Savinjski tednik
CELJE, 22. marca 1952
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE MESTA CELJA, OKRAJEV CELJA-OKOLICE IN SOSTANJA
LETO V., STEV. 12. — CENA 6 DIN
Ureja uredniSki odbor. Odgovorni urednik
Tone Maslo. Naslov uredništva: Celje, Titx>T
trg 1. Poštni predal 123. Telefon 7. Čekovni
račun št. 620-1-90322-12 pri Narodni banki
FLRJ v Celju. Tiska Celjska tiskarna v Ce-
lju. Četrtletna naročnina 75, polletna 150,
celoletna 300 din. Savinjski vestnik izhaja
vsako soboto.
Arondacija
socialistiaiih kmetij-
ste^ v celjski okolici
Kljub temu, da so predlogi za aron-
dacijo kmetijskih gospodarstev za KDZ
Drešinja vas. Vel. Pirešica, Arja vas,
petrovče, Žalec in Vrbje že gotovi, se je
o tem malo pisalo; nasprotno pa se o
tem veliko govori, bodisi v pozitivnem
ali negativnem smislu.
Predlog za arondacijo je dosedaj po~
slalo 19 KDZ, 6 državnih posestev in
8 ekonomij kmetijskih zadrug. Vendar
pred spomladansko setvijo tega ne bo
mogoče izvesti razen v omenjenih 6 de-
lovnih zadrugah, od katerih so predlogi
še potrjeni od Sveta za kmetijstvo LRS.
Za KDZ Arja vas je predlog že pred-
ložen in bo vsak čas potrjen, za KDZ
Žalec in Vrbje pa bo predlog predložen
v nekaj dneh. Po vseh ostalih zadružnih
in državnih posestvih pa bodo sestav-
ljali predloge tekom leta tako, da bo
že ob jesenski setvi vseh socialističnih
gospodarstvih v okraju Celje-okolica
zemlja združena.
Kaj hočemo z arondacijo doseči, je
znano vsakomur in je načelno razprav-
ljanje o tem odveč.
Da je bil ta ukrep nujno potreben,
nam je pokazala tudi dosedanja praksa
pri tem delu. Ze poprej so se člani de-
lovnih zadrug in državnih posestev iz-
rekali, da je nemogoče gospodariti na
malih parcelah. Ce pogledamo stanje
samo v 3 zadrugah, nam bo stvar po-
polnoma jasna. Delovna zadruga Vrbje
je dosedaj gospodarila na 450 parcelah.
Po predlogu arondacijske komisije in v
sporazumu z zadrugo bo izločeno ali za-
menjano 235 parcel, vse ostale pa .bodo
združene tako, da bo v zadrugi samo 6
večjih kompleksov z isto površino. Dre-
šinja vas, ki je imela pred arondacijo
IS5 parcel, bo imela 4 velike komplekse.
Velika Pirešica pa bo od 150 parcel, po
arondaciji in s priključitvijo ekonomije
Grmovje, imela samo 2 kompleksa. V
KDZ Arja vas bo meril največji kom-
pleks okoli 60 ha, v Drešinji vasi 13 ha,
v Petrovčah 17 ha, v Žalcu 30 ha. Vel.
Pirešici 60 ha in v Vrb ju 35 ha.
Zemlja, ki jo dobe v zameno privatni
kmetovalci, bo po možnosti odgovarjala
kvaliteti in strukturi arondirane zem-
lje. V kolikor ne bi odgovarjala, bo iz-
plačana kmetovalcem razlika. Nasprot-
no pa bo kmetovalec doplačal, če se
ugotovi, da bo njegovo pridobljeno zem-
ljišče boljše. Torej so popolnoma brez
podlage govorice, katere razširjajo na-
sprotni elementi, da se arondira samo
zaradi tega, ker hoče zadruga pridobiti
boljšo zemljo, kot so to izražali n. pr.
v Petrovčah in Žalcu. V pojasnilo po-
vedano so tudi primeri, ko kmetovalci
dobijo v zameno boljšo zemljo, bližje
svojega gospodarstva itd. Pri tem se
gleda tudi na to, da se da po možnosti
i^eč najetih parcel v zameno samo v eni
parceli v isti površini. Saj niso redki
primeri (Petrovče, Arja vas. Vel. Pire-
šica itd.) ko je v arondacijskem kom-
pleksu zajetih 5 ali več parcel od enega
lastnika, nazaj v zameno pa dobi samo
en kompleks, seveda izven arond(icij-
skega območja. Torej ima arondacija
tudi s te strani pozitiven značaj.
Kot pri vsakem ukrepu ljudske ob-
lasti, so tudi sedaj »vsevedni« zavi-,
rači dvignili svoj glas. Vrtijo se največ
okrog kmetov, ki pridejo v poštev pri
arondaciji. Le žal, da naši podeželski
ljudje tako radi nasedajo. To se posebno
odraža pri razpravi s kmetovalci, ko
nekateri niti ne verjamejo, da se bo to
vse res izvršilo. Drugi zopet nahujskani
odklanjajo vsak razgovor. Ko pa se
jim raztolmači smisel in namen, je pri
večini tiho odobravanje, vendar iz so-
lidarnosti do ostalih je treba ostati
trmast.
Naše delovne zadruge so se od vsega
začetka borile z objektivnimi, razum-
ljivo tudi s subjektivnimi težavami. Ena
teh objektivnih težav je bila tudi raz-
drobljenost parcel. »Jasnovidci« so po-
sebno zadrugam prerokovali le kratko
življenjsko dobo. Toda kljub temu niso
zadruge propadle, ampak so se gospo-
darsko okrepile in utrdile svojo no-
tranjo demokracijo, kar so nam do-
volj jasno prikazali letošnji občni zbori.
Visoko se je dvignila tudi zadružna za-
vest. Z uvedbo gospodarskega računa,
kateri bi bil otežkočen v prejšnjih po-
gojih, bodo naše zadruge na arondira-
nih konipleksih gospodarile boljše, kajti
uporabile bodo lahko na velikih kom-
pleksih vse pridobitve moderne agro-
tehnike. Pričakujemo, da bo marsika-
teri, sedaj še zadrugam sovražno raz-
položen privatnik spričo gospodarskih
uspehov v zadrugah le moral končno
priznati, da se v zadrugah boljše in laže
gospodari. y,
Rezervni oficirji so zborovali...
v LAŠKEM
Minulo nedeljo je bil v Laškem usta-
novni občni zbor Združenja rezervnih
oficirjev. Zborovalcem so bile pred-
očene osnovne naloge organizacije, o
Icaterih so rezervni oficirji na svojem
Ustanovnem sestanku živahno* razprav-
ljali. Sprejet je bil načrt dela za pri-
hodnja dva meseca. Sestajali se bodo
po možnosti vsak drugi četrtek. Pri-
bavili si bodo najnujnejši material, ki
jim bo služil kot pripomoček za uspeš-
no delo. Izvoljen je bil sedemčlanski
odbor Združenja, tričlanski odbor ča-
sti ter delegati za okrajni občni zbor
Združenja rez. oficirjev. Ob zaključku
so poslali resolucijo, maršalu Titu z
obljubo, da bodo vse naloge vestno iz-
vrševali ter na ta način doprinesli svoj
delež h krepitvi obrambne moči naše
socialistične domovine.
