         
 
 
 



. VP R AŠ AL N I K ..................... 
Natan.no si oglej zemljevid Slovenije na slikovni prilogi 2! 
ZEMLJEVID NA SLIKOVNI PRILOGI 2 UPORABI PRI VPRAŠANJIH V7a IN V7b. 
V7a 	Na zemljevidu (slikovna priloga 2) oznake P1 do P5 predstavljajo glavne slovenske pokrajine/naravne enote. Katere so te pokrajine/enote? 
POLEG VSAKE OZNAKE (P1-P5) NAPIŠI IME POKRAJIN. 
P1 __________________________________________________
 P2 __________________________________________________
 P3 __________________________________________________
 P4 __________________________________________________
 P5 __________________________________________________ 

V7b Poimenuj ozna.ene kraje (od k1 do k4), pokrajine (od p1 do p4), reki (r1 in r2) ter jezeri (j1 in j2), ki jih prepoznaš na zemljevidu Slovenije (slikovna priloga 2). 
POLEG VSAKE OZNAKE NAPIŠI IME. 
KRAJI k1 __________________________________________________ k2 __________________________________________________ k3 __________________________________________________ k4 __________________________________________________ 
POKRAJINE p1 __________________________________________________ p2 __________________________________________________ p3 __________________________________________________ p4 __________________________________________________ 
REKI r1 __________________________________________________ r2 __________________________________________________ 
JEZERI j1 __________________________________________________ j2 __________________________________________________ 


..... 


 


. VP R AŠ AL N I K ..................... 

V11 Spodaj so prikazane 3 skupine kartografskih elementov na zemljevidih (RELIEFI, NASELJA, MEJE DRŽAV). Kakšen prikaz ti je najbolj všec v vsaki skupini? 
OBKROŽI ŠTEVILKO PRED TISTIM ODGOVOROM, KI TI JE NAJBOLJ VŠEC V SKUPINI RELIEFI (izbiraš med odgovori od R1 do R4), V SKUPINI NASELJA (izbiraš med odgovori od N1 do N4) IN V SKUPINI MEJE DRŽAV (izbiraš med odgovori od M1 do M3). 
RELIEFI  
R1  Stilizirani hribi  
R2  Višinski pasovi  
R3  Sen enje  
R4  Plastnice  

NASELJA  
N1  Silhuete mest  
N2  Krogci  
N3  Tlorisi mest  
N4  Tlorisi hiš  

MEJE DRŽAV  
M1  Enojna polna rta  
M2  Enojna prekinjena rta  
M3  Enojna rta s prosojno obrobo  

**************** 
Cestitamo, prišel si do konca vprašalnika. Še enkrat hvala za tvoje sodelovanje! 
..... 
 

PRILOGA 2: VPRAŠALNIK { UČITELJI (str. 121 127) 
...................... Ljubljana, april-junij 2013 

Spoštovani! 
Vabimo vas k sodelovanju v raziskavi, ki je del projekta Šolski ucbeniki kot orodje za oblikovanje geografskih predstav o slovenskih pokrajinah. Glavni cilj projekta je ugotoviti, kako se oblikujejo predstave ucencev, dijakov in študentov o slovenskih pokrajinah. 
S pomocjo vprašalnika, ki je pred vami, želimo ugotoviti, kako vi z vidika poucevanja vidite in dojemate slovenske pokrajine, in kako vam pri vašem delu pomagajo fotografije in zemljevidi v šolskih ucbenikih. Zato vas prosimo, da odgovorite na vprašanja na naslednjih straneh. 
Vaše sodelovanje je prostovoljno, odgovori pa anonimni. Uporabljeni bodo izkljucno v raziskovalne namene. 

Za Geografski inštitut Antona Melika Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU: dr. Mimi Urbanc 

Za Filozofsko fakulteto Univerze v Ljubljani: 
dr. Tatjana Resnik Planinc 

Kontaktna oseba: dr. Tatjana Resnik Planinc E-mail: tatjana.resnik@ff.uni-lj.si Telefon: 01 241 1238, 01 241 1230 
Sofinancer projekta: 
Javna agencija za raziskovalno dejavnost 
 Republike Slovenije 


.......
 




..VP R AŠ AL N I K ...................... 

ANONIMNO GESLO 
PROSIMO VAS, DA NATAN.NO PREBERETE NAVODILA TER 
ODGOVORITE NA VSA VPRAŠANJA! 

