Poštnina olačana v gotovini Leto 1XIII. štev. 26 V LHUM. v tofitto 1. fen uorln 1930 Cena Din f— SLOVENSKI Izhaja vsak dan popoldne, izvzeinši nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50. večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po po dogovoru. Inseratni davek posebej. »Slovenski Narod« velja letno v Jugoslaviji Din 144.—, za inozemstvo Din 330.. — Rokopisi se ne vračajo. — Naše telefonske številke so: 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126. POSKUS KOMUNISTIČNE REVOLUCIJE V BERLINU Za jutri so pripravljali komunisti velike nemire v Berlinu — Areta cije komunističnih poslancev in v *diteljev — Krvave borbe v Ham burgu Berlin, 1. februarja. Ker je policija izvedela, da pripravljajo komunisti v Berlinu za jutri poizkus komunistične revolucije, je davi aretirala 76 vodilnih funkcijonarjev komunistične stranke, med katerimi so skoraj vsi državnozborski in deželni komunistični poslanci. Policija je izdala obsežne varnostne ukrepe, da v kali zaduši vsak poskus komunističnih nemirov. Berlin. I. februarja. Včeraišnie komunistične demonstracije v Hamburgu so bile Izredno krvave in srdite. Komunisti so zasedli ozke ulice v predmestlih. kjer so postavili močne barikade odkoder so skušali prodreti v centrum mesta. Opaženo je bilo. da «:o komunisti postoonp popolnoma po vojaških pravilh in zasedli vse važne točke. Policra ;e imela izredno težavno delo in je morala v pravcati bitki zavzeti barikade. katere so brani'i komumstf z revolverji s kamen'em in z drugim materialom. Demonstracije So trajale vso noč in komaj davž ob enih se je posrečMo policiH vsaj deloma vzpostaviti nrr in red. V Mtki s polici'o *e bilo veliko oseb ran'enih. Števila ni mogoče dognati, ker so komun'sti sproti odnašali ranience Proti iiitru so iz>rnhnil: novi nemiri. Neka skupina demonstrantov le za-sedH nekn novo noslopie. fz katerega ?e metala na policijo kamenje, opeko in vse, kar ie prišlo pod roke. Policija ie odgovorila na ta napad z orožjem in po dalsem boju premagala demonstrante. Tudi v Lichtenbergu pri Berlinu je prišlo d0 komunističnih demonstracij Demonstranti so izropali več trgovin. Komunistični krogi zatrjujejo, da bodo nadaljevali z demonstracilami z vso energMo. Za v nedeljo so sklicali po večjih mestih velike shode, na kater'h bodo protestirali proti brezposelnosti. Policra ie odredila za nedeljo obsežne varnostne odredbe Tn :e pre-fe'a nafstrožii ukaz, naj v kali zaduši vsak poizkus nemirov. Zadn'e čase ra^vrai" komunisti silno ngitacijo tud] v nemški armadi »n mornarici. Revizija socijalne zakonodaje Beograd, 1. februarja. Glede na objavo delodaialskib predlogov v pogledu revizije socialne zakonodaje izjavlja Centralno tajništvo Delavskih zbornic, da jc ta objava nepopolna. Iz objave v časopisih ni na primer razvidno, da zahtevajo delodajalske korporacije, da se sme razgovarjati inspektor dela z delavci le v prisotnosti delodaialca aH njegovega zastopnika; da ne sme pegledati knjig in ostalih dokumentov, v kolikor se nanašajo na položaj delavstva; da se ne sme posluževati pri svojem poslu strokovnih pripomočkov; da ne sm*.1 izdajati odredb, ki se tičejo zboljšanja obratov v hi^ijen-^kem pogledu in da je še nebroj drugih zahtev, ki bi onemogočile vsako delovanje inšpektorjem dela, ako bi se jim ugodilo. Iz objavljenih zahtev tudi ni razvidno, da se protivijo izvedbi zavarovanja delavcev za primer onemoglosti in starosti po zakonu, marveč zahtevajo, da se naj nevede to zavarovanje po uredbi; da zahtevajo, da naj prispevajo za nezgodno zavarovanje polovico tudi delavci. Po dosedanjem zakonu gredo namreč prispevki za nezgodno zavarovanje izključno v breme podjetnika. Dalje zahtevajo, da mora prispevat: za bolniško zavarovanje eno tretjino drža\a. Vse te zahteve streme dejansko za tem. da se upropasti celotno zavarovanje.. Iz zahtev ni dalje razvidno, d.i predlagajo, da se zmanjšajo denarne dajatve v primeru bolezni in da so pravice na nezgodno rento tako okrnjene, da bi na primer ne imel delavec, ki bi izgubil radi obratne nezgode eno roko, pravico do nikake rente. Iz objavljenu zahtev istotako ni razvidno, da zahtevajo delodajalske korporacije odredbe o delovnem času v tej obliki, da bi bili podjetnik' absolutni gospodarji v tem pogledu. Te zahteve tudi onemogočajo dojenje otrok materam delavkam. Vsa navedena vprašanja so pa za dva milijona delovnih moči v naši državi in radi tega tudi za celo državo eksistenčne važnosti. Radi tega je nespametno skrivati bistvene cilje in se izogibati javni diskusiji. Glede na to bi bile umestno, da bi se priobčile zahteve delodajalcev res v celoti, ker bi šele tedaj bilo razvidno, kako dalekosežne so za delavstvo in za državo. češkoslovaški vojni proračun 15 celokupnega proračuna za ob na, vendar ne sme ostati golih Praga, 1. februarja. A A. Minister vojske Viškovski je v parlamentarnem odboru za vojsko podal ekspoze o svo* jem proračunu. V svojem govoru jc izjavil, da voiske ni treba smatrati za^ neko potrebno zlo. Vojska je del državnega upravnega aparata, ki služi specijalnim državnim ciliem. to je dr* žavni obrambi. V demokratskih drža* vah. kot je n. pr. Češkoslovaška ne more biti dovora o tem, da bi bili tc dolžnosti državljanom vsiljene Držav* Ijani jih prevzamejo prostovoljno. Če* ambo države — ČSR je miroljub-rok med oboroženimi sosedi škoslovaška je miroljubna država in ne bo nikogar napadla. S tem pa ni re* čeno, da bi morala ostati goloroka med sosedi, ki so oboroženi in ki prete, da se bodo dodobra oborožili Pacifizem ni identičen s strahopetnost jo Ravno strahopetnost vodi k vojnam. Da je Češkoslovaška miroliubna država je razvidno tudi iz tega, ker tvori njen proračun za vojsko le \5^r celokupne* ga proračuna, kar je mnogo manjši od= stotek nego pri drug:h državah PBIMO DE RIVERA Francoski razorožitveni predlog Omejitev globalne tonaže, razdelitev v kategorije in opustitev gradnje novih ladij naj tvori osnovo omejevanja oboroževanja London, 1 februarja Kakor se zatru t. ni "bilo še ničesar definitivno določenega fclede sestave komisHe, katero ie predlaga Siimson. Kakor se doznava, so zahtevali dominioni v tej konrisiji svoje zastopstvo, čemer pa se druige države upirajo, ker bi na ta način bila zastopana Anglija s šestimi ali sedmim: delegati, druge države pa bi imele samo po dva delegata. Francoska delegacija ie ob avila svoj predlog ki ima dva dela. Po francoskem predlogu bo vsaka pogodbenica morala ornenti globalno tonažo na število, ki bo določeno v pogodbi. Države bodo morale fiksirat; in razde'iti tonažo vojnih ladij po Šestih kategorijah vojn in ladij, ki bodo označene v pogodbi. Pogodba bi na ta na-č.n v dovoljni meri omejila možnost gradnje novih vo nih ladi'. V mejah, določenih po pogodbi, bi države lahko prenesle tonažo z ene kategoriie v drugo Da bi se ta možnost ne izrabljala v preveliki meri. bi bile eventualni pogodbi dodane določbe, ki bi lahko še nadalje omejile možnost pre- nosa tonaže z ene kategorije v drugo Vsa-1 ka država bi morala, predno bi gradia vojne ladje, notificirati spremembo tipa ladje tudi drugim pogodbenim državam. Na ta način bi bile pogodbene države stalno informirane o stanju vo'nih brodovi in bi lahko uravnale svoje postopanje Na včerajšnji seji odbora ie bilo sklenjeno, da se pripusti k vsem razpravam o omejitvi brodovja kot opazovalec zastopnik Društva narodov, ki na bi tvoril zvezo med pomorsko razorožitveno konferenco in pripravi alnim odborom Društva narodov za splošno razorožitev Dosedanji potek razprav in razgovorov je v veliki meri zadovoljil konferenčne in politične kroge Splošno se smatra, da je konferenca premagala mrtvo točko in s francosko angleškim sporazurrrum odstranila glavno oviro do splošnega sporazuma. Ostaja še italijansko - francoski spor. ki pa se bo moral prej ali slej likvidirati, ker je konferenca v glavnem sporazumna glede načina omejitve pomorskega oboroževan a Ravnatelj poznanjskega velesejma pride v Ljubljano Beograd. 1. feb. Te dni pri-pe v Ljubljano glavni direktor vplesejma v Poznanju LzifrkoTič. fcj 1>0 povabil slovenske gospodarske kroge, naj se udelpže poznanjskegn velfsejma. Obenem bo razpravljal z mero da'nimi činitelji o poglobitvi mrdsobojnih stikov ni gospodarskem polja. Izvozni trgovski muzej Beograd. 1. februarja AA. Na pobudo zavoda za pospeševanje zunane trgovine bo danes popoldne v prostoriji zavoda konferenci «mbaža so tekom dopoldneva dosegle rekordno nižino v tej sezoni. Fašizem na pragu nove zmage Rim, 1. februarja AA. Načelnik generalnega Štaba fašistične milice, general' Te-ruzzi. bo izdal na dan obletnice ustanovitve fašistične milice dnevno povelje na vse legije, v katerem :ib bo pozval k zvestobi napram voditelju Missoliniju in k disciplini ter skrbnemu varstvu nad uspehi fašistične revolucije, ki bo v kratkem zaznamovala veliko zmago. Kardinal Gaspari odstopil Vatikan. 1 feb AA Listi poročajo, da bo kardinal Gaspari podal ostavko 14. februarja t L Kardinal Gaspari se bo umaknil v verski institut V poučenih kr>gih se trdi, da mu bo sv Oče za njegove velike zasluge poklonil neko vilo Protifašistični atentat Luxemburg, l. februarja. V Esoliu je anti-f3šist Fragni vrgel bombo v hišo italijanskega fašista Scrci a. Kosi bormbe in pritisk zraka so povzročili na hiši in sesednih poslopjih veliko škodo Fašistična statistika Rim. I. februarjač AA. Po najnovejši statistiki je fašistična stranka izstavila 166.883 strankinih izkaznic. Članov mladinskih organizacij »Balilla« in »Avanguardi-sti« je 1.974.882 V delavskih sindikalnih organizacijah je vpisanih 013.205 delavcev. Profesijonalne sindikalne organizacije štejejo 2.668.106 članov, fašističnih uradnikov v javni službi in v državnih podjetjih ie 603.200. V delavskih večernih prosvetnih organizacijah je 1.445.226 članov. Športne organizacije imajo 625.532 fašistov. Celokupna sila fašistične stranke šteje 9,857.036 mož. Jubilej fašistične milice Rim, 1. feb AA. Danes se proslavlja po vsej ItaJiji sedma obletnica ustanovitve prostovoljne fašistične milice Listi posvečaj3 današnjemu prazniku daljše članke, v katerih naglašajo kako je milica sprva služila obrambi fašistične revolucije. Sedaj pa je naloga milice, da Črrva vodstvo nacijonalne revolucije. V vsej javnosti vlada veliko zanimanje za velik govor Mussalinija. ki ga bo imel danes pri sprejemu oficirjev fašistične milice. Sprejem strank pri finančni direkciji Dravska finančna direkcija obiavlja, da je gospod fnančr? direktor službeno odpotoval in do 8. februarja ne sprejema strank. Vreme v dravski banovini Ljubljana, 1 feb. Vreme je še vedno nestanovitno. Barometer kaže danes v dravski banovini 753 do 755. V Dravogradu in Kranjski gori je padla temperatura pod ničlo, r»rugDd je bila še davi nad ničlo. V Ljubljani in okolici je ponoči snežilo Za pa. dlo je pa komaj pol milimetra snega. Dopoldne je bilo oblačno. Po poročilih iz drugih krajev je bilo stanje vremena davi naslednjo: Gorenjsko: Bohinjska Bistrica +1 C, sneži; Kranjska gora —2 C, 6neži; Jesenice +1 C, oblačno in megleno. Štajersko: Celje 0 C, oblačno; Maribor -fl C, oblačno; Dravograd —2 C. oblačno; Ljutomer 0 C, jasno. Prekmurje: Kotoriba +1 C, oblačno. Dolenjsko: Brežice +2 C, oblačno; št. Janž na Dolenjskem 4-2 C, oblačno; Novo mesto +1 C, sneži in Kočevje 0 C, oblačno. Notranjsko: Rakek +8 C, oblačno. ZASTONJ JUHO