LETO XVIII. — številka 41 Uitanoviteljl: občinski odbori SZDL Je Malce, Kram, Radovljica, Skofja Loka ta Tržič. — Izdaja Časopisno pod-let]« »Gorenjski tisk« — Glavni In Jdgovorn' utednik SLAVKO BEZNIK ''"'//lii^/////'" G L A SI LO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA KRANJ, sobota, 28. 5. 1966 Cena 40 pai ali -M, starih dinar sev .Ist iz!, (a oc oktobre 947 kol tednik. Jd 1. Iai.ua. |a 1958 kol poltednik. >d 1. fanua-. lr» I96U trikrat tedensko. Od 1 ianuaiji I9M kot poltednik, n sicei ob irenab In sobouh ZA GORENJSKO Jeseničani za Dan mladosti Jeseniška mladina se je zbrala na predvečer Dneva foladosti v delavskem domu, Kjer so med kratkim kulturnim programom govorili o partizanskih akcijah in borbah nekdanji prvoborci. Razen osrednje proslave, ki je bila na praznik v Cufarjevem gledališču, pa so ta dan organizirale posamezne šole izlete v partizanske kraje. Poklicna industrijska šola in tehnična srednja šola sta izvedli v športnem parku Pod Mežakljo medrazredno športno 6rečanje. TRŽIČ PRED POBRATENJEM S STE MARIE-AUX-MINES KRUH S SOLJO Tržič, 27. maja — Priprave na sprejem delegacije iz francoskega mesta Ste Ma-rie-aux-Mines, in pobratenje, ki bo slovesno opravljeno v nedeljo, 29. maja, so te dni dosegle vrhunec. V treh dnevih slovesnosti od jutri do ponedeljka bodo namreč mnoge prireditve in slovesnosti v katerih bodo sodelovale vse kulturne, športne in druge organizacije iz tržiške občine. Za danes popoldne je sklicana občinska skupščina, ki SKUPNA AKCIJA Kranj, 27. maja 1966 — Danes dopoldan je bilo v Kranju posvetovanje o vključevanju mladine v aktivno službo JLA. Na posvetovanju, U ga je na pobudo komisije n kadrovsko politiko pri CK ZKS in komisije za delo or-fanizacij ZK v zveznih ustanovah pri CK ZKJ organiziral občinski komite ZK Kranj, so prisostvovali predstavniki občinskih komitejev ZK, oddelkov za Narodno obrambo, mladine, zavodov za prosvetno pedagoško službo, komunalnega zavoda za zaposlovanje in drugi, iz vseh gorenjskih občin. V Sloveniji se že nekaj let Mlo malo mladincev odloči TURISTIČNA EOJVFERENCA Bled, 27. maja. Jutri, v soboto ob 19.30 bo na Bledu v prostorih GG Bled konferen-ca turističnega društva. Blejsko turistično društvo le eno izmed najmočnejših v državi ter bo zaradi tega delo konference posebno zanimivo, saj se bo v njenem delu videla celotna problematika alpskega turizma pri nas. - pc za študij na srednjih in visokih šolah in poklic v JLA. Za to je več najrazličnejših vzrokov; glavni vzrok pa je, da je bilo reševanje tega vprašanja do sedaj premalo sistematično in nekoordinirano. Zato so na posvetovanju sprejeli več zaključkov in se dogovorili za skupno akcijo v prihodnje. - až bo seznanjena s slovesnostmi, ki so bile v francoskem mestu 9. maja, in o programu in pripravah za pobratenje v Tržiču. Ob prvem sprejemu francoskih gostov pobratenega mesta jih bodo pogostili po Porast hranilnih vlog Pred uvedbo gospodarskih ukrepov so Jeseničani vložili pri komunalni banki nekaj nad 600 milijonov starih dinarjev. Ob reformi so bili nekateri brez potrebe zbegani in so denar dvignili. Razumljivo, so bili zaradi tega prikrajšani za obresti. Po izvedenih gospodarskih ukrepih pa se stabilizacija vedno bolj čuti. Vloge v jeseniški banki so namreč narasle na preko 800 milijonov starih dinarjev in so že O enake posojilom. XVII. MEDNARODNE CESTNO-HITROSTNE MOTORNE DIRKF Danes in jutri: NAGRADA LOKE SKOFJA LOKA, 8. maja. Danes ob 15. uri bodo zabr-neli motorji v okviru uradnega treninga za jutrišnje tradici-nolne mednarodne cestno hitrostne motorne dirke »Nagrada Loke«. Včeraj so imeli tekmovalci tehnični pregled vozil in jih bomo tako lahko spremljali jutri ob 15. uri v 162 startih. Zanimivosti letošnjega tekmovanja: # med 12 prikoličarji bodo nastopile tudi 4 ženske (so-vozačice); # italijanski tekmovalec Gilberto Parlloti (lanskoletni opatijski rekorder) bo nastopil na štirih različnih strojih; # v nedeljo bo ob 9 .uri v domu TVD Partizan v škofji Loki simultanka z velemojstrom Brunom Parmo. # Na letošnjih dirkah bodo nastopili dirkači iz 17 držav s štirih celin (Evropa, Avstralija, Amerika in Afrika). Organizatorji pričakujejo, da si bo prireditev ogledalo okoli 45.000 gledalcev in zaradi tega opozarjajo gledalce, da naj pridejo na~ prireditev čim prej. P C. starem slovanskem običaju s kruhom in soljo. Po slovesnem podpisu listin o pobratenju, ki bo jutri, v nedeljo, 29. maja, je predvideno, da bodo francoski gostje zasadili spominsko jelko pred šolskim poslopjem heroja Grajzerja, žalna komemoracija je predvidena pred spomenikom francoskih interni-rancev na Podljubelju. Gostje si bodo naslednje dni ogledali tudi nekatere tovarne v Tržiču. TRGOVINA ŠIPAD v Nebotičniku obvešča cenjene potrošnike, da bo ZNIŽALA CENE posameznim artiklom pohištva: spalnicam, dnevnim sobam, kavčem in omaram za 15 odstotkov od 1. VI. do 30. VII. 1966 Se priporoča trgovina »ŠIPAD«, Kranj UNIČEN RIBJI ZAROD Šele zdaj so vidne posledice malomarne uporabe areti-ta, strupa za uničevanje plevela. Pri polnjenju brizgalne ob strugi Pšate je prišla večja količina sirupa v vodo in uničila ves ribji zarod od Komende do Topol. Ribiška družina v Domžalah bo le ■ velikim trudom zmogla stroške, da ponovno oživi vod«; Agrokombinat je pripravljen poravnati del povzročene škode. Kdo so ,Gradoikovci*? Vsi še živeči nekdanji borci Gradnlkove brigade bodo letos septembra imeli svoj zbor v Novi Gorici. Ker predvidevajo, da je bilo v vrstah te partizanske enote tudi precej borcev z Gorenjske, je pripravljalni odbor zaprosil za pomoč tudi naš list. Udeleženci ali svojci padlih v tej enoti, naj bi do 1. Julija poslali (na naslov: Zveza združenj borcev NOV — Gradnlkova brigada — Nova Gorica) svoj naslov, kraj rojstva, čas vstopa v NOV, v Grad-nikovo brigado, politične in vojaške funkcije v tej enoti itd. Posebej naj vsak napiše, če je bil tam ranjen, kdaj, kje, pošlje naj slike ali drugo gradivo, če ga še Ima. Vsi, ki bodo do časa poslali zaželene podatke ali vsaj svoj naslov, bodo povabljeni na zbor in tam bodo brezplačno prejeli knjigo o delovanju te brigade v osvobodilnem boju. DANES POBRATENJE V SKOFJI LOKI Medicina - Skofja Loka Skofja Loka, 27. maja. Danes popoldne ob 18. uri je bil pred stavbo skupščine občine Skofja Loka sprejem uradne delegacije in košar- karjev iz italijanskega mest« Medicina. Jutri dopoldne si bo delegacija ogledala obrat krav molznic KZK Kranj v Zab-nici in KG Skofja Loka. Po kosilu, ki bo v Skoparjevl hiši na Loškem gradu, si bodo gostje ogledali Muzej, ob 17. uri pa bo slavnostna seja skupščine, na kateri bodo podpisali listine o pobratenju med obema mestoma. P. C. Kranjski gimnazijci četrtih letnikov so se v četrtek dopoldne z izredno dobro pri-« pravljenim ►►pogrebnim sprevodom« poslovili od šolskih klopi in potem »zclenjadar-jem« prodali ključ za dvajse* starih tisočakov — Foto Frane Perdan 2 NOTRANJA POLITIKA 28. MAJ 1966 f'GLAS KRANJSKA LEKARNA KMALU v novih prostorih V zadnjih desetih letih se je Kranj močno razvil, saj se Je število prebivalstva povečalo približno za 10.000. Tako hitremu povečanju števila prebivalstva in s tem v zvezi tudi povečanim potrebam po zdravilih pa Je kolektiv kranjske lekarne vse težje sledil, saj že več let posluje praktično pod Istimi pogoji in v istih prostorih. Zato bo lekarna, urejena v novi stavbi poleg nebotičnika nedvomno velika pridobitev za Kranjčane in okolico, kolektiv lekarne pa bo imel v novih prostorih mnogo boljše delovne pogoje. Urejeni so tako, da bodo omogočali delo po sodobnih načelih lekarniškega poslovanja. Tako bodo na razpolago prostori za izdelovanje injekcij, za pripravo kapljic za oči, ki imajo posebno zahtevno tehnologijo in prostor, kjer bodo stroji za izdelovanje tablet. Taka ureditev bo po mnenju strokovnjakov lahko zadostila potrebam tako zdravstvenega doma v Kranju, kakor tudi meščanov. Novi dodatni prostori, katerih dosedanja lekarna ni imela, ji bodo omogočili, da bo lahko sama pripravljala več zdravil kot doslej in bo manj odvisna od dobav industrije zdravil in ostalih farmacevtskih zavodov. To bo tudi velika pridobitev za zdravstveni dom, ki bo lahko nekatera zdravila nabavljal direktno v kranjski lekarni. Denar za izgradnjo mcder- ZANIMIVO PREDAVANJE V OKVIRU DU KRANJ Izobraževanje v Frankfurtu Velikemu številu članov delavskih univerz Gorenjske je v sredo predaval v Kranju pomočnik direktorja Ljudske univerze v Frankfurtu g. Fred Gebhart. Njihova univerza, kot je povedal, je ena izmed najstarejših s 70-letno tradicijo. Hkrati je ta univerza tudi ohranila svojo prvotno vlogo v izobraževanju delavstva. Mnoge druge so zašle na druga področji dejavnosti ali pa so spremenile ■voje programe skladno z Interesi določenih političnih •trank. Njihovo današnje težišče dejavnosti je v ideološkem političnem vzgojnem delu med delavstvom, zlasti med mladino. V zadnjem času so nspeli povečati zanimanje za te vrste vzgojo. Tako imajo ■edaj precej prijavljenih za razne mesečne aH 10-teden-cke tečaje, 150 prijav pa ima- jo tudi za enoletni tovrstni tečaj. Čeprav to še ni veliko v primerjavi s številom prebivalstva, pa vendar pomeni napredek. Zlasti še, ker morajo slušatelji precej prispevati iz svojega .žepa za tak tečaj — za 10-tedenski, na primer, kar 10 do 25 mark, kar že ni malo. Da bi njihovi slušatelji Imeli čim širši pogled v razne družbene sisteme, izmenjujejo predavatelje s skoraj vsemi evropskimi deželami, vključujoč tudi Jugoslavijo. Predstavnik te univerze, ki je najmočnejša ustanova te vrste v Zahodni Nemčiji je dejal, da je ideološko in politično izobraževanje množic lahko močna opora za sodelovanje in razumevanje med narodi in hkrati za zadrževanje protidemokratičnih sil znotraj same dežele. K. M. NAŠ DOPISNIK NA FESTIVALU »BRATSTVA IN ENOTNOSTI« Festival združuje mlade Niš, 25. maja. Danes zjutraj Je 26-članska odprava kranjske mladine končno prispela na prizorišče XI. festivala »Bratstva in enotnosti*. Končno, pravim zaradi tega, ker nas je maratonska vožnja res utrudila. No, to ne bi bilo tako hudo, če ne bi bila vožnja z Niš-ekspresom tako ►►udobna«, da ne bi bilo nič čudnega, če bi kdo dobil celo »morsko bolezen«. Niš nas je pozdravil v soncu. Po prihodu smo opravili majhno skakanje sem in tja, da smo prispeli v naselje »Bratstva in enotnosti.« Tu je bila zbrana že mladina Iz ostalih mest, ki bodo sodelovala «na festivalu. Tako nam je ob spoznavanju hitreje minilo čakanje na šotore, kjer bomo prenočevali. Več o festivalu, ko se bomo vrnili iz Niša,. J. Justin GLAS v vsako hišo ne lekarne je prispeval delno kolektiv sam, delno pa je najel kredit pri Gorenjski kreditni banki v Kranju. Po otvoritvi nove leikanne bodo dosedanjo na Titovem trgu zaprli in bo lekarna poleg nebotičnika edina v Kranju. Poslovala bo ves dan, imela pa bo tudi nočno dežurno službo. Predvidoma jo bodo otvorili v začetku meseca junija. S. Šolar Kranjska gora brez denarja? Na seji Sveta za krajevne skupnosti ln stanovanjske zadeve pri skupščini občine Jesenice so pretekli teden razpravljali o programu dela krajevnih skupnosti. Na seji smo slišali, da posamezne krajevne skupnosti v Jeseniški občini slabo izpolnjujejo svoje obveznosti. Nekatere še do danes niso predložile zaključnih računov za preteklo leto hi proračun ter program dela za letošnje leto. Kljub večkratnim opominom krajevna skupnost Kranjska gora še do danes # izpolnila vseh obveznosti, tako da nihče ne ve, za kaj vs* rabijo denar. Zato so na s? ji sklenili predlagati naj sv«' za finance ustavi vsa izplači' la za to krajevno skupnosti kadrovska komisija pa na! pregleda sestav krajevo* skupnosti v Kranjski gori. 0 Ali bo krajevna skupne*' # Kranjska gora ostala br£* 0 denarja zaradi malomaf # nosti? Kaj bodo rekli r" vladale so ugotovitve, da Hc mudi v tem času na Bledu že precej gostov. Obe skupini sta že stalna gosta izvajalca v sezonskih prireditvah. V letošnji sezoni bosta nastopila še nekajkrat, in sicer na Bledu in drugod. Za otvoritev sezone pa so v spodnjih prostorih odprli tudi prvo Ietošnio umetniško razstavo del akademskega slikarja iz Kamnika Forda Mayerja. J. B. V nekaj stavkih KAMNIK: konec šolskega leta — Na kamniški gimnaziji je bilo letos v četrtem razredu 36 dijakov, 13 učencev in 23 učenk. Na koncu leta jih je izdelalo 35, eden pa ima popravni izpit. Od teh je 6 odličnih, 10 prav dobrih, 15 dobrih. 