NA POLZELI
V nedeljo dne 16. marca so se zbrali
rezervni oficirji iz Polzele, Braslovč,
Letuša, Vranskega, Lok, St. Jurija ob
Taboru in Gomilskega. Sestanek je
imel namen ustanovitve iniciativnega
odbora Združenja rez. oficirjev za naš
okoliš. Vodil ga je borec iz leta 1941
tov. Viktor Šoster. O nalogah in ciljih
Združenja rezervnih oficirjev je go-
voril tov. Bojan Medved.
Za predsednika odbora je bil izvo-
ljen tov. Bojan Medved, ravnatelj to-
varne nogavic na Polzeli. Zborovale!
so se obvezali, da bodo pod vodstvom
aktivnega oficirja gojili teoretične in
praktične vaje na terenu.
Ustanovni občni zbori Združenja re-
zervnih oficirjev so bili tudi v St. Ju-
riju pri Celju, Žalcu in Vojniku.        ^
O delu KZ na Ponikvi priGrobelnem
so se pogovorili na odprtem partijslcem sestanicu
Pretekli petek je osnovna partijska
organizacija na Ponikvi pri Grobelnem
sklicala odprti partijski sestanek, ka-
terega so se lahko udeležili tudi kmetje
zadružniki in ostali. Zanimanje za ta
sestanek je bilo veliko. Prisostvoval je
tudi sekretar OK KPS tov. Andrej Pe-
telin. Ko je sekretarka tov. Vera Hla-
stec prečitala dnevni red, je med ne-
člani postalo še večje zanimanje, saj
imajo na takšnih sestankih tudi oni pra-
vico diskutirati, razpravljati in pred-
lagati. Razpravljali so o dosedanjem
in bodočem delu KZ, o šolstvu in o
vprašanjih ljudske prosvete. Vendar do
druge točke ni prišlo, ker so o prvi
točki na podlagi referata razpravljali
o gospodarski in finančni analizi KLO
tako obširno, da se je sestanek zavle-
kel pozno v noč. Sklenili so. da bodo
o drugi točki razpravljali na prihod-
njem sestanku. Namen sestanka je bil
predvsem ta, da se kmetom pokaže, o
čem razpravljajo komunisti in kako naj
se kmetijska zadruga v bodoče razvijaj
Diskusija, ki je bila zelo zanimiva, je
rodila zelo koristne predloge in sklepej
Sklenili so, da bodo zvišali deleže na
1000 din, kar predstavlja ob današnjih
cenah kmetijskih pridelkov in industrij-
skih proizvodov minimalno osnovo. —
Kmetijska zadruga ima 347 članov ter
mora skrbeti, da se bodo tudi vsi ostali
kmetje vključili v njo. Pri odsekih, kot
so živinorejski, sadjarski, vinarski,
strojni, bo treba izvoliti najboljše go-
spodarje v upravni odbor, kakor tudi
v svete odsekov. Dobiček KZ bo treba
razdeliti v ^ade, predvsem pa ga upo-
rabiti za tiste panoge gospodarstva, ki
predstavljajo gospodarsko osnovo. To
so živinoreja, sadjarstvo in strojni od-
sek. Prav tako so sklenili, da bo KZ za
pospeševanje živinoreje pobirala 1 din
od vsakega kilograma prodane klavne
živine. Od prodanega sadja pa 0.50 din
za pospeševanje sadjarstva. Sklenili so
tudi ustanoviti hranilnico in posojilnico,
še bolj pa bo treba krepiti zadružno
obrtništvo, šušmarstvo pa odpraviti.   ^
Trgovski obrati bodo morali skrbeti«
za pravilno socialistično in kulturno po-j
strežbo ter odpreti bodo morali še tret-
jo poslovalnico v Lipoglavu. Upravni
odbor bo poskrbel za takšen kader, kil
bo imel za to vse pogoje. Končno sol
razpravljali tudi o fondu za gozdarstvo,,
da se bo pravilno usmeril in porabil.
Navzoči so sprožili tudi vprašanje no--
tranjega posojila članov zadruge za na-
bavo traktorja in sklenili, da bo vsak
glavni član prispeval po 1 m* hlodo-
vine. Med nečlani je prišlo do širšega
razpravljanja o ustanovitvi vodne za-
druge za regulacijo Slomščice. Vendar
sklepa niso sprejeli zaradi finančnih
težkoč. Sklenili so le, da se bo OPO
s pomočjo ostalih organizacij zaintere-
sirala, da bi regulacijo pričeli z last-
nimi viri, vendar pa se bo treba radi
tega povezati tudi s KZ Grobelno.
Ob zaključku je sekretar OKKPS
tov. Andrej Petelin pojasnil, zakaj so
potrebni odprti partijski sestanki, po-
udaril je predvsem probleme zadrug
splošnega tipa, dotaknil pa se je tudi
vprašanj našega gospodarstva in zu-
nanje-politične situacije.
V Tovarni organskih barvil
so izvolili najboljše
Ko se je začelo razpravljanje o vo-
litvah novih delavskih svetov, so za-
čeli delavci Tovarne organskih barvil
v Celju razmišljati, katere ljudi naj
bi izbrali, da bo prav za ves kolektiv.
Zavedati so se začeli, da upravljajo pod-
jetje sami in da odgovarjajo pred
družbo za uspeh svojega podjetja.
Z ozirom na 3 obrate, ki so v sklo-
pu tega podjetja v različnih krajih, *
je vsak obrat zadal nalogo, da bo iz
svoje sredine sam predlagal tiste ljudi,
ki naj bi prišli v delavski svet. Vse tri,
sindikalne podružnice so radi tega raz-^j
pisale vsaka v svojem obratu anketo,
ki naj bi služila v ta namen, da vsakj
delavec in nameščenec po svojem pre-;
udarku neobvezno predlaga iz svoje!
srede najboljše ljudi za delavski svet.
Rezultat ankete je bil, da so delavci
sami izbrali najbolj vestne, pridne in
poštene ljudi in že nakazali zdravo
smer in solidno podlago pri sestavi
kandidatne liste. Ko so sindikalne po-
družnice skupno nastopile in predla-
gale kandidatno listo, je ves delovni
kolektiv bil zadovoljen, ker se je pre-
pričal, da so se njihove želje v tem
pogledu uresničile.
Volitev, ki so se vršile v soboto dne
15. marca, se je kolektiv udeležil 100%
in tekom dopoldneva je volilna komi-
sija ugotovila, da so bile volitve v vseh
obratih že izvršene. Delovni kolektiv
je izbral in potrdil z volitvami vse
kandidate, kar je tudi razumljivo, saj
jih je tako rekoč izvolil že z anketo.
Danes ugotavljamo, da so zastopani v
delavskem svetu res najboljši ljudje v
F)odjetju, tako v pogledu dela na svo-
jih delovnih mestih, kakor tudi v po-
gledu naprednega mišljenja in borbe
za ustvaritev socializma.