dobi vsakdo, kdor poseli kuharsko razstavo. Z njo bo postregla firma Meggh o katere slovesu nI treh** govoriti nobene besede* Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Ljubljanska borza danes ni rosiova!?, V prostem prometu so notirali Amsterdam 22.80. erlin 13.565. Bruselj 7.9*r>1-l Red'.m-pešta 9 92. Curih 1095.9. Duna; 7094; | n. don 276.25. Newyork 56.67. Pariz 221.91, Praga 167.87. Trst 297.05. INOZEMSKE ■OM3. Cnrih: Beograd 9.12875. Pariz 8088\ London 25.2075. Newyork 518 10. Rr «8 l; 72.125, Milan 27-11, Madrid RS 10 R-K 11 123.78. Dunaj 72.95. S^fna 3 74ri P* - 1 15 325. VaKava 58.075, Budimpešta Bukarešta 3.07S75. Danes popolnoma novo! Ob 4., četrt na 7., pol S. in 9. uri v velefilmu Temperamentna Kathe v. Nagy HEDOLžKOST (Mala Veronika) Tragedija nedolžne devojke v blata Rezervirajle vstopnice! in grehu velemesta KIIIO LjttMf OflSki dVOT .hitri predstave ob 'jIU 3-, ^5., 6., ,'-8. In 9. uri Telefon 2730 Naš antirabični Kako se zdravi steklina kot najstra malomarnost se Ljubljana, 1. februarja. Letos v januarju je bilo cepljenih proti steklini v antirabičnem ambulatoriju Hiv;i-jenske.t;a /^voda v Ljubljani kar 5 oseb. To je dalo povod, da so časopisi poročali o nevarno miio/.ečili se primerih pasje stekline. Ker ie pasja steklina ena najstrašnejših bolezni, če se bolniku ne nudi pravočasno pomoč s cepljenjem, ni odveć, da opozorimo na način zdravljenja in znake te bolezni. Za! premnosokrat se dogaja, da ljudje, ki jih je opraskala ali celo ugriznila kaka žival, samo zaradi r.e\ednosti ne iščejo nravečasno zdravniške pomoči in morajo plačati to nevednost z življenjem. Z dovoljenjetn šefa Hisijenskega zavoda dr. L Pirca je vodja antirabičnesa ambulatori-ja g. dr. Karel P etri č radevolje razkazal našemu uredniku ljubljanski anibulatorij za cepljenje proti steklini in pojasnil, kako se bolniki tu zdravijo itd. Cepivo proti steklini Kakor znano, je prvi odkril cepivo proti steklini francoski zdravnik Pasteur. Cepivo je pripravljeno iz mozga s steklino okuženih živali (zajcev, morskih prašičkov itd.). Kdo je prav za prav povzročitelj stekline, medicinska znanost le ni točno ugotovila. Pač pa se dado v celicah možganov stekle živali inikroskopično ugotoviti takozvana VKrijeva telesca, ki so vedno dokaz, da je žival stekla. Medicinu meni. da je povzročitelj Stekline neke \rsie Mrup (virus), ki £u izloča še nepoznani povzročitelj stekline. Zanimivo je. da živali, n. pr. psi. ki so okuženi s tem strupom in kl.tub temu ne zbole na steklini. To so bacilorio.se i- . ki morejo seveda človeka okužiti, da zboli na steklini. Steklina ie prenosljva bolezen in povzroča jo omenjen strup. Moderno zdravljenje stekline Pasteurjev način zdravljenja stekline so do danes že dokaj poenostavili in i/spremenili. Danes je v medicini v rabi že okoli 15 raznih načinov zdravljenja. V naših anti-rabičnih arnbulatorijih jc v rabi metoda, katere je avtor je šef Higijenskega zavoda v Novem Sadu dr. M e m p t. Ekonomski nedostatki zdravljenja po Pasteuriu so bili, da so mora1! vsakega bolnika takoj internirati v zavod, dočim se jih danes zdravi ambulatoruo. Nadalje so se zdravniki ravnali glede količine (dozactje) cepiva po težini slučaja, dočim je doziranje po Hernptu standardizirano in končno so preje cepili v presledkih in individualni reakciji bolnika, dočim se danes zdravi brez intervala v kategorij poškodbe. Hemptova standard vakcHKkCija se uporablja torej dnevno brez presledka in vedno v enakih količinah, ne povzroča vročine, je torej brez posledic in ie zelo ekonomska, ker se zdravi z njo atnbulantno in ni treba poškodovanca internirati v poseben zavod. V bolnico ali v zavod mora bolnik le tedaj, če steklina že izbruhne. Tedaj je pa tudi zdravljenje brezupno in bolnik mora umreti Trije antirabični ambulatoriji v Sloveniji Za zdravljenje stekline smo imeli najprvo samo v Celju poseben Pasteurjev zavod. Začetkom lanskega leta je bil ta ukinjen in ustanovljeni so bili trije antirabični ambulatoriji. in sicer v Ljubljani, v Celju in v Marboru. Drugod v državi ima vsak Higijenski dom in vsak Zdravstveni dom svoj antirabični ambulatorii. kjer je tudi oddelek za bakterioiogoiio. Prednost Hemptovega cepljenja je tudi v tem. da .io more izvršiti :udi vsak zasebni zdravniki Ko se bolnik javi v ambulatoriju in se ugotovi njegovo stanje, dobi cepivo in navodilo, s katerim ga more naprej zdraviti domači zdravnik, kar preje ni bilo mogoče. Zdravljenje bolnika ie odvisno od tega, kako je bil ugriznjen m kdo ga je ugriznil. Po tem obstojata po Hernptu dva načina zdravljenja: preventivno in kurativno ceplenje. Ako je žival, ki je bolnika ugriznila ali kako drugače poškodovala ali samo obiiznila, navidezno popolnoma zdrava ter je pod nadzorstvom živinozdravnika, se bolnik cepi preventivno, kajti navidezno zdrava žival ie lahko latentno okužena s steklino, .le aktivni ali pasivni bacilonosec. Kurativno cepljenje se uporabi, če se ugotovi mikroskopično ali klinično, ali pa obstoja sum, da je stekla. Bolniki so pa po načinu poškodbe deljeni v 6 kategorij. V prvi so bolniki, ki jih je žival samo obhza-ra ali se jih dotaknila na celo kožo, v drugi so bolniki, ki jih je žival obiiznila ah* se jih dotaknila na kožo z zaceljemmi ranami ali s hrastami, pokritimi ranami, ali jih je ugriznila topo skozi obleko, V tretji kategoriji so bolniki obffzani ali dotaknjeni na starih, defektnih mestih kože, bolniki z nekrvavimi ugrizi in praskami ali inficirani z uživanjem sumljivega svežega mleka, mlečnih rzdeJkov hi mesa. V četrti kategorij so ambulatorij šnejša bolezen — Nevednost ali plača s smrtjo bolniki, ki so jih živali obfizaJe na sveže brazgotine ali defektno kožo ali na neranje- no sluznico ter poškodovanci z majhnimi, nekrvavimi ugrizi in praskami na prstih itd., in s prvotnimi krvnimi ranami skozi obleko. V peti kategoriji so poškodovanci y. nekrvavimi poškodbami na obrazu ali na vratu, z lahkimi krvavimi poškodbami na goleni telesu in s singularnimi težkimi ranami skozi obleko. V zadnji šesti kategoriji so končno poškodovanci s krvavimi ugrizi na glavi in s težkimi poškodbami na golem telesu ali skoz: obleko, posebno z ugrizi mačk, ovčarjev in divjih živali. Trajanje zdravljenja in količina cepiva zavisi od poškodbe. Čim večja in težja je poškodba, tem dlje traja kura, vendar v najtežjem slučaju 6 dni. Bolniku v 6. kategoriji se injicira n. pr. 6 dni zaporedoma po 1 tiolo (5 cms) cepiva proti steklini. Poškodovanci v 4, 5 .in 6 kategoriji se morajo podvreči čez mesec dni zopetnemu cepljenju, ki traja 1 dan. Injekcijo dobi bolnik pod trebušno kožo. Doklej ni prepozno Znaki stekline se, kakor znano, ne pokažejo takoj po ugrizu. Navadno se pokažejo znaki stekline 20 do 60 dni po ugrizu, včasi pa tudi preje ali pozneje, kar zavisi od kakovosti strupa, ki povzroča steklino. Znani so primeri, da se je steklina pojavila šele 1 ali Z leti po ugrizu. Kogar kaka žival (pes. mačka, svinja, podgana) ali stekel človek kakorkoli poškoduje (ugrizne ali samo oblizne itd.), naj se torej takoj javi v antirabičnem ambulatoriju. kjer bo zdravnik že ugotovil, kako se mora lečiti. Nihče naj ne odlaša! Steklina se mu pojavi lahko tudi po 10 aH 14 dneh, ali tudi po 1 letu, toda tedaj, ko so znaki stekline vidni, je že prepozno. Injekcije temu ne pomagajo več. zapisan je smrti! Lani se je javilo v ambulatoriju 35 ogri-zenih bolnikov. Od teh so jih 17 ugriznili sumljiv; psi, enega podgana, ostale pa poznani in navidezno zdravi veterinarsko nadzorovani psi. Vsi poškodovanci so ostali zdravi brez posledic. Zanimivo pa je, da ni bila v nobenem primeru steklina psa ugotovljiva. 17 psov je bilo navidezno zdravili, čeprav je bil med njimi lahko kateri bacilo-fiosec, česar ni mogoče ugotoviti, pri ostalih 17 psih Cpritepencih) pa kontrola ni bila mogoča. Seveda tudi ni bilo mogoče ugotoviti, če je bila podgana, ki je obgriznila enega, stekla ali bacilonosec. Pač pa ie sedaj v celjski bolnici pet bolnikov, katere je obgrizel pes. za katerega so ugotovili, da .ie stekel. Lani in letos so se javili poškodovanci v antirabičnem ambulatoriju večinoma sami, le nekatere med njimi so poslan" v zdravljenje zdravniki. Znaki stekline Steklina ima v medicini več imen (hi-Uroiobija, besnilo itd.). Razen omenjenih živali prenašajo steklino še volkovi in včasih tudi konji, krave itd. Strup, ki povzroči steklino, se prenaša na človeka z ugri, zom, pa tudi z dotikom, kajti strup se nahaja predvsem v slin; stekle živali, kjer se mnogokrat nahaja že davno preje. nego Pokaže žival znake stekline. Od okuženja do izbruha bolezni poteče navadno ?0 do 60 dni. Rane, preko katerih se človek okuži, se zacelijo same, kakor druge rane, ako niso onečišćene. Preden steklina izbruhne, je bolnik najprvo deprimiran. potem se živčno razburja, dobi krče v dihalnih organih, dokler ne sledi stadij ohromelosti in popolne iznemoglosti. V drugem stadiju postane dihanje neenakomerno . pojavijo se krči v sapniku in žrelu pri poziranju. 2e misel ali pogled na vodo (hidrofobija!) povzroči pri bolniku strah in krče ter zastoj dihanja, bolnik lovi sapo. Krči se vrste, bolnik teka sem in tja, razbija, besni m maha z rokami. Iz ust mu teke sline. Tri dni po teh znakih popolnoma živčno onemore, mišice ma ohrome, zadene ga delni mrtvo-trd. 2 do 18 ur po teh znakih nastopi smrt Pred izbruhom teh znakov je mogoče okuženega človeka imunizirati s ceplenjem. Ko >e pojavijo znaki stekline, je pa zdravljenje brezupno. Takega nesrečneža, ki besni in je soljudem nevaren, pomirijo z močno narkozo. Cepljenje je ludi po zakonu za vse, pri katerih obstoja vsaj možnost okuženja, obvezno. V antirabičnem ambulatoriju stane vsaka injekcija 20 Din. Za siromašne plača občina, državni uradniki in uslužbenci se zdravijo brezplačno! Med žepani. — To je pa že od sik! Tovariš mi je sunil uro. ■— Je bila dragocena? — Dragocena baš ni bila, pač pa je bila drag spomin, kajti ukradel jo je še moj pokojni stari oče. Knjige Slovenske Matice za 1. 1930 Letošnjj knjižni dar za članarino 50 Din je naslednji: 1. Izidor Cankar, Zgodovina likovne umetnosti v zahodni Evropi. H. del: Romanska doba in gotika, 1 snopič (ca 8 tisk. pol). Prevodi iz svetovne književnosti in sicer: 2. XI. zvezek R e v m o n t-Gkmar. Kmetje, n. del: Zfcna (ca 17 tisk. po*). 3. XII. zvezek Calderon de la Barca — Oton 2upat>čič, Sodnik Zalarrteiski. I-gro-kaz v trevt dejanjih (ca. 6 tisk. pol). 4. Literarno delovanje Slovenske Matice od začetka do konca leta 1930. Bibliografski pregled. Sestavil dr. Janko ^ebrnger. Letno poročilo Slovenske Matice. 5. po izberi eno od naslednjih knjig (ozir. ad h) dve): a Lončar Drag., Politično živ-bcsše Stovoacev (od 1797—1919) ali b) Ko-vačič Pr„ Slovenska Štajerska in Prefcmnr« je. Zgodovinski oprs. c) Mencinger U Izbrani spisi Iff. zvezek: Povesti, satire m članki č) isti, IV. zvezek: .Abadon, d) Knezova knjižnica, XXH. zv., Juš Kozak: Razori; Rado Murnik: Tujec ftd. e) Lermontov - dr. VI. Borštnik. Junak našega časa, f) Jeraic-va Vida, Iz Ljubljane čez Poljane, g) Lah Iv., Češka antologija, h) Gcriia Pavel, Pesmi o zlatolaskah m Večerna pesmarica. Zaradi avtorjeve obolelosti izide 2. snopič Kidričeve Zgodovrne slov. sfosrva šele leta 1931. Glede izbere oete knjige naj skiži V ved-nost, da ni nobene teh knjig v tolikom šie-vilu v zaiog da bi si mogli izbrati vsi člani ali niin velika večina eno in isto knjigo. Iz tega vzroka se mora ocnejiti izbera le na obvestilo, katere navedenih knjig posamez- ni čiani ue žele oziroma katero knjigo predvsem žele. V tem primeru pa ie treba navesti vsaj tri knjige, da je upravi dana možnost odločitve po razpoložljivosti. Za člane, ki pristopijo v letu 1930, aH pozneje, se zniža cena za ceJotfni prvi de! Cankarjeve Zgodovine likovne umetnost; (l. snop. slikarstvo. 