4 pa zadostni. Najboljša dijaka sta Pavla Lah in. Janez Benkovič. Po svečanosti v šoli, kjer so izročili svojim naslednikom šolski ključ in se poslovili od gimnazijskih prostorov in profesorjev, so maturanti v sprevodu—obšli mesto. KAMNIK: pesem iz 450 mladih grl — V organizaciji Sveta kolturno prosvetnih organizacij kamniške občine je bila v nedeljo dopoldne v veliki dvorani doma že tretja revija pionirskih in mladinskih pevskih zborov osnovnih šol in gimnazije. Nastopilo je 10 zborov z okrog 450 pevci. Vsi nastopajoči zbori so pokazali veliko veselje do nastopanja na takih prireditvah in prejeli zasluženo priznanje. JESENICE: gorenjski likovniki razstavljajo — V mali dvorani delavskega doma so odprli v soboto Zvečer slikarsko razstavo gorenjskih likovnikov, ki jo je organizirala Svoboda »Tone Čufar« Jesenice, štirinajst slikarjev iz Kranja, Kamnika, Ljubljane, Škofje Loke, 2iri, Poljan in Jesenic razstavlja svoja najboljša dela JESENICE: jeseniški likovniki v Žfreh — želja po likovni dejavnosti se je malokje pokazala v taki meri kot na železarskih Jesenicah, že leta 1946 so ustanovili likovni krožek (domača likovna umetnost), ko $o organizirali tudi svojo prvo razstavo. Vsakoletne razstave in predavani in sodelovanje z Narodno galerijo v Ljubljani in s posameznimi akademski slikarji — z vsem tem so dosegli, da je pričel tudi jeseniški železar ceniti in ljubiti tisto, kar je našo. Razstavljajo pa tudi v drugih krajih in v zamejstvu. Tokrat bedo razstavljali v Žireh. Na razstavi, ki bo odprta od 26. maja do 5 junija, bo razstavljalo 20 jeseniških likovnikov-ama-terjev. KRANJSKA GORA: poživitev dramske dejavnosti — V okvira praznovanja krajevnega praznika v -Kranjski gori je nastopil tudi dramski odsek DPD Svobode z Kuj 1 igro Gospa ministrica. V soboto in nedeljo so bile tri predstave, vsakokrat ob nabito polni dvorani. Igra je dobro usne-la, čeprav je bila večina igralcev iz wst "mladine, ki i. nastopala na odru. Pokazali so, da igralskih talentov v Kranjski gori ne manjka, treba jim je dati samo možnosti za igranje. Ker je glavni vzrok dosedanjega mrtvila pomanjkanje primernega prostora, kajti v dvorani, je nujno, da se prepotrebne šole zgradi tudi nova dvorana in tako omogoči živahnejša kulturno prosvetna dejavnost v Kranjski gori. IZVIRNA POBUDA KOMORNEGA ZBORA IZ KROPE pesem in mladina Komorni moški pevski zbor iz Krope je posebej za mladino osnovnih šol pripravil zanimivo prireditev o slovenski narodni pesmi. V smotrno pripravljeni in didaktično prirejeni koncertni obliki so pevci tega priznanega zbora zapeli mladim poslušalcem v radovljiški in gorjanski šoli venec znanih in priljubljenih narodnih pasmi. Mladi poslu- Z raaav* otroške likovne dejavnosti v avli občinske skupščine v Kranju — Foto Perdan šalci so lahko spoznali sestav zbora, posamezne glasove in slišali nekaj tehtnih mlisH o narodni pesmi nasploh. V obeh krajih, kjer so doslej peli kroparski pevci, so jih učenci navdušeno pozdravili, pesmi pa so prisluhnili z velikim zanimanjem. Pobuda komornega zbora iz Krope je vredna priznanja in pozornosti. To še posebej zato, ker je potrebno našo narodno pesem bolj gojiti in jo približati že mladim ljudem, saj je to osnova glasbene vzgoje. Pevci iz Krope pod vodstvom Egija Gašperšiča imajo za seboj že veliko zelo uspelih koncertov. Delajo trdo in stalno brez presledka, zato dosegajo tudi uspehe. Kot so povedali, bodo s posebej pripravljenim koncertom narodnih pesmi obiskali še druge šole. / J. B. Rastava cicibanov na Hrošici Ob koncu šolskega leta pripravijo v otroških vrtcih običajno razstavo izdelkov, ki s0 jih najmlajši izdelali med letom. Tako razstavo beoo imeli na Hrušici v nedeljo, 29-maja. Za dan. ko bo razstava odprta, pripravljajo tudi poseben kulturni program. Povabili bodo tudi starte in druge občane. Razstava otroške risbe V avli občinske skupščine v Kranju so (p sredo (25. maja) odprli zelo zanimivo razstavo otroške likovne dejav-osnovnih šol kranjske, loške nosti. Razstavljajo učenci in triiške občine, izbor del pa je pripravil kranjski Zavod za prosvetno pedagoško sluibo. Razstavo so pripravili ob koncu šolskega leta v počastitev dneva mladosti. Otroške risbe v na;ra:l\-nejših tehnikah, kipci iz kmi, mavca in mila, maske iz papirja in iz tolčene ter rezani pločevine — vse to ni le mam-festativna zanimivost za obiskovalce, ki jih nedvemno ni bo manjkalo, ampak predvsem zrcalo ustvarjalne mer či mladih, pogled v razvoj likovne kulture, v njihov svet domišljije. a 8. MAJ 1966 * GLAS RAZGOVOR NA DRŽAVNI MEJI REKA TURISTOV SPREMINJA STRUGO Sef izpostave obmejnega PSverjeništva na Korenskem sedlu Tone Turk je že 13 let v službi na državni meji. Dolenjec iz Novega mesta je vrgel sidro svojega življenja na Korenskem sedlu, kjer stalno teče nihajoča reka turistov v obe smeri. »Letos pričakujemo rekordno število turistov!« mi je ob prihodu dejal in nadaljeval »lani smo začeli izdajati turistične prepustnice, kr veljajo tri dni. Avstrijske turistične agenci- vozil. Torej je bil glavni dotok turistov namenjen čez Korensko sedlo. Podatki za prve štiri mesece letošnjega leta pa kažejo, da primat pripada Ljubelju, saj je do prvega maja na Ljubelju prestopilo državno mejo 151.000 potnikov in 33.000 motornih vozil. V istem obdobju je na Korenskem sedlu prestopilo mejo 73.000 potnikov in 25.000 vozil, torej čez Ljubelj skoraj dvakrat več, kot čez Korensko sedlo. Na obisku pri carinikih in uslužbencih obmejnega poverjeništva na Korenskem sedlu in v Ratečah — Na obmejnih prehodih na gorenjskem delu državne meje je bilo letos v prvih štirih mesecih 300.000 potnikov-tu-ristov več kot v istem obdobju lani — Najboljša turistična propaganda so turistične propustnice — »Carinika ne bi želela za moža« — Z enim udarcem 7.000 muh je so zato lahko organizirale za svoje turiste tridnevne izlete na Bled, Bohinj, v Postojno in na morje. Mnogi so tako spoznali lepote naše domovine in letos prihajajo k nam na obisk«. Istega mišljenja pa so tudi uslužbenci v Ratečah, kjer so mi še povedali, da so lansko leto izdali okrog 50.000 turističnih propustnic. Priliv turistov v našo deželo stalno raste, reka turistov Pa nepričakovano menja strugo. V mislih imam dva prehoda čez državno mejo, in sicer prehod na Korenskem sedlu in Ljubelju. Lansko leto je na Korenskem sedlu prestopilo državno mejo 962.000 potnikov in 317.000 motornih vozil, na Ljubelju pa 592.000 potnikov in 181.000 Kaj pravijo na to ljudje na meji? Res je tako, pravijo na Korenskem sedlu, toda čez poletje bomo zopet mi imeli večji dotok potnikov. Tone Turk meni, da bo Jugoslavija letos dobesedno preplavljena s turisti. Takšnega mišljenja je tudi upravnik carinarnice na Jesenicah tovariš Mulej, ki mi je povedal, da se je na prehodih na gorenjskem delu državne meje (Jesenice, Rateče, Podkoren, Ljubelj in Jezersko) povečal v prvih štirih mesecih letošnjega leta potniški promet za 90 odstotkov in to od 412.516 na 727.561 potnikov in promet motornih Se pregled potnega lista in meje ne bo več. Na sliki: prizor z obmejnega bloka v Ratečah vozil od 36.330 na 93.158 v letošnjem letu, oziroma je 170 odstotkov večji kot lani v tem času. »Ali ste uslužbenci na meji plačani od učinka oziroma od prometa, kajti če je več prometa, imate tud,i več dela?« sem povprašal ljudi na meji. »Naš osebni dohodek je fiksen in ni odvisen od prometa,« mi je odgovoril Tone Turk in dodal, »naša želja pa je, da bi bili p'aeani od prometa, torej od dela uslužbencev na meji. Nekaj se o tem že sklepa v Beogradu, samo nič točnega vam ne vem povedati.« Poslovil sem se od njega in odšel do carinikov, teh skrivnostnih mož v rumenih uniformah, v katerih se prepleta zaupanje in nezaupanje do potnikov in njihove prtljage in pred katerimi trepeče marsikatero »nedolžno jagnje« takrat, ko se začne pregled potnikov Za ooštenesa potnika pa so to ljudje, ki v skladu z zakoni onravljajo zelo delikatno in odeovorno službo na meji. »Niti ene pritožbe na delo carinikov nismo prejeli na upravi carinarnice!« mi je de-ial unravnik tovariš Mulej. Povedal je še, da je stranka popolnoma zavarovana proti morebitni škodi, ki nastane zaradi pregleda vozila, prtiia-ge ali potnika, saj hranUnica vso nastalo škodo takoj povrne. Marinko Simjanovski, ki je bil. ko sem jih obiskal, v službi na Korenskem sedlu, je znan carinik. Sonce slave je posijalo na njegovo ime hne pred dvema letoma, ko je slučajno v nekem avtomobilu odkril okrog 50 ročnih ur. Seveda takoj ni vedel, da je bila to le vaba, s katero naj bi se carinik zadovoljil pri pregledu. Marinko pa se v nastavljeno past ni ujel. Odredil je natančen pregled vozila, v katerem so odkrili bajno bogastvo, pravo skladišče ročnih ur. Dolgo so jih šteli, preden so jih prešteli. Bilo jih je 7.000. Vrednost zaplenienih ur je oceniena na 140 milijonov starih d'narjev. Ker pa so takrat zidali novo carinarnico na Korenskem sedlu, naj za ilustracifo povem še to, da so stroški zidave nove carinarnice znašali okrog 120 milijonov starih dinarjev in da je bila vrednost zaplenjenih ur v omenjenem avtomobilu večja od vrednosti stavbe carinarnice. Marinko je bfl naprajen s 180 tisoč starih dinarjev. »Domači potniki često mislijo, da so tujci privilierirani,« se mi je pritoževal Marinko »vendar tc ni res.« Maia 1962. leta je Jugoslavja podpisala Ženevsko konvencijo o turističnem notniškem prometu, po kateri je znatno razširjena lista predmetov, ki iih lahko tuii turist nepriiavliene prinese v Jueoslaviio. Tako tujci — turisti ne prijavljajo tranzistorjev, magnetofonov, opremo za lov in ribolov, fotoaparatov, daljnogledov in osebne garderobe vse tc predmete pa morajo domači turisti oziroma potniki prijaviti.« Marinke je Makedonec, a ne želi zapustiti Slovenije. Všeč so mu kraji v Zgornjesavski dolini in služba na meji. Ne samo državni, ampak tudi na meji poštenosti in nepoštenosti. Na Korenskem sedlu sta na carinarnici v službi tudi dve ženski. Ančka Hočevar je Dolenjka iz Žužemberka in že 13 let v tej službi na meji. »Ne bom nič pripovedovala, da ne bo kaj narobe!« mi je dejala ob našem prvem srečanju. Vseeno mi je »skrivnostno« zaupala, da pri pregledu žensk takoj ve, s kom ima opravka, ker se »pacientki« menja barva na obrazu. »Ženske najraje skrijejo denar za pas za nogavice,« mi je zaupala, »pri neki dami sem nekoč našla 300.000 dinarjev.« Med pogovorom je vstopila v sobo mlada deklica. »To je naša nova usluž- vsekakor cenejše, poleg tega pa hitreje mine čas. Na okna sem opazfl lepo negovane rože in kletko v kateri sta pre-i pevala dva kanarčka. Mimogrede sem se oglasil še v menjalnici. Tam so mi povedali, da so prejšnji daa zamenjali okrog 20 milijonov starih dinarjev in to največ zah. nemških mark. Med razgovorom je vstopila Nemka in menjala marke za 100.000 starih dinarjev; »Haben Sie neue Geld?« je vprašala uslužbenca, medtera ko je preštevala stari denar. Uslužbenec je zmignil z ra« meni in dal vedeti, da ga nima. Ko bi imel vsaj enega, da bi ga ji pokazali Tuji turisti želijo takoj na meji videti, kakšen je naš novi denar. Slučajno sem imel v žepu deset novih tisočakov, oz. 100 N din. Zamenjal sera jih za njene stare tisočake, ki jih je ravnokar dobila ta ji pokazal 10 novih in 1000 starih din. Ko je opazila, da ni skoraj nobene razlike, ;a veselo kazala to »odkritje« vsem sopotnikom v avtomo« Carinik Marinko Simjonovski pred carinarnico na Korenskm sedlu benka,« mi jo je Ančka predstavila. »Daniela Berglez, Mariborčanka,« mi je dejala ob stisku rok. »To je miss carinarnice,« se je pošalil Marinko. Daniela je novinka na meji. Stara je 20 let (v teh letih lahko to žensko skriv-nots brez posledic odkrijem) in je končala srednjo ekonomsko šolo. Sedaj je pripravnik, septembra bo polagala izpit za carinika na upravi carinarnic v Beogradu. »Bilo mi je nerodno, ko sem pregledovala prve ženske v sobi brez oken,« je začela pripovedovati.« Pregledala sem skupino mlajših jeseniških deklet, vendar nisem pri njih ničesar našla.« Rekla je še, da jo poklic carinika veseli, za moža Pa ne bi rada carinika. Ne vem zakaj. Mogoče mi bo to drugič povedala. Z Ančko sta začeli pripravljati kosilo. Daniela je iz Kranjske gore prinesla kokoš, kruh in solato. Sami si kuhata na carinarnici. To je bilu. V Ratečah pa sem t„ menjalnici v turistični pisar-; ni opazil, da je uslužbeneoi dal tujcu nekaj novega in nesi kaj starega denarja. Ne vena zakaj tega dne v menjal-! niči na Korenskem sedlu niso imeli novega denarja. Nes kaj bi ga morali imetij' Vsaj toliko, da utešijo radon vednost tujcev, kako novi de-; nar izgleda. V carinarnici v Ratečah niJ so bili obveščeni o mojera prihodu. Molčali so, zato sera jo mahnil v bližnjo gostilno, kjer sem kot carinik na meji izvršil pregled gostilne, da bi končno po napornem iskanju^ le našel gostilničarja. »Vsakdo nas lahko zrner* ja, mi pa moramo ostati 9 potniki vljudni in hladnokrJ ni, čeprav nas ljudje često neupravičeno žalijo!« so mf rekli uslužbenci na meji ia o tem sem premišljeval v avtobusu, ko sem se vračal do-; mov. J. Vidic ^ GORENJSKE ZANIMIVOSTI 28. MAJ 1966 * GLAS OBISK V RIBOGOJNICI V BESNICI Ribe za vso Gorenisko Najhujša težava: premalo vode — Proizvodni program:' stotisoče rib letno — Več kot pol tekočih voda na Gorenjskem je onesnaženih, v njih ni rib — Kako se bo končala pravda s hidroelektrarno Moste? Streljaj od zadnjih hiš v Spodnji Besnici, kjer se svet obesi proti Zgornji Besnici in proti potoku Besnica pod Joštom, zavije z asfaltirane ceste prašna pot proti Prekuhovi kmetiji in naprej čez potok v tiho, skoraj nenaseljeno dolino. Dva potoka z enakim imenom se tu zlivata v potok, ki ima do Izliva v Savo v Rakovici spet isto ime: Besnica. Iz Zgornje Besnice priteče potok Besnica, ki se blizu Prekuha rdruži z drugo Bcsnico, ta pa v dolini pod severozahodnimi pobočji Jošta nastane iz številnih potočkov in studencev, od katerih so glavni šmetinc, Presnik in Parnik. V tej dolini je tudi zanimiv žegnani studence, katerega voda je menda zdravilna, tako pravijo domačini; po ljudskem pripovedovanju je nastal nekoč v davnih časih, ko je nekemu župniku, ki je šel obhajat, padla hostija na tla, pa je tam privrela voda iz zemlje Temu kraju domačini pravijo »Na njivcah« Takoj ob vhodu v to dolino je ribogojnica Zveze ribiških družin Kranj. Spominjam se, da je bila pred leti zelo neurejena, skoraj povsem zapuščena, zato me je tembolj presenetilo, ko sem zadnjič videl povsem drugačno sliko: vse na svojem mestu, vse lepo urejeno, popravljeno, prebeljeno, veliko novega, ličen napis pri vhodu in zraven opozorilo, da je nezaposlenim vstop prepovedan, Metka je bila korajžna, zapeljala je mimo tega napisa in mimo psa k hiši, za katero sva sklepala, da nekdo mora biti v njej. Poiskala sva u-pravnika inž. Danila Vesela in kmalu smo bili v živahnem pogovoru. »Res, zapuščeno je bilo včasih, zdaj pa smo se že kar dobro postavili na noge!