V1 Spol 
OBKROŽITE ŠTEVILKO PRED USTREZNIM ODGOVOROM.
 1 moški
 2 ženski 


V2 Starost 
NA .RTO VPIŠITE SVOJO STAROST. 
Starost: _______ let. 

V3 Katere razrede oziroma letnike pou.ujete? 
OBKROŽITE ŠTEVILKE PRED USTREZNIMI ODGOVORI. 
OŠSŠFAKULTETA 
1 5. razred 6 1. letnik10 1. stopnja 1. letnik 

2 6. razred 7 2. letnik11 1. stopnja 2. letnik 

3 7. razred 8 3. letnik12 1. stopnja 3. letnik 

4 8. razred 9 4. letnik 13 2. stopnja 1. letnik 

5 9. razred 14 2. stopnja 2. letnik 


VISOKOŠOLSKI U.ITELJI NE ODGOVARJAJO NA VPRAŠANJI V4 IN V5. 
V4 U.benike katere založbe uporabljate pri pouku družbe, geografije ali družboslovja? 
OBKROŽITE ŠTEVILKE PRED USTREZNIMI ODGOVORI. 
1 Modrijan4 Rokus 2 Mladinska knjiga Založba5 i2 3 DZS 6 drugo: _____________________ 
V5 Zakaj ste se odlo.ili za u.benike te založbe? 




                      VPRAŠALNIK 
V6 Tujcu, ki ne ve nicesar o Sloveniji, želite predstaviti posebnosti in znacilnosti naših pokrajin. V zemljevid narišite ali napišite vse tisto, kar se vam zdi pomembno, da si bo cim bolje predstavljal Slovenijo. 
ZA RISBO IMATE NA RAZPOLAGO 5 MINUT. 
POKRAJINSKE ZNAuILNOSTI SLOVENIJE 


..VP R AŠ AL N I K ...................... 
V7 Z oceno od 1 do 5 ocenite, kako fotografije in zemljevidi v šolskih u.benikih/študijskem gradivu pomagajo vašim u.encem/dijakom/študentom pri spoznavanju Slovenije. 
OBKROŽITE SAMO ENO ŠTEVILKO POD ODGOVOROM. 
Pri spoznavanju Slovenije fotografije in zemljevidi v šolskih u.benikih u.encem/dijakom: 
Sploh ne pomagajo  Ve.inoma ne pomagajo  Srednje pomagajo  Precej pomagajo  Zelo pomagajo  
1  2  3  4  5  

V8 V slikovni prilogi 1 je 5 skupin slik. Vsaka skupina slik predstavlja eno skupino slovenskih pokrajin/naravnih enot. Natan.no si oglejte slike slovenskih pokrajin na barvni prilogi! 
A) Z vrednostjo od 1 do 5 ocenite, kako so vam vše. slike posameznih skupin pokrajin. B) V okvir.ke razvrstite oznake slik tako, da daste na prvo mesto tisto, ki po vašem mnenju najbolje prikazuje dolo.ene pokrajine, ter na zadnje mesto tisto, ki po vašem mnenju najslabše prikazuje dolo.eno skupino pokrajin. C) Pri vsaki skupini pokrajin navedite 5 pojmov, ki izbrano skupino najbolje ozna.ujejo.  




..VP R AŠ AL N I K ...................... 
V11 Spodaj so prikazane 3 skupine kartografskih elementov na zemljevidih (RELIEFI, NASELJA, MEJE DRŽAV). Kakšen prikaz vam je najbolj vše. v vsaki skupini? 
OBKROŽITE ŠTEVILKO PRED TISTIM ODGOVOROM, KI VAM JE NAJBOLJ VŠE. V SKUPINI RELIEFI (izbirate med odgovori od R1 do R4), V SKUPINI NASELJA (izbirate med odgovori od N1 do N4) IN V SKUPINI MEJE DRŽAV (izbirate med odgovori od M1 do M3). 
RELIEFI  
R1  Stilizirani hribi  
R2  Višinski pasovi  
R3  Sen.enje  
R4  Plastnice  

NASELJA  
N1  Silhuete mest  
N2  Krogci  
N3  Tlorisi mest  
N4  Tlorisi hiš  

MEJE DRŽAV  
M1  Enojna polna .rta  
M2  Enojna prekinjena .rta  
M3  Enojna .rta s prosojno obrobo  