2. snop. skulptura« 3 snop. arhitektura, skupno 316 str. s 141 slikami) na SS Din. vezan v najfinejše platno 100 Din. Tudi na obroke do sprejema knjig. Vsak snopič pa je zase celota. Ta zgodovina. deVo velike vrednosta, izide v petrh deHiL Za letos prhrtofpivše člane prihaja v po-štev pred vsem v letu 1929 izdani I. del romana »Kmetje« (Jesen). Cena 50 Din se zniža za te člane na 20 Din. izvirna vezava vsake knjige v namevše platno stane 12 Din. Zgodovma Mcovnc umetnosti se veže skupno po posameznih delih, torej ne po snopičih. Tudi dr. Kidričeva Zgodovina slovenskega slovstva se bo vezala skupno v eno knjigo. Kdor želi imeti vezane knjige, naj to naznani poverjeniku ali pa dru&tvu. Vežejo se knjige pod 2., 3. in 5. Članarina mora biti poravnana najkasneje ob sprejemu kniig. Knjige izidejo-o veliki noči. Gg poverjeniki se napročajo. da pošljejo seznam članov in izpopornjeno vpra-šalno polo najkasn&je do 1. aprila t. 1. Vabimo k pristopu, ki ga je javiti ali poverjenikom, al; društvu po dopisnici, nakar se pošfjc položnica za poravnavo članarine. Slovenska Matica. Cesar - petindvajsetih Buča Ljubljana, 1. februarja. — Redki so primeru da bi gledališki komad dosegel na našem odru svoj o petindvajseto vprizoritev, kronika ljubljanske drame bo pa danes najbrže prvič lahko beležila, da se je vršila tekom enega leta 25. predstava enega in istega dela. Je to v resnici dogodek v ljubljanski drami, ki smo ga lahko vsi veseli. Veseli posebno v tem oziru, ker smo ravno z >Utopljenck privabili lansko sezono v dramsko gledališče precej take publike, ki sploh ni zahajala ali pa le redko, v naš Talijin hram. letošnjo sezono pa že stalno noseča tudi vse dramske vprizoritve. Će ni imela torej vprizoritev ^Utopljencev* drugega namena, kot da nudi ljudem par uric zdravega, nedolžnega veselja in smeha, Je dosegla v precejšnji meri poleg vsega tudi nekaj, po čemer gledalirki ljudje vedno hrepenimo: Kader stalnih obiskovalci naše drame se je od lanskih vprizoritev ^Utopljencevt stalno večal in stoji danes na tako dostojno lepi višini kot po prevratu le stežka katero sezono. In ob tej nemara nemali zaslugi čestitam in želim našim >Utopljencem« ob srebrnem jubileju, da bi še dolgo zabavali ob njihovi novi sestri - veseloigri -Za ljubezen so zdravila c ljubljansko občinstvo in doživeli čez eno leto dne 1. februarja 1931 magari tudi zlat: petdeseti jubilej. Strokovni tečaji za naše obrtnike V zadnjem času je Zavod za pospeševanje obrti Zbornice TOl v Ljubljani razpisal več strokovnih tečajev, ki bi se imeli vršiti v februarju, marcu in aprilu. Radi pregleda v našleJnjem opozarjamo interesente ponovno na \so skupino teh tečajev. Vršil se bo: 1. Knjigovodski in kalkulaiiiski tečaj za stavbne obrte v Ljubljani od 10. do 21. februarja vsak dan od 15. do IS. ure. iz-vzemši soboto in nedeljo. Predavali bodo gospodje zbornični podpredsednik Ivan Ogrin. načelnik zadruge tesarskih mojstrov Fran Ravnihar in prof. .Modic s Trgovske akademije. Pristojbina za tečaj 100 Din. 2. Tečaji za sobne slikarje in črkosli-karje v Ljubijani od 17. februarja do 15. marca celodnevno po 8 ur. Predavatelji gg. prof Šantel. slikarski mojster Božič in še en strokovnjak iz črkoslikarske stroke. Pristojbina za mojstre 100 Din. za pomočnike 50 Din. 3. Mizarska tečaj za luženje na Bledu od 15. do 17. februarja. Poučeval bo strokovni učitelj Srednje tehniške šole gosp. Dolak. Pristojbina 50 Din. 4. Knjigovodski tečaj v Celju od 16. marca do 4. aprila vsako sredo in petek od 15. do 18. ure ter v nedeljo od S. do 11. ure. Predava g. prof. Modic. Pristojbina za mojstre 100 Din. za pomočnike 50 Din. 5. Knjigovodski tečaj v Mariboru od IS. februarja do 27. marca vsak torek in četrtek od 19. do 21. ure in v nedeljo od 9. do 11. ure. Predava g. prof. Struna. Pristojbina za mojstre 100 Din. za pomočnike 50 Din. 6. Avtogenski tečaj za začetnike v Ljubljani od 24. marca do 5. aprila celodnevno. Predavata g. inž. Šlajmer in varilni mojster r>jurakovič- Pristojbina za mojstre 100 Din. za pomočnike 50 Din. 7. Avtogćnski tečaj za dopolnitev že iz-vežbanih varilcev v Ljubljani od h do. 12. aprila, celodnevno. Predavatelja ista. Pristojbina za mojstre 150 Din, za pomočnike 100 Dm. Opozarjamo na tc tečaje. Interesenti, ki se še niso prijavili, naj to nemudoma store. Pripominjamo, da izide obširnejši razpis avtogenskih tečajev še naknadno. Zavod P. O. Zbornice TOl v Ljubrioni. Ljubljanska opera Po generalni skušnji »Hasanagicec ^noci ?e je v prisotnosti hrvatskega skladatelja g. t^afranka Kavica vršila v ljubljanski operi generalni skušnja za ajegovft glasbeno dramo v treh dajanjih ^Hneanagi-nicoi. Pa prav dobro uspeli skušnji fee jt» nadejati pri nocojšnji premijeri ijopoln^a uspeha. Besedilo po Mil. Ocrrtzovićevi znani pretresljivi drami je zelo zanimivo in napeto fcpr deloma izpremenjeno oziroma skrajšano, da prihajajo štiri glavne osebe do še močnejšega učinka. Opera je krasno opremljena. turški kostumi dam in gospodov so izredno lepi in bogati ter nove dekoracije V. Skružnega prav zadovoljive. Vse okolje v tej operi je nekaj novega; bosaneko-inuslimanski in orijentalski značaj ludi v glasbi izražen jako zanimivo. Posebno važno ulouo ima orkester. Narodni element v glatšbi in spevih, Se posebej nekatere čisto bosanske ljnd?ke popevke bodo nedvomno tudi naše operno občinstvo močno zadovoljavale. vet, ki je prevzel častno nalojjo, ne k nadzirati pravilnost upravljanja društvenega lriet-ja, marveč vplivati tudi na to, da prdobi orušrvo potrebna sredstva za d >scgO svojih važnih in !ep;h ciljev. Prvotni namen društva je, omogočiti slušateljem elektro-rebnike na un verzi kralja Aleksandra I. v Ljubljani udeležbo na znanstvenih ekskurzijah v naši državi in v inozemstvu in to s podporami in z brezobrestnimi poso j 11 i _ Nadalje pa naj Ekskurzijski fond A. K. E. daje podpore ali posojila v svrho znanstvene izpopolnitve domačih elektrotehnikov na tujih univerzah in znanstvenih zavodih. V letu 1925. je bil A. K. E. zbiral prispevke za prireditev skupne ekskurzije v severno Italijo in je dejanski nabral lepo vsoto 42.000 Din. Da pa se je moglo ustanoviti društvo Ekskurzijski tond A. K. E. kot trajna institucija, so se Člani A K.. E. odrekli nameravanemu potovanju in se je nabrani denar izročil našemu društvu, da se tako položi temelj fondovi glavnici. S tem lepim činom so naši akademiki pokazali ono zavedno solidarnost, ki daje jamstvo za koristno, vzajemno delo tudi v bodočnosti. Nadzorstveni svet apelira na vso našo javnost, da smotreno in velikodušno podpira važne namene Ek-kurzijskega fonda A. K. E. m s tem pomaga, da bo elektrotehnični oddelek univerze v Ljubljani \ istini izobrazil prvovrstr.e domače strokov-niake-elek tro tehnike. Poleg rednih članov akademikov obsega naše društvo podporne in ustanovne člane. Letni prispevek podpornih članov znaša 100 Din. za pravne osebe pa 250 Din. do* čim plačajo ustanovi člani enkratno usta-novnino po 1000 Din. pravne osebe pa 2500 I>in. Društvena glavnica je naložena pri Kranjski hranilnici v Ljubljani. Nadzorstveni svet naproša rojake, da pristopijo k društvu kot ustanovni ali podporni člani, odnosno da naklonijo primerno podporo, s čimer bodo podprli vzgledno in splošno koristno institucijo. Inž. Dušan Sernec. ban dravske bano\i-nc 1. r.: dr. Vilko Bnltič, drž. svetnik 1. r.; inž. Viktor Oostiša, g'avni direktor za šume in rude 1. r.; inž Juro Horvat, univ. prof. 1. r.; inž. Boris Hribar, tovarnar L r.; dr. A. B. Jeglič, knezoškof ljubljanski 1. r.; Anton Krejči, direktor tovarne v Rušah I. r.; inž. Marij Osana, univ. prof. 1. r.: doktor Oton Pirkmayer, podban 1. r.; Avgust Praprotnik, generalni dir. 1. r.; dr Dmko Puc, Župan ljubljanski L r.; inž. Dušan Šuklfe, glavni tajnik Zveze industrijcev I. r.; dr. tehn. Milan Vidmar, univ. profesor !. r.; dr. Fran U indiseher. gen. ttjnik zbornice TOl 1. r. KUUC KOLEDAR. Danes: Sobo:-. 1. febnMfja L930, ka:o".:cuO-!: Isnacij, pravoslavni: 19. januarja: Makarije. Joni: Nedetfe -- kbcast latottcaoi; Svcčnica. pravosla-v«;: 20. |uMHV.f\e?im '. DANAŠNJE PRIREDITVE. Drama: Utapl}CBQi . Opera: Hasanao:T>ic;(. Kino Matica: Dama b broioafl Kino Ljubljanski d>t>r: NJ- i Kino Ideal: Evina jj'bolku. šentjakobski gledališki oder: Svetni Predavanje v francoskem inštitutu. P:#dava pr»>f. Warircr o Napoleonu :-n Jugoslaven Ti. Družabni večer Droštva ipj. m «nd. na>nr*-ščvnccv pr: Lovni ob 20. Maškerada Sokola Šiška na 1 ■ c , . - c j J. Valčkov večer zadruge čevljarjev . MctfeMM botelm Tivoti ob 20. Maškerada Sokola Moste » Sofcorsfcem doma. PRIREDIT VE V NEDELJO. Drama: ob 15. Po^umn: 1o. K-« tfač, o-vl^r •in GašvKrčck. Ob 16. v Narcdne:ii cK^mu. DEŽURNE LEKARNE. Danes in jutri: Picoovi, DunajsK. ces-rc, Ba-karo ć, Sv. Jakobu '. zubavuki cbainst'V-o. Tud: vse glavne Osebe te veseloigre praznujejo nekak 25 kra-tn: jubifioj v teli vfogali. Glavne l4o#l n*)S.;«v gu Medvedova :u ga Raka r jeva ter a Ce^ar, Kr-i. •in Levar. Re24a je pnot. Ses:ovu. Ye/a>. zn - Nedelja v ljubljanskem i;!edalH>ču. l'-'-anu vjpruzori po po« dme ot> *.rvli Spieacjc^u ni'jkc skupine »Petit scene« /. Ptrin v L/jubi-iani. Ddnc lw. in 13. t. ni. jicrst-uic v !]:ta irancoska igrai^fka skupuia, ki }u /liana \\> vi>oi Erauoijd pod .lnvaom >Pci*. set-ik« ter wnu posdbno v Parizu v«.!:k k«rog ob«.>-iovakvv. V Ljubljani na^o-r« v d*vch večerib n sicer izvaja prvi večer kiasične komadu, drug: večer ru« moderne komade iz irancoske >i-(cra-rare. Pred.proda.ki vstopnic t>c začoc v poned«.->je4i 3. :. rn. pri dđievni bla^air»i v <*neTi. Ceoc w> n-izj«. kakor pr.i z-adnjeni :^'>:^v. v: C -acJ\ Erancaise v operi Opera Danes v |f€H :cra L. Sa-iraiivk-Ku. ... OpiN H a s u n a X i n i c a*. Na slo vino pa-: • poje ga Th:erry. Hasan-agu g. Knrča!, P;n«or"-vičbega g. Grba. Ka«di;a g. Vićar, Sul:ai*>D ga Ribičeva, Ceckc^lvinjo iiiu Spano»va, Canic .i. J-anko itd. Dirigent ravnatolj P' l.č. režiser 2. Krivecki. Predstava se vrši *tvcn ab._)rwna. Jutri se poje >'iM>!dan Joh. S^ra>uosa ope-rvu -Beneška noč«. Za>e-dba kot rtr. urc-m:;c^i: za P«>i..eeva. ^a IL.latkova. sna Španova, gna jCfMcnrn ter gg. Dreoovec, Gostič. Peček. Povlic. Si-motičtč, Rus, Sekala in dnu«!. Dirigent t. Neiia;, rc2;scr s- Povhc. zvečer »,c poje vedno u-čink-ovita \'crdi..i «.,)(.:.| i 2 o l c t ; o« z g. Prin>ožićeTn v noslovm in gfovn: parrrjr. Gu Wcssel-P-■!