Ce pogledamo na star delavski svet,
ki je bil sestavljen pretežno iz članov
enega obrata, ugotavljamo, da je nov
delavski svet zastopan po članih vseh
obratov.
Ne rečemo, da star delavski svet ni
dobro delal, prepričani pa smo, da bo
nov delavski svet neprimerno bolj
upravljal celotno podjetje in se brigal
tudi za razvoj podjetja v Celju, za
razvoj proizvodnje v Podgradu in za
razvoj raziskovalnega laboratorija. V
finančno gospodarskem in političnem
pogledu pa bo skrben kar se le da, saj
bo sam deležen rezultatov svojega dela.,
Dan občnih zborov celjskih
vojaških vojnih invalidov
Na področju Mestnega ljudskega od-
bora v Celju je vključenih v Zvezo
vojaških vojnih invalidov preko 300
članov. Do konca leta 1950 je bil na
tem področju en sam Mestni odbor
ZVVI, ki je bil sprva podrejen okraj-
nemu odboru ZVVI v Celju, pozneje
pa je imel celo samostojnost v vrsti
okrajnih odborov ZVVI. Organizacijsko
življenje Mestnega odbora ZVVI v Ce-
lju se nikakor ni moglo razmahniti',
kljub temu, da je imel odbor v tem
času plačanega sekretarja in povrhu še
administratorko. Ob reorganizaciji leta
1951 je bil ta odbor ukinjen, na tem
področju pa so osnovali štiri rajonske
odbore ZVVI.
Pokazalo se je, da je ta način raz-
delitve organizacije ZVVI boljši in da
daje boljše organizacijske rezultate.
V nedeljo 9. marca so imeli vsi ra-
jonski odbori ZVVI prve občne zbore.
Ze 70 do 80 odstotna udeležba vsega
članstva je pokazala, da so se člani
pričeli zanimati za svojo organizacijo.
Uspehi dela so bili v posameznih rajo-
nih dokaj različni. Dočim sta prvi in
drugi rajon izvršila vse zadane naloge,
so v tretjem in četrtem rajonu še po-
manjkljivosti. Lahko bi tudi rekli, da
še niso našli prave oblike organiza-
cijskega dela. V tretjem rajonu so ime-
li še objektivne težave, odselitev funk-
cionarjev.
V organizacijskem pogledu je bil
najboljši drugi rajon, ki je na vseh
področjih izpolnil in presegel v začet-
ku leta zadane naloge. S tem se je
uvrstil med najboljše odbore v okraju
Celje mesto in Celje okolica. Da bo
organizacijsko delo v bodočem letu še
uspešnejše, bo potrebna pri vseh šti-
rih rajonih večja povezava z OF, ZB
in drugimi množičnimi organizacijami.
Po končanih občnih zborih so se ob
17./ uri zbrali vsi člani — preko 260,
v dvorani Doma OF, kjer jih je po-
zdravil zastopnik glavnega odbora
ZVVI iz Ljubljane in predsednik okraj-
nega odbora ZVVI, ki je prikazal
skupno delo posameznih rajonskih od-
borov. Tajnik tov. Jensterle je razdelil
diplome in nagrade najagilnejšim čla-
nom. Poleg tega je razdelil najpotreb-
nejšim vojnim sirotam darila, katerih
so se prav posebno razveselili.
Vsem članom je bila ob tej priliki
prirejena skromna pogostitev iz sred-
stev, ki so bila darova>^a za novoletno
jelko. Ker so bila tedaj sredstva za
prireditev novoletne jelke nezadostna,
so bila porabljena za pogostitev član-
stva ob tej priliki.
Tamburaški zbor SKUD »France
Prešeren« je pri pogostitvi igral v raz-
vedrilo navzočim in je bil tako dan
vojaških vojnih invalidov, v Celju sve-
čano, pa tudi veselo zaključen.
k.
Tudi v podjetju „Beton" tekmujejo
v delavsltem upravljanju
Ze na zadnjem zasedanju delavskega
sveta, ko so razpravljali o družbenem
planu, so člani delavskega sveta so-
glasno sprejeli od Glavnega odbora_
zveze sindikatov Slovenije napovedano'
tekmovanje v delavskem upravljanju.
Sami začetki, oziroma priprave na
tekmovanje kažejo, da sta se sindikal-
na podružnica in delavski svet lotila,
resno te naloge.
Na zahtevo delavcev bo pričel uprav-
ni odbor izdajati mesečni bilten, ki bo
v nazorni obliki prikazal delavcem in
članom delavskega sveta vse probleme,
stanje in naloge podjetja, obenem pa'
bo beležil uspehe obratov, gradbišč irv
posameznikov v tekmovanju. Tako bo
odpravljena dosedanja pomanjkljivost,
da je bilo delo organov upravljanja
kot uprave nedovoljno poznano kolek-
tivu.
Naloge, katere so si zastavili na pod-
ročju izobraževanja delavcev, so začeli
takoj izpolnjevati. Tako so imeli že
dve predavanji o družbenem planu in
eno predavanje o nalogah' delavskih
svetov v zvezi z novim gospodarskim
sistemom. Da ta tekmovanja niso osta-
la brezuspešna kažejo prvi ukrepi, ki
se izvajajo v cilju boljšega gospodar-
jenja: ukrepi za štednjo lesa, kjer ho-
čejo doseči vsaj 5-kratno uporabo pri
opažih in odrih, ukrepi za štednjo ce-
menta, radi česar grade separacijo na
Savinji, ureditev razkladalnega žerja-
va, ki bo občutno znižal transportne
stroške.
Predlagali so, da se vsa dela obrt-
nikom in voznikom oddajajo na osnovi
najugodnejše ponudbe; sestavili so
predlog za premijski način nagrajeva-
nja uslužbencev, ki ga bo mogoče iz-
peljati po uvedbi nove uredbe o pla-
čah.
Da bo novi delavski svet izbran do-
bro, so člani kolektiva v Štorah pred-
lagali, da se kandidate izbere z anke-
to med vsemi delavci.
Tudi na dvig kulture niso »Betonov-
ci« pozabili. Stvar so sedaj zagrabili
temeljito. Osnovan je SKUD »Rado Ir-
šič«, ki je že pričel z delom. V njego-
vem okvirju sta dramatski družini
Štore in Celje priredili dve enodejanki.
V Storah imajo čitalnico, kjer je pre-
cej dobrih knjig, na razpolago pa so
tudi časopisi in radio.
Ker si je delovni kolektiv v lanskem
tekmovanju zgradil vzoren športni sta-
dion, so tudi na tem polju dane vse
možnosti, da se šport razvije v širino.
Verjamemo, da bodo agilni gradbinci
sprejete naloge tudi izpolnili in pre-
segli.