                      VP R AŠ AL NI K  
V12 Kdaj naj bi po vašem mnenju otroci zaceli uporabljati zemljevide? 
OBKROŽITE ŠTEVILKO SAMO PRED ENIM USTREZNIM ODGOVOROM. 
1 
v vrtcu (pri starosti 5 ali manj let)
 2 

v 1. razredu 
3 

v 2. razredu
 4 

v 3. razredu
 5 v 4. razredu
 6 v 5. razredu
 7 v 6. razredu 


V13 Ocenjujete ustrezno izoblikovanost predstav o slovenskih pokrajinah kot pomembno? 
OBKROŽITE ŠTEVILKO SAMO PRED ENIM USTREZNIM ODGOVOROM.
 1 da
 2 ne
 3 ne vem 

V14 Ali imajo po vašem mnenju ucenci/dijaki/študenti izoblikovane ustrezne predstave o slovenskih pokrajinah? 
OBKROŽITE ŠTEVILKO SAMO PRED ENIM USTREZNIM ODGOVOROM.
 1 da
 2 delno
 3 ne
 4 ne vem 

V15 Na osnovi cesa si po vašem mnenju ucenci/dijaki/študenti ustvarjajo/oblikujejo predstave o dolocenih pokrajinah? 
V VSAKI VRSTI OBKROŽITE SAMO ENO ŠTEVILKO OD 1 (sploh ne vpliva) DO 5 (zelo vpliva). 
VPLIV NA PREDSTAVE O SLOVENSKIH POKRAJINAH  Sploh ne vpliva  Redko vpliva  Srednje vpliva  Precej vpliva  Zelo vpliva  
Slikovno gradivo v ucbenikih in delovnih zvezkih  1  2  3  4  5  
Slikovno gradivo, ki ga pri pouku predstavi ucitelj  1  2  3  4  5  
Obiski razlicnih pokrajin (ekskurzije, terensko delo, izleti)  1  2  3  4  5  
Razlicni mediji (televizija, radio)  1  2  3  4  5  
Spletne strani  1  2  3  4  5  
Družina in širše družbeno okolje  1  2  3  4  5  

***** 
Zahvaljujemo se za vaše sodelovanje! 



SeznamknjigizzbirkeGeografijaSlovenijeA
1 MilanNatek,DragoPerko:50 letGeografskegainštitutaAntonaMelikaZRCSAZU 
2 JernejaFridl:MetodologijatematskekartografijenacionalnegaatlasaSlovenije 
3 DragoPerko:AnalizapovršjaSlovenijes stometrskimdigitalnimmodelomreliefa 
4 UrošHorvat:Razvojinučinkiturizmav RogaškiSlatini 
5 MimiUrbanc:KulturnepokrajinevSloveniji 
6 MihaPavšek:SnežniplazovivSloveniji 
7 MajaTopole:GeografijaobčineMoravče 
8 DragoKladnik,MarjanRavbar:Členitevslovenskegapodeželja 
9 DamirJosipovič:DejavnikirodnostnegaobnašanjavSloveniji 