•»'. ki ;c operni publiki dobro zuana kot prvovrstna kok>ratur>na pevika, nas:i k«,-gos: v parti.i Gilde. G. Viča-r, snipatičen tenor zaereb54ceca gledaBča nastop: v par A* vojvode-. Razl-M^jnka Sp^raiuccila po>e r.aš od!ič.n" Betetto, Masdalefio ga Štasrlj. Monteroita -i. J.nko kd. Diriscnr g. Nc+iat. Obe nedeljski predstavi se vršita izven abonma. Pri motnjah prebave, želodčnih bolečinah, zgagi, slabostih, glavobolu, mig-ljaniu oči. razdraženih živcih, nespanju, oslabelosti, nevolji do dela povzroči naravna »Franz Josefova« grenčica odprto telo in olajša krvni obtok. Poizkusi na univerzitetnih klinikah so dokazali, da so alkoholiki, ki so trpeli na želodčnem katarju, v kratkem času zopet dobili veselje do jedi z uporabo staropreizkušene »Franz Josefove« vode. »Franz Josefo-va« voda se dobi v vseh lekarnah, dro-gerijah in spec. trgovinah. V šoli. Učitelj: — Janezek, kaj ti ostane. Če r>osodiš od 20 Din 10 Din prijatelju? — Kaj naj mi ostane, gospod učitelj? Strah, da mi jih ne bo vrnil. Neprijetno. — Papa. sodni eksekutor tc čaka v salonu. — Si mu ponudil stol? — Sem. pa ga je takoj zarubil. Stev. 26 Stran 3 Za povzdigo Kamnika in kamniškega okraja Kaj bi bilo treba storiti, da se tujski promet v Kamniku dvigne in položaj prebivalstva kamniškega okraja zboljša ni ležeči del čete (do Kranjskega Kaka, 4 km dolgo), i trasirati. Financiranje projekta. Kamnik, 31. januarja. V zadnjih letih je zavladalo v Kamniku, deloma pa tudi v kamniškem okraju živahno življenje in vrvenje. O tem so naši listi že priobčili i Janke in notice, vendar pa je polrebno, našo javnost znova, oc obširneje seznaniti s temi akcijami. V Kamniku Kamuik-Bistriea. Oboje jo tako tesno spojeno, da pozna vsak, ki mu j*1 znan Kamnik, ludi romantično dolino Bistrice, posestrimo Logarske doline onkraj Kamniškega sedla (180B). Kaj pa je tukaj novega? Precej. Danes vodii Je razen slabe gozdne poti le samotna pešpot ob šumeči Kamniški Bistrici, gamsi imajo v Planjavskih stenah in Kokrrških pečeh nemoterfi svojo skakalne vaje, v bajni tajinstvenosti šepečejo prostrane šume, v neokrnjenem veličanstvu sanjajo nad njimi resne, nehotične gora tja do Grebena, Grintovca in Skute. V to planinsko idilo pa bo kmalu planil novodobni nemir: jx) tihi doliai vzdolž šumeče in peneče se Kamniške Bistrice bodo brneli avtomobili, bo puhala lokomotiva gozdne železnice. Po izvršenih pripravah državnega obla-etva in po lastni uvidevnosti je namreč sprejel občni zbor meščanske korporacije v Kamniku dne 6. 10. 1929. sklep: dosedanji način >pravljanja lesa do žaire na Stahovici s plovbo je neracijonaleu. Po strokovnjakih je proučiti, kateri način spravljanja bi bil najprimernejši. Napraviti j«* detajlne načrte in proračun za: 1) cesto. 2) električno irlez-nico. o) kombinirano za ceor definitivno stališče tako da pride do leta 1931 do izvršitve eneea ali drugima projekta. Ti tiačrli so v delu in so deloma znani stroški, ki niso majhni. Sama cesta (4—5 m široka) bi stala okrog 3—4 milj., cesta in elekt. železnica pa celo okroii 8—10 milijonov Din. Uradno in po veljavnih možeh se je A'plivalo na meščansko korporacijo, da bi se zgradila radi pdvzdige tujskega prometa avtomobilna cesta, ki bi služila obenem eksploataciji bistriških gozdov. Meščanska korporae.ij;i pa se bo najbrž^ odločila za gradnjo elekt. železnice, češ. tla je to bolj v njenem interesu ia radi lažjega vzdrževanja proge, bo pa nedvomno prispevata nekaj tudi za gradnjo ceste. Železnica se bo predvidoma začela graditi že letos. Kaj pa bo potem 6 cesto? Tudi to bo japraviti činiprejp, dasi bo na električni železnici skoro gotovo uveden tudi osebni promet. Razlogi: 1) se r. gozdno zelem ico ne vozi rsafc rad. 2) je odpreti bistriški raj Širšemu i finančnemu svetu, ki se hoče pripeljati na cilj z avtom. 3) jc lorc gradbenih in vzdrževalnih stroš-koT za cesto že zagotovljenih s pravomočuimi sklepi udeleženih občin (zlasti Kamniške obč.). 4) ima Logarska dolina cesto že do Tillerjevega doma, 5) bo s tem postala Bistrica uajprikladnejsc torišče in izhodišče za gorske ture obdajajoči h jo vrhov in 6) cesta bo le dobrih S in pol km dolgi. Precejšen del stroškov, tako se pričakuje, bi prevzela banovina in najela morda posojilo. Cesta <"Ynn - Kranjski Kak - PodreJoiIjek-Luče. Med najlepše gorske dolin? spada Logarska dolina. Pravi planinski biser. Toda, dočim je s štajerske strani lahak dohod po Savinjski dolini (železnica, cesta), zapirajo to dolino proti bivši kranjski deželi strme .stene in grebeni Kamniških-Savinjskih planin. Kamniško sedlo samo. ki nudi prehod med Planjavo in Brano ter Kranjski J Jak. <= kojega je sestop proti Luča m i:i naprej v Logarsko dolino, sta 1803 in 1029 m visoka. Tam je sedaj na razpolago le gorska steza in oz. slaba gozdna pot. Ti predeli so naravnost blagoslovljeni s planinskimi lepotami. Toda le dober turist, ki se ne straši daljše hoje in napora, hjdi tod, občudujoč veličastvo gora. naslajajoč se ob temnih šumah in smaragdnih planinskih travnikih. Drugi pa niso deležni t.'ga užitka. Oziri na razvoj turizma meta zahtevajo tedaj, da cznačena cesta, sposobna promet. Nič manj važen kulturni moment, ki ti r j a nujno za osamljeno, revne kraje te pokrajine (gojške, lučice, solčavske občine) boljšo zvezo s sve-tjm. Kaj koristijo ondotnim posestnikom obširni gozdovi, ko pa nima les radi oddaljenosti od železniških postaj v Savinjski dolini (Rečica ob Raki, št. Peter) skoro nobene vrednosti. Nasprotno pa je do Kamnika razmeroma blizu. Potrebo nove ceste bi zveze s Kamnikom je uvidel že bivši kranjski deželni odbor, ki je pa zaman čakal na pristanek štajerskega. Pred par leti pa so započeli inte-resirani krogi v Kamniškem in Gornjegraj-s*kem srezu najživahnejšo akcijo za uresničenje tega cestnega načrta. Ob sodelovanju občin, zlasti kamniške in lučke, cestnega odbora, obeh sreskih poglavarstev in oblastnih samouprav se je stvar nadaljevala in lani se je že vršil obhod trase. Ljubljanski oblastni cdbor pa je dal na kranjski stra- ni se i tujskega pro-napravi gori za avtobusni gospod-irsko- m se ta To je glede kranjskega dela formalno materijalno pripravljeno. Po sklepu biv-ljubljanske oblastne skupščine prispeva (iz najetega investicijskega posojila) polovico, krajevni činitelji pa drugo polovico gradbenih stroškov, o čemer so ti že sprejeli pravnomočne sklepe. Treba je tedaj le, da banovina nadaljuje započeto delo, 6 sve-da čimpreje (letos). Cesto do Kranjskega Raka pa bi bilo Izgladiti no gicde na štajerski de!, dolg 13 km, za katerega zadeva še ni popoln ima urejena. En km ceste bi veljal približno 350.000 Din. 2e s tem bi bilo ljudem v gospodarskem oziru pomagano, na drugi strani pa bi se moglo izvršiti nadaljevanje ceste na Veliko Planino, ki nudi po svoji legi (lOCtJ m) in obširni planoti idealno torišče za solnčno in zračno zdravljenje ter za zimski šport. Ta podaljšek nnj bi bil sposoben za avtomobilni promet, kar bi ev. nadomestilo po zvezi za tujski promet projektiranj žično železnico na Veliko Planino. 0 važnosti eeste na Luče. ako se podaljša čez Koprivno, črno (KoroŠk.)) v Preva-!je, šo v drugem oziru, tu ne govorim. Ta in drugi bo morda zoper oSvotvorje-nje cestnih zve-z pod i i*i 11. češ. da bo s tem izginila romantiki, idiličnost in ijub-kost Kamniških-Savinjskih alp. To je le deloma res. Postaje ob teh dveh cestah bodo namreč postale prav prikladno in mnogo obiskovano izhodišče za razne ture v teh planinah in njih dolinah (Logarska d. Bistrica, Robanov Kelj), tako da bo lahko vsakdo občudoval njih čare in krasoto. l)r/.-ni plezalci pa se bodo še ve ino lahko poizkušali v stenah Planjave, Skute in Rinke. 0 železniškem projektu in industrijalizaciji govorim pozneje, ker se tiče to celega okraja. Aktualna je postala akcija kamniške občine za premestitev smodnišnice in sicer radi naselitve nove industrije in iz tutsko-prometnih ozirnv. Prijazno kamniško mesto, posejano sredi brd. v ozadju divne planine, zavarovano zo-]>er vetrove, z ugodnim podnebjem in pla-ninsko-svežini zrakom je kakor ustvarjeno za letovišče in zdravilišče. Zato štfvik) leto-viščarjev v zadnjih letih zopet raste. Med vojno po vojaštvu zasedeno staro kopališče je deloma obnovljeno, razen tega pa zgradi mestna občina letos novo kopališče ob Neveljci tik Kamnika. Poskrbeti bo še za več tujskih stanovanj in sob. V tem pravcu bo imelo nanovo ustanovljeno tujsko-prometno društvo skupno s planinsko podružnico in občino lepo polje. V kamniškem okraju (Jorenja Savska dolina in Savinjska dolina Bta danes brez (iobre železniške zveze. preko Celja, Zidanega mosta in lela silen >vinek. Ker se z oeirom na kakovost obstoječih cest in zimski čas ;ie da obvladati osebni in tovorni promet z avtomobili, je jasno, da je zgraditi čimpreje železnico, ki bo zvezala gorenji dolinski območji. Ta Uansverzalka bi omogočila hitrejše in boljše izkoriščanje neizmernega gazdnega in rudniškega bogastva v predelu med gorenjo Savo in Savinjo. Obenem bi prinesla velik razmah turizma in tujskega prometa, osobito ako se izvede po spodaj navedeni varijanti, ki vodi ob podnožju vank in Loških gara. Ker pa spajata Gorenjsko ravnino s Savinjsko dolino dve prečni dobni (dolina Crne ne pride za progo v poštev), sta naravno nastali ob pokretu izza leta 1928 dve varijanti in sicer: a) Trata ( v Poljanski dolini) -Skofia Loka-Kranj-Kamiuk-Tuhiniska dolina-Gor.ijigrad-Savinjska dolina, b) Trata - §kofja Loka-Mengeš-Domžale-Lukovif-a -Crni graben-Molnik-Saviajska dolina. Za izdejstvovanje enega in drugojra projekta se vneto trudijo l>kalni odbori. Ka-teri bo obveljal — morda obvelja kaka vmesna (kompromisna) proga — kdo more to danes reči! Odločila bo končno morda finančna strategija. Dolini, ki bo ostala brez železnice, pa bo dati nadomestilo na gospodarskem ali kulturnem polju. Industrijalizacija. Valentin Vodnik poje našemu ljudstvu: Polje, vinograd, gora. morje, ruda. kupčija, tebe rede . Ravnajoč se po tem in po naravnih razmerah, je v kamniškem okraju pospeševati gozdarstvo in živinorejo. Zlasti gled" po-lzdige slednje se je v zadnjih letih in že prej veliko storilo. Nakupila se je nova planina v izmeri 95 ha, ki se bo uredila, ostale planine pa se bodo izboljšale. Toda obe ti gospodarski panogi (s sadjarstvom) ne bosta zadostovali za preživljanje in napredovanje prebivalstva, saj se gozdi navzlic zasajanju nevarno krčijo. Treba ie okraj industrijalizirati. Pogoji za to so dani, zlasti ima okraj veliko vodnih sil, nedostaje pa še elekt. energije, ker so sedanje centrale nezadostne, ponekod pa sploh ni te pogonske sile. Ves s rez, zlasti pa bolj zapuščeni, a sicer zanimivi kraji: črni graben, Moravska dolina^ Tuhinjska dolina za. lo pozdravljajo kakor rešitev projekt bivše oblastne samouprave, sedaj banovine o elektrifikaciji Gorenjske. Po električni centrali v Velenju in hidrocentrali v Završnici naj bi se ustvarilo zvezano električno omrežje, ki bi mu bilo še pridružiti omrežje od vodnih central na Kamniški Bistrici, ki so za nje že vloženi projekti. Z novim dotokom električne sile bi se tudi še bolj razvil sedanji industrijski okoliš, ležeč med Kamnikom in Domžalami. V Železnica Ljubljane teh podjetjih bi bilo zaposlenega Še več delavstva, njih davčna moč pa bi poskočila. Vse te težnje je tudi povdarila kamniška deputaeija, ki se je zglasila 3. januarja pri g. banu. Poklicani činitelji v kamniškem okraju se zavedajo, da bo treba še veliko truda in napora ter naklonjenosti banovin^ in osrednje vlade, prebil bodo gorenji projekti iz- vedeni drug za drugim. Ideje pa je treba živo ohraniti. Zato veljaj kamničanom in celemu okraju Vodnikov klic v izpreni.mjVni obliki: Išče vas reča. Trn vam je dan. Našli jo bi»te. Lo vztrajno na plan!. Dr. Fran Obriti. čas karnevalskega rajanja Ljubljančanke pravijo, da bo letošnji karneval eden najbolj veselih, kar jih pozna Ljubljana Ljubljana. 