F. A.
Kaj smo storili v borbi proti loparju ]
Analiza letošnjega zimskega zatira-
nja kaparja San Josse, enega najnevar-
nejših škodljivcev sadnega drevja, je
pokazala niz grobih pomanjkljivosti, za-
radi katerih je zlasti škropljenje sad-
nega drevja zelo slabo uspelo. Dočim
so v Trnovi j ah. Goto vi j ah. Laškem in
Grižah dosegli običajno število v je-
seni poškropljenih dreves, je bilo v Žal-
cu, Petrovčah in Polzeli poškropljenih
le nekaj dreves. Še slabše je bilo v
Braslovčah, Vranskem, Višnji vasi,
Skofji vasi, Ponikvi pri Grobelnem,
Šentjurju pri Celju, Grobelnem, Št.
Vidu pri Grobelnem in Mariji Gradcu,
kjer tako rekoč k škropljenju še sploh
niso pristopili, čeravno so že vsi ti
okoliši okuženi po kaparju.
Nekateri krajevni odbori navajajo,
ia je glavni vzrok slabih uspehov vi-
soka cena škropiva. Po ugotovitvah na
terenu pa ti izgovori ne držijo, ker v
večini primerov imajo kmetijske za-
druge še stare zaloge škropiva po starih
in zmernih cenah; niso pa se sadjarski
odseki zavzeli, da bi se škropivo upo-
rabilo. Večina KLO je v tej sezoni pre-
pustilo vso skrb za zatiranje kaparja
samim proizvajalcem, ne da bi si priza-
devali pospešiti skupen način zatiranja
s pomočjo sadjarskih odsekov pri kme-
tijskih zadrugah.
Iz dosedanje prakse vemo, da se pri
nas izvrši pretežni del škropljenja v
spomladanskih mesecih. Letos so pa
snežne razmere znatno skrajšale čas
zimskega škropljenja. Zato je potrebno,
da to akcijo do skrajnosti zaostrimo in
v primerih potrebe tudi ukrepamo po
uredbi o obveznem zatiranju škodljiv-
cev sadnega drevja.
Za škropljenje v tej sezoni so na raz-
polago preizkušeno učinkovita škropiva:
drevosan, ki se uporablja v 6% kon-
centraciji, kreozan, ki se uporablja v
3% koncentraciji in novi angleški pre-
parat »TABE« 38, ki se uporablja v
0,5% koncentraciji. Navedena škropiva
se naročajo pri Kmetijskem magazinu
v Celju.
Cene drevesnim škropivom in ostalim
zaščitnim sredstvom so se znižale za
43% in vsi izgovori o previsokih cenah
drevesnim škropivom so odveč.
V letošnji zimi je sneg napravil ve-
likansko škodo na sadnem drevju. Da
se škoda vsaj nekoliko popravi, je nuj-
no, da pristopimo takoj k čiščenju sa-
dovnjakov. Sadna drevesa, ki so do po-
lovice oblomljena, odstranimo in za-
sadimo nova drevesa. Ona drevesa, ki
pa se še dajo s primerno pomladitvijo
ohraniti, pa obžagamo in pomladimo.
Mnogo škode na sadnem drevju so na-
pravili tudi divji zajci. Zato naročamo
vsem sadjarjem in sadjarskim odsekom,
da škodo čimprej evidentirajo in o tem
poročajo okrajnemu poverjeništvu za
kmetijstvo.      _ -ko.
Borci iz Zavodne, Greta in Zvodne
so zborovali
v dvorani OF doma v Zavodni so
dne 13. mai'ca t. 1. zborovali borci te-
rena Zavodna, Cret in Zvodno. Ude-
ležba je bila prav razveseljiva, saj se
je zbora udeležilo okrog 77;« članov.
Predsednik terenskega odbora tov.
Jakob K r e s n i k je podal zanimivo
poročilo o notranjem in zunanjem po-
litičnem položaju, ob katerem se je do-
taknil tudi vatikanske politike in iz-
zivalnega početja informbirojevskih
držav do naše dx'žave.
Tajnik tov. Karel L e d n i k je v
svojem tajniškem poročilu orisal delo,
ovire in napake organizacijskega delo-
vanja. Prezaposlenim članom naj se
ne nalagajo nova bremena. Ce bomo
znali delo lepo porazdeliti, bo organi-
zacija še lepše uspevala.
Blagajniškemu poročilu je sledila
zelo razgibana diskusija. Navzoči so
razpravljali o razdiralnem delu cerkve
ter priporočali izredno budnost nad
mladino, da ne bi zašla pod škodljivi
vpliv. Ugotovili so tudi to, da je treba
med članstvom poglobiti ideološko
vzgojo, posebno pa po vaseh.
Razbijače v čretski kmetski obdelo-
valni zadrugi bo onemogočila cinkar-
niška ekonomija, ki se bo priključila
zadrugi, jo gospodarsko okrepila in pri-
nesla sveže delovne ljudi, zgrajene v
socialističnem duhu. \
Nato so sprejeli nekaj novih članov,
izvolili nov odbor in delegate v mestno
skupščino Zveze borcev.
Zborovalci so zapustili občni zbor z
velikim zadoščenjem in s trdnim skle-
pom, da ponesejo socialistično misel
med svoje inance in prijatelje.
NOV DELAVSKI SVET
v TOVARNI »AERO«
Priprave za volitve v delavski svet so
v tovarni »Aero« dobro potekale. Na
skupnem sestanku, kjer so bili navzoči
člani Partije, odborniki sindikalne po-
družnice in upravni odbor podjetja, je
bila sestavljena kandidatna lista za no-
ve člane delavskega sveta. Priprave za
volitve v delavski svet so potekale v ži-
vahnem razpravljanju o volitvah kan-
didatov. Na množičnem sestanku so ob-
razložili pomen volitev, pravice in dolž-
nosti delavskega sveta pri upravljanju
gospodarskega podjetja. Na istem se-
stanku so obravnavali tudi družbeni
plan podjetja.
Preteklo aredo, dne 12. marca so pa
delavci in uslužbenci izvolili iz svoje
srede od 28 kandidatov 23 najboljših
delavcev v delavski svet.
OKRAJNA LETNA SKUPŠČINA
ZVEZE SINDIKATOV
je bila v petek v Šoštanju. Skupščine
se je udeležilo 93% vseh delegatov. —
Navzoč je bil tudi zastopnik Glavnega
odbora ZSJ za Slovenijo tov. Berdajs
in sekretar okrajnega komiteja partije
tov. Razgoršek Avgust-Peter. Po poro-
čilu o dosedanjem delu sindikalnih po-
družnic se je razvila izčrpna in živah-
na diskusija, v kateri so bile nakazane
bodoče naloge. Predvsem je treba v sin-
dikalno delo vnesti še več političnega
dela, sindikati morajo pri volitvah tudi
nuditi več pomoči frontnim organizaci-
jam. Sprejeli so resolucijo o bodočem
delu. Na koncu so izvolili 45-članski
upravni odbor in finančno nadzorstvo.
S skupščine so poslali pozdravni reso-
luciji tov. Janku Rudolfu in tov. Mihi
Marinku.
stran 2. j
»SAVINJSKI VESTNIKc, dne 22. marca 1952
Stev. 12
pO SVETU...