10 IrenaRejecBrancelj,AlešSmrekar,DragoKladnik:PodtalnicaLjubljanskegapolja 
11 FranciPetek:Sprememberabetalv slovenskemalpskemsvetu 
12 AlešSmrekar:Zavestljudiopitnivodi 
13 BlažKomac:Doleckotznačilnaoblikadolomitnegapovršja 
14 DragoKladnik:Podomačenatujazemljepisnaimenav slovenskihatlasihsveta 
15 BlažKomac,MatijaZorn:Pobočniprocesiinčlovek 
16 JanezNared:Prostorskivplivislovenskeregionalnepolitike 
17 LučkaAžmanMomirski,DragoKladnik,BlažKomac,FranciPetek,PeterRepolusk,MatijaZorn: TerasiranapokrajinaGoriškihbrd 
18 MatijaZorn:Erozijskiprocesiv slovenskiIstri 
19 DavidBole:Ekonomskapreobrazbaslovenskihmest 
20 BlažKomac,KarelNatek,MatijaZorn:GeografskividikipoplavvSloveniji 
21 BrigitaJamnik,AlešSmrekar,BorutVrščaj:Vrtičkarstvov Ljubljani 
22 RožleBratecMrvar,LukasBirsak,JernejaFridl,DragoKladnik,JurijKunaver: Kocenovsrednješolskiatlaskotdidaktičnaprelomnica 
23 BojanErhartič:GeomorfološkadediščinavDoliniTriglavskihjezer 
24 DragoKladnik,RokCiglič,MauroHrvatin,DragoPerko,PeterRepolusk,MancaVolk: Slovenskieksonimi 
25 DragoKladnik,DragoPerko:Slovenskaimenadržav 
26 MatejaBregValjavec:Nekdanjaodlagališčaodpadkovvvrtačahingramoznicah 
27 DragoKladnik,PrimožPipan,PrimožGašperič:PoimenovanjaPiranskegazaliva 
28 RokCiglič:AnalizanaravnihpokrajinskihtipovSlovenijezGIS-om 
29 MatjažGeršič,BorutBatagelj,HermanBerčič,LjudmilaBokal,AlešGuček,JanezKavar, StaneKocutar,BlažKomac,ZvezdanMarković,PeterMikša,BlažTorkar:RudolfBadjura– življenjeindelo 
30 MatejGabrovec,MauroHrvatin,BlažKomac,JakaOrtar,MihaPavšek,MajaTopole, MihaelaTriglavČekada,MatijaZorn:Triglavskiledenik 
31 BrigitaJamnik,MitjaJanža,AlešSmrekar,MatejaBregValjavec,SonjaCerar,ClaudiaCosma, KatarinaHribernik,MatijaKrivic,PetraMeglič,SimonaPestotnik,MatthiasPiepenbrink,Martin Podboj,KatarinaPolajnarHorvat,JoergPrestor,ChristophSchüth,JasnaŠinigoj,DejanŠram, JankoUrbanc,GorazdŽibret:Skrbzapitnovodo 
32 MatijaZorn,AlešSmrekar,PeterSkoberne,AndrejŠmuc,AntonBrancelj,IgorDakskobler, AlešPoljanec,BorutPeršolja,BojanErhartič,MatejaFerk,MauroHrvatin,BlažKomac, DanielaRibeiro:DolinaTriglavskihjezer 
33 MatejaFerk:PaleopoplavevporečjukraškeLjubljanice 
34 MimiUrbanc,MatejaFerk,JernejaFridl,PrimožGašperič,MojcaIlcKlun,PrimožPipan, TatjanaResnikPlaninc,MatejaŠmidHribar:Oblikovanjepredstavoslovenskihpokrajinah v izobraževalnemprocesu 


GeografskiinštitutAntonaAelikaZRCSAZUA
Naslov:Gosposkaulica13,1000Ljubljana,Slovenija E-pošta:gi@zrc-sazu.si 
Medmrežje:http://giam.zrc-sazu.si Inštitutjeleta1946ustanovilaSlovenskaakademijaznanostiinumetnosti ingaleta1976poimenovalapoakademikudr.AntonuMeliku(1890–1966). Odleta1981jesestavnidelZnanstvenoraziskovalnegacentraSlovenske akademijeznanostiinumetnosti.Leta2002staseinštitutupriključilaInštitut zageografijo,kijebilustanovljenleta1962,inZemljepisnimuzejSlovenije, ustanovljenleta1946.Imaoddelkezafizičnogeografijo,humanogeografijo, regionalnogeografijo,naravnenesreče,varstvookolja,geografskiinfor­macijskisistemintematskokartografijo,zemljepisnoknjižnicoterzemljepisni muzej.VnjemimasedežKomisijazastandardizacijozemljepisnihimen VladeRepublikeSlovenije. NjegoviraziskovalciseukvarjajopredvsemzgeografskimiraziskavamiSlo­venijeinnjenihpokrajinterpripravotemeljnihgeografskihknjigoSloveniji. Sodelujejoprištevilnihdomačihinmednarodnihprojektih,organizirajo znan­stvena srečanja,izobražujejomladeraziskovalce,izmenjujejoznanstvene obiske.InštitutizdajaznanstvenorevijoA         /Geo­grafskizbornikterznanstveniknjižnizbirkiGeografijaSlovenijeinGeoritem. VsodihletihizdajaknjižnozbirkoGISvSloveniji,vlihihletihknjižnozbirko Regionalnirazvoj,vsakotretjeletopaknjižnozbirkoNaravnenesreče. 
ISSN 1580­1594 
20 €