1. februarja. Proč iz vsakdanjega življenja! Proč s skrbmi, ki nas tarejo-ceio leto in nam marsikdaj še spati in puste! Prišel je čas karnevalskega veselja . . . Na mrzlem severu — nekateri prištevajo tudi nas Ljubljančane k severnjakom — se razvije v velikih dvoranah a!i pa se zadovolji s skromnim družinskim plesom. Kdo naj se čudi. da se v takih razmerah pravo karnevalsko veselje ne da prav razviti? Kako vse drugače praznujejo karneval na jugu: v Rimu. Benetkah. Nizzi, v renskih mestih, v Monakovem, kjer zro brez-skrbneje na življenje - - morda res zatega- delj, ker imajo dovolj scinca, denarja in prometa, kakor trdi moj prijatelj zdravnik. Tam na jugu torej tudi niso razredne razlike tako ostre kakor pri nas. Tam postane namesto dvoran cesta arena prešernega pustnega vrvenja. In to mora tako biti! Kajti karneval je — da govorimo z Goe-theievimi besedami — »slavnost, ki se ne daje ljudstvu, ampak si ga ljudstvo samo daje. Ljudstvo si v teh veselih dneh samo piše zakon?. Nobene razlike ni med visokimi, z denarjem pa tudi v poklicnem pogledu — vsi so si prijatelji, vsak jc lahko neumen in prismojen, kolikor se mu zljubi, vsak sme popustiti vajeti in podivjati, da, do pretepa z noži je vse dovoljeno. H karnevalu spada temperament vročega juga .Realni ijudie se ne morejo zlepa znajti v pustnih norčijah. In vendar so to učinki nečesa otročjega m igrajočega, kar tiči končno v vsakem človeku in zahteva od časa do časa udejstvovanja. Ali niso že p.iprave vune za reduto dragocena zabava? K'ol i k (j lepih situacij se odkrije tulim očem! Seveda pridejo tudi finese ničemer-nosr. do svoje beseue. Najbolj težavna ie • i/bir:i K cM umov za nežni in mnogo otv ;.-joči ženski spoi. Moški hubijo groteskne maske, velika jim je do originalnosti ter se ne brg.-jo dosti za njihovo zunanjost. Ženske pa hočejo vedno ugajati, tudi £e si izberejo maske, ki ne ustrezajo estetskim zakonom o lepoti. Teden prej že debatirajo s prijatelji in prijateljicami: Kaj naj oblečem? Kako mi bo pristojal ta aii oni kostum? In če se končno po dolgem premišljevanju odločijo, nastane navili sto težav. Tu je treba par gub odpraviti, turban nima prave faso-r.e, tu manjkajo omamen: na oblek', skratka, nJkda; nisc zadovoljne. Potem stori v akcijo rJečilo in izvrši še poslednje retuširanje. Seda^ šeie so priprave konSare m s smehljajočim ponosom zre nalila,ia lepo-t.ca spremljevalca, ki jo ogrne v večerni plašč. Kjer ni karneval ljudska zabava, kakor na jugu. temveč je družabna prireditev, dobi prisiljeno, teatralno noto. kar škoduje naravni veselosti. Beneški karneval pred 200 leti je bil prav takšen, kot je danes. Vse mesto od visokega doza do priprostoga gondoijeria, od ponosne senatorice pa do zadnje kurtizane je bilo pod njegovim vplivom. Nekoliko pustnega duha se vzbudi tudi v ■ severnjakih«, h katerim spadamo baje še prav posebno Ljubljančani. Skrijemo se pod drugi jaz. čeprav pogosto le v na nje. Toda ta vnania našemljenost ne ostane brez vpliva na notranjega človeka. Odreče se konvencijonalnim lažem in se vrne k Adamu. Vsaj eno noč hoče biti prost in s\ oboden, tak, kakršnega opisujejo pravljice. Ki ne poznajo resničnega življenja. To pu jc morda tudi zmisel karnevala. Kakor lani, se je tudi letos ljubljanska mladina temeljito pripravila na ples. V -40 šolah se je učilo več tisoč Ljubljančanov in Ljubljančank, zatrjujejo plesni učitelji. Ljubljančanke obljubujejo. da se bodo letos temeljito poboljšale, da bo malo • korbc», da bodo bolj podjetne kot so bile pretekla leta. skratka, da bo letošnji karneval eden najbolj veselih, kar jih pozna Ljubljana. Toda pripominjajo poredno, poboljšati se morajo tudi kavalirji, ki naj ne bodo včasi tako čudno rezervirani . . . Potemtakem res še ni vseh dni konec in se Ljubljani vendarle obeta, če ne že denar in promet, pa vsaj mnogo solnca. Pogumni Tonček v ljubljanski drami Špicarjeva igra je bila spisana in vprizorjena med svetovno vojno, ko ni bilo varno govoriti, katera krona je prava Ljubljana, 1. februarja. Ijtri popoldne igrajo v drami špicarjevo mladinsko igro »Pogumni Tonček i. G Špicar pr izpoveduje o njenem postanku naslednje zartiinivosti: Bik) je lepega solnčnega dne meseca februarja 1918, ko me je prišel z malo družbico obiskat v Radovljico takratni jeseniški uadučitelj Miha Salbcger. Bila jc mila zima in smo jo udarili popoldne peš na Jesenice. Pot je bila dolga in smo imeli dosti časa, da smo se pogovarjali o vseh takrat perečih vprašanjih. Pogovor je na-nesel tudi na stagnacijo v kulturnem in prosvetnem delu in na produkcijo v knji-ževništvu. Salberger je tožil, da ni primernih iger za šolske odre in me je nagovarjal, naj napišem kako primerno reč. Pojasnil sem mu. da takih del ni mogoče stresati iz rokava, ker mi je pa še prigovarjal, sem mu obljubil, da bom, če mi bo kaj »padlo v glavo«. Rekel je, da bo dobro izuril otroke na svoji šoli in me je prepričeval, da bova oba zadovoljna. Nekaj dni sem premišljeval in grunta!, končno pa mi je le nekaj šinilo v glavo. Saj smo po majniški deklaraciji vendar z velikim upanjem pričakovali dneva, ko bodo zatirani avstrijski narodi deležni enakih pravic, kakor so jih imeli gospodujoči. Naš narod je bil takrat v Avstriji podoben brezpravnemu beraču, a on je imel zaklade v svojih sinovih, ki so žrtvovali kri in življenje. Dajmo beraču duše in zavesti, pa bo gosrjodoval, ko pride svoboda. Tako sem si mislil v svojem idealizmu, pa sem pričel Pisati zgodbo o pogumnem Tončku. Med delom, ki mi je šlo dokaj hitro izpod rok, mi je prišlo na misel še marsikaj, kar sem vporabil in vpletel. Pomladi je bil »Tonček« spisan. Nesel sem to knjigo nad-učitelju na Jesenice, ki je bil ž njo zadovoljen. Preskrbel je prepis knjige in vlog ter Pričel z učenjem otrok. Naslovno vlogo je igral njegov sin Bogomir. Vse je bilo pripravljeno za vprizoritev, ko smo se snom- * nili, da je treba dati igro v cenzuro okrajnemu glavarstvu. Vodstvo slovenske ljudske šole na Jesenicah je napravilo vlogo in predložilo knjigo oblasti. Na tihem sem se bal, da bodo strogi avstrijski gospodje našli kaj takega, kar jim ne bo ugajalo in nemara prepovedali predstavo. Vedel sem točno, kje tiči tista spotika, a molčal sem in upal. Ker le ni bilo rešitve, šolsko leto pa se je bližalo koncu, sem stopil k okrajnemu glavarju dr. Ma-thiasu in ga prosil rešitve, poudarjajoč, da se po končanem šolskem letu otroci razide-jo in bi bila vprizoritev, ki je stala toliko ti uda, onemogočena. Omenil sem da je čisti dobiček predstave namenjen za nabavo sa-moučil revnim šolarjem. Dasi nisem bil najbolje zapisan na takih mestih, me je glavar ljubeznivo sprejel in zatrjeval, da bi bil že rešil, aH nima časa citati knjige. Končno me vpraša, če nisem kaj napačnega napisal. Jaz sem mu s častno besedo zagotovil, da sem popol- ZA PRANJE DTROetlH STVARI \«Nj LUX Ako podnese vodo, podnese tudi LUX noma prepričan, da ^em pisal prav in pošteno, nakar mi je i/ročrl knjigo in vprizo-ritveno dovoljeiije ter mi želel mnogo uspeha. Cesa pa sem se bal prav za pra\, sem si mislil. Cesa? Kraljev odposlanec iz sosedne dežele pride k beraču po vilinsko zlato, ki ga berač i/roči s pogojem, da morajo biti v krono, ki bo delana iz tega zlata, vtisnjene besede: Vsem ljudem enake pravice>< in končno naroči, naj povedo kralju: »Da krona prav.i jc le ta, ki jo vladarju narod da«. Vidite, kuj takesa povedati med vojno v Avstriji, ni bilo varno. Mladina, glej. v kakšnih časih smo živeli! Za vprizoritev jc vladalo veliko zanimanje, zavzel se je za stvar posebno t.i-kratni dijak, sedaj finančni tajnik v NL"u. pisatelj SI. Savinšck. ki je spisal za igro primerno in efektno godbo in dirigiral pri predstavi orkester Kat. delavskega dru^-. ..t na Jesenicah. Predstava se je vršila v Delavskem domu na Jesenicah in moram reči. da SO se vsi društveni funkcijonarji zelo potrudili za oim večji uspeh, čeprav je vprizarjala le šola in si nismo bili enakega političnega prepričanj::. \a področju kulture smo se našli. Prva predstava dne M. julija I°1S ni zadoščala in smo morali igro ponoviti 21. julija istega leta. Led je bil prebit, -Tonček je doživel svoj krst in kmalu jc šel na pot širom slovenske zemlje. Tako ;e prišel o božiču 1918 na oder ljubljanske drame še v-opernem gledališču in pozneje tudi v Mariboru. £el ie pcj mnogih diletantskih odrih, kjer so ravnali ž njim prav različno: v nekaterih krajih celo tako, da ga je bilo komaj spoznati, drugod pa so mu posvetili mnoSO pozornosti m ljubezni. Prav tako je bilo s kritiko. Po ljubljanskih predstavah 'so me, seveda, dokaj skrtačili, ali slabega namena mi le noben kritik ni mogel očitati. Nek: humoristični list ki je poročal o gledališču, se je ponorčeval: »Tudi Šp.car jc pripeljal svojega Tončka < v gledališče. Njega bode vsak pohvalil, kdor umetnosti ne išče. In prav je imel! vTončku sem pisal za naše otroke, mu dal demokratično misel in tendenco, da je poštenost več, kot vse drugo. Popravljal ga nisem niti najmanj, to je storila kakor pravkar izvem, režija. Delo ni umetnina, ker tudi jaz nisem umetnik, ampak preprost samouk. Sedelja. 2. februarja 9.30: 1'renos cerkvene glasbe; 10: Versko predavanje, dr. Ciril Potočnik; 10.3>: Niko Kuret: Dva tedna po Španiji; 11: Koncert Kadio-orkestra. Vmesne speve poje gdč. Vedra!; 15: Veseloigra: »Pri belem knjičku«; 16: Reproducirana glasba; 16.30: Pevski dij. zbor škof. gimnazije iz Št. Vida n. Ljubljano; 20: Pevski kvartet; 20.45: Mendclssohn: Simfonija št. 3, op. 56; 21.15: Plesna gJasba: igra Radio-orke-ster; 22: Časovna napoved in poročila: 22.13: Koncert Radio-orkestra; 25: Napoved programa /a naslednii dan. Ponedeljek, >. februarju 12.30: Reproducirana gJasba; 15: časovna napoved, borza, reproducirana glasba; 13.30: Iz današnjih dnevnikov; 17-30; Spominski večer pisatelju Milanu Puglju; IS: Reproducirana olasba: 1S.30: Dr. Lebcn. Francoščina; 19: Zdravstveno predavanje; 19.30: Ga, Orthaber: Angleščina: 30: Prizori iz narave, izvaja Radio-orkester; 22: Časovna napoved in noročila. Danes velika premijera ob 4., pol 6., pol 8. in 9. uri monumentalnejra velefilma ki prikazuje razkošje in bedo ogromnega Pariza: „Dama * trotoarja" Drama iz visokih pariških krogov. V naslovni vlogi uličnega dekleta lepa Meksikanka L.UPE VEL.EZ, polna lepote, šarma, otroške naivnosti in milote. JETTA G O U DAL kot rafiniram grofica Diam. VVII.MAM BOYD kot strastni • \-.