PERZIJSKI  PETROLEJ
Perzijska vlada je prekinila po-
gajanja z Mednarodno banko, ker
sta se anglo-iranska petrolejska
družba in britanska vlada trudili,
da bi si pridobili po Mednarodni
banki nadzorstvo nad gospodarsko
politiko Perzije.
POGAJANJA V KOREJI
Na sestanku generalštabnih čast-
nikov, ki proučujejo zamenjavo
ujetnikov, ni bil dosežen noben na-
predek. Za primer, če bodo poga-
janja na Koreji doživela neuspeh,
nameravajo sklicati posebno zase-
danje Generalne skupščine OZN, ki
bo proučila, kakšni ukrepi bi bili
potrebni za dosego uspeha.
EGIPT
Vlada Hilali paše je izdala prve
ukrepe proti voditeljem vafdistične
stranke. Dva bivša ministra v vla-
di Nahas paše so internirali. Na
zaporne kazni od 3 mesecev do 7 let
so obsodili več vodilnih članov so-
cialistične stranke.
FAŠISTIČNI   TRŽAŠKI   SKOF
SANTIN  IDEJNI VODJA  PROTI-
JUGOSLOVANSKE   KAMPANJE
V CONI »B«
Na letni sindikalni skupščini to-
varne ribjih konzerv »Ampelea« v
Kopru je v svojem govoru predsed-
nik istrskega okrožnega LO Julij
Beltram dejal, da žele tržaški ire-
dentisti, informbirojevci in klero-
fašisti odvzeti delovnemu ljudstvu v
coni »B« pridobitve ljudske revolu-
cije. Vso to gonjo vodi znani faši-
stični škof Santin in ji daje tudi
idejne smernice. V resoluciji, kate-
ro so zborovale! poslali ministru
Edvardu Kardelju, zahtevajo, da
vlada nastopi proti kampanji laži
in sovraštva italijanske iredente do
prebivalstva jugoslovanske cone
STO in narodov Jugoslavije.
V Moskvi je umrla znana sovjet-
ska diplomatinja Aleksandra Ko-
lontaj.
O dozdevni bakteriološki ^ojni
na Koreji je predlagal preiskavo
mednarodni  odbor  Rdečega  križa.
63 žrtev je terjala katastrofa v
rudnikih blizu Johanesburga.
Vojni zločinec Rademacher je bil
pri sodišču v Niirnbergu obsojen na
3 leta in 5 mesecev zapora. Rade-
macher je kriv tudi uboja 1500 Zi-
dov iz Beograda.
Tržaški kominformovci poskušajo
ustanoviti šovinistično in iredenti-
stično fronto, ki naj bi vodila kam-
panjo za priključitev Trsta k Italiji.
Črna gora bo za les, ki ga je iz-
vozila v Italijo, dobila iz Torina
47 motornih vozil v vrednosti okrog
380 milijonov lir.
V zaporih budimpeštanske tajne
policije so podlegli mučenju po-
membni sindikalni funkcionarji
Sandor Bela, Istvan Balatov, Jožef
Sebek in Sandor Nemeth. Aretirali
so jih letos v januarju zaradi upora
delavcev v jeklarni Diosigyeru.
Popolno suverenost za Avstrijo
zahtevajo zahodne sile v noti, ki
so jo izročile Sovjetski zvezi. V no-
ti poudarjajo, da je SZ kriva, ker
Avstrija tudi po devetih letih mo-
skovske konference še ni dobila
popolne neodvisnosti.
Proračun britanske vlade so za-
vrnili britanski rudarji, češ da pro-
račun neposredno ogroža življenj-
sko raven delavcev.
Zopet eden. Trgovinski ataše v
češkoslovaškem poslaništvu v Mon-
tevideu (Urugvaj), Adolf Štern se
je odrekel svojega položaja. Uru-
gvajsko vlado je prosil za zatočišče.
Stern pojasnjuje svoje ravnanje z
nasiljem, ki vlada v Ceškoslovašld.
Liubno prednjaci
Svet za socialno skrbstvo Šoštanj ske-
ga okraja je v lanskem letu pričel
z adaptacijo stare stavbe, ki bi jo pre-
uredili v Dom Počitka. Stavba v Boč-
ni je sedaj že pod streho in bodo te dni
nadaljevali dela. Krajevni« ljudski od-
bori, ki so obljubili finančno pomoč za
gradnjo z zbiranjem lesa, niso dovolj
resno pristopili k temu. Vsem tem KLO
je lahko za zgled KLO Ljubno. Svet za
socialno skrbstvo in ljudsko zdravstvo
pri tem KLO se je obvezal ob podpori
krajevnega odbora Rdečega križa, da
da bo iz lastnih sredstev in iz prispev-
kov KLO Luče, Solčava in Radmirje
nabavil nov rešilni avtomobil, ki bo
služil potrebam Zg. Savinjske doline.
Prav tako pa so se tudi zavezali po-
staviti Zdravstveni dom v Ljubnem. V
ta namen bodo zbrali en milijon di-
narjev in okoli 600 kubičnih metrov
lesa. Doslej je kmetijska zadruga že
prispevala 250.000 din, na terenu so že
prispevali nad 30.000 din, zbranega pa
že imajo 190 m' lesa. Računajo, da bo-
do potrebne prispevke pobrali do junija
letošnjega leta.
Vsem KLO je lahko primer Ljubnega
za zgled, kaj vse se lahko naredi, če je
dobra volja in prizadevnost pri ljudeh.
Vaščani radi dajo, samo je treba do
njih pristopiti
Na trgu je oživelo, toda...
Zima je opravila svoje poslanstvo.
Visok sneg, ki je še nedavno mrtvičil
promet ter mnoga dela, kopni in toplejši
dnevi oznanjajo bližajočo pomlad. Tudi
celjski trg je dokaj časa pokrivala snež-
na odeja in mraz je zavijal okrog sa-
motne barake in redko posejanih stoj-
nic. Zadnje dni pa je spet zaživelo. Od
šeste ure zjutraj pa preko poldne se
zvrščajo kmetovalci ob stojnicah, nu-
dijo svoje proizvode, gospodinje kupu-
jejo, kar jim je potrebno. Tudi »Povrt-
nina« je obogatila svoje prostore in se
razširila v drugi del paviljona, kjer je
še nedavno zaman Trgovina državnih
posestev nudila pretežno kolonialne
proizvode, ki se dobe povsod. Na tržnici
ima svojo pokrito stojnico še Ekono-
mija MLO ter Vrtnarska šola.
Celjski trg torej spet napoveduje no-
vo sezono v prometu kmetijskih pro-
izvodov. Več blaga, večja konkurenca,
nižje cene — si obeta marsikdo ali
vsakdo si dvakrat premisli, kam bo
vložil svoje denarce, da bo imel več
od njih.