« je pripovedoval inž. Vesel; »ribogojnica je samostojna ekonomska enota Zveze ribiških družin Kranj, ima svoj uprav- ni odbor in delavski svet, letno ustvarjamo 13 do 14 milijonov din dohodka, obračunavamo tudi amortizacijo, dva do tri milijone starih dinarjev imamo vsako leto dobička. Pred štirimi leti, ko smo ribogojnico prevzeli, poslovanje ni bilo rentabilno, zdaj pa je. Upamo, da bo šlo tako naprej.« V ribogojnici v Besnici vzre-jajo v glavnem avtohtone gorenjske ribe predvsem alpsko poročno postrv in lipana, ukvarjajo pa se tudi z vzrejo šarenk in potočnih zlatovščic, ki sicer niso avtohtoni ribi, ampak jih privajajo na trdo alpsko vodo. Lipana lovijo v Kokri; v ribogojnici v Besnici izvali ikre iz njih pa vzredijo mladice, ki jih potem dajo nazaj v Kokro in tudi v Tržiško Bistrico, ki jo naseljujejo z liipanom. S poskusno vzrejo potočnih zlatovščic so letos prvič začeli. Z letošnjim proizvodnim programom so predvideli, da bodo vzredili 120.000 šarenk 80.000 mladic potočne postrvi, dolge 3 do 4 cm in jih naselijo v gojitvene potoke po vsej Gorenjski, okrog 11.000 dve leti starih potočnih postrvi, približno 10.000 lipan-skega zaroda in 2000 mladic potočnih zlatovščic. Besniška ribogojnica oskrbuje z ribami vse gorenjske ribiške družine. Iz gojitvenih potokov pol Ovij O starejše ribe s posebnimi električnimi aparati, v potoke pa dajo majhne ribe (3 do 4 cm dolge mladice), ki jih naslednje leto spet polovi jo in jih spustijo v tako imenovane odprte vode. »Velik problem so na Gorenjskem onesnažene tekoče vode, v katerih skoraj ni ribjega zaroda!« se je pritoževal upravnik inž. Vesel. »V vse tc vode mi sicer naseljujemo ribe, vendar ni učinka, ribe poginejo zaradi industrijskih odplak. Zveza ribiških družin Kranj upravlja 304,25 ha tekočih voda na Gorenjskem, od teh pa je čistih voda le 119 ha, precej več kot polovico pa je onesnaženih. Zelo dobra zasedene odprte vode so Sava Bohinjka, Tržiška Bistrica, Kokra in Zbiljsko jezero, drugje pa je malo rib razen seveda v gojitvenih potokih. Kranjska občina ima 147,55 ha tekočih voda, od teh je 105 ha onesnaženih; v tržiški občini je čistih voda 18,8 ha, skupno tekočih voda pa 46,6 ha. Zelo malo čistih tekočih voda ima tudi radovljiška obč. le 7,7 ha od skupno 61 ha. Le področje ribiških družin Bled in Jesenice ni onesnaženo z industrijskimi odplakami; blejska ribiška družina ima 33,6 ha tekočih voda, jeseniška pa le 15,5 ha.« »Kako pa je z ribami v Blejskem jezeru?« sem ga vprašal. »To ne sodi med omenjene podatke o površinah tekočih voda, to je jezero. Z njim upravlja blejska ribiška družina, površino ima 155 ha, pogoji za življenje rib v njem pa se izboljšujejo,odkar so napeljali vodo iz Ra-dovne vanj. V njem so somi, krapi, ščuke, smuči, jezerke, šarenke itd. Nedvomno pa bo treba počakati še nekaj let, da bo obširni program sanacije res dosegel svoj namen.« Industrijska podjetja se vse premalo zavedajo, kakšno j škodo povzročajo ribjemu za-| rodu in s tem narodnemu go-I spedarstvu, ker nimajo či- stilnih naprav, čeprav zakon, določa, da jih morajo imet! Na Gorenjskem se še vedno pogajajo o povračilu škode, ki je nastala v Savi za, radi izpusta vode in zajet'a hidroelektrarne v Mostah pred dvema letoma. Škode je bilo za nekaj več kot 20 milijonov starih dinarjev poginile so vse ribe v Savi' ELES priznava škodo, vendar pravi, naj jih ribiške dru/ine tožijo. Ribiči pa odlašajo s tožbo, ker se bojijo še večjih stroškov; upajo, da se bo pravda končala bolj mirno. »Pa težave v ribogojnic i ?« sem povprašal inž. Vesela, k0 smo se že poslavljali. »Premalo vodei* je kratko odgovoril. »Težave imamo z vodo iz potoka Besnica, ki jo je premalo, da bi lahko v več ribnikih gojili več rib. Proizvodnega programa prav zaradi pomanjkanja vode ne moremo razširiti. V ribogojnico imamo napeljano vodo tudi iz 2egnanega studenca, vendar tudi ta dosti ne pr> maga.« Inž. Vesel ne }6 rib, vendar jih ima rad. Pravi, da je treba z občutkom in ljubeznijo delati z njimi, kajti ribe so neme živali, in ne morejo povedati, če je kaj narobe. »Prav zato je tudi hvaležno delo z njimi!« je še pristavil pol za šalo pol za res. Triler Lepo urejena ribogojnica v Besnici Nad Begunjami mogočno stoji cerkvica sv. Petra, okoli nje pa od neurij in strel okleščena drevesa in kot oaza sredi puščave vrt, travnik in njiva edinega prebivalca tega gorskega sveta, starega Gorjaka in njegove družine. Upokojeni lovski čuvaj, ne pa še »upokojeni« lovec, živi kot kralj v carstvu gorskega sveta Karavank. Visoko v planinah ima urejeno mrho-višče, kamor letno prinese okrog 50 starih mačkov in nekaj psov. Tudi za divjad je treba skrbeti. O tej skrbi bi najbolje znale povedati »pokojne« lisice, ki jim je na mrhovišču Gorjak »upihnil« življenje v trenutku, ko so se slastno gostile z mačjim mesom. Gorjak je v osmih letih uplenil 46 lisic, 13 kraguljev, 2 jastreba, 2 jazbeca, 9 zajcev, 2 srni, 3 kune in 2 kanje. Za ostala leta nima točnih podatkov. To zimo je ujel dva živa planinska orla. Zaradi zadnjega je imel kar -precej sitnosti. »Prosim zapi- šite,« mi je pred dnevi dejal, »nobenega orla ne bom več ujel niti odstrelil«. Bilo je to v pretekli lovski sezoni. Gorjak je na jasi oddaljeni okrog 500 metrov od njegove domačije — mežnarije poleg cerkvice sv. Petra — nastavil past in jo zvezal z verigo za bližnje drevo. Drugi dan zjutraj je pogledal, če se je kakšna divjad ujela v past. Bila je nedotaknjena. Občutil je, da ima grlo nekam Čudno suho, zato jo je mahnil po hribu nazvdol in se ustavil šele za točilno mizo v gostilni pri Jo-žovcu v Begunjah. Dva deci ga je bilo premalo pa tudi družba mu je ugajala, zato se mu ni mudilo domov. Njegova devetletna hčerka Milka, ki hodi vsak dan od sv. Petra v šolo v Begunje, se je vrnila opoldne domov. »Milka«, pravi mati hčerki, »pojdi pogledat, če se je morda kaj ujelo v past.« Milka je dobro vedela, kje oče nastavlja past. O, kako se je ustrašila, ko je zagledala v pasti velikega orla, ki je jezno gledal in besno frfotal s krili. Čeprav je videla že pet je ujel v past!« »Zlomka, da ni dedca doma,« je pomislila Gorjakova žena Pavla. Gorjak je pri Jožovcu čisto pozabil UPOKOJENI LOVSKI ČUVAJ Gorjak lovi žive planinske orle Ujeti planinski orel je meril 225 cm čez krila — V osmih letih je Gorjak uplenil 46 lisic in 13 kraguljev — 50 mačk in psov za mrhovišče v Karavankah — Gorjak ne bo ulovil nobenega orla več orlov, ki jih je ujel oče, vendar tako velikega še ni videla. »Mama, mama!« je že od daleč kričala, »velik orel se na nastavljeno past. Kako le ne bi, ko pa mu je Meri točila tako dobro vino. »Kar same poj diva po or- la,« je rekla Gorjakova žena hčerki Milki. Seveda ni pričakovala, da se je ujel tako velik orel, ki se je besno zaganjal v vse strani, da bi se iztrgal iz pasti. Uklonjen je bil samo za mali krempeij. Nekaj časa je Pavla premišljevala kaj naj naredi, potem pa je vzela dolgo palico in udarila dvakrat orla po glavi. Ko je obležal, ni vedela ali se je potuhnil ali pa je resnično od udarca toliko omoten, da ga lahko prime. Na osamljeni domačiji v gorskem in šumovitem svetu lahko živijo samo.hrabri ljudje. Pav .1 je ena tistih, ki ne pozna strahu. Pa tudi devetletna hčerka Milka ne. Zagrabila je orla za vrat in noge ter ga odnesla domov. Milka je držala verigo, kajti orel je bil še vedno uklenjen. V sobi sta ga privezali za klop pri peči. Ko se je Gorjak vrnil domov, je orlu snel past, pri tem pa pel pesem o lovcu, ki je na štoru zaspal. Zvečer je začel orel tako V zahodnonem. obrambnem ministrstvu je izbruhnila nota afera. Čeprav še ni niče.-ar dokazanega kaže, da 60 nekateri najvišji oficirji Bunde=wehra pri nakupu jpgpžja zahtevali in tudi prejeli cd proizvajalcev visoke Podkupnine. Za sedaj je zna-»o le to, da so bile podkupnine izplačane na račune pri »Vicareki banki. Indonezijski zunanji mini-•ter in podpredsednik vlade Adam Malik je izjavil, da bi morali dovoliti sodelovanje na volitvah tudi vsem strankam, ki .jih je prejšnja vlada prepovedala pri tem pa je izvzel komunistično partijo. Protivladno razpoloženje v Južnem Vietnamu se v zadnjih dneh vedno bolj spreminja tudi v protiameriško.\ V Hueju se demonstranti razbili čitalnico ameriškega informativnega centra, v Saigonu pa so močne vojaike in policijske sile prepričale napad cijske sile preprečile napad demonstrantov na ameriško veleposlaništvo. V znak protesta proti akciji vojaških enot v Da Nangu je budistična cerkev ustavila priprave za praznovanje 2510. rojstnega dneva Budhe. I i« M m II i DAMAST iz Česanega bombaža 80 :m širok v 6 pastelnih barvah za Dosleljno perilo, pižame, bluze itd. po izredno ugodni ceni N din 5,70 la m LJUBLJANA - MARIBOR m m v:>r m r Ljud;e in dogodki UDAREC. (NE) MOČI Kyjevl padalci in mornarji so naposled prisilili čete, ki so podpirale budiste, da so v budistični trdnjavi Da Nangu predale. Marš Kyje-vih padalcev in mornarjev, ki so prišli z juga, da bi pokorili uporni sever z mestoma Da Nang in Hue, se je začel z obkoljevanjem, čistko ulic in z napadom na budistične pagode. Z orožjem pa general Ky v Da Nangu ni ničesar rešil. Svoje nasprotnike je sicer prisilil, da so položili orožje, vendar je Da Nang ostal še naprej z njim nezadovoljen. Zmotno je misliti, da lahko njegovi padalci in mornarji preprečijo politično nezadovoljstvo prebivalstva s sedanjo saigonsko vlado in njeno politiko. Zakaj se je general Ky odločil, da s svojimi vojaki »napravi red« v uporniških budističnih mestih na severu? Zakaj je šel z mečem na budiste, ko je najbrž v naprej vedel, da je njegov poho.1 na sever jalov, da si bo z njim nako- pal na glavo še več nasprotnikov. Ali je res tako nespreten in slab politik, ki bi verjel, da je mogoče z močjo vojske urediti vse probleme. Pregovor pravi, da se utopljenik v smrtni sili oprime tudi najmanjše slamke. Z obljubo, da bo razpisal volitve, je Ky vedel, da je njegove oblasti konec. Podaljšati si jo je hotel z paraliziranjem budistov. Toda s kršenjem obljub si noben politik še ni pridobil političnega zaupanja. Ali je Ky nemara nastopil proti budistom s silo, da bi jih prepričal o potrebi in moralni opravičenosti viet- namske vojne? Ali je odšel na sever na lastno pest, s tihim dovoljenjem Američanov ali s popolno ameriško podporo, je na koncu bolj malo važno. Poglavitno je pač, da je ostal dosleden tistim političnim težnjam, ki med vietnamskim prebivalstvom nimajo nobene opore. Budistični voditelji so si najprej prizadevali, da bi Američani preprečili Kvjev načrt, v notranjem sporu, pa so Američani potrdili, da so jim saigonski generali dražji zavezniki kot budisti, za katere v času, ko svoje vojaške akcije v Vietnamu stopnjujejo niti ne vedo, kaj pravzaprav hočejo in na čigavi strani so. Politično vzdušje v Južnem Vietnamu je po Kyje-vem maršu na sever še bolj nevzdržno. Nasprotja med saigonsko vojaško hunto in budističnimi voditelji so se zaostrila, hkrati pa se je v vsej deželi dvignil plaz pro-tiamerikanizma hi odpor proti ameriškemu vmešavanju. Kljub temu, da so budiste izgnali iz uporniških pagod pa general s tem bitke še ni dobil. Prej ali slej se bo pokazalo, da si je s padalci v Da Nangu postavil vislice. Kratke iz ZR Nemčije Tuje roke V Zahodni Nemčiji je približno 2,5 milijonov tako imenovanih sezonskih ali začasnih delavcev. Največ jih je zaposlenih v gradbeništvu. Stanujejo po raznih barakah močno frfotati, da je Milka, ki je spala v isti sobi kjer je bil privezan orel, rekla: >Oče, nocoj pa ne bomo spali!« čez dva dni se je orel pomiril s svojo usodo. Ne vem koliko je Gorjaku verjeti, ampak zatrjeval mi je, da je orel čez dva dni že jedel meso iz njegove roke. Ko so ga izmerili, eo ugotovili, da meri će zkriia 225 cm, kar se lepo vidi na sliki. Čez 14 dni je Gorjak živega orla prodal za 25.000 S din Maroltu v Dvorsko vas. Ko so to izvedeli v upravi gojitvenih iovišč KOZOROG v Kamniku, so takoj prišli v Dvorsko vas po orla. Ker jim, ga Marolt ni hotel dati, je Kemperle zaprosil za intervencijo miličnika iz Radovljice. Ta je pri Maroltu posredoval, da je dal orla za isto ceno Ć 25.000 din), ker je Kemperle izjavil, da je orel predviden za Titov dvorec na Brdu pri Kranju. Po izjavi mi- in sami iščejo najskromnejše načine življenja, da čimveč prištedijo za svoje družine. Po narodnosti je največ Italijanov, Špancev itd., precej pa je tudi Grkov in Jugoslovanov. Tako nemška indu- Iičnika pa tega orla ni na Brdu pri Kranju in mu js žal, da je v zadevi posredoval. Mogoče se bo direktor Kozoroga oglasil in nam povedal, kje prebiva sedaj tisti planinski orel. Ostali štirje planinski orli, ki jih je Gorjak ujel, pa so: prvi je nagačen v Lescah, drugi v Ljubljani, tretji v lovski sobi v gostilni »Pri Flisu« v Vrbi, četrti pa je živ v zoološkem vrtu v Ljubljani. • Gorjak ne bo več lovil or-0 le, čeprav jih vs^k dan • gleda kako krožijo po Ka- • ravankah in Begunjščici, • večkrat pa tudi nad Sv. • Petrom. Orel je pri nas • zaščiten, odstrel pa je do-6 voljen v novembru in d~- • cembru. V kakšni meri je • orel pri nas zaščiten, pa 9 ni enotnega stališča pri 9 lovcih. Do tega spoznanja • oz. ugotovitve sem prišel, 9 kd sem o Goriakovih or- • lih govoril z mnogimi lov-© ci. J. Vidic strija, ki je v stalnem razcvi-tu, uporablja tuje roke za svoj razvoj. Temne sile Nacionalna demokratska stranka, ki je bila ustanovljena pred letom dni, ima že nad 25.600 članov, njihov list pa že tiskajo v 55.000 izvodih. To je stranka, v kateri se v glavnem zbirajo nacistične sile, ki so se 1945. leta potuhnile. Mnogo je bivših častnikov SS. 2e na jesenskih volitvah v parlament je dobila ta stranka 4 odstotke vseh glasov. To še ne pomeni, da se nacistične sile obnavljajo in so sposobne prevzeti* oblast, vendar je to