*rrd< Popolnoma n< Telefon 212* Prvič v Ljubljani: ELITNI KINO MATICA »ILUSTRACIJA« REPREZENTANČNA REVIJA SLOVENCEV najlepši družabni mesečnik, oprem) jen Dedno s prelepimi, o bakrotisku izvršenimi slikami JE IZŠLA l Naročite si jo takoj pri upravi »ILUSTRACIJE* o Ljubljani, Kopitarjeva ulica 6. Celoletna naročnina znala samo 100 Din. Na željo se Vam pošlje izvod lista na ogled. Dnevne vesti — Spomenik kraHu Petru v LJubljani. Uspeh zbiralne akcije za spomenik je naslednji: Čista imovina po stanju 31. decembra 1929 znaša 272.326 Din 78 p. Od tega je naloženih: v Mestni hranilnici ljubljanski 253.370 Din; v podružnici Prve hrvatske štedionice 12.005 Din 26 p; v vrednostnih papirjih (darovanih) po nom. vrednosti 6250 Din; na čekovnem računu Poštne hranilnice 701 Din 52 p. Ako k temu prištejemo še od raznih strani obljubljene in z gotovostjo pričakovane prispevke, moremo ugotoviti, da je uspeh v toliko Dovoljen, da se bo mogla zbiralna akcija v kratkem zaključti, nakar se bo pristopilo k izvršitvi spomenika. Glede na to vabi podpisani odbor vse, ki so svoječasno prejeli prošnje za prispevke, dalje one. ki so prispevke že obljubili, da pošljejo namenjene darove odboru na čekovni račun Poštne hranilnice št. 14.673 najkasneje do 1. maja t. 1. Do tega dne naj izvolijo obračunati z odborom tudi imetniki nabiralnih pol in blokov, ki so jim bili svoječasno izročeni, in obenem vrniti preostale bloke in pole. Imena darovalcev in zbiralcev se niso še pri-občevala zato, da se zmanjšajo stroški. Pač pa bo odbor po zaključku akcije Ukrenil potrebno, da bodo imena darovalcev priob-čena v primerni obliki, tako da bodo računi tudi javno kontrolirani. Odbor izrecno ugotavlja, da je njegova akcija zasigurana ter da bo treba premagati samo še morebitne ovire tehnične narave. Odbor za postavitev spomenika kralju Petru L Velikemu Osvoboditelju v Ljubljani, Kongresni trg 1-IL — Jugoslovanski večer v Pr»gi. V četrtek sta priredila prosvetni odbor na Vinohradih in Češkosl^vn^ka-jugoslovenska liga v veliki dvorani Narodnega doma na Kraljevih Vinohradih jugoslovanski večer, ki je v vsakem pogledu sijajno uspel. Zupan vinohradske občine dr. Pavi i k je prisrčno pozdravil številne goste, meu katerimi so bili prosvetni referent pri našem poslaništvu prof. Prohaska. častni generalni konzul Bradanović, polkovnik Teši'novic, krožniki na njegovem domu izvedli preiskavo. Našli 90 okrvavljeno lopato, katere so se še držali lasje. Kekič je Irdil, da lopata ni njegova. Zapletal se je pa vedno bolj v protislovja in k>nčno je priznal, da je Nikolo Milana umoril. Pomagala mu je svakinja Jeka Radošević Vračala sfa se 6 svakinjo ponoči domov, pa ju je Kekić napadel, na kar je oa v stt:rt>ranu štirikrat nanj ustrelil, Jeka je pa pristopila in udri-liala z lopato po njem. Jeka je trdovratno zanikala sodelovanje, toda to ji ai mnogo pomagalo Orožniki eo izvršili tudi preiskavo na njenem domu, kjer so našli v kleti zakopan samokres in okrvavljeno sekiro in lopalo. Morilca so orožniki izročili sodišču, dočim so Rukavino in Stopica izpustili. — Samomori. V Koprivnici ie včeraj skočila pod vlak 201etna Manja Benić iz Lepavine. Vlak je nesrečnico strahovito razmesaril. Vzrok samomora ni znan, zdi se pa. da gre za nesrečno ljubezen. — V Vrbici v Vojvodini si je taftorekoč smeje končal življenje 18fletni posestnikov sin Gjuro Matesić. Vse popoldne je bil izredno debre voKe, smejal se je m šalil. MatS ga je vprašala, zakaj se toliko smeje, toda fant ni odgovoril, marveč se je glasno zakm-hotal in odšel po opravkih v hlev. Ko ie mati čez eno uro stopila v hlev, je nasla sina obešenega. Vzrok samomora ni znan, mogoče Pa je, da se je nesrečnežu zmešalo. — Organizirana družba trgovcev z dekleti v Vojvodini. Nedavno smo poročali, da so v Pančevu prijeli lastnico nočnega lokala Heleno K9keny, ki je hotela nekemu trgovcu v Pančevu prodati Štiri dekleta. PoHcfa je pravočasno pteprečria sramotno kupčTO. Dekleta so na poKćiji izpovedala, da jim je KOkenvieva oMiutrila dobre službe v mesta. Prebrisano zvodnico so zaprl!, na podlagi poizvedovanja pa je prišla po-ficrja na sled dobro organiziran! tolpi trgovcev z dekleti, ki ima svoje mreže razpredene po vsej Vojvodini, zlasti pa v Bečke reku. Klkindi, Senti, Pančevu itd. Pfl kupčttf so posredovale tudi cfganke. Policija je aretirala že več krivcev m jih rzro-čila sodišču. — Po 15 letih se le vrnil domov. V Pa-račinu je te dni vzbudila precejšnjo senzacijo vest da se je po 15 letih vrnil domov Jovan Ghirić, o katerem so bm* prepričan?, da je mrtev. Giurić ie moral začetkom vojne na boj&če. Izgferf je brez sledi in eden njegovib tovarišev je poročal domov, da je v bitki padel. Te dni pa je Gjurič pisai iz Češko si vaške, da je živ in zdrav in da se mu dobro godi. — Smrtna obsodba v Pirotu. Pred pirot-skim sodiščem so se te dni zagovarali radi umora Amavti Sadik. TajH in Ramez. Sadik ie bil obsojen na smrt, Tajif na dosmrtno ječo, dočim e bil Ramez radi mladole:-nosii pomilosčen. Iz Ljubljane —Ij Srebrna poroka. Zakonca Edvard S t u c h 1 v. solastnik znane litografije Ce-rnažar 6t drug. in Ana S t u c h I v. ro:ena M a s c h k e. proslavita jutri v krogu Ste-vilmh prijateljev in znancev ?5!etnico poroke. Simpatičnima zakoncema, ki sta v Ljubljani splošno znana in priljubljena, želimo, da bi dočakaln na"manj še zlato poroko. - ii Jubilej dela. Danes praznuje gospod i van P a v č n i k 253etnico svojega službovanja pri Ljubljanski kreditni banki .Islamu Zveza nastavljencev denarnih zavodov in vclepodjetij v L: ubij a ni kot zvestemu članu in vzor - usIuJbeiKSI na iskrene; še čestita. Bo«g ga živi še mnogo let! —Ij K izvedbi opere »Ernani« dne 30. t. m. Pri predstav? opere Ernani* je cbšla dirigenta g. Nrka Strhofa slabost, da se je zgrudil na puk. Taktirko Je prevzel dirigent g. Neffat in s tean rešil situacijo. Upravi je bilo zdravstveno stanj- g. dirigenta znano in jc že pred neka: ted"i i'krenila vse potrebno, da bi bil šel takoi na zdrav-IJen'e. Na njegovo željo pa se re nastop dopusta zavlekel, ker je hotel poprej le še prevzete obveznosti izpolniti. —Ij Stanovanjske odpovedi. Začetkom januara je bilo pri sodišču še malo število stanovanjskih odpovedi. Oepovedi ?o se večinoma nanašale na termi «1 I. marca. Proti koncu ianuarja je bilo povprečno že 10 otipovtdj dnevno. tafko da ie blo koncem jenuarja že 120 stanovanjskih odpovedi. Do 8. februarja je pričakovati še večje število odpovedi. Odpovedi se nanaša'o večinoma na mask; termin. Vsi računajo, da bo s 1. majem bkvidiran stanovanjski zo'kon. —Ij Umrli so v Ljubljani od 24. januarja do L februarja. Ivan Poženel, trgovec in posestnik, 62 let, Ižanska cesta 62; Cvetka Švegelj, hči čevljarja, 1 leto, Korytkova ulica 27: Anton Kadunc, žel. poduradnik v pokoju in poscstnlc, 71 let, Celovška cesta 55; Neža Turk, zasebnica. 79 let. Vidov-danska cesta 9: Marila Fri^kovec. žena delavca, 53 let Gra'ska Plan 1: Jakob Bab-niik, vodovodni instalater in posestnik, 60 let, £kofja urica 15; Marica Babruk, bivša šivilja, 22 let Kobaridska ulica 2. — V bolnici: Anton Lesfkovec, finančni inspektor, 39 let, Radovljica; Neža Bla^anik, zasebrrica, 64 let, Kranj: Vinko Erjavec, sin delavca. 6 mesecev. Bratonci; xYlarija Ocvirk. hči mesarja, 1 in pol leta. Poljanski nas'«p 48; A»ga-ta Leskovec, uži-tkarica, 89 let, Unec pri Rakeku; Franc Žtgajnar, sin posestnika, 25 let, Brinovšica 2; Franc Zadrga 1, posestnik, 57 let. Kaplja vas; Mari a 2uže4c žena posestnika, 44 let, Srobotnik pri VeL Laščaa; Janez Dolinar, občansfki ubogi, 71 let; Bo-židara Potočnik, lici žel. kl učavničarja, l in pol leta, Vodovodna cesta 58; Janez Po-tokar, delavec, 56 let; Ivana Prešern, hči posestnika, 2 leti, Mra-še; Janez Logar, sin banskega uradnika, 2 loti. Hrenova ulica 3; Janez Home. posestnik, 60 let. Stara Oslica 3; Peter Uršač. sin Žagarja, 1 in pol leta, Gornja Dobrava 13. —11 Blato v Hradeckega vasi. PodgoJovca ni prosimo mestno občino za nekaj voz peska, da ne ostanemo v blatu. V jeseni so r.am navozili na cesto kakor glave deibele krogle, da vozniki morajo voziti pri kraju, pešci pa telovaditi po kroglah ali pa do kolen bresti blato pri kraju zorane ceste. Leipo prosimo, naj se nas usmili magistrat, saj redno plačujemo vse davščine, čeprav konto kmalu ostani v Matu na slabo razsvetljeni cesti. —I Konkurenca tudi pri — stanovanjih. Kako se bo v LJutbljani ki v Slovenii siploh problem stanovanjske krize v prihodnjih petih aJi desetm letili praktično rešil, je po dosedanjih pojavih soditi, prav za prav precej zamotana uiganjka. To naj rešuiejo in si glavo ž nlo belijo tisti krogi, ki so zato postavljeni in plačani. Razni flegma t iki pa rešujejo stvar enostavno tako. da skomignejo z rameni, češ: Hm. kdor ima denar, stanovanje lanko dobi. kdor ga pa nima, mu pa — itak ni pomagati! Stanovanj je dovc-b na rzibero in tudi z različnimi najemninami! To je res, amtpak še bolj res je. da ima L ubijana danes veliko premalo finančno dobro situiranih ljudi, ki bi te, večinoma velikomestne in čez zlato pariteto navite najemnine zmogli. Eno je danes gotovo: Kobkor več bo stanovanj na izbiro in nepretiranih najemnin več, toliko več bo zamen avanja. to je najemanja cenejših, četudi manj udobnih stanovan, luksurijozn:«h Pa v sedanjem Času že tudi kak kapitalist ne išče. Konkurenca med stanovanji in najemninami >e že pognala »rožičke€. Med tem ko pravijo nekateri gospodarji - špekulanti: Kdor mi več plača, ta dobi stanovanje, pn odgovarjajo praktični najemniki: Kdor bo zmernejši v na emnini. ta bo stanovanja takoj oddal. Letošnji selilni rok v februarju bo pa že pokazal tiste »rof'čke« konkurence med prvimi in drugimi! . .. Ljubljana pa ni in ne bo nikdar Beograd ali Zagreb! Iki MU ples v jB jutri ob H. zvečer —tj Letos se ne bo mnogo zklalo. Smo sicer stoprav v začetku leta, toda čuje se vendar že zdaj v iavnosti o tem in onem projektiranem delu. obenem pa tudi o stavbnih načrtih. s>pIoh o stavbnem gibanju v letošnjem letu. S p osna sodba e. da bo število novih privatmh zgradb letos v Ijub-liaus-k'.MTi mestiK-m okolišu za dve tretjini manjše kot lani. Vzrok: Pomanjkanje stavlv negn kapitala in drag stavbni svet. Prošenj za stavbno dovoljenje ie do zda; kajpada še prav malo vloženih, ker je srrioh še čas za izdelavo načrtov. Kaže pa vse. da bo nastala letes precej^nia stagnacija. — 1 j Usmiljenim srcem. Vdova bre? pokojnine in vsakih sreaVcv. ki je prišla pravkar iz deželne bortmee. kjer so ii odrezali nogo. nezmožna za sedaj kakršnegakoli dela, je v skra.'ni bedi. Usmiljena srca prosi in tej prošnji se pridružu emo tudi mi, da K v tej lrud; stiski pomagajo. Tudi naj:nanjši prispevek je dobrodošel. Darila sprejema upravmštvo »Naroda*. Ako želi i.'bo-žici kdo pomagati direktno, mu >e pri nas naslov na razpolago. —Ij Obrni ibor »Sare«. Jutri ae vrši ob pol 10 uri dopoldne V. redni občni zb>r koledarskega La motocikJiističn: |.a društva »Savar v Ljubljani v gostilniških prostorih g. F. Kavčiča, Prule. Obenem se bo razle-hlo diplome in kolajne dirkačem, ki so si iste priborili v pretekli «ez mi pri razpisanih dirkah druAtev »Save«, pododbora Ljubljana in Zveze kolesarskih društev v Ljubljani. —ij Jutri« dne 2. januarju, se vrši velika veselica obeh Ciril-Metodovih podružnic v Stiski, v restavrači i Reininghaus. Začetak ob 8. uri zvečer. Prosta zabava, godba in ples. 760 —Ii Inventurna prodaja se vrši samo še do 8. februarja. A. Šinkovec ml. K Soss, L:Union« v Ljubicam. Igrata dve železničarskj godbi (na pihala in salonski orkester), srečolov. Vstopnina le 10 Dm. Maske dobrodošle. 73n —Ij Oddaja krovskih deL Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljub-Vani sprejema do 11. t m. ponudbe glede oddaje kritja štrene premogovne lope na postaji LKM>ana gl. kol Pogoji so na vpogled pri jstem oddellku. —13 Preselitev lekarne. Lekarna Kuralt na Oosposvetskl cesti št. 10 se je preseiila na štev. 4 ista cesta nasproti Kneza, v neposredno bližino avtoniornrne posta ie »Fi-govec<. 75n _Ij Veliki pustni korzo priredi tudi letos pevsko društvo »SHavec« na pustno nedeljo dne 2. marca v veliki dvorani m vseii stranskih prostorih hotela Union. 