Kako bomo letos intervenirali? Ali
bodo trgovska podjetja Povrtnina, Trgo-
vina državnih posestev. Zadružni sklad,
Ekonomija, Vrtnarska šola izpolnila na-
de potrošnikov, ki so bile v pretekli se-
zoni že bleščeče? Ali bomo pri njih kaj
ceneje kupovali? Toda, glej čudo! Spre-
hajal sem se po trgu, spraševal za cenš
in ugotovil, da so proizvodi, ki so v
prodaji v trgovinah, najdražji in obe-
nem kakovostno najslabši. Odkod in za-
kaj? Postal sem radoveden. Zato sem
šel vsak dan na trg, da ugotovim, ali
bo nastopila čez čas kakšna sprememba.
Pa ni. Vprašam kmetico, kaj zahteva
za jajce. Devet dinarjev. Grem v trgo-
vino Zadružnega sklada. Dvanajst di-
narjev. Vprašam za jabolka. Kmetica
pravi: trideset, »Povrtnina« ima slabša
po štirideset. Za božjo voljo, to je pa
čudna konkurenca. Pogledam po čebuli.
Povrtnina petinštirideset. Zadružni
sklad šestdeset. Kje je enoten nastop
interventov? Ali konkurenčnost zahte-
va takšne razlike? Česen, stodeset, sto-
dvajset. In cena krompirju — štiriin-
dvajset! Odkupna cena je menda štiri-
najst, čeprav uradno deset. V paviljonu
Ekonomije so zelo skromni. Štiri do
pet artiklov v prodajo pa amen. Por,
kislb zelje, nekaj korenja in repa. Kaj
bi z asortimentom, tega nudi kmeto-
valec. Vrtnarski šoli je oprostiti, ker
ima majhno kapaciteto, vendar je bolje
založena od Ekonomije. Najbolj zame-
rim Povrtnini, Zadružnemu skladu in
Ekonomiji. Zakaj prodaja Povrtnina na
primer rozine, suhe slive, sir, lešnike,!
konserve in ne vem kaj še? Vse to nudi
ali bi lahko nudilo podjetje »Živila««
Dajmo na trg povrtnino in sadje. Sve-:
že namreč, pa ne po sedanjih cenah^
Zadružni sklad je pač kaj slab repre-l
zentant svojih zadrug. Prepričan sem,^
da je več kot polovica njegovih skrom-
nih z^alog (od surovega masla do vložen*
paprike in sira), ki se nudijo v pro-]
dajalni ob trgu, nabavljena drugje in,
ne v zadrugah. Mesnica Trgovine dr-i
žavnih posestev je lepo založena z mes-*
nimi izdelki, ne pa s svežim mesom..
Telečje glave so sicer naprodaj, mesai
pa ni nikjer. Kam gre — ne vem. Mesnii
izdelki pa so predragi, cene teh gotovo;
niso v ponos podjetju. Na misel mi pri-|
de vprašanje. Kako podjetja spričo'
strogih predpisov o akumulaciji lahkoj
poslujejo. Ali se morda ne bavijo še si
kako postransko dejavnostjo, da zado-l
stijo plačilnemu fondu? Pa sem pol
ovinkih zvedel, da se zadaj odvija tudij
močan grosistični promet. Morda ne prij
vseh podjetjih. Za Povrtnino vem si-j
gurno. Jabolka, krompir tja, salata sem.^
Samo za primer, seveda z dobičkom.1
Ali ni to navijanje cen? In zakaj je Po-
vrtnini potrebna mesnica? Od kdaj pa
je meso povrtnina ali sadje? Ali ni to
samo dodatni vir dohodkov? Nekdo mi
je pravil, da v tej mesnici prodajajo
meso pred pultom za navadne potroš-
nike, za pultom pa za prominentne po-
trošnike.
Skratka, tako ne bo šlo več dalje.
Bilo bi koristno, če bi se v nekaterih
podjetjih izvedla temeljita finančna in
gospodarska revizija, pregledali razni
skladi itd. Nadalje bi bilo potrebno
čimprej točno določiti, s katerimi pro-
izvodi lahko posamezno podjetje poslu-
je, oziroma v kakšnem obsegu se lahko
bavi z grosističnim prometom. Obsto-
ječi predpisi dajejo zato vse možnosti.
Ce pa bi se kdo izgovarjal, da prevozne
tarife zavirajo promet in ustvarjajo
visoko ceno, bi mu priporočal, da ku-
puje proizvode v bližnji okolici, ki je
dovolj bogata, da založi še tri takšna
tržišča kot je celjsko. Zato iščimo bla-
go najprej doma in ne v drugih okrajih
in celo v drugih republikah ter znižaj-
mo stroške najprej v podjetjih samih.
ti.
Postopači, De pa iadiod
v Storah je bilo pretekli teden ži-
vahno, da že dolgo ne tako.
V sredo je zborovala mladina in pre-
gledala svoje delo od zadnjih volitev.
Ugotovili so napake, ki jih je treba
takoj popraviti. V sekretariatu in v
aktivih so mladinci, ki so bili izvolje-
ni radi neresnega odnosa ostalih orga-
nizacij do mladinske organizacije. Pri
pretresu kandidatov za mladinske 'Ak-
tive in sekretariat so bili premalo kri-
tični in budni in predlagali mladince
in mladinke, ki nimajo pravega odno-
sa do skupnosti, do dela, do ljudske
imovine svojih tovarišev. Zato so skle-
nili, da izključijo iz mladinskih vrst
tov. Cafuto Jakoba, ki že nekaj mese-
cev popiva, hodi neredno na delo in
pri tem zbira okoli sebe mladince, ki
sploh niso člani mladinske organiza-
cije, jih navaja k pijančevanju in brez-
delju, ima sam že pet »plavih« v krat-
kem času, ostali pa po 15, 6, 5 in 4
»plave«. Osem mladincev na prostoru,
pod vodstvom Cafute Jakoba je tvori-
lo skupino najbolj nediscipliniranih
delavcev v kolektivu. Cafuto so izklju-
čili iz sekretariata, iz mladinske orga-
nizacije, za vse pa zahtevajo, da se
jih izključi iz kolektiva, kamor sploh
ne spadajo s takimi odnosi. Nekako
čudno se je izmuznila od plenuma tov.
Kozlevčar Ivanka, članica aktiva v li-
varni. 2e drugi dan so jo prijeli radi
tatvine industrijskih bonov in denarja.
Po priznanju, da je svoji tovarišici
Oset Anici ukradla 540 bonov in 540 din,
so v petek zvečer sklicali aktiv in jo
izključili iz mladinske organizacije,
zahtevajo pa, da se jo izključi iz ko-
lektiva. Posledice slabega dela z mla-
dino v preteklih letih se kažejo.
Mladinci so sprejeli napoved tekmo-
vanja mladinskega aktiva »Sava« v
Kranju in TA Maribor y počastitev
rojstnega dne maršala Tita. V sekre-
tariat in aktive so izvolili nove člane,
ki imajo najboljšo voljo in res lepe
načrte za letošnje leto.
Najvažnejša naloga pa je prepriče-
vanje in vzgoja mladine, ki je še na
slabih potih. Kdor bo pa nepristopen,
bo moral uvideti, da se ne bo dolgo
posmehoval aktivnim mladincem in še
naprej popival in zanemarjal delo v
tovarni. Taka dva ptička sta tudi Iva-
kič Drago, delavec v valjarni, ki je
lani imel kar 14 neopravičenih izo-
stankov. Po izključitvi iz kolektiva se
je malo »popravil«, da so ga spet vzeli
na delo, sedaj pa zopet kaže nepravi-
len odnos do dela in se rad prepira. Za
njim pa ne zaostaja Oset Stanko iz
valjarne, ki se posmehuje aktivnim
mladincem in rajši popiva, kot pa da
bi hodil na »brezplodne« mladinske se-
stanke, ker mladinska organizacija,
pravi, zanj sploh ni potrebna.
S takimi bodo v Storah najbrž kma-
lu pometli in z vsemi močmi podprli
vzgledne mladince, ki se izgrajujejo v
poštene in koristne državljane. ■
V Pivovarni v Laškem
nimajo sindikalne podružnice?
Volitve delavskih svetov so resna za-
deva, ki jo morajo po naših kolektivih
obravnavati predvsem partijske in sin-
dikalne organizacije. Tako so volitve
tudi razumela vsa naša podjetja.
Edinstven in izjemen primer menda
ne samo v našem okraju, temveč v vsej
Sloveniji, je pa nastal v Pivovarni v
Laškem.
20. februarja je delavski svet na
svojem zasedanju določil datum volitev
in izvolil potrebne komisije. 2e takoj
naslednji dan pa je predsednik delav-
skega sveta Peternel, ker se mu je
izredno mudilo, obletel vso tovarno
in nabral 40 podpisnikov za kandi-
datno listo, ki jo je nekdo nekje se-
stavil in jo takoj tudi predložil izvo-
ljeni volilni komisiji v potrditev. »Po-
hvale vredna« je taka »aktivnost« zla-
sti pa, ker naj bi ta »dejavnost« celot-
nemu kolektivu pokazala in dokazala,
da v tej tovarni sindikalna kot mno-
žična politična in borbena organizacija
nima in ne sme imeti besede.
Dva dni pred volitvami je predsednik
delavskega sveta Peternel z nekaterimi,
da bi upravičili izven sindikata postav-
ljeno kandidatno listo, pripravil sindi-
kalno podružnico, da je predložila še
nepopolno kandidatno listo. Dva dni
torej pred volitvami, čeprav je vsem
znano, da je predložitev možna najmanj
7 dni pred razpisanim dnem za volitve.
Zakaj je v tej tovarni prišlo do tega?
Vsekakor je bila partijska organizacija
in sind. podružnica premalo budna, da
bi že v začetku onemogočila zaviralno
delo nekaterih posameznikov, ki so
hoteli izigrati volitve v delavski svet
in postaviti v vodstvo podjetja take lju-
di, ki tja ne spadajo, brez vednosti in
sodelovanja sindikalne podružnice ter
partijske organizacije.
Pa še to. V tovarni kujejo pod firmo
»strokovnosti« po svoje, vendar bodo
sčasoma le morali spremeniti svoj od-
nos i do partijske in do sindikalne orga-
nizacije. Pomiriti se bodo morali s tem,
da posamezniki ne predstavljajo de-
lovni kolektiv in da ne morejo biti lo-
čeni, temveč da so sestavni del naše, po
množičnih organizacijah in pod vod-
stvom Partije vodene, nove države.
Darilnaf pošiljka rojakov
iz Braziliie za naše otroke
Naši rojaki ▼ Braziliji so preko svojega
komiteja za pomoč vojnim žrtvam, ki ima
sedež v Sao Paola, zbrali večje količine ži-
vil in obleke za otroke v domovini, ki so
bili zaradi posledic zadnje vojne prizadeti.
Pošiljko je sprejel Jugoslovanski rdeči križ.
Glavni odbor za Slovenijo, ki je darilo raz-
delil med najpotrebnejše.
Tudi otroci, ki se zdravijo zaradi pljučne
tuberkuloze v bolnici za pljučno tuberkulozo
v Novem Celju so bili obdarovani z rižem,
čokolado, volno in nogavicami. Uprava bol-
nice je nogavice razdelila med najnotrebnej-
še, iz poslane volne pa bodo izdelali kapice
za najmanjše. Čokolado in riž pa bodo otroci
sprejeli v dodatni hrani.
To darilo, kakor tudi vse ostale nabiralne
akcije naših rojakov, ki so pred mnogimi leti
odšli v prekomorske dežele za kruhom, pri*
čajo, kako živo spremljajo naii ljudje doga-
janja in življenje v domovini in kako s top-
lim srcem žrtvujejo prispevke za pomoč na-
šemu ljudstvu.
Našim rojakom t Braziliji smo za to ple-
menito gesto globoko hvaležuL fOri
Nevarno zdravilo
Po vojni smo dobili poleg penicilina i
še eno močno in uspešno zdravilo —.
streptomycin — ki posebno učinkuje*
pri zdravljenju tuberkuloze, za katero j
še nismo imeli nobenega uspešnega;
zdravila. Stotinam tuberkuloznih bol-1
nikov je rešil življenje ali jim olajšal|
neznosne muke, ki jih povzroča tuber-s
kuloza grla. ^
Na žalost pa je vsa zadnja leta ob-:
čutno primanjkovalo tega zdravila, ta-'
ko da ga včasih za najnujnejše primere'
ni bilo mogoče dobiti rednim potom.;
Posledica je bila, da so ga bolniki sku-:|
šal dobiti na vse mogoče načine in zal
drag denar. Iz tega se je seveda razvila
za nekatere, ki ga niso rabili za sebei
donosna kupčija. Prizadeti so bili pred-j
vsem siromašni bolniki. Seveda vsak!
tuberkulozni bolnik je stavil vse svoje,
upe v streptomycin. Pokazalo pa se je,;
da tudi streptomycin ne more tuber-:
kulozo popolnoma ozdraviti. Niti enaj
tuberkulozna rana na pljučih se še nt
zacelila samo z uporabo streptomycina
ali drugih modernih zdravil. Za nekaj;
časa pač odstrani vse težave, ki jihj
bolniki tako močno občutijo, kakor po-^
manjkanje apetita, znojenje, močan ka-'
šel j, toda to traja kakor rečeno samo!
nekaj časa, največ nekaj mesecev, po-i
tem pa bolezen zopet izbruhne. Tedaj;
pa ni nobenega zdravila več, ki bi;
moglo olajšati težave. Zakaj pride d(j|
tega? Streptomycin je zdravilo, ki tu-
berkuloznih bacilov ne ubija, temveč
samo povzroči, da se ne morejo nemo-';
teno razvijati v obolelem telesu. Pri
večji in daljši uporabi streptomycina;
ali drjigih novih zdravil proti tuberku-
lozi pa se bacili navadijo sčasoma nai
ta sredstva, tako da bacile nadaljnj^
jemanje teh zdravil prav nič ne moti v
njihovem pogubonosnem delovanju.
Tega velika večina bolnikov ne ve,
zato marsikdo pričakuje ozdravljenja
od streptomycina in se noče zdraviti v
bolnici ali v zdravilišču kaj šele, da bi
se dal operirati. Taki bolniki hodijo po
streptomycinske injekcije k zdravni-
kom. Ne bolnik ne zdravnik se ne za-
vedata, da s tem škodita sebi in dru-
gim. Bolnik škodi sebi, ker mu strepto-
mycin bolezni ne ozdravi pač pa bacile
napravi odporne proti temu zdravilu
in obenem izgublja dragoceni čas v ka-
terem se lahko z operacijo še ozdravi.
Te odporne bacile bolnik, ki se mu tu-
berkulozna rana na pljučih kljub strep-
tomycinu ne zaceli, seje okrog sebe
in okužuje druge ljudi. To je največja
nevarnost za vsakega, ki bo okužen z
bacili odpornimi proti streptomycinu
in bo zbolel, kajti njemu ne bo poma-
gala nobena količina streptomycina.
Mogoče, da kdo od okuženih s takimi
bacili zboli za tuberkuloznim vnetjem
možganske mrene. Pred streptomyci-
nom je bila to absolutna smrtna bole-
zen in danes jo lahko ozdravi samo
streptomycin. Ce pa so to bolezen po-
vzročili bacili odporni proti streptomy-
cinu, potem za takega bolnika ni po-
moči. Prav isto se seveda dogodi ti-
stemu, ki zboli na tuberkulozi kakega
drugega organa pa je okužen z bacili
odpornimi proti streptomycinu. j
To zdravilo spada samo v roke zdrav-i
nika v bolnici ali v zdravilišču, ker sa-i
mo tam se lahko daje kadar je potreba,'
pod strokovnim vodstvom in stalnim
nadzorstvom. Nikakor pa ne spada r
roke bolnika doma, da bi dobival zdra-
vilo ambulantno pri zdravniku. ^
Dr. a. h.'
V VSAKO VAS m HISO
»SAVINJSKI VESTNIK*!
... in doma
ameriški   novinarji   pri   i
maršalu titu
Predsednik zvezne vlade, maršal
Tito, je sprejel ameriške novinar-
je, ki so na potovanju po Evropi in
Bližnjem vzhodu. V razgovoru je
Maršal odgovarjal na številna vpra-
šanja, ki so jih postavljali novinar-
ji o notranji graditvi naše države
in njenih odnosih z zunanjim sve-
tom. Dal je tudi pojasnila na neka-
tera vprašanja s področja naše no-
tranje politike in odnosov z Italijo.
sindikalne organizacije
bodo sodelovale pri druž-
beni kontroli razdelitve
plaCnega fonda
Pred dnevi je bila objavljena
uredba o razdelitvi fonda plač in
o zaslužkih delavcev in uslužben-
cev gospodarskih podjetij. S tem,
da država in njeni organi ne pred-
pisujejo več plač delavcev in
uslužbencev, marveč se te plače
oblikujejo in dele kot zaslužki v
v samih podjetjih, nastane potreba
po družbeni kontroli in usklajeva-
nju odnosno med posamezniki in
kolektivom v celoti. To vlogo ima-
jo v prvi vrsti sindikati. Sindikalne
organizacije prevzemajo s tem eno
izmed najvažnejših nalog po osvo-
boditvi, pa tudi odgovornost, da se
pravilno določijo prejemki delovnih
ljudi po njihovih sposobnostih in
po njihovem delovnem prispevku
skupnosti.
delegacijo  zveze
študentov jugoslavije
je sprejel maršal Tito. Delegati so
seznanili Maršala z delom kongre-
sa. V razgovoru z delegacijo se je
dotaknil maršal Tito nekaterih ak-
tualnih vprašanj iz našega notra-
njepolitičnega življenja,
maršal tito je sprejel
g. ginsberga
Predsednik zvezne vlade maršal
Jugoslavije Josip Broz-Tito je spre-
jel predsednika organizacije židov-
skih veteranov v ZDA in podpred-
sednika Zveze ameriških vojaških
invalidov Pavla Ginsberga s sopro-
go. Pavel Ginsberg je imel tiskov-
no konferenco z domačimi in tujimi
novinarji.
na seji vlade lrs
so razpravljali o dmžbonem nlnmi
FLRJ in sprejeli osnutek družbe-
nega plana LRS za leto 1952. ,
Zvezni svet za zakonodajo in gra-
ditev ljudske oblasti je na svoji seji
razpravljal o načrtu uredbe o pla-
čah in nazivih uslužbencev držav-
nih organov, uredbe o plačah usluž-
bencev v prosvetno znanstveni
stroki, in uredbe o plačah usluž-
bencev v zdravstveni službi. Izčrp-
no poročilo je prineslo dnevno ča-
sopisje. -
Naša vlada je izročila italijanski
vladi noto, v kateri zahteva ponov-
no otvoritev šole v Krminu, nada-
lje zahteva nota, naj se vprašanje
slovenskega pouka v osnovnih in
srednjih šolah uredi v skladu z od-
redbami italijanske ustave in mi-
rovne pogodbe.
Prebili so predor Ljeskove vode
na progi Banjaluka-Doboj.
Na zadnjem plenumu Glavne za-
družne zveze flrj je bil sprejet
tudi sklep, ki govori o organizaciji
močne revizorske službe za revidi-
ranje splošnih kmetijskih zadrug
in okrajnih zvez ter njihovih pod-
jetij.
Albanski provokatorji so zoi)et
iz zasede napadli našo obmejno pa-
trolo, ki se je gibala 500 metrov
severno od ceste Vladimir-Skadap.
Pri tem je bil ranjen v glavo ju-
goslovanski graničar Slobodan Ra-
dosavljevič.
Iz Bolgarije je pribežala k nam
petčlanska družina Atanasa Mičeva.
Prvi  avtobus z nadstropjem, ki
ga je poslala neka angleška tvrdka
kot reklamni vzorec, bodo preizku-
sili v Beogradu.
Veliko zobčasto kolo za turbino
hidrocentrale v Jablanici so vlili v
Litostroju v Ljubljani.
k roditeljem v Grčijo se je iz Ju-
goslavije vrnila peta skupina gr-
ških otrok. Dosedaj je bilo repa-
triiranih že 474 otrok.
Slovensko-hrvatski mladinski fe-
stival bo letos v Krškem.
v Zemunu je pristalo romunsko
vojaško letalo. Pribežniki so izja-
vili, da so pobegnili iz Romunije za-
radi terorja, ki tam vlada in za-
prosili pri jugoslovanskih oblastih
za azil.
Nad 83 milijonov je že zbranih za
prizadete vasi na Primorskem.
Na zasedanju sveta za ljudsko
zdravstvo in socialno politiko vlade
lrs so končali delo in sprejeli
sklepe, katerih uresničenje bo v
marsičem izboljšalo delo na tem
področju.
gtev. 12
»SAVINJSKI VESTNIK«, dne 22. marca 1952
Stran 3.
Ob petstoletnici mesta Celje
Še nekaj o bodoči ureditvi Celja
Pred kratkim