zaskrb- ljujoč pojav. Mladinske in delavske organizacije so v nekaterih primerih že nastopile proti tej stranki, vendar razvoj teče svojo pot. v Delavci ob strani V ZR Nemčiji je okroglo 60 milijonov prebivalcev. Toda od tega je približno le 1,5 milijona ljudi včlanjenih v razne stranke. Številčno najmočnejša je sindikalna orgac nizacija. Vendar je tudi ta organizacija dokaj zbledela kot delavska organizacija, ker imajo v njenih vodstvih močan vpliv socialno demokratski in malomeščanski elementi. Dela/vci v glavnem ne čutijo več niti v tej organizaciji branilca svojih pravic Polovične šole V zadnjih letih se čuti zmanjševanje števila dijakov in študentov, ki dokončajo svojo šolanje z ustreznimi diplomami. Do diplom pride le 4 do 6 odstotkov učečih. V drugih razvitih deželah se ta odstotek suče okrog 10, v Jugoslaviji 16 itd. Tako polovično šolanje pušča vse večje število mladine v življenje i nezadostnim znanjem in sposobnostmi, kar utegne imett slabe posledice. Zato se zavzemajo za ustrezno spremembo v šolstvu in za dopolnilno izobraževanje. Gorjak z družino in ujetim .planinskim orlom GORENJ Gol PANUKAMA « PA MORAMA « PANORAMA Q PANORAMA • PANORAMA O PANORAMA » PANORAMA Q PANORAMA ZAUPLJIVE TAJNICE Trgovska zbornica v Not-tinghamu (Anglija) je hotela preizkusiti pregovor, da skrivnosti ne .smemo zaupati ženski, tudi če je ta taijnica. Šestdeset mladih Angležinj v starosti pod 24 let je pred kratkim opravljalo izpit, ki Modri encifan »Modri encijan«, ki vozi na progi Hamburg—Munchen, bo Imel v letošnjem poletju hitrost do 200 km na uro in bo ■ tem najhitrejši brzec na evropski celini. Trenutno najhitrejši evropski vlak je Set-tebello, ki vozi na progi Milano—Rim (180 km), absolutni rekorderji p» so japonski brzci, ki dosegajo hitrost do 250 km na uro. Uovck z opičjo ledvico Neki sodelavec specialista za ledvične bolezni dr. Pari-da Štefanija je izjavil, da je v Milanu uspela prasaditev ledvice s šimpamza na človeka. Operacija je bila prva te vrste v Evropi in druga na »vetu in je trajala štiri ure. scene zaradi klepetanja %> Tovarna konfekcijske ob-9 leke v severnoangleškem £ mestu Kirkbv je odpustiti la 40 delavk, pretežno mla-© dih deklet. V utemeljitvi 6 tovarniške uprave, ki se 0 sklicuje na zmanjšano pro-& Izvodtnjd, je rečeno, da so £ dekleta preveč klepetala. Odpu naj bi pokazal, ali so primerne za mesto tajnice. Sest najboljših kandidatk so izpraševalci še dodatno izprašali. - »Sef« vsake izmed izbranih kandidatk je telefoniral ter dal svoji bodoči tajnici nekaj kratkih navodil, med njimi naslednje: »Sporočite to mi-stru HoneyweIlu, ko se bo oglasil, sicer pa ne izdajte tega nikomur drugemu. Je strogo zaupno.« BODICE Ne zamerile, če se nisem toliko časa javil. Nisem in nisem utegnil. Marjana me je zaposlila z »rebalansom« hišnega proračuna. Vse sem spremenil v nove dinarje. Potem sva se oddahnila. Vse je tako poceni! Toda Marjani je kljub temu le prejšnji teden zmanjkalo denarja. Od razočaranja sem šel znova po mojih opravkih. V STRAŽISĆU pri Kranju sem najprej pogledal novo otroško zabavišče ob poti proti Puškami. Tam so veliki kupi škatel, steklenic, starih kolesarskih gum in drugega, kar otroke zelo privlači. Nekateri se sicer jezijo, češ ■ da je to nedovoljeno smetišče, da bi morali za to določiti in označiti druge primerne kraje, toda meni se je zdelo, da v okviru otroškega varstva to ne kaže pomesti. Nato se je oglasil nekdo, ki je trdil, da ga je poslal mr. Honcywell, ter na razne načine vztrajal, naj mu dekle pove, kaj naj sporoči svojemu šefu. Štiri kandidatke od šestih so izdale skrivnost. Uradna izjava predstavnika trgovske zbornice v Notting-hamu: »Zelo dobro so se obnesle pri vseh izpitih, toda pri tej zadnji preizkušnji so nas razočarale.« % Deset strank v razpadajočih barakah ob lepi asfaltirani cesti na Planini cesta 1. maja št. 20 in 22 na Planini, blizu vzorne šole Staneta Žagarja v Kranju pa me je prosilo za koledar. Kazali so ini črno na belem, da jim bodo 25. decembra 1964 poskrbeli nova stanovanja in odstranili to podrtijo, kjer je vse več podgan, miši, stenic in kaj še vsega. Pa so zamudili rok. Svetoval sem jim, naj pisane obljube dajo v okvir na tisti strani, kjer še ne zamaka, pa nismo našli takega prostora. Stanovalci, v glavnem upokojenci, pravijo, da se zanje ne zanima več niti sanitarna in druga inšpekcija, pa bi se morali zanimati vsaj zaščitniki starih, zgodovinskih hiš. NA BLEDU sem obiskal razstavo o koncentracijskih taboriščih. Pa' se je nekdo pritožil, da tam ni niti spominske knjige ali zvezka za podpisovanje, za beležke obiskovalcev. Pa so dejali organizatorji — če prevzamete Pravf rlena dežela Na griču v bližini italijanskega mesta Perugie so pred kratkim odprli otroško mesto, ki ga je tisk krstil za italijansko Disnevevo deželo. Številni arhitekti in umetniki so ustvarili čudovit park, ki služi starini in mladim. V njem so jezero, dva živalska vrtova, kegljišča, dirkališča, pravljični gradovi in kamnite pošasti, s katerimi se otroci lahko igrajo. Po vsem tem otroškem kraljestvu vozi miniaturni vlak. ► ^ ^ ^ •v«, •^k.-^fc. ^ dežurstvo, da ne bodo mulci tam čečkali neumnosti, vam lahko damo knjigo. Nak sem dejal. S taborišči se ne bi rad še enkrat dajal. V pripravah na novo turistično sezono so pred trgovino Droga-steklo, ob Jančarjevi hiši NA JESENICAH odprli novo kopališče. Po vsakem dežju je tam veliko vode, čeprav ne tako čiste kot na šobčevem bajerju. Otroci tam vozijo »ladje«, si perejo škornje in vse naokrog je živahno. Gostišča »Jasna« v KRANJSKI GORI je postalo zanimivejše sedaj ko je zapuščeno. Gostje se ustavljajo in sprašujejo o zgodovini tega objekta, slikajo, ugibajo ... Domačini pravijo, da bi kazalo to podreti in les porabiti, če ne za drugega pa za kurjavo, obiskovalci pa menijo, da je Zgodovina privlačna pa najsi bo kakršna koli. Kdo ima prav naj povedo pametnejši. Lepo Vas pozdravlja BODI ČAR (Nadaljevanje številke) .. Kdaj nastop;' ime Godešič ^ tudi Planin«*Jl ne more te?3.*j«j vi, da piše ^ Vojvodine 36 iz 1.1S74%e škem polju« , Taisti Blaž"1*' ^ kot Ločan *Z zgodovine o^JJ hvaležne na' ;-;e j zgodovine * ';J okolice, zla*11 J nega loške«* •a ki je preglej vinskih virovl1^ itd.), v svoj jI občenih del*Jj vaja starega1 MIHA KLINAR: MES^' _____-t Else jo tolaži, bodri. Zdi se J1 med ljudmi prečrno. Ni ji treba ^ dati dela, se bo delo našlo Hj° ^ nečesa spomnila, nenadoma le i ničarka. i Da, seveda je bila. V fl*J prej je bila v Grazu, v nek' časa v restavraciji Rosenhof- št Da, seveda, se spominja ^,^3 povedovala. Ali ni tam prvič6 Stefi samo vzdihne. , J Else ne razume njenega v Ko sta bili zadnjič skupaj, nive je prav gotovo že pisal. Ne, še nobenega njegovi Sicer pa ji je to vseeno. Else jo presenečeno pogled3'^ »Da, konec,« ponovi Stcfr * Zato ji začne pripovedovati ^.jir" čanja s Federlom do pisem, k> vela. ELse jo posluša. SočustvuJe i bilo med Stefi in Federlom »Moški so nestanovitni. ^ vselej vračajo k njim,« ji P*JjS| »Potem mislite, da so vsi ta"1, »Tako pravijo,* P* *Ul IN LJUDJE • GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE • GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE • GORENJSKI KRAJI it še z druge plati oz. Godešče, ker tega imena v starih listinah, zlasti v onih frajsinških škofov, ni našel. Medtem ko se dajo zaslediti za večino vasi loške okolice slovenska imena še pred vladavino nemških frajsinških škofov, čeprav v različnih pisavah, se za Godešič najde v virih le ime Neusasz, to je Nova vas, nova naselbina (morda podobno kot Novi Sad = Neusatz . = Ujvidek v Vojvodini). Samo v obširnih »Urbarjih frajsinške škofije«, katere je preštudiral in objavil pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti v Ljubljani 1.1963, navaja v kazalu zadaj na strani 380 kar 27 različnih pisav imena Neusasz (Nova vas). Blaz-niik in Planina sta mnenja, da je bil Godešič na<-seljen s Slovenci še pred kolonizacijo s strani frajsinških škofov, vendar ravno pri Godešiču ne zasledita kakega slovenskega imena vasi, ampak le nemško Neusasz, katero se najde v virih kma- lu po prihodu nemških škofov, t. j. med 1.1006—1039. Zakaj Nova vas, če pa je stara, slovenska že obstojala? Blaznik pravi, da so se fraj-sinški škofje lotili kolonizacije takoj, ko. s# dobili Loko in okolico v posest in sicer »razumljivo... predvsem na ravnem Sorskem polju, kar dokazuje ime Neusasz ...« (glej Blaznik: Urbarji... str. 40). Za sosednjo vas Reteče (nekdaj verjetno Rateče) navaja Blaznik celo vrsto imen, iz katerih se jasno razvidi slovensko poreklo imena (Ra-tendorf, Ratesidorf itd.); za Gosteče: Gostech, Gostek, Gostekh, Goztech; za Suho: Zauchen, Zavvhen itd., za Žabnico: poleg Sabenicz, Safnitz itd. še 18 različnih pisav tega slovenskega imena vasi, ki je bila po nastanku slovenska, po kolonizaciji postala nemška in nato z vso širno okolico spet slovenska. Torej imamo polno lepih slovenskih imen, ki so nasta- la pred nemško vladavinp in so se tudi po kolonizaciji obdržala. Tako naj bi ime Gosteče nastalo po kmetu Goste — Gostetje, Reteče pa Rate—Ratetje, kar se je pozneje zmehčalo v -čje, dočim naj bi pri imenu vasi Svetje pri Medvodah ostalo staro: kmet Svete, vas Svetje (na Koroškem pa Sveče). Dr. Breznik pa izvaja imena Reteče, Rateče in Radeče iz besede rt, rtič. V zemljepisu smo se učili, da obstojajo ob morjih razni rtiči, npr. Rtič Dobre nade, ali pri Kopru: Debeli rtič. Istega izvora da so še Artiče pri Brežicah, razni Etneki, oz. Ortneki, Retje, Retnje itd. Kot smo omenili, po opuščanju srednjega spola prehajajo tudi imena srednjega spola ali v moški spol ali pa v množino, npr. Brezje je isto kot srečje, kot drevje in vendar pravimo na Brezjah, v Bodeščah, v Selcah, dočim je pri Hrvatih ostalo Selce (pri Crikvenici), ali pri Srbih Užice, Titovo Užice, kar bi po slovensko gotovo spremenili v Titove Užice, torej v množino. Svetje pri Medvodah je ostalo v ednini, toda prešlo je v moški spol, v dialektu seveda: npr. Svetje je po vojni postal velik. Pri imenu Gosteče gre proces isto pot: medtem ko vsi govorimo: Gosteče so rojstna vas pisatelja Golarja, pa bomo vendarle še rekli: bil sem na Gostečcm. Da se vrnemo na Godešič: upajmo, da nam bo neumorni Blaznik še »izbrskal« iz kakih prašnih listin in papirjev staro slovensko ime za Godešič in od kdaj ter kje se prične; ali pa naj bi se te lepe in hvaležne naloge lotil kak študent ali drug in-teligent Godeščan! Planina piše v knjižici »Skofja Loka in okolica« na str. 104, da je imel Godešič za vladavine frajsinških ško-vfov svojo županijo, pod katero so spadale še vasi: Reteče, Gosteče, Pungart in od 16. stoletja dalje še obeSasi ob Savi: Jama in Praše. Nekaj časa je imela loška gosposka še svoj dvorec (graščino) na Godešiču do nekako 1.1200. V 13. stoletju da je štela vas 26 gruntov, se* daj (to je ob izidu knjige leta 1962) pa da ima 415 prebivalcev v 84 hišah, med katerimi je 63 kmečkih. Sosednje Reteče so pridobile na veljavi šele z ustanovitvijo fare (prej so vse vasi spadale pod Faro, kot Staro Loko še sedaj nazivamo). Planina pravi dalje, da so se Reteče uveljavile zlasti od ustanovitve železniške postaje in so se pomnožile 3-kratno, tako da imajo sedaj okrog 400 prebivalcev v 63 hišah. Pod vasjo ob topli Sori so znana kopališča, zlasti za Ljubljančane, v senčnatem gozdu, imenovanem Vegradi ali Viw gred, pa polno letoviških hišic. Pri »Krivčevem brezd-nu« se je po starem pripovedovanju izlivala nekoč Sava v Soro. V Retečah je pri »Krivcu« preživel svojo mladost pisatelj Anton Leskovec. Dr. Alojz Rant, Reteče pri Skofji Loki (Nadaljevanje prihodnjič) Sv IN RAZCESTJA MESTA, CESTE IN RAZCESTJA • MESTA, CESTE IN RAZCESTJA • MESTA, CESTE IN RA «; Seda na svoj položaj i. Ji Polzmannova noče * je, kakor da se je •: bila nekoč blagaj- ^tela Central. A še °r2u in potem nekaj ." 0 tem Stefi že pri- Ja kot skrb za moža. 0 njem. Toda zdaj ji i;rsi«ia. je konec. e?a ne more dojeti, '■•'ljenja vse od 6re-v kakšni utvari je ži- L to ne verjame, da bi **je žene, se skoro »Ne, to ne more biti res! Taki, ki zapuščajo svoje žene zaradi drugih in se potem zopet vračajo k njim, ponižujejo ženino ljubezen. Vaš soprog prav gotovo ni tak.« »Upam. Imel je dovolj časa, da je spoznaval druge in mene. Ne mislite, da je bil kak sveti Alojzij. Kot dekle sem marsikaj pretrpela zaradi njega, čeprav mu tega nisem pokazala. Naposled se je vendarle odločil zame. Kako je bilo med vami in s Federlom, ne vem. Mislim pa, da tudi drugače ni bil preveč stanoviten.. Toda nočem vas žaliti. Sami ga najbolj poznate.« »Saj prav to je tisto,« izbruhne boleče štefi. Vsa leta je mislila, da ga pozna, v resnici pa je bilo vse skupaj utvara. In prav to človeka najbolj boli. Leta in leta živiš s človekom, misliš, da ga poznaš v dobrem in slabem, nenadoma pa ti življenje odkrije, da si leta in leta živel s tujcem, ki te je prevaral, ogoljufal, ponižal... »Razumem, to boli,« pravd Else, a meni, da se bo Franc vseeno vrnil k njej. Če je med tistimi pismi našla tudi njegova, potem je tudi konec odnosov med njim in tisto žensko. Najbrž mu je pisma vrnila ona ali pa jih je zahteval celo on sam. Torej je njegovega beganja za ono drugo v vsakem primeru konec. A če je, ona ga kljub temu ne more več ljubiti. Tudi, ko bi se skesal in se ji izpovedal sam, bi čutila do njega prevelik od-odpor, da bi ga lahko še sprejemala kot žena. »Ta odpor se bo polegel,« meni Else. Človek ima družino in ne sme misliti samo na svoje razočaranje. Tu so še otroci. In otroci vežejo še dolgo zakone, ki se zde, da so v razsulu, ali celo, da so že do kraja razbiti. Else govori, kakor da je nekaj podobnega že sama doživela. Morda je tudi njo mož že kdaj prevaral, čeprav tega ne pove. Kako bi drugače mogla trditi, da človek, ki vara, začuti skoro vselej potrebo po izpovedi človeku, katerega je varal in mu delal k,rivico. Mogoče bo tudi Franc kdaj začutil tako potrebo in se obtožil, da je kriv pred njo. Pa saj se je že obtožil, preblisne štefi spomin na noč pred Francovim odhodom v vojsko. Tisto noč je bil tako nežen z njo. Obema je bilo bridko ob mislih na bridke ure, ki sta jih prizadejala drug drugemu. Oba sta se obtoževala, da sta krivca za bridka obdobja njunega zakona. »Veliko krivico sem ti storil,« je rekel takrat, a ona ga je zavrnila: »Tudi jaz nisem bila vselej angel« In ali ji ni rekel: »Bila si«. Da, imenoval jo je angel. Angel, ki je moral veliko pretrpeti, kadar jo je puščal samo. »Čudna je moja usoda. Vse ti bom povedal.« Tako je rekel. Celo njegov boleče otožni glas sliši. Ji je res mislil povedati, kar so ji kr.sneje odkrila pisma. Se ji je res hotel izpovedati? A -zakaj se ni? Rada bi se spomnila vsake besede, ki sta jo takrat govorila. Ali nista govorila tudi o zvestobi in nezvestobi, ki se kdaj pa kdaj primeri med zakoncema. Da, seveda! O tem sta govorila. On ji je rekel, da ji je napravil toliko zla, da bi ji ne smel zameriti niti tega, ko bi mu bila kdaj nezvesta. Kako neki je mogel priti na tako misel? Ko bi mu bila nezvesta, bi ga ne ljubila več. Ko bi prišlo z njo tako daleč, bi mu povedala in bi se razšla. Toda ona ga je ljubila in ji nikoli ni prišel na misel kdo drug, a še manj, da bi mogla varati njega. »Človeku se lahko primeri,« je rekel on, a ona ga je vprašala ali bi jo on mogel varati."»Ne... ne, seveda ne,« je zajecljal in vendar jo je potem vprašal, ali bi mu mogla odpustiti, ko bi se mu to primerilo. Kaj je kljub zanikanju nezvestobe nameraval svojo nezvestobo priznati in jo prositi odpuščanja? Da, prav gotovo! Odpuščanja jo je hotel prositi. A zakaj je ni prosil? Zakaj ji ni povedal? Kakor bi jo zabolelo, bi mu takrat v objemu odpustila. Tako misli danes. Nle more se več spomniti, kaj mu je takrat rekla. Toda, nekaj mu je rekla in preprečila njegovo izpoved. A kaj? Ne, ne**more se spomniti. Ve samo, da je potem utihnil in postal hladen, ona pa je ob misli na slovo in na njegov odhod v vojsko, ihtela. A on se je skoro zlobno posmehnil njenemu hitenju* kakor da mu gre ihtenje, ona in vse skupaj na živce. Tako razmišlja Stefi in ne posluša Else, ki ji nekaj pripoveduje o zvestobi in nezvestobi, o izpovedi in odpuščanju. »Kdor ljubi, odpušča. Odpušča tudi nezvestobo!« Tako misli ob tem Elsinem stavku, ki ga je ujela mimogrede tudi sama. Ko bi se ji takrat Franc izpovedal, bi mu prav gotovo odpustila. Toda on je molčal, se zakrknil, postal pri ljubimkanju celo surov, kakor da bi užival nad njeno nevednostjo in neumnostjo. »Tudi vi mu boste odpustili.« . »Odpustila morda, a ljubiti bi ga ne mogla nikoli več« Kaj ni takrat nekaj podobnegayali morda celo iste bese Jo rekla Francu? Da, seveda! Prav te besede je rekla, a po teh besedah je Franc umolknil in se zakrknil. Morda jo je tisti hip resnično ljubil ali pa jo je resnično vzljubil šele takrat, tisto noč pred svojim odhodom v vojsko? Morda bi ne umolknil in se zakrknil, ko bi rekla, da bi mu lahko odpustila vse, prav vse in celo nezvestobo. »če vas je dvakrat zapustil in se dvakrat vrnil k vam, potem ni imel rad samo tiste tujke, marveč tudi vas. Nihal je med obema. Naposled pa je spoznal, da ste vi boljši, vrednejši! Po moje vas še vedno ljubi.« 18 PANORAMA 2?. MAT 1956 * CL« Obiskali smo kraje iz NOB Odpeljali smo se izpred kina Center v Tržič. Tu smo videli tovarno »Peko«, kjer izdelujejo čevlje in copate Tovarišica nam je povedala, da so tu pred mnogimi leti gradili lesene hiše, vendar je vse mesto pogorelo. Danes je Tržič industrijsko mesto. Iz Tržiča smo se odpeljali v Drago. Tam smo videli gro- bove slovenskih talcev. Borec Kokrškega odreda nam je tudi povedal, da so tu Nemci stretjali talce samo do leta 1942. Nekoč, ko so nemške zverine zopet ubijale zavedne Slovence, jih je napadel Ko-krški odred. Od takrat Nemci niso več streljali talcev v Dragi, ampak v drugih krajih ter jih tu pokopavali. TEMNO JUTRO Bilo je spomladi 1943. leta. Zvečer so se pri nas oglasili partizani. Moj oče, stric in še dva druga partizana. Moj oče je bil že leto in pol v partizanih, zato je tudi že dobro poznal Nemce in njihova surova dejanja. Tisti večer so polegli trudni po peči in klopeh. Zjutraj so še spali, ko je nekdo za-klical: »Nemci!« Teta je šla v hlev molst krave. Medtem jc zagledala Nemce, ki so hiteli proti naši hiši. Stric in druga dva borca so pobegnili von. Stric, ki je bil v partizanih le en mesec, še ni imel izkušenj. Ustrelili so ga ter s puškinim kopitom razbili glavo. Partizana pa sta tudi tekla za njim in so ju ustrelili. Moj oče pa je stal v sobi in stiskal v roki brzostrelko. Teta ga je prosila naj beži, da bi ostal živ. Oče pa ji je dejal, da naj ne skrbi za njega. Nemci so pri glavnih vratih vdrli v hišo. Nekateri pa so bili pri mrtvih partizanih. Oče je ušel skozi druga vrata in začel teči. Nemci so pričeli streljati, oče pa je ušel čez reko Kokro. Sel je v snegu, ki ga je bilo okoli enega metra na Potoško goro. Od tam je oče opazoval svoj dom, kako so ga požigali in lovili kokoši, ter odgnali vse v internacijo. Oče je potem z žalostjo v srcu gledal na svoj požgani dom. Vrnil se je, a bilo je vse požgano. Odšel je nazaj v Kokrški bataljon in sporočil komandantu o smrti partizanov in kako so požgali hišo. Prestal je mnogo hudih in težkih bojev ter dočakal svobodo živ in zdrav. Po vojni so se zbrali doma vsi razen strica Janeza. Ponosen sem na svojega očeta, ker je bil pogumen borec in kurir. Na naši hiši je plošča štirim padlim borcem. Med njimi je tudi stric Janez. Vinko Polajnar, 7. a raz. osnovne šole Preddvor Iz Drage smo se odpeljali v Begunje. Tu smo obiskali kaznilnico — mučilnico naših ljudi, ki je danes spremenjena v muzej. Se danes je na njenih zidovih zapisano trpljenje slovenskega naroda. Videli smo tudi slike iz vojne in nemško orožje. Ogledali smo si še grobove. Ker smo bili v Begunjah dalj časa, smo tukaj tudi jedli in se igrali. • Ko smo se vračali domov, smo bili'vsi žalostni, ker smo videli kako so Nemci mučili naše očke, mamice, strice in tete. Ciril Ravnikar, 3. a razred osnovne šole »France Prešeren« Kranj MOJE KOLO Moja najljubša stvar je kolo. Ko sem bila še majhna, sem se rada vozila s skirico. Kmalu pa se mi je zazdela premajhna in začela sem se obešati na kolo. Sprva sem se vozila tako, da sem se poganjala le z eno nogo. Nisem pa bila «Xara še pet let, ko sem se vozila s kolesom. Če mi kdo ne verjame, mu lahko pokažem sliko. Na sliki zgledam res še majhna. Peljala sem se že tako, da sem pomahala mamici, ko me je slikala. Kolo pa mi ni samo za zabavo. Če je treba po kakšno večjo stvar v trgovino ali kam drugam, grem veliko raje, če se lahko peljem s kolesom, kot če moram iti peš. Tako sem prej doma in nositi mi ni treba reči, ki jih grem iskat. Zelo pa sem žalostna, ko se približa slabo vreme in je kolo treba shraniti. Takrat ga lepo očistim in postavim v garažo. Ker ne morem z njim ven, se včasih vozim kar po garaži. Tudi Vi*nnf>kl TlŠt 8. razred osn. šole rrantHti jjm, wtineta terana« duplje IZ DAJALKA Naš izlet Nekega dne nam je tova-rišica rekla, da bomo šli na izlet v Škof jo Loko, Železnike in v Dražgoše. Že zgodaj zjutraj smo se odpeljali. Najprej smo se ustavili v Škof ji Loki. Tam' smo si ogledali grad, spremenjen v muzej. Ko smo prišli ven, smo kupovali sladkarije. Potem smo si še ogledali staro kmečko hišo, krito s slamo. Poleg nje je bil kip, iz katerega je tokla voda. Kmalu smo se vrnili k avtobusu in se odpeljali - v Železnike. Tam smo si ogledali plavž. Pot nas je vodila še v Dražgoše. Tam smo šli k Bičkovi skali. '"Nekateri dečki so splezali nanjo, deklice pa smo ostale pod skalo. Prekmalu smo se vrnili -domov. Kfcr je bil izlet lep, si ga bom ohranila v spominu. Nežka Škofic, 4. b. razred, Preddvor Darina Konc: Za Kanado Tonček sedi pri nedeljskem kosilu. Pravkar se je vrnil od televizijskega zaslona, kjer je navdušeno spremljal »Hokej 66« v Ljubljani. Z desno roko zajema juho, levo ima v naročju in gleda zamišljen skozi okno. Radio igra poskočno muziko po naročilu za voščilo. Tonček jo spremlja z nogami. Pozabil je jesti. »Kaj pa vendar počneš, Tonček?« »Navijam za Kanado,« je bil kratek odgovor. (Nadaljevanje iz prejšnje sobote) Peter je bil zelo zadovoljen z odgovori. Zdaj se mu je zdela še lepša, zato je sklenil, da jo odpelje k sebi domov. Marija ni imela doma, zato je odšla z njim. Vsedla sta se v avto in se odpeljala ven iz mesta. Peter ji je govoril vse mogoče, da bi osvojil njeno srce. Ona ga je poslušala in čutila, da ga ima rada Prispela sta. Petrova hiša je stala v predmestju. Imel je veliko hišo. Odpeljal jo je v hišo in Marija je bila nadvse zadovoljna. Stopila sta v izbo. Tu ji jeV Peter slckel plašč. Vsedla sta se in ob vinu kramljala. Bilo je jutro, ko se je Marija prebudila. Bila je sama v sobi. Zaslišala je korake in v sobo je vstopil Peter. Bil je dobre volje in ji je pripovedoval, da so ujeli šest partizanov. Tudi Marija se je smejala. Oblekla se je in Peter jo je pustil samo. Skuhala je kosilo in nadvse ji je bilo všeč. Sklenila je, da bo vedno ostala tu. Peter je odšel v pisarno. Pripeljali so partizane. Vsi so bili še mladf fantje. Nihče ni zinil besedice o ostali četi. Ujeli so jih na Mali poljani, kar jim je povedala Marija. Po zasliševanju se je Peter vrnil domov. Pri kosilu ji je poveč.-»I, da bo šla nislodnji dan z r»;:"i na sodišče, kjer bodo sodili I dopoldneva. Vstala je in mi partizanom. Marija še nikoli ni bila na sodišču, zato je rada obljubila, da bo šla z njim. Ob prvi zori sta odšla. Peter je sedel spredaj, Marija pa je sedela med drugimi ljtldmi. Najprej so pripeljali pred sodišče partizana Jože-,la. Ker ni povedal ničesar, so ga obsodili na smrt. Tako so obsodili tudi druge štiri, šesti pa je bil Pavel, Marijin brat. Marija ni mogla verjeti, ko je zagledala Pavla. Zdelo se jI je, kot da vsi okrog s prstom kažejo nanjo in vpijejo, da je izdaj alka. Vstala je in neopazno odšla iz sodne dvorane. Stekla je. Prišla je do požganega doma. Zjokala se je. Ni vedela kam naj gre. Odšla je v gozd. Ko je tako hodila, je sredi hoje omahnila in zaspala. Pred sabo je zagledala Pavla, ki leži mrtev na tleh, a še vedno vpije, da je izdajalka. Obravnava je bila končana. Peter je zaman iskal Marijo. Ker jo ni našel, je odšel domov. Naslednje jutro so streljali partizane. Pavel je mislil na očeta, brata in Marijo. Kolikokrat je želel, da bi spet skupaj živeli v svobodni domovin?. Rafali so odjeknili in vsi so se mrtvi zgrudili na tla. Iz ran jim je pritekla kH !rl napojila žejr.o sloTen-s'o i ^!ja Manja se fe zbudila sred! letos, bi ga že spravila na dan, pa je nekaj pokvarjeno. Zato težko čakam, kdaj se ga bo očka usmilil. Zelo pa si želim imeti svoje kolo. Nuška IPfhg^ kot živ in pel P? sem o svobodi. Biia j* v oe& kjer je pomagala ranjene** , Bližalo se je Novo k? 1944. Marija je sedela <* deblu in se pogovarjat1 ' komisarjem Stevanom. Snel je naletaval in bila je v* snežena. Stevana je i**? rada, saj j>e pri njem *P najtoplejšo, tolažbo. Nemci so na Jelovici «•* padli partizane. Kurir je prinesel pismo, kjer komisar Jenkove čete F pomoč. NPo globokem «nef» so odšli na Jelovico, t "F mi je šla tudi Marija. Tei^ je hodila, zato se je njala na Stevana. Za**** so streljanje. Marija s* W bala streljanja, saj se j« l* krat vedno 'spomnila n mrtvega Pavla. Na Jelo^ so se spopadli z Nemci Marija je obvezoval« ^ njenega partizana, ko jj ' nenadoma zadela kre#J», nogo. Pogledala je par'}*.* j na, a njegove oči so bi!« o iijcguve "vi — trdno zaprte In kri v |elu je postajala mrria. Marij* P postalo strah, zato jejt^ nil^ k mrtvemu partiza": kot da bi mu hotela vr»u življenje. . Nemci so partizane Penili že precej globoko I Prišli so do ranjene M™" in jo odnesli k k čete. Odpeljali to jo » ljansko bolnišnico. Tu > ostala tri tedne. Potem * jo odpeljali na sodišče «J ni ničesar povedala o P3/ J zanih pa so jo odpeljs" samica. . (Nadaljevanje v soboto! Atletski dnevi v Kran'u Rekordna udeležba — Tekmovanje srednjih šol — Mladinski kriterij Gorenjske — Množični pokal za člane in članice S tekmovanj srdnjih šol za prehodni pokal ObZTK Kranj so se v petek dopoldne pričele zanimive atletske prireditve, doslej vsekakor najmočnejši v Kranju. Dva dni so atleti in atletinje vseh starostnih kategorij iz srednjih šol, atletskih aktivov Gorenjske, JLA in AK Triglava, borili na tekmovanju mladinskih šol, mladinskemu kriteriju Gorenjske, na Izbirnem mladinskem tekmovanju za pokal Slovenije ter na tekmovanju za množični pokal Slovenije za člane in članice. V ekipni razvrstitvi srednjih šol je med ženskimi ekipami prepričljivo zmaga-ia Gimnazija skofja Loka (75 točk), pred TšC Kranj (48,5 točk), Gimnazijo Kranj (43 točk) ter Gimnazijo Jesenice (32,5 točk). Med osmimi moškimi ekipami so bili najuspešnejši zastopniki TšC iz Kranja (161,5 točk), pred Gimnazijo Jesenice (145 točk) in Poklicno šolo Iskra iz Kranja (139 točk). V posameznih disciplinah so bili v obeh dnevih tekmovanj doseženi naslednji rezultati: MOŠKI — 100 m: 1. Fister (G.Kr.) 11,5, 2.-3. Pangerc in Kaštivnik (T) 11.7; 200 m: 1. Dolinar 26,0, 2. Sire 26,6. 3. Andoljšek (vsi T) 27,0; 300 m: Mam (G. šk. Loka) 37,9, 2. Curk (TšC) 38,1; 3. Kalan (G. šk. Loka) 27.0; W0 m; 1,-2. Kaštivnik in F. Fister 53,0, 3. Kleč (vsi T) 53,1; 1000 m: 1. Hafner (G. Sk.Loka) 2:38.7, 2. Hanžič (T) 2:42.8, 3. Šraj (Pš šk. Loka) 2:43.6; 3000 m: 1. Hafner 9:08.9, 2. šraj 9:08.9, 3. Kofler (vsi T) 9:24.8; 400 m ovire: 1. Pangerc 60,0 2. Krelj 1:05.5, 3. M. Kleč (vsi T) 1:11.3; hoja 5 km: 1. Praček 24:21.0, 2. Makuc 24:36.4. 3. Seljak 27.46,8 (vsi T); višina: 1. Štefančič (PŠ Šk. Loka) 170, 2. Cokan (TŠC) 170 3. Prczelj (PSC Iskra) 165; 'daljina: 1.—2. F. Fister (G. Kranj) in Strojan (T) 622, 3. Somrak (TŠC) 612; 1500 stlpl: 1. Rožič (T) 4:48.8; krogla: 1. Vidic (T) 11,53, 2. M. Fister (T) 11,27, 3. Poljan-šek (Kamna gorica) 10,88; troskok: 1. D. Prezelj 12,13, 2. M. Fister 12,11, 3. Krum-pak (vsi T) 10,68; kopje; 1 M. Fister (T) 58,31, 2. Po-ljanšek (K. g.) 52,06,'3. Pori (T) 47,35; disk: 1. F. Fister 35,75, 2. M. Fister 34,36, 3. Vidic (vsi T) 32,62; kladivo: L Satler 35,65, 2. Vidic 31,14 (oba T); 4x100 m: 1. Old Bovs (T) 46,8, 2. Triglav ml. 47.0, 3. Gimnazija Jesenice 47,3; ŽENSKE — 60 m: 1. Mo- horič (G.Šk. Loka) 8,5, 2. Osovnikar (G. šk. Loka) 8,8, 3. Ankele (G.Kranj) 8,9; 100 m: 1. D. Tolar (Podnart) 14.1, 2.-3. M. Tolar (Podnart) in Sajovic (T) 14,3; 200 m: 1. Vidovič 33,0, 2. Stupar 33,3, 3. Mržek (vse T) 36,9; 400 m: 1. Marn (T) 1:20.6; 600 m: 1. Bernik 1:48.5, 2. Liebhart (TŠC) 1:48.8, 3. Rožič (G. Kranj) 1:56,8; višina: 1. Salmič (T) 135, 2.-4. Franko (TŠC), Berčič (G. šk. Loka) in B. šolar (G. Kranj) 130; daljina: 1. Mi- Razpisna komisija pri Poklicni šoli za slikopleskarsko stroko v Kranju razpisuje po 1. odst. 78. člena Temeljnega zakona o volitvah delavskih svetov in drugih organov upravljanja v delovnih organizacijah delovno mesto Ravnatelja Pogoji: Višja ali visoka strokovna izobrazba z vsaj 5-letno pedagoško prakso. Družbeno-politična razgledanost. Dohodki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Kandidati naj pošljejo prijavo, življenjepis, dokazila o Izobrazbi in pedagoški praksi do 15. junija 1966. t) kelj (T) 475, 2. Berčič (G. šk.Loka) 461, 3. Sajovic (T) 4.5S; krogla: 1. Ankele (G. Kranj) 9,77, 2. Tolar (Podnart) 9,25 3. Štiglc (G.Šk. Loka) 8,90; kopje: 1. Galof (T) 18,44; 80 m ovire: 1. Mo-horič (T) 15,3; 4 x 100 m: 1. Gimnazija Skofja Loka 54,1, 2. TŠC Kranj 59,8, 3. Podnart 60,0. 9 V nedeljo so nastopili trije kranjski atleti na mednarodnem mitingu v Celovcu. Satler je v metu krogle zasedel prvo mesto z rezultatom 13,91, pri skoku v višino je bil Milek s 190 cm prav tako prvi, medtem, ko je bila Mohoričeva druga v teku na 100 m (13,6). 9 Tričlanska ekipa dolgo-progašev je v nedeljo zastopala barve Triglava na tradi-cionlnem 26 km dolgem partizanskem maršu v Kumrovcu. Kranjčani so v ekipnem plasmaju zasedli odlično tretje mesto za Subotico in Branikom. Med posamezniki, kjer je zmagal červan (Kladivar) pa je Cvirn zasedel 10. mesto, Sitar je bil enajsti, Reš pa je zasedel 26. mesto. M. Kuralt GORENJSKA NOGOMETNA LIGA Triglav B odstopil Trinajsto koro Gorenjske nogometne lige ni bilo uspešno za domačine. Favoriti so zmagovali ne glede na teren. Najzanimivejše srečanje je bilo v Železnikih, kjer so domačini po nekaj boljši igri v obeh polčasih minimalno premagali Lesce. Trboje in Kropa sta bila kot domačina katastrofalno poražena od Svobode in Kranja. Triglav B je zaradi težkega finančnega položaja odstopil od tekmovanja. REZULTATI — Trboje: Svoboda 1:7 (0:4), Kropa: Kranj 0:5 (0:4), Železniki: Lesce 3:2 (2:1), Triglav B: Preddvor 0:3 (w. o.) LESTVICA Svoboda 12 12 0 0 55:12 24 Železniki 12 8 1 3 53:17 17 Kranj 12 7 1 4 38:32 15 Lesce 12 6 1 5 36:35 13 Preddvor 12 4 1 7 21:30 9 Trboje 12 2 0 10 15:44 4 Kropa 12 1 0 11 17:65 2 izven konkurence Triglav B 13 2 1 10 36:48 5 V nedeljo (29. maja) ne bo rednega kola. Na sporedu so pokalne tekme — Lesce: Preddvor, Naklo : Trboje, Kranj : Kropa, Svoboda : Železniki. P. Didić TRIGLAV PRVAK S sodelovanjem osmih klubov (Jesenice, Lesce, Pod-brezje in Kranj — I. skupina; Triglav, Svoboda, Trboje in Ločan — II. skupina), je bilo zaključeno nogometno prvenstvo Gorenjske v nogometu. Prvak je postal Triglav, ki je v finalu premagal ekipo Kranja z 2:1 (2:1). V borbi za tretje mesto so Jesenice pre- magale ekipo Trboj. Kvaliteta nogometa ni bila na posebni višini, mladi nogometaši pa so se odlikovali z disciplino in borbenostjo. Triglav je z osvojitvijo naslova prvaka dobil pravico, da se bori s prvaki ostalih pod-zvez za naslov slovenskega pionirskega prvaka. P. Didić GORENJSKA KOŠARKARSKA LIGA Spremenjen spored Zaradi novih prijav ekip je morala Tekmovalna skupnost v Škofji Loki nekoliko spremeniti spored tekmovanja. V zadnjem kolu so bili doseženi naslednji rezultati: MOŠKI — Jesenice (ml) : Sora (ml) 38:46 (18:23), Triglav (ml) : Loka 54 58:50 (30:17), Suha : Trhle veje 41: 34 (14:5); ŽENSKE — Trata : 2iri 20:16 (7:7), Jesenice (ml) : Avto moto društvo Kranj vabi mopediste, ki imajo veselje do tekmovanja na dir-kališčni stezi, da se prijavijo v društveni pisarni v Kranju Koroška c. 17, kjer dobe vse podrobne informacije. Tekmovanje z mopedi bo 12. Junija 1966 v Kranju. Gimnazija (Sk. Loka) 66:13; PIONIRJI — Trata : Ziri 34:38 (17:15, 30:30), Triglav : Sk. Loka 31:25 (13:13). LESTVICA — MOŠKI Triglav (ml) 2 2 0 106:81 4 +25 Sora (ml) Rad o v. Trhle veje Loka 54 Jesenice (ml) 2 11 110 92:85 2 + 7 47:46 2 + 1 Suha 2 2 0 95:76 4 +19 10 1 34:41 0 — 1 2 0 2 92:112 0 —20 2 0 2 69:91 0 -25 -pc Prvi mladinski aktiv Kamnik V nadaljevanju športnih prireditev med kamniškimi mladinskimi aktivi v okviru »Tedna mladosti*« so bila na sporedu tekmovanja v nogometu in streljanju. V petih panogah je v okviru tega tekmovanja tako nastopilo okoli 310 mladih športnikov, kar dokazuje, da občinska zveza za telesno kulturo z ustanovitvijo občinskih lig, lahko zelo razgiba športno dejavnost v Kamniku. 9 Na nogometnem turnirju je nastopilo 10 moštev. Pre- senetljivo je zmagalo moštvo Svita. Rezultati finala — Svit : Stol 1:0, Svit : Titan 2:0, Titan : Stol 3:0 p. f. 9 V streljanju z zračno puško je nastopilo 8 moštev. I Prepričljivo je zmagala vrsta j podjetja Kamnik pred DIM in Titanom. 9 V skupnem tekmovanju, kjer se šteje plasma v vseh disciplinah, je osvojil prvo mesto mladinski aktiv podjetja Kamnik z 10 točkami pred Titanom 9 točk in Stolom 4 točke. - sm - GORENJSKA KREDITNA BANKA KRANJ razpisuje po sklepu 2. seje sveta delovne skupnosti banke z dne 19. aprila 1966 PRODAJO POSLOVNE STAVBE V KRANJU, Titov trg 7. Izklicna cena stavbe je 300.000 N din. Interesenti naj pošljejo pismene ponudbe na naslov: Gorenjska kreditna banka Kranj. 20 KRONIKA — OBJAVE 28. MAJ l%6 * Gt*S Tovornjak v plamenih Voznik in oba sopotnika ostali nepoškodovani V sredo ob 20. uri je v Le-šah pri Tržiču zletel s ceste in se vnel tovorni avto KR 84-81, ki ga je vozil CiriJ Zupan, avtoprevoznik z Brezij. Polog njega sla bila v kabini še dva delavca. Zupan je vozil iz Begunj proti Tržiču pesek. Ko je privozil v ovinek na klancu pri vasi Leše, pa so pri tovornjaku odpovedale zavore. Voznik jo zapeljal s ceste, avto pa je drvel po pobočju navzdol. Tovornjak se je približno po 200 metrih vožnje prevrnil, takoj nato pa so iz njega švignili plameni. Voznik in oba sopotnika so na srečo pravočasno izskočili ter ostali nepoškodovani. Na avtomobilu ČEDOMIR NIKOLIC OBSOJEN NA deset let in po! strogega zapora je škode za 18.000 novih di narjev in je popolnoma uni- j čen. 9 Pretekli torek je bila na 9 Okrožnem sodišču v Kra-9 nju tajna obravnava proti ZARADI PREVELIKE HITROSTI v nasproti vozeči avtomobil V torek, 24. maja, ob 18.50 se je na cesti I. reda v Bistrici pripetila hudo prometna nesreča. Voznik osebnega avtomobila »op-jl rekord« KR 56-52 Boro Markovič (25) iz Vranja je vozil proti Bistrici. Zaradi prevelike hitrosti ga je na levem ovinku zaneslo v varnostno ograjo na desni strani ceste in ga nato odbilo v nasproti vozeči avto- ZARADI NEPREVIDNOSTI mopedist in kolesarka poškodovana V sredo ob 14.05 sta se v Gorenji vasi ponesrečila kolesarka Slavka Krek iz Ko-pačnice 8 in mopedist Jože Potočnik iz Brebovnice. Krekova se je peljala s kolesom po bregu navzdol od obrata Alpina v Gorenji vasi. Ko je pripeljala v križišče, je ne da bi se prepričala, če je cesta prosta, zavila v levo. Nasproti ji je pripeljal z mopedom Jože Potočnik in jo zadel ter zbil po cesti. Oba sta obležala kakih 10 metrov od ceste. Potočnik je bil huje poškodovan — dobil je pretres možganov, Krekova pa je dobila več odrgnin po telesu. Prvo pomoč so jima nu- dili v Zdravstvenem domu v Gorenji vasi. S. S. mobil »-fiat 750«, ki ga je vozila 24-letna Marija Rus iz Bistrice pri Tržiču. Rusova je dobila pri nesreči hudo telesno poškodbo, na vozilih pa je škode za 9.000 novih dinarjev. S. S. 9 obtoženemu čedomirju Ni-9 liču zaradi kaz. dejanj # po členih 182/2, 182/3 in 9 198 kazenskega zakonika. 9 Obsojen je bil na enotno # kazen 10 let in 6 raes^ 9 strogega zapora. Do prt'" 9 nomočnosti sodbe je # količ v obveznem prci^0* # valnem zaporu. Prevrnjena lokomotiva Na industrijskem tiru Kranj—Naklo se je v ponedeljek ob 6.25 uri prevrnila lokomotiva. Delno prevrnjen je bil tudi vagon tik za njo. Pri Naklem je bil montiran raztirnik, pred katerim bi moral strojevodja ustavili. Itloskvič zaprl pot avtobusu V Kranju, v Savski loki, sta v sredo ob 5.40 uri trčila osebni avto znamke »mosk-vič« KR 29-40, ki ga je upravljal Peter Govc iz Savske loke in avtobus LJ 282-11, voznik Franc Jakopič z Bleda. Govc je pripeljal po stranski, neprednostni cesti in zaprl pot avtobusu. Pri nesreči je bila hudo ranjena sopotnica v osebnem avtomobilu Ivanka Govc, gmotna škoda pa znaša 9.000 novih dinarjev. Skala se je odtrgala V ponedeljek ob 13.45 uri se je na hribu Mirca nad Jesenicami odtrgala 3 do 4 kubične metre velika skala, ki je pred seboj podirala drevje in se drobila na manjše kose. Matični del skale je priletel preko razgledane poti, porušil oporni betonski zid in zadel v hišo last Franca Kni-fica iz Podgozda. Manjši del skale je poškodoval tudi hišo I no 1500 novih dinarjev, na Jakoba Tavčarja. Na obeh | drevju pa škoda šfi ni opp-zgradbah je škode za približ- ------- —....jv.., drevju pa škoda še ni ocenjena- S. S. V PONEDELJEK NA JESENICAH skala treščila v hišo »Obiski« takih sk*J, težkih 1.000 kg ki bili za vsakega stanovalca neprijetni in zaskrbljuj«**' V ponedeljek ob drugi uri popoldne je Ivanka Knific z Jesenic prala v kopalnici, ko je zaslišala čudno grmenje in pisk vetra, kakršnega še ni slišala. Pogledala je skozi okno in onemela ter otrpnila od groze; zagledala je veliko skalo kako je drvela proti hiši, porušila oporni betonski zid na vrtu, kakor bi bil s papirja in treščila v hišo. Od strahu ni našla moči, da bi se preteči nevarnosti umaknila. Tudi prestopiti se ni mogla. Skala je z vso silo treščila samo tri metre od nje v hišni zid, kjer je na notranji strani kuhinja. Hiša se je stresla in razpokala. Če skale ne bi delno zaustavila betonska ograja na vrtu in drevesa, ki jih je skala po poti podirala (na Knificevem vrtu je podrla jablano in hruško), bi gotovo prebila zid in se ustavila sredi kuhinje. Delavci gradbenega pod jetja, ki delajo na bližnjem novem poslopjuj, so videli, kako se je na Mirci odtrgala skala, ki je nekaj časa poskakovala kakor žoga, tako da je v začetku podirala vrhove dreves, potem pa drevje. Skala je nadaljevala pot čez Razgledno pot, kjer se je razbila na več delov, ki so drveli v dolino. Največja skala (težka okrog 1000 kg) je treščila v hišo kleparja Franca Knifi-fica, manjše skale pa še v Tavčarjevo in Zupanovo hišo. Ena skala se je ustavila na Bajždjevem vrtu, druga pa za smreko na Mirci. Zaradi nevarnosti, da ta skala nadaljuje pot v dolino in povzroči novo škodo ali pa nesrečo, so prebivala, ki stanujejo v bližini sami drugi dan razbili omenjeno skalo. Prebivalci Pod Gozdom vedo povedati, da so že pred dvanajstimi leti označili omenjeno skalovje kot nevarno, ki ga bo potrebno odstraniti, vendar se do sedaj ni ničesar ukrenilo za varnost ljudi in imetja v tem delu Jesenic. Po Razgledni poti se vsak dan sprehajajo domačini, posebno pa malčki z varstvenih ustanov in prava sreča v tej nesreči je, da ni prišlo do človeških Žrtev. JOŽE VIDIC DNE 24. 5. 1966 JE ODŠLA OD DOMA NA LIPICAH PRI DOBRAVI ANICA ŠTAM-FELJ, IMA DOLGE SVETLE LASE IN JE SREDNJE POSTAVE. KDOR JO JE VIDEL ALI KAJ VE O NJEJ NAJ JAVI LJUDSKI MILICI JESENICE ALI SLOV. JAVOR-NIK, MLADINSKA 3 Ključ tega raztirnika je Njj vlakovodja Kastelic, ki " moral strojevodjo o lefll seznaniti. Zato je prišlo i0. nesreče, pri kateri ni bJ nihče poškodovan, škode P* je za približno 10.000 r\0® dinarjev. S. Avtobusna čakalnica v Letencali Prebivalci Letenc so £e ^ let moledovali za p^^me(*'ll, avtobusnim postajališ^10' saj so morali vse avtobus* f kati na prostem, v dež«'J ^ mrazu. Pred dnevi pa so 54 j pomočjo krajevne skupD05 Gorice začeli graditi lepo jf seno čakalnico, ki jo P0"0 kmalu izročili svojemu D* menu. VILLACU BELJAK HAUPTPLATZ 8 O orodja Q okovja Q kmetijski stroji vseh vrst £ hišna in kuhinjska orodja £ steklenina in porcelan O gradbeno železo SE PRIPOROČAMO ZA OBISK! Dežurni veterina^ v juniju 1966 Od 28. 5. do 4. 6. 1966 ^ hovec, Stošičeva 3, tel^ 21070; od 4. do 11. 6. 66 ^ dina, Ješetova 29, tel^0" 21631; od 11. do 18. 6. 66, Cerklje, telefon 73115; od 1 do 25. 6. 66 Rutar dr. F. flr. nina 4 telefon 21605 in od 6. do 2. 7. 66 Vehovec, St^' čeva 3. telefon 21070 Prodam fiat 600. Kranj, C. Kokrškega odreda 21 2491 Prodam štiri trodelna okna z mrežo. Naslov v oglasnem oddelku. 2494 Prodam stavbeno parcelo 1000 m2, avtobusna veza s Kranjem. Naslov v oglasnem oddelku 2500 Ugodno prodam motorno kolo lambreto LI 150 ccm tip 1958. Vzamem tudi ček. Moste 23, Žirovnica 2513 Fiat 750 opremljen prodam. Janhar, Brezje ali telefon 70-270 dopoldan 2534 Prodam 850 kg betonskega Weza prof. 10. Naslov v ogl. oddelku 2535 Prodam stoječe sladko se-■o. Golnik 22 2536 Prodam dve kravi po izbiri l teletom ali po teletu. Eno dam v rejo. Strahinj 61, Naklo 2537 DIA-PROJEKTOR, pol avtomatičen, z vsem- priborom ugodno prodam. Ponudbe poslati pod »Priložnost« 2538 Prodam stoječo travo in deteljo. Jeraj, Vodice 73 nad Ljubljano 2539 Prodam dva prašička in svinjo. Strahinj 18, Naklo 2540 Prodam dvosedežni moped T 12. Mlaka 49, Kranj 2541 Prodam novo žensko športno rogovo kolo. Krašnova u-lica 1, Kranj Primskovo 2542 Prodana osebni avtomobil Senault,Daupbi»e s 46.000 prevoženimi kilometri. Oddati ponudbe pod »Dobro ohra-ajen« 2543 Prodam kompletno kolo za Reaauit na 5 vijakov in gu-■lo za vespo. Bergant, Ko-krica 226, Kranj 2544 Prodam enosobno stanovanje v Ljubljani, vseljivo po dogovoru. Ponudbe poslati pod »Bežigrad« 2545 Prodam konja 10 let starega, 580 kg težkega, garantiran za vsako delo. Predoslje 1, Kranj 2546 Prodajn dobro ohranjeno .VSU primo 175 ccm. Primožič Emil Sv. Duh 89, šk. Loka 2547 Spalnico z vzmetnima zimnicama prodam (50.000). Ogled popoldne. Seliškar, Kranj, Kidričeva 20 2548 Prodajn, plemenskega vola 450 kg težkega. Suha 34, Kranj 2549 Prodam 30 kom. rant #za zunanji oder, 3 m3 belega peska, 13 vreč presejanega apna, I kom. litoželezno cev 100. Ogled v nedeljo dopoldne. Šenčur 22. 2550 Prodam obračalnik za 5crto in grablje. Naslov v oglasnem oddelku 2551 Dobro ohranjen moped T 12 prodam Kleindinst, Brezje 27 2552 Prodam avto (opel — rekord) 1954. Ugoden nakup. P. Skrjanc, Dup-je 24 2553 Prodam starooreznico tempo in m'atii.nico s čic.t;Ln.i-k-rn in tresili, širina 170 cm vse v dobrem stanju. Ogled stroje^/ v nedejio od'8. — 12. ure. Visoko 29, Šenčur 2554 Prodam dobro ohranjen moped, Drulovka 14, Kranj 2555 Prodam kravo po izbiri. Hotemože 28 Preddvor 2556 Prodam kravo po izbiri, 400 aJd 500 kg težka. Markič, Ko-krica 1, Kranj 2557 Prodam kravo simentalko z drugim teletom ali brez. Krč, Jezerska c 92 a, Kranj 2558 Prodam stoječo travo in črno deteljo. Zg. Bela 62, Preddvor 2559 Ugodno prodam »Taunus 12 M«. Ogled v soboto popoldan in v nedeljo v Naklem 61 2560 Prodam drobni krompir. Ločniškar, Smlednik 58 2561 Prodam kombi DKW letnik 59 v zelo dobrem stanju. C. St. Žagarja 54, Kranj 2562 Prodam fiat 600 v dobrem stanju. Naslov v oglasnem oddelku 2563 Prodam kravo, ki bo čez en mesec tertjič teletila. Veleso-vo 8, Cerklje 2564 Prodam skoraj novo motorno kosilnico znamke »Monti\verk« in nudim fantu hrano in stanovanje za pomoč na kmetiji, škofjeloška 33, Kranj 2565 Prodam, kravo 7 mesecev brejo. Lahovče 22, Cerklje 2566 Prodam zaradi študija po zelo ugodni ceni motor Prima NSU 150 ccm dobro ohranjen. Ponudbe pošljite podružnici »Glasa« na Jesenice pod šifro »Motor Prima« ali pa vprašajte na tel. 82-416 od 6. — 14. ure Prodam malo rabljeni inozemski polavtomatski pralni stroj »ALBA LUX« 2 s centrifugo, Naslov v oglasnem oddelku 2567 Prodam plemenskega vola 500 kg težkega za vsako delo Mohorič Peter, Žigann vas 54, Križe 2568 Prodam motorno kolo pano ni j a 250 ccm v dobrem stanju ali zamenjam za moped. Slatna 1, Begunje na Gorenjskem 2569 Prodam dobro ohranjeno motorno kosilnico znamke »Reform«, novo prikolico za osebni avto, staro slamorez-nico, ročno gnoj nično črpalko in nova okna J10 x 110 z dnonitko. Kranj, Struževo 5 2570 Prodam rabljeno strešno oP'?ko kekinda, Voglje 85, Šenčur 2571 Prodam kravo, ki bo sredi julija četrtič teletila. Sp. Kokra 15. Jezersko 2572 Prodam dve kravi eno s teletom, druga bo v kratkem teletila. Naslov v oglasnem oddelku 2573 Prodam dobro ohranjeno kuhinjsko pohištvo. Naslov v oglasnem oddelku 2574 Prodam rabljene deske. Krani pot na kolodvor 1 * 2575 Prodam športni otroški voziček. St. Rozmana 2, Krsni . 2.576 Prodam cašeuo apno po 20 S din kg. Naslov v oglasnem odd^ku 2577 NSU n#frsl dobro On-nvvrn rTodarn. BH5fer Franc, P*J*-bl;ca t Be^Vn 2578 Prodam 7 let staro kobilo in 9 let starega konja, ali zamenjam za goved in lahek gumi voz z ozkim tirom. Kranj, Kokrški log 10, Primskovo 2579 Prodam 3 prašiče od 100 — 120 kg težke in kravo z mlekom ter moped za 90.000 S din, Visoko 90, Šenčur 2580 Prodam električni štedilnik »Gorenje« z garancijo. Naslov v oglasnem oddelku 2581 Prodam konja in vprežno kosilnico. Uovka 3, Kranj 2582 S1NGER električni šivalni stroj nov, šiva tudi tudi vzorce, prodam. Poizvedbe telefon 21-061 Kranj 2583 Poceni prodam 400 kom. žlindrine opeke 49 x 30 x 25. Naslov v oglasnem oddelku 2584 Kupim suhe tirastove in smrekove deske 2, 4, 5, 6 cm Pungeršek Jakob, Pot na Jo-šta 7, Kranj 2585 Kupim rabljeno otroško posteljico. Naslov v oglasnem oddelku 2586 Lepo enosobno stanovanje (soba, kuhinja, kopalnica WC, predsoba) z nizko najemnino v Zagrebu, zamenjam za Kranj, šk. Loko ali Ljubljano. Ponudbe poslati pod »Nizka najemnina« 2587 _ Spoznati želim resnega življenjskega , spremi jevalca starejšega z lastnim stanovanjem, ne alkoholika. Ločenci izklučeni. Ponudbe poslati pod »Lepi maj« 2588 Našel sem novo žensko obleko na Rupi pri Kranju 23. 5. 1%6 2589 Iščem večjo neopremljeno sobo s souporabo kopalnice v Kranju. Ponudbe poslati pod »Soba« 2590 Sprejmem mizarskega pomočnika. Ponudbe poslati pod »Okolica Mengša« 2591 Zamenjam dvosobno kon-fortno stanovanje v vili blizu Preddvora za eno ali dvosobno. Naslov v oglasnem oddelku 2592 Nujno rabim 2000 N dni posojila. Vrnem do novega leta z obrestmi po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku 2593 Kdor želi čebelne roje, naj se zglasi Sp. Jezersko 9 2594 PODJETJA, USTANOVE ali zasebniki! Hitro in solidno po konkurenčnih cenah izvršim razne adaptacije, novogradnje, fasade itd. tudi izven Kranja. Pismene ponudbe poslati pod »Preizkušeni gradbeni mojster« 2595 Našel sem sivo žensko ro-govo kolo. Brifof 116 Močnik 2596 Izgubil se je pes nemški ovčar star dve leti, ki sliši na ime Karo. Kdor kaj ve, naj javi Cebašek Janez, Hrastje 40 ali telefon 21-493, Kranj 2597 Preklicujem besede, ki sem jih izrekel Leopoldu šimac in Mariji Teraž, ter se zahvaljujem, da sta odstopila od tožbe. GORJUP FRANC. Mojstrana 2598 Posojilo za obrt v znesku 5000 N din po'.rcbujem do konca tega leta. Vrnem 30% obresti. Ponudbe poslati pod oglasni oddelek 2599 »Ajdo črno, zanesljivo ka-Ijivo kupimo po dnevni ceni. Ponudite jo z malim vzorcem Kmetijsko živilskemu kombi-« natu Kranj, Majstrov trg 7/II (nad mesnico) 2600 Nujno iščem sobo za dva meseca v Kranju. Naslov v oglasnem oddelku 2601 kupujte kva 1 itetno poh i štvo na SLOVEMALESM ZAHVALA Ob nenadni, bridki in prerani izgubi naše drage FRANCKE ZUPANC se najiskreneje zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji pot,, ji poklonili tolika vencev in šopkov cvetja ter z nami sočustvovali. Posebna hvala tov. Jožetu Cuderman, predsedniku sind. podruž. delovne organizacije Tekstilindus Kranj, za lepe in ganljive poslovilne besede, ter tov. Mariji Ažmanovi, predsednici obratnega delavskega sveta, za njeno vsestransko pomoč. Nadalje se zahvaljujemo sodelavcem, prijateljem, sorodnikom in znancem za izraze sožalja, g. župniku ter vsem in vsakomur, kdor nam je kakorkoli pomagal lajšati našo bol. Žalujoči: mama Helena, brata Anton in Martin z družinama Savica v Bohinju, 26. maja 1966 ZAHVALA Ob težki in prerani izgubi naše drage mame ANE R L A V Ž A R se iskreno, zahvaljujemo vsem. ki so darovali vence ter nam izrekli sožalje. Se posebno zahvalo smo dolžni sosedom za nesebično pomoč, dr. Vrbnjaku in pevcem. Prav vsem še enkrat iskrena hvartf. žalujoči: sinovi, Ivan, Miha z družina ma, Karel z zrno m hčerka Anica z družino ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob težki izgubi naše drage mame MARIJE NAGLIC izrekamo vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti, ji darovali vence ter nam izrekli sožalje, najlepšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo pevcem, upravi in kolektivu »Avtoprometa Gorenjska«, duhovščini, sosedom in znancem ter vsem, ki so nam kakorkoli pomagali in nara lajšali težko bol. V Imenu vseh sorodnikov sin Franc Voklo, dne 26. maja 1966 22 OGLASI — OBJAVE 28. MAJ 1966 * CL*S OBIŠČITE RAZSTAVO IN PRODAJO POHIŠTVA Ljubljana Kidričeva 1 od 23.5.-4.6. SMNUALES "vlEBLO N.Gorica STOL Kamnik Dopolnilna prometna vzg uporabnikov cest Jugoslovanska loterija Za urejanje prometa v križiščih so nameščeni lahko tudi dvojni semaforji. Kadar so na lučeh semaforja puščice navzgor, ureja semafor vožnjo naravnost, če so obrnjene desno, ureja vožnjo v desno, če pa so puščice obrnjene levo, ureja vožnjo v levo. Zeleno luč na semaforju imata tovornjak, ki zavija v desno, in motorist, ki zavija v levo. Obadva lahko peljeta istočasno. Osebni avtomobil, ki zavija desno, pa mora čakati, da bo zasvetila na semaforju zelena !uč. — Vedno preračunajmo, ali je varnostna razdalja med vozili zadostna, da bomo pri nenadnem ustavljanju vozila lahko ustavili, ne da bi ogrožali druga vozila! OPRAVIČUJEMO se, ker nam je v zadnji številki na tem mestu nastala neljuba pomota. Pravilno je: — Kadar prehitevamo, mislimo vedno na varnost in upoštevajmo dolžnosti: — pogledamo v vzratno ogledalo, — opozorimo voznika pred seboj, — vključimo levi smerni kazalec — zavijemo na sredino ceste, — prepričamo se, če je cesta za prehitevanje prosta. Poročilo o 21. kola, ki je žrebanju srečk bilo 26. V. 19G6 v Beogradu. Srečke s so zadele končnicami dobitke N din 02820 | 600 18140 400 23130 600 891?0 400 21 8 41 10 Pl 6 974: 1 608 L2 8 52' v 6 07352 4C6 45372 600 72382 1.000 280562 30.000 3 4 40773 604 56523 404 801633 10.004 04 8 24 8 00624 • 608 7334* 400 :3 4 33475 604 85735 404 96795 604 430865 10.004 442215 8.004 56 10 02106 600 23216 400 97916 coo 629046 100.000 ?7 6 57 20 77 6 067 100 1987 200 81827 400 68 6 308 80 628 40 02303 480 18968 1.006 55838 1.000 78828 400 075398 50.000 882588 * 8.000 19 6 16759 2.000 34569 1.000 Razpisna komisija pri veletrgovini Astra Ljubljana, Bežigrad 6 razpisuje prosta delovna mesta PRODAJALCEV za novo blagovnico v Kranju Pogoj: kvalificiran delavec v trgovski stroki. Razpis velja do 6. junija 1966. Ponudbe pošljite v kadrovski oddelek podjetja HUBERT WA N D E R £ R K LAG £ N F U RT, DOMGASSE k @ F O T O ■ FILM • KAMERA -i <> -~: '>.V-/>~i ">fe/ 'X\7/ !>,\-/ ■>>-/ i>,vjv i>,\-/ r.\yr v -. 'xN5(s«51 sgp »PROJEKT« V KRANJU PRODAJA v svojem obratu na Polici pri Naklem BETON vseh mark po konkurenčnih cenah. ELEKTROTEHNIČNI SERVIS JESENICE z oddelki elektromehanika, inštalacija in servi' som gospodinjske opreme za proizvode Gorenje, Tobi - IJlMO s sedežem Pod gozdom št. 2. se priporoča za usluge. ELEKTRO KRANJ distributivna enota Kranj razpisu je prosta delovna mesta 1. GRADBENEGA TEHNIKA 2. 4 ELEKTROMONTERJE Pogoji: pod 1, praksa pod 2, KV elektromonter po možnosti s šoferskim izpitom Osebni dohodki po pravilniku o delitvi OD. Nastop službe po dogovoru. Prijave sprejemamo do 13 junija 1966, Kranj, Cesta JLA 6/H. Gorenjska kreditna banka Kranj s podružnicami na Jesenicah, v Radovljici, Škof ji Loki in Tržiču razpisuje Novo nagradno žrebanje vezanih hranilnih vlog za vse varčevalce, ki bodo v letu 1966, vključno od 1.1. do M. 12. 1966 vezali pri njej najmanj 2.000.— novih dinarjev svojih prihrankov vsaj za leto dni. Navade so: av'.o zastava 750. pralni stroj, moped, šivalni stroj, hladilnik, pisalni stroj, dva kolesa Vloge spejcoiajo vse njene podružnice. — Vezane v'opc sc obrestovane po višjih obrestnih merah. ». MAJ 1966 * GLAS SPOREDI 23 RADIJSKI SPORED Poročila POflulHjte vsak dao ob 5., 7., 8., 10., 12., 13., ». In 24. uri ter radijski dnevnik ob 1930 url Ob nedeljah pa ob 6.03., 7., 9., 12., 13., 15. 17., U~ 23. In «*• uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. SOBOTA — 28. maja 8.05 Glasbena matineja — 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo — 9.25 Mladi glasbeniki precKmikrofonom — 9.45 Četrt ure z ansamblom Atija Bossa — 10.15 Operni koncert — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Nimaš prednosti — 12.^5 Opoldansko srečanje z velikimi muziki — 1130 Kmetijski nasveti — 12.40 Ansambel Borisa Franka in Boruta Lesjaka — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Iz oper sloven. avtorjev — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.20 Zabavni intermezzo — 15.30 Pesmi in plesi iz Jugoslavije — 16.00 Vsak ^3an za vas — 17.05 Gremo v kino — 17.35 Lahka glasba — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.20 Iz naših relejnih postaj — 18.45 S knjižnega trga — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Sobotni koncert lažje orkestralne glasbe — 20.30 Spoznavajmo svet in domovino — 21.30 Zabavni zvoki — 22.10 Oddaja za naše izseljence — 2'3.05 Zaplešite z nami NEDELJA — 23. maja 8.05 Umetniška pripoved — 8.45 Iz albuma skladb za mladino — 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo —I. — 10.00 Se pomnite tovariši — 10.25 Pesmi borbe in' dela — 10.45 Za prijatelje lahke glasbe — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo —II. — 13.30 Nedeljska reportaža — 13.50 Glasbena medigra — 14.00 Slavni pevci — znamenite arije — 15.05 Zabavna glasba — 15.30 Humoreske tega tedna — 16.00 Nedeljsko športno popoldne — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Naš nedeljski sestanek — 20.50 Športna poročila — 21.00 Naš Jadran — 22.10 Nočni zabavni zvoki — 23.05 Večer Marija Kogoja PONEDELJEK — 39. maja 8.05 Glasbena maitineja — 8.55 Za mlade radovedneže — 9.10 Otroška igra s petjem — 925 V vsetu operetenih melodij — 10.15 Suita za flavto in klavir — 10.35 Naš podlistek — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — n.15 Nimaš prednosti — 12.05 Simfonična an- titeza — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Slovenske narodne pesmi z majhnimi vokalnimi ansambli — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Iz slovenske literature za soliste in komorne ansamble — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.20 Zabavni intermezzo — 15.30 Zborovske skladbe in priredbe Antona Svaba — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Glasbena križanka — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Signali — zabavno glasbena oddaja — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Skupni program JRT — prenos iz Prage — 22.10 Za ples in razvedrilo — 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Po svetu jazza TOREK — 31. maja 8.05 Glasbena matineja — 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo — 9.25 Sprehod z velikimi zabavnimi orkestri — 10.15 Prizori iz »Othella« v domači izvedbi — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Nimaš prednosti — 12.05 Slavni virtuozi igrr.jo — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Veseli planšarji in ansambel Miška Hočevarja — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — 14.35 Pet minut za novo pesmico — 15.20 Zabavni intermezzo — 15.40 V torek na svidenje — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Koncert po željah poslušalcev — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Plesni orkestri v besedi in glasbi — 18.50 Na mednarodnih križpotjih — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Mali koncert moškega zbora »Zarja« iz Trbovelj — 20.20 Radijska igra — 21.20 Pesem godal — 21.35 Iz fo-noteke radia Koper — 22.10 Glasbena medigra — 22.15 Skupni program JRT — studio Ljubljana — 23.05 Plesna glasba SOBOTA - 28. maja RTV Beograd 18.05 Poročila 16.10 Kje je, kaj je RTV Zagreb 18.25 Prenos športnega dogodka RTV Ljubljana 18.10 Vsako soboto 18.25 TV obzornik RTV Beograd 18.45 Mladinska igra 19.25 Ko sem bil še majhen RTV Ljubljana 19.40 Cik cak RTV Beograd ŽD.OO TV dnevnik RTV Ljubljana 20.30 Glasbeni kotiček — Urban Koder 20.40 Peščena ura RTV Beograd 21.10 Crn sneg TELEVIZIJA RTV Ljubljana 22.00 Hitchcock vam predstavlja *_ NEDELJA — 29. maja RTV Ljubljana 9.25 Poročila 9.30 Prišla je pomlad RTV Beograd 10.00 Kmetijska oddaja RTV Zagreb 10.45 Združenje radovednežev RTV Ljubljana 11.30 Lassie — serijski film ŠPORTNO POPOLDNE RTV Ljubljana 19.00 Studio ena — glasbena oddaja 19.54 Intermezzo RTV Beograd 20.00 TV dnevnik 20.45 Mesti ob isti reki — zabavno glasbena oddaja RTV Ljubljana 21.45 Veliki podvigi — film 22.35 Zadnja poročila PONEDELJEK — 30. maja RTV Ljubljana 11.40 Televizija v šoli RTV Beograd 17.35 Tečaj angleškega jezika RTV Ljubljana 18.05 Lolek in Bolek — poljska risanka 18.25 TV obzornik 18.45 Malo za vsakogar, nekaj za vse 19.15 Filmska reportaža z državnega namiznoteni-škega prvenstva in motornih dirk v Skofji Loki Evrovizija 19.30 Mednarodne avtomobilske dirke v Indianapo-lisu RTV Beograd 20.00 TV dnevnik RTV Ljubljana 20.20 Posnetek mednarodnih avtomobilskih dirk v Indianapolisu RTV Beograd 20.50 TV drama RTV Skopje 21.50 Biseri glasbene litlra-y ture RTV 2^greb 22.05 Reportaža studia Sarajevo RTV Ljubljana 22.20 Pogovori o slovenščini 22.50 Zadnja poročila TOREK — 31. maja_ RTV Ljubljana 18.15 Boj za obstanek 18.45 Torkov večer 19.00 Svet na zaslonu 19.45 TV obzornik 20.00 Velika domovinska vojna — film 21.25 Za lahko noč » 22.35 Zadnja poročila Kranj >CENTER« I 28. maja zap. nem. jug. barv. CS film MED JASTREBI ob 16. uri, francoski barv. film SREČA ob 18. in 20. uri, premiera češkega CS filma 1000 KLARINETOV ob 22. uri 29. maja zap. nem. jug. barv. CS film MED JASTREBI ob 13. uri, francoski barv. fibn SREČA ob 15., 17. in 19. uri, premiera amer. filma DAVID IN LIZA ob 21. uri 30. maja franc. barv. film SREČA ob 18. uri češki CS fdm 1000 KLARINETOV ob 20. uri 31. maja češki CS film 1000 KLARINETOV ob 16., 18. in 20. uri Kranj »STORŽIC« 28. maja zap. nem. barv. film SERENGETI NE SME UMRETI ob 16. uri, zap. nem. jug. barv. CS film MED JASTREBI ob 18. in 22. uri, Stal. film ZAKONSKA POSTELJA ob 20. uri 30. maja i tal. film ZAKONSKA POSTELJA ob 18. uri, premiera jap. CS filma HA-RAKIRI ob 20. uri 31. maja jap. CS film HA-RAKIRI ob 15.30, 18. in 20.30 Stražišče »SVOBODA« 29. maja ital. film ZAKONSKA POSTELJA ob 18. uri, premiera japonskega filma HARAKIRI ob 20. uri Cerklje »KRVAVEC« 28. maja ital. ban'. CS film MONGOLI ob 20. uri 29. maja amer. barv. CS film SEVERNO OD ALJASKE ob 17.30 in 20. uri Kropa 29. maja amer. barv. CS film ENOOKI JACK ob 17. in 20. uri Naklo 29. maja premiera češkega CS filma 1000 KLARINETOV ob 17. in 20. uri Jesenice »RADIO« 28. — 29. maja amer. barv. CS film OSEDLAJ VETER Jesenice »PLAVŽ« 28/ — 29. maja amer. barv. W film SVET SUZIE WONG 30. — 31. maja amer. barv. CS film OSEDLAJ VETER Žirovnica 28. (maia angl. barv. CS film MILIJONARKA 29. maja švedski film LJUBITI Dovje — Mojstrana 28. maja švedski film LJUBITI 29. maja angl. barv. CS film MILIJONARKA Koroška Bela 28. maja ital. film NEVARNE KRIVINE 29. maja amer. barv. CS film REVOLVERASI RANCA ČASA GRANDE 30. maja amer. barv. W film SVET SUZIE WONG Kranjska gora 28. maja amer. barv. CS film REVOLVERASI RANČA ČASA GRANDE 29. maja italij. film NEVARNE KRIVINE Kamnik »DUPLICA« 28. maja amer. barv. film KAKO JE ZAVZET DIVJI ZAHOD ob 20. uri 29. maja amer. barv. film KAKO JE ZAVZET DIVJI ZAHOD ob 15., 17. in 19. uri Kamnik »DOM« 28. maja ameriški film SOJENJE V NURNBERGU ob 20. uri 29: maja ameriški film SOJENJE V NURNBERGU ob 17. in 20. uri 30. maja ameriški film SOJENJE V NURNBERGU ob 20. uri Kompasu za dobro organizacijo potovanja, vodiču tov. Ro-tarju pa za odlično vodenje po Italijanskih mestih najlepša hvala. GrafičarjI — udeleženci potovanja Restavracija PARK v Kranju zaposli v času sezone 2 osebi v točilnici 1 osebo v strežbi Turistično društvo Smlednik obvešča da sta izletniški okrepčevalnici na Starem gradu Smlednik in kamplngu v DragočajnJ pri Smledniku odprti od L maja do 31. oktobra ob delavnikih, od 16. do 21. ure ob nedeljah In praznikih pa od 10. do 22. ure. TD Smlednik 28. MAJ 1V56 # GLAS Deset let Šoka in spor, ki ga ni Odgovor na članek »Spor zaradi restavracije Šobec« Odgovor na članek »Spor zaradi restavracije Sobec« V začetku moramo predvsem poudariti, da smo globoko prepričani, da nikomur ne koristi spuščati se v brezplodne razprave na pragu turistične sezone. To samo škoduje delu in uspehom, ki jih pričakujemo letos. »Turist-progres«, »Grajski dvor«, naše društvo, gostinski in turistični delavci, vložimo kar največ naporov v delo! Samo z intenzivnim in nesebičnim delom bomo dosegli to, kar družba od nas pričakuje, le s tem bomo opravičili svoj obstoji Zdaj pa nekaj besed o članku, objavljenem v Glasu dne 11. maja 1966 pod naslovom »Spor zaradi restavracije Sobec«. Povedati moramo, da je članek daleč od dejanskega stanja in ga je široka javnost sprejela z vsem obsojanjem. Omenja se neki spor, o katerem upravni odbor nagega društva nič ne ve. Res pa je, da smo kolektiv hotela »Grajski dvor« obvestili z dopisom dne 25. 11. 1965, da se je društveni upravni odbor odločil oddati društveno restavracijo v najem drugemu interesentu. Istočasno smo se zahvalili za sodelovanje. Prav pa bi bilo, da bi se tudi kolektiv Grajskega dvora zahvalil nam, in še kako zahvalil! Naše odločitve nismo obraz-^>žili, in sicer zato ne, da ne bi sprožili brezplodne polemike in trosili sile, ki so nam in kolektivu Grajskega dvora tako potrebne na drugih področjih, saj je Grajski dvor v rekonstrukciji, pred kolektivom pa velika odgovornost, dokončati dela do sezone in začeti vračati vložena družbena sredstva. V decembru lani, očividino na pobudo Grajskega dvora in Turist-progresa, so bili klicani na občinsko skupščino v Radovljici društveni predsednik, tajnik in blagajnik. V triurnem razgovoru so ob- razložili odločitev našega upravnega odbora. Upravni odboir se je o oddaji restavracije posvetoval tudi s članstvom, in sicer na množičnem sestanku decembra in na občnem zboru. Obakrat je članstvo soglašalo s tem, da se restavracijo odda v najem Mirku Pristavcu. Zato upravni odbor ni mogel drugače postopati, saj ni mogoče odločati proti volji članstva, proti društvenim pravilom in zakonitim predpisom. V naši zakonodaji je vrzel, ker predpisi nič ne povejo, kako razpolagati s sredstvi društev, ki so jih v potu svojega obraza ustvarili člani. Za zdaj je to prepuščeno društvenim pravilom, po katerih smo .postopali. Osnutki novih predpisov o gostinstvu in turizmu pa že predvidevajo rešitev tega vprašanja. Za odločitev, da oddamo restavracijo šobec v najem Mirku Pristavcu, pa so bile pomembne predvsem številne pritožbe gostov campinga lani, ki so se pritoževali zaradi postrežbe-v restavraciji, zaradi cen itd. Nekateri so rekli da jih prav zaradi teh stvari na Šobec ne bo več. Res je bila — kar. se denarja tiče — letos ugodnejša ponudba Grajskega dvora, vendar je za nas pomembno predvsem drugo, namreč zadovoljstvo gostov, dober obisk campinga, prav zaradi tega pa smo se odločili za Mirka Pristavca. Ne bi se spuščali v po- Gozdni obrat Preddvor obvešča vse lastnike gozdov, ki imajo gozdove na območju občine Kranj, da bo PRIGLASITEV SEČNJE ZA LETO 1967 po naslednjem razporedu: Jezersko 10. in 17.6. od 7. do 12. ure Kokra Preddvor Gorice Kokra, Preddvor (zamudniki) Gorice (zamudniki) 5. 6. od 7. do 11. ure 6. 6. od 7.do 14. ure 7. 6. od 7. do 14. ure 13. 6. od 7. do 14,ure 14. 6. od 7. do 14. ure Kranj 6., 13. in 17.6. od 7. do 14. ure 7., 9. in 14. 6. od 7. 8. 6. od 7. 10. 6. od 7. 15. 6. od 7 16. 6. od 7. 6. in 7. 6. od 7. 8. 6. od 7. 10. 6. od 7. 11. 6. od 7. 13. 6. od 7. 14 6. od 7. 6. in 7. 6. od 7. 8. in 9. 6. od 7. 10. 6 od 7 13. 6. od 7. 14. 6. od 7. do 14. ure do 14. ure do 14. ure do 14. ure do 14. ure do 14. ure do 14. ure do 14. ure do 14. ure do 14. .ure do 14. ure do 14. ure do 14. ure . do 14.ure do 14. ure do 14. ure v pisarni proizvodnega okoliša Jezersko v osnovni šoli Kokra v pisarni gozdnega obrata Preddvor v pisarni gozdnega okoliša Gorice v pisarni gozdnega obrata Preddvor v pisarni gozdnega okoliša Gorice v pisarni proizvodnega okoliša v prostorih GG Kranj v pisarni skladišča Naklo v gostilni pri Klemenčku v pisarni KZ Podbrezje v pisarni krajevnega urada Predoslje v zadružnem domu Voklo v zadružnem domu zgornja Besnica v gostilni v Podblici v zadružnem domu Zabnica v gostilni STRAHINC v Sr. Bltnjah v zadružnem domu Mavčiče v bivši gostilni Pri Bidelnu v pisarni proizvodnega okoliša Cerklje v pisarni gozdnega okoliša Šenčur v gostilni GRILC v gostilni PRI RECKU v pisarni proizvodnega okoliša Cerklje Naklo Duplje Podbrezje Predoslje Voklo Besnica Nemilje žabnica Bitnje Mavčiče Breg ob Savi Cerklje Šenčur šenturska gora Zalog Cerklje (zamudniki Prosimo vse lastnike gozdov, da priglasijo svoje sodelovanje v gozdni proizvodnji v navedenih dneh ter tako omogočijo normalno delo in hitrejšo rešitev vlog. GOZDNO GOSPODARSTVO KRANJ Gozdni obrat Preddvor drobnosti poslovnih uspehov zadnjih let. Za to je dokumentacija iz katere je razvidno, da je bilo napadeno loto 1964 najbogatejše za naše društvo, za naše poslovne partnerje in tudi za občinsko skupščino. V članku piše naj občina, če je potrebno, uvede pregled poslovanja turističnega društva Lesce za leto 1964. Bil sem na Voglu — mi je pravil prijatelj — kar teden dni z ženo. Najbolj sem pogrešal časopis, da bi zvečer prebral kaj se godi po svetu. Zato je, kot je pnavil, »lovih prišlece, enkrat pa mu je direktor posodil »Delo«. Žena pa se je pritoževala, ker zvečer ni imela kje urediti pričeske, da bi šla dostojno urejena v restavracijo, nadalje da ni v tamkajšnji mali prodajalni ničesar drugega kot krema za sončenje itd. To so cvetke. Hkrati pa je tudi dejal, da celotni hotel, restavracija in drugi prosto- Za vroče dneve so najbolj;prrmerne strukturne tkanine TEKSTILINBU£ Povedati moramo, da je 11 pregeld že bil, izvršili so gi finančni organi občins^ skupščine in službe dnu^" nega knjigovodstva v začetku lanskega leta. O pregled obstojata zapisnika, DanenJ' loge smo v rokih izvrši j| o tem pristojne organe tu* obvestili. Upravni odbof Turističnega društva Lesce Cvetke z Vogla ri res nudijo udobnost. ?r:; zato pa so še vidnejše P°* mezne malenkosti, ki f dale urediti. Zlasti i**"* časopisov in revij ne t>< ^ lo biti problem! KRANJ IN URADNI VESTNA GORENJSKE izdaja in tiska CP renjski tisk«. Kranj, S01*" ška cesta 8. Naslov fl^' ništva: Kranj, Cesta su' neta Žagarja 27 in upr»*<: Kranj, Koroška cest« * Tekoči račun pri NB t Kranju 515-1-1S5. Telet«"' redakcije in ekono^ propagande 21-835, naročniški oddelek tiskarna 21-190, žH75 21-897. Naročnina leto« 211 novih dinarjev (n. d.) ali 2.000 starih dinarjev (s-i] mesečno 1.70 n. d. ali lfl s. d. Cena posame^0'1' številk 0.40 n. d. ali 40s.d-Mali oglasi za narofni^ 0.40 n. d. ali 40 s. d nenaročnike 0.50 n. i- s!i 50 s. d. beseda. Neplačan oglasov ne objavlja""' Razno blago in dobre gostinske usluge vam poceni nudi trgovina in gostilna pod JEZERSKIM VRHOM v VELLAHU Za obisk se priporoča Mari I a Paulhsch Gozdni obrat Skofja Loka obvešča vse lastnike gozdov, ki imajo gozdove na območju občine Skofja Loka, da bo PRIGLASITEV SEČNJE ZA LETO 196? v sredo, 1. junija, sredo 8. junija in v sredo 15. junij8 1966 vse dni od 6. do 14. ure, na sedežih proizvodnih okolišev Zalilog, češnjica, BU" kovica, skofja Loka, Poljane in Gorenja vas. Prosimo vse lastnike gozdov, da priglasijo svoje sP" delovanje v gozdni proizvodnji v navedenih dneh tfr tako omgočijo normalno delo in hitrejšo rešitev vlog-Gozdno gospodarstvo Kranj Gozdno gospodarstvo Kranj Gozdni obrat skofja Loka 7513