74n —ij Sokol I. v likvidaciji vabi svoje članstvo na važen člansiki sestanek, ki bo v torek 4. februarja ob 8. ari zvečer v desni gornji dvoran« na Taboru (vhod z Vr-hovčeve ulice — mali vhod). Zdravo! —Ij Pelsna vaja Ljubljanskega Sokola bo danes zadnja. Zaključni venček se zaradi nastaUh zaprek ne bo vršil. Vabimo vse obiskovalce, da se polnoštevilno udeleže zadnje vaje! —Ij Slovensko Hljie'll»ttčm> dru£«,o v Ljubljani prireja /o^.t \>i<. v Narodni kavarni v Ljubljani * svrho njave znamk, in s.^er vsako edel do 12. ure dopoldne. Pr\i sestanek v nedeljo 2, februarja |93Q, Vabiano « društvene člane, ampak tudi dru^e birak znamk. Pričakujemo obilno udeležba —Ij Družabno zabavni *e-er Dri trgovskih in industrijski!] nameščencev, ki se bo vršil drevi ob 20. \ salu.u pri 1 e 1 na Gosposvetski cesti, obeta biti ena .k. 1-lepših letošnjih domač.h priredite\. Ple se bo do 2. ure zjutraj ob zvokih prijeme godbe. Kdor je željan neprisiljene j iče zabave, naj nas poseti. —Ij Predavanje. Drevi ob 21. predava v Francoskem institutu proi. Warnier i/ Zagreba o Napoleonu in Jugoslovenih. —Ij Tolstega »Vstajenje« je predmet Llmskega predavanja ZKD. ki bo d.nus * boto ob 14.34). v nede! o dopoldne oh M. in v ponedeljek ob \4.Mi. Predaval bo g- proi. Pavlic, ki bo v svojem preda\..ni; podal veličino literarnega dela ruskega n s. leca. Nato se bo izvajal film. ki prina.a gavne momente iz romana. —Ij Prihodnje predavanje ZKD bo predavanje g. prof. Dolžana v torek 4. t. m, o praživali. Ker je interes za to panogo zgodovine radi odkritij na Olševi zelo velik, bo predavanje, ki ga bodo spremljale /elo številne skioptične slike, privabijo tud; 7 ozirom na priljubljenost predavatelja številno občinstvo. Iz Celja —c Koncert Glasbene Matice ljubljansko t Celju. V nedeljo dne 0. februarja popoldne ob IG uri priredi pevski zbor ljubljanske Glasbene Matice v veliki dvorani hotela »Union, *voj koncert, na katerem b) izvajal vse one prsmi, ki bo se pele na koin-or tih v Franciji. Med drugim se bo pel tudi izredno prisrčen in melodičen umeten zbor dr. Antona Sohwaba »Zdrava Marija Predprodaja vstopnic za ta korut-rt m rrSi v knjigarni Goričar in Leskov^ek v Coljii. Ravn^tam se dobi tudi tiskan program 1 slovendkim in francoskim besedilom petih zborov. —c Pevcem in pevkam »Celjskega pevskega društva« naznanjamo, da se vrše pevske vaje za prvi pomladanski koncert od začeflka februarja dalje vsak torek za moški, vsako sredo za ženski in vsak petek za mešani zbor. Pričete k ob 20. uri v pevski sobi v Narodem domu. Og. pevke in pevce odbor vljudno prosi in obenem resno opominia, da posečajo vaje poLnoštevilno. točno in nepretrgano. Kdor bi se ne udeležil zopetnih vaj do vključno 12. feSbruarja. ne bo mogel nastopiti na koncertu. Dobrodošle so tudi novi moči, ki imajo srce in razumevanje za našo lepo pesem. —c V korist cerkve sv. Save v CeMu priredi pravoslavna srbska cerkvena on-čina v Ceb.u v soboto 8. februarja ob 20.30 v prostorih Celjskega doma slavnostno zabavo. Dame naj pridejo po možnosti v slovanskih narodnih nošaii. —c Dežurno lekarniško službo v Celju bo imela priliodni teden od danes do vkUučno prihodnjega petka 7. t. m. lekamn --Pri križu« na Kralja Petra cesti. —c Na celjskem Ljudskem vseučilišču bo predava! v ponedeljek 3. t. m. zvečer prof. Brodar o velelanlrrrivem predmetu >Prazgodovinske najdbe na Olševi«. Predavanje je zamišljeno kot nadaljevanje lanskoletnega predavanja pod istim naslovom. Ker bodo predavanje spremljale skioptične slfke. se bo vrŠFlo z začetkom ob 20. uri v risalnfci celjske trgovske *ole. —c Oasilski dan v Celju. Kaftor že običajno vsako leto, priredi celjsko gasilno društvo tudii letos svoj »Gasilski dan«, združen z veliko tombolo in sicer dne 1. junija. Cen »ena druš.tva se prosijo, da bi ne imeb ta dan nobeniti svoih priredrtev. —c Cei?sko Olepševalno društvo priredi na pustni torek 4. marca vefiko maškerado, ki se bo vršila v Celjskem domu. —c Celjsko Mestno gledališče. V sredo 5. t. m. ob 20. uprizore člani mariborskog« Narodnega gledališča v celjskem Mestnem gledališču dunovito in učinkovito tride»an-sko francosko veseloigro »Lepa pustolovščina^ ki so jo napisali A. de Caillavet. Robert de Flers in Etienne Rey. Režira g. Vlado Skrbinšek. Mladini pod 16. letom vstop ni dovoljen. Vstopnice v predprodaji v knjigarm Goričar <5t LeskovŠetk. Spominjajte se slepih! Živčni glavobol ? 4 Vsi, ki tTpite na živčnem glavobola, migreni, nabodu itd., ter se vsled tega čutite nerazpoloženi in nesposobni za delo, nabavke si takoj: 4V osa 1 Z uspehom boste zadivljeni! »Nosal« prežene bolečine, razbistri in osveži glavo tako, da st prijetno razpoloženje kmalu povrne. POMNITE! »Nosa!« ne škoduje želodcu, srcu. ledvicam itd. ker se ne uživa, temveč šnofa. — Zahtevajte v lekarnah izrecno »N'^U z napisom proizvajalca: APOTEKA EAUOVEC Mr. BAHOIEC, T,|nbl|an» F0 43 — Kaj se hočete peljati s svojim dekletom na izprehod? Ce imate ta namen, vam lahko samo čestitam, kajti vozila se bosta imenitno. Noben šofer ne pozna okolice Nizze tako dobro kakor jaz. — Motite se, prijatelj. Saj sploh nimam kdaj pečati se z ljubavnimi pustolovščinami. Naloga, katero vam hočem poveriti, bo pač manj prijetna. Toda potolažite se. vaš trud bo bogato poplačan. — O, veste, meni ti i do denarja, posebno če imam opraviti z ljudmi, ki so mi tako simpatični kakor vi. Na dan z besedo, seržant! Za kaj gre? — Gre za zasledovanje nekoga? — Zasledovanje? — Ne bodite preveč radovedni. San-t ini. Danes vam še ne morem vsega povedati. — Pa vendar niste detektiv? — Ne. Delam na svojo pest. Se lahko zanesem na vas? Bilo je jasno, da postaja Šofer vedno boli radoveden. Ker je pa imel pred seboj podčastnika s kolajnami na prsih, mu še na misel ni prišlo, da ima z njim slabe namene. Tako hraber vojak ne more imeti zahrbtnih namenov.. Gotovo ne bo hotel zaplesti siromašnega šoferja v nevarno pustolovščino. To prepričanje je Santiniju zadostovalo, da je seržantu brez obotavljanja obljubil svojo pomoč. Domenila sta se. k>c se drugi dan se-staneta. , Nastopil je dan plačila. Maxime de Frileuse je ostal mož beseda in pripravljal se je na odločilni spopad. Ob enajstih dopoldne si je uredil glavni stan v zakotni kavarni v rue de la Republique. Naročil je kavo in komaj jo j-e popil, je hitel k telefonu. Poklical ie hotel »Imperia« in prosil, naj ga zvežejo s soprogo polkovnika de Royaljoie. Kmalu ic zaslišal drhteč ženski glas: — Tu Monika de Rsvaljoie. — Tu seržant Diavo'lo. — Ah, dobro ... To ste vi? .. . Kal bi radi vedeli? — Je že prišel sel? — Ne. še nikogaT ni bik). — Dobro. Pa počakajmo. Ostanem kar tu pri telefonu. Maxime de Frileuse je obesil slušal- ko in se vrnil k mizi. Kmalu je znova telefoniral in dobil je isti odgovor. Vrnil se je k mizi in bil je že ves nervozen. Želel je, da bi bilo že vse končano. Dokler ne obračuna z lopovi, ki so mučili nesrečno grofico, ne bo imel nikjer obstanka. Toda dogodkov ni mogel pospešiti Moral se je premagovati in čakati, da napoči čas odločilnega spopada. Minute so se vlekle kakor ure. £e večkrat se je vrnil razočaran od telefona. Točno opoldne je odšel iz kavarne v bližnjo restavracijo obedovat. Ko se je vrnil, je zopet hitel k telefonu. To pot ga ni čakalo razočaranje, kajti grofica de Royaljoie mu }e odgovorila vsa prestrašena: — Sel je prišel točno opoldne. Hotel je imeti denar takoj, pa mu ga nisem dala. Izjavila sem kategorično, da ga izročim bratovščini »Orne perunike« osebno na zborovanju. Sel je končno spoznal, da ne bo dosegel svojega namena. Odšel je, da obvesti Doza, kaj ie opazil. Dejal ie, da se kmalu vrne. Odpelje me v ono skrivnostno vilo. Groza me je, če pomislim na to. Zdi se mi, da zblaznim, če znova zagledam te demone. — Saj so samo ljudje, jo je tolažil seržant. — In ko jima strgam maske z obrazov, boste videli, da ostanejo od njdh pajaci s polomljenimi krili. Ljudje njihovega kova so silni samo, če imajo pred seboj slabiče. Cim pa nalete na nasprotnika, ki se jim zna postaviti po robu se tresejo. Le pogum, madame! Maxime de Frileuse je odložil slušalko in si globoko oddahnil. Grofica de Rovaljoie je bila za prvo silo pomirjena. Zato se je požuril iz kavarne. Moral se je pripraviti na odločilni spopad. Treba je bilo oditi v bližino hotela »Imperia« in prezati na povratek sla bratovščine »Črne perunike«. Pred kavarno je zagledal seržant Šoferja Santinija, ki ga je že čakal z avtomobilom. ^ofer je bil točen. Pripravljen je bil, izpolniti vsako seržantovo povelje. Ma-xime mu je nekaj zašepetal in avtomobil je takoj krenil izpred kavarne. Pot ni bila dolga. Kmalu sta prisoela na vogal ozke ulice, vodeče ob hotelu »Imperia« na Promenade des Ang-ais. Maxime de Frileuse je izstopil. Pre-dno ie odšel, je dejal Santiniju: — Bodite pripravljeni, da lahko vsai< hip poženete avtomobil in krenete za tulim avtomobilom, kateremu bost? morali brezpogojno slediti. Ste razumeli: brezpogojno! Specijalna trgovina si*(ct*a Nove oblike zakona Najgloblje So posegli v zakonsko življenje ruski boljševik! — V Rusiji celo krvoskrunstvo ni kaznivo Dr. Hoistarter piše v svoji aktualni knjigi o delovni ženi tudi o novih oblikah zakonske zveze med ženo in možem. Gospodarska stiska sili ženstvo na delo izven doma in zakonske vezi so vedno bolj zrahljane. Zakoni se sklepajo redkeje, žena je zmerom manj gospodinja in gojitefljica otrok. Zato iz-kuša človeštvo dosedariji zakon nadomestiti z novima oblikami. K sreči, pravi dr. Hofstatrer, pa imajo evropske in bele ameriške žene vseh dežel Ln vseh narodov večinoma še jasno, zdravo razumevanje za prednosti monogamije (enoženstva in enomoštva). Najbolj zanimive poizkuse, da bi izpremenili staro obliko zakona, so začeti izvajati v sovjetski Rusiji. Politične struje predstavljajo v Avstriji in v Nemčiji razmere na Ruskem kot »raj proletarijata«, kjer vlada »svoboda«. V Rusiji se zakoni lahko svobodno ločijo in so nezakonski otroci pravno popolnoma enaki z zakonskimi. Niti bigamije (dvomoštva aH dvoženstva) ne preganjajo zakoni; celo krvoskrunstvo (med najbližjimi sorodniki) ni kaznivo, ako ni združeno s posilstvom. Toda spolno razmerje s posledicami je v Rusiji dosledno vedno zvezano z odgovornostjo in plačevanjem alimentov. Ta odgovornost ovira razuzdanost boTi kot vsi kazenski zakoni. V Rusiji imajo dve državno priznani obliki zakona: poročno uradno ki dejansko sklenjeni zakon. Dejanski zakon je, ako živita mož in lena skupaj, imata skupno gospo-dmjstvo, pdznata tretji osebi, da živeta kot zakonca, se medsebojno materialno podpirata in vzgajata skupne otroke. Tak zakon se lahko dogovorno— brez krivde te ari one strani — loči. Zakonca sta neodvisna d-ug ol d ugega, a se morata podpirali tako da daje mož ženi, ali žena možu, ki je brez zaslužka, tretjino svojih dohodkov. Dejanski zakon je dovoden celo med krvnimi sorodniki in mladoletniki. Po doseg* iS. leta se dejanska zakonca lahko tudi uradno poročita. Razc_fj, v uradno potrjeni zakonski zvezi pa žiei mož aH žena lahko obenem tudi še v drugem dejanskem zakonu, L j. Ima lahko še eno ženo. Ako taka »že- na« rodi dete, so očetje otrok vsi njeni »možje«, ki morajo skrbeti za otroka skupno. Ker znašajo alimenti zmerom neizprosno strogo tretjino moževih dohodkov, imajo moški pred obsodbo več strahu kakor pred kakršnimi koli nravstvenimi prepovedmi. Pri uradni poroki morata ženin in nevesta pismeno potrditi, da Sta povsem zdrava, zlasti da nista tuberkulozna ali duševno bolna, kolikerič se poročata in koliko imata že otrok. Skupnosti v imetju med zakonci na Ruskem ni. Ruski zdravniki zatrjujejo, da novi oblika zakona ugodno vplivata na spolno moralo in da je ž njima »odpravljena marsikatera hanavšema -prejšnje etike«. Na mesto patrijarharične rodbine je stopilo tovarištvo. Za vzrejo in vzgojo otrok se briga oblast. Mož in žena le delata in se ljubita neovirana po otrokih. ki se svobodno razvijajo po načelih komunizma. Na Ruskem je zakonski ideal rro-nogamska zveza na temelju velike (trenotne) ljubezni. Toda ta zveza ni trama in ne sme ovirati ne žene ne moža. »Kajti čim bolj kompliciran ie človek (mož ali žena), tem bolj mu je »potrebna, neizogibna izprememba« ... Konkubinat ali zaporedna monogamija sta 2n bosta glavni obliki spolnega razmerja«, je pisala ruska poslanica in pisateljica gospa Kollontaveva. Ženska se mora osvoboditi kuhinje, cerkve in otrok. Kakšne so poslediice, ie povedala komunistka Pasynkova: »Možje in žene so brez uzde in že preveč svobodni. Marsrkak moški ima po 20 žen: z eno živi en teden, z drugo dva itd. To so nemogoče razmere. Kako naj bo tak moški odgovoren za preži vež vseh otrok? Sleči bi mu morali kožo! Zato so vsi otroci brez doma in vrženi na cesto.« K sreči se ljudstvo nove ruske svobode v zakonu ne poslužuje in vztraja pri stari obliki. V Severni Ameriki pa se dela propaganda za takozvani kompanionat t. j. za zakon brez otrok in za lahko ločitev. Med »višjimi« Američankami je močna s'ruja za zakone brez otrok. Drugi propagirajo Pol i ga m Lio (mnogoženstvo), češ da je premak) Tako očisti VIM Vaše lonce! Kuhinske predmete mizo in štedilnik. Rabite VIM bo čisto in snažno. mož a preveč žensk in premalo strok na svetu! V Nemčiji so uvajali »svobodni zakon« ali »tovartški zakon«, ki je bil največkrat brez otrok in se je naglo ločil, ponovno vezal in zopet ločil. Očividno so tu delovala načela Kol Ion ta ve ve. V Franciji so agitirali «a »plodni začasni zakon«, ki naj bi imel edino svrho: spraviti čim več otrok na svet. Po doseženi svrhi naj bi se zakon zopet ločil. Takisto naj bi sc ločila zakonca, ako bi po treh mesecih skupnega življenja ne nastopila nosečnost žene. Zakonce pa naj bi vestno izbirala državna zdravniška komisija. Deklice in dečki naj bi se do 6. leta skupaj vzrejali na državne stroške, po 6. letu pa dečki posobei nadalje na državne stroške. Ker jc preveč plodnih žen, naj bi možje žene večkrat menjavali, a naposled naj b; prevzela skrb za žene tudi država! F. Dupre je ta utopistični francoski zakon »znanstveno« utemeljil... Zanimivo, toda za večino človeštva, ki sklepa zakon iz ljubezni ali iz udobnostš, nepraktično in — predrago. Zato ostanemo vendarle pri starem — vzlic vsemu ... Pristopajte k Vodnikovi družbi Rudolf Sever tafetalfero a ■ariji« Mi It 2. 47/1 Premog drva koks „ILIRIJA", Ljubljana, Dunajska c. 46 Telefon 28—20 Otvoritveno 11 naznanilo Jla§nanjavaf da *ra ptev$eCa $ današnjim dnem /čuvamo jy vfffOffCI • ćfoat Godova vodita na podtagi toejitk i$-fku&eni najpe6tnefef pottudiia &e 6odevaf da po6ito$eva con], goste naj6o£)iof tet se p%i-potoeava njiftom naklonjenosti. ftestamacifo otvotiva s t. marcetM Upishljatia, d#te 1. februar* a 1Q3C. J>o£nieat in P%eske% Pletenine: Volnene čepice za dame in otroke od . Din 7.— Pleteni šali, Čista volna..... » 13.— Klobučki, otroški, iz klobučevine . . 18,— Damska vestica iz najboljše volne . . 59.— Damski pullover jaquard, vzorčast . • » 69.— Damski pullover, najnovejši vzorci . . » 75.— Damske pletene jopice, površne . . . » 120.— Damska pletena obleka, Ia cefir volna 198.— Otroška vestica, Ia kvaliteta . . . . » 38.— DomaČe halje pyjam< e: Damska halja iz japonskega crepa . . Din 85.— Damska halja, pralni baržun .... 198.— Damska pvjama iz japonskega crepa . » 98.— Damska pvjama iz pralne flanele . . » 1S8.— Otroška pyjama iz vzorčastega cefirja . » 78.— Svila: Lame, svilen, 96 cm šir., v m. bar., m Din $9.— Chantung svila v vseh barvah, m . . . 49.— Pralna svila, vzorčasta, m..... S9.— Crep de chine v barvah, pr. 95., sedaj » 69.— Crep de chine, prej Din 68.—, sedaj . 9 49.— Za res ugoden nakup naj Vam jamčijo cene, kvaliteto blaga naj si vsakdo brezobvezno ogleda v trgovini, ozir. izložbah! Perilo: Damska kombineža-hlače iz barvastega batista...........Din Damsko kombineža-krilo, barvasti ba-tist s čipkami........» Spalna srajca, barvasti batist, s 6 cm širokimi čipkami.......» Damske maje tricot, brez rokavov . . » Damska kombineža, svileni tricot, s široko čipko.....«... » Predpasniki: Dekliški lister predpasnik.....» Predpasniki za dečve.......» 25.— 39.— 19.— 72.— 23. 16. Galoše: Otroške galoše, znamke Tretorn Otroške snežke. znamke Tretorn Damske galoše, znamke Tretorn . Din 56. » 78. » 75. Ne odgovarjajoče zamenjano! Za gospode: Srajca, vzorčasta, iz cefir ja .... Din 59. Pvjama iz double flanele..... » 168. Listnice, usnjene........ » 24. Rokavice, usnjene z malimi napakami, od............ » 39. Pošiljamo proti povzetja! Zvrdka jflnton Schuster ,pri Cone u* ===== t obijana, JKestni trg 25 ====== se ob priliki LETNICE OBSTOJA zahvaljuje vsem svojim cenjenim odjemalcem in poslovnim prijateljem za dosedanjo naklonjenost, proseč, da ji tudi v bodoče ohranijo svoje zaupanje. Obenem opozarja, da se bo prodajalo v tekočem mesecu vse manufakturno blago po znatno znižanih cenah. — Sezijsko blago 20 % ceneje! Seno po Din 110 in slamo po Din 75 za 100 kg prvovrstno sladko v balah, čc sc vzame v količini nad K) bal tudi cenejše, prodaja iz komisij.ske zaloge Špedicija TORK Ljubljana Znižane cene! O^lejie si igracne in otroške vozičke, bicikljc, hoUMidenjc, rna'e avtomobile, Šivalne siruje. najnovejša d veko lesa pnevmatiko :t-d. Prodaja na obroke . Ceniki franko. »T R IB U N A« F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana. Karlov- ška cesta 4. Velika izbera. Vezenje nevestinih oprem, zaves, pregrinjal najcenejše in najfinejše MATEK & MIKES, LJubljana (poleg- hotela štrukelj) Entlanje, ažuriranje, predtiskanje takoj! — POZOR, GOSPODINJE! C) C) že 30 let priznano najboljše sredstvo za čiščenje in poliranje vseh kovin, čisti tudi okna in ogledala. Pri nakupu pazite na zak. zaščiteno znamko in ime 99 H11» O &>• Najboljše in najcenejše Ia. češke 5ifonske. kraherlske bele in zelene steklenice ter vse v to stroko spadajoče potrebščine, dobavlja Ljubljana, Komenskega ul. 20 Tllestna fnanidnica 9 IŽZadcvl+tci utanevljena 1- 18!M» nstanov!jena I. 1890 naznanja, da je z dnem 27. januarja 1930 začela poslovati njena ekspozitura na Jesenicah v bivši Hauptmanovi sedaj Presterlovi hiši severno od kolodvora. IJajo: Hipotekama posojila na amortizacijo, kredite v tekočem računu, proti zastavi menic, posestev itd. Sprejema: vloge na knjižice, tekoči račun in obrestuje časovno najugodneje. Fwačun Poštne hranilnice št. 10.431. Uradne ure vsak delavnik od 9.—14. ure. >wtf:za. Vukovar« 701 Strokovno uglašuje ter popravlja klavirje G. Jurasek, Ljubljana, Ključavničarska ul. št. 3 — Mestni trg 22 4/T Tovorni avto osebni avto. cforo na vzmeteh, železne blagajne« sjis-kalnice za seno proda po nizki ceni Franc Stupica, železnina v LjubMa-ni. 659 Družabnika s primcreuim kapitalom želim za trgovino mešanega blaga. Mesečni promet cca. 120.000 Din Ponudbe na oglasni oddelek »Slov. Naroda« pod »Trajna cks:stenca«^736. 72b 756 Natakarico na račun veščo slov. i:i nemškega jezika. sta.ro 20—35 ieL Sedate zunanjosti =In brez bubi glavice, vajeno tudi kmečkih gostov, sprejme M-airira Sfii soj. gostilna In mesarija. St. l!j pri Mari-bo.ru. 754 Zgubila se je zapestnica zlata (Panzerkette). Najditelja se naproša, da }o vrne pcotii nagradi na upravo »Slov. Naroda«. 7-19 Dvoparcelno zemljišče ob cest: v takojšnem .i mesto se proda p>rori p'.:.č;lu. Nosjov oprava »GCov. Naroda«. pove 750 Zastopnika Potnika mladega, veščega žcanjarske snro-k,e dobro ut» #•— vtodaja uprava t£Covent>fi<o Premog domaći in inozemski za domačo kurjavo in «ndustr iske svrhe Kovaški premo« ^ KA U c livarn iški plav U t% 9 Jarski n pl nsk' Brikete Prometni zavod za p emogri.d v Ljubljani WiklošiČev<- cesta Stev 15/* Šivalni stroji ■■■■■■Hi ,ri Jo§. Peteline« L;ubi|ana Telefon 291čt ob vodi, v bližini Prešernovega spomenika. Večletna garancija! 1'ouk v vezenin brezplačen Vsakovrstna svila in druge specialitete za maske A.&E.Skaberne, Ljubljana Hiša s 3 sobam-i, kulr.njo in delom vrta. starejša stavba poleg žrvins-kesa sejrmčšča v Ptuju, natprodaj pod zelo ugodn>rmi piaCsfaaniJ pogoji za Ih 01 i) E>:n. — PojasnMa daje Ivan Kukec, Ptuj>, Zrinskofrairkopanka št. 10. 755 I. Stjepušin ZAGREB. Jorienta i? priporoča aajboljie tambure, tice. škole, partiture < ostale po-trebščine za sva glazbala. Odlikovan u pariškoj iziof bi Cjenici Iranko Zobni atelfe Klavirji! Srećka pred naknpom navideznega Ua ga, c er.fih k lav irj-jv! Kupujte- na obroke od D*n 40C- — prve svetovne fabrikate: Bd^ert-dorfer, Stein*ay. Forster Hč'zl, Stliijjl original, ki so nesporno najboljši! (lahka, precinza mehanika). Prodaja jih izkjučno le sod izveier.-cc in biv. učit. Glasben*. Mat ce Alfonz Breznik Mestni trg 3 Naicen^ša po soje v al ni ca. I v Litiji BORIS STOKA se otvori 6. februarja x ..Vili Kotni**' Sprejemne ure: dopoldne od 8.—12.; popoldne od 2.—G. Na željo tudi izven ur. IYA\ BGRAIK izdelovatelj žaluzij in rolet LJUBLJANA LINHARTOVA UL. 16 Naprava rolet v stara o kn a brez poškotlovaii ja zidu in slikarije. Posebno priporoča rolo za okna pri novih stavbah, sistem »Ljubljana«. — Najcenejša dobava vsakovrstnega ripsa in damast-rolo (drvonitke) po vzorcih. — 2a-luzije se izvršujejo v vseh barvah po želji naročitelja »FLOS« avtomatični zastorni zavijale] vedno \' zalogi. Novost! Vsakovrstne orientalske zavese med okni. — Vsa popravila se točno in ceno izvršujejo. Pojasnila in proračuni brezplačno. 700 I Pljučne bolezni so ozdravljive! Pljučna tuberkuloza — Sušica — Kašelj — Suhi kašelj — Zasluzenje — Noeno potenje — Bronhialni katar — Katar v grlu — Sluzni kaAelj — Izmeček krvi — Vzdiga-vanje krvi — Tesnoba — Astmatično hro-penjc — Zhadanje itd., — so ozdravi j ivi: Tisoče ozdravljenih! Zahtevajte takoj knjigo o moji novi umetnosti hranjenja ki je že mnoge rešila. Ona pomaga pri vsakem načinu življenja, da se bolezen hitro premaga. Telesna težina se poveča ter po-lahno poapnenje končno zaustavi bolečine. Resna snozje zdravniške znanosti potrjujejo prednosti moje metode ter jo radi priporočajo. Cim prej začnete z mojim načinom prehranjenja, tem bolje bo za vas. DflH iFlimU 7HCtnn dobite mojo knjigo, iz katere boste črpali mnogo ko-r IHitllO LuMulI ristnega znanja- Kogar torej mučijo bolečine, kdor se hoče naglo osvoboditi svojih bolečin na temeljit in varen način, naj piše še danes. — Opetovano opozarjam, da prejmete brezplačno, brez vsake zaveze s svoje strani moja pojasnila in bo Vaš zdravnik gotovo pritrdil temu novemu načinu Vaše prehrane ki jo označujejo kot izborno prvi profesorji. V Vašem lastnem interesu je torej, da takoj pišete, in Vas bo nato vsak čas postreglo moje endotno :astop-stvo. Črpajte pouk in močno voljo za zdravje iz knjige izkušenega zdravnika. Vsebuje okrepitev in življensko uteho ter jemlje ozir na vse bolne, ki se zanimajo za sedanje stanje znanstvenega zdravljenja pljuč. Moj naslov je GEOHG FVLONER, 31R LIN - NEVKOELLN Ringbahnstrase 24, Abt. 615 (Deutschland) Urejuje Josip Zupančič. — Za »Narodno tiskarno«; Fran Jezsršek. — Za upravo in msc^utm dd lista: Oioa Chnstof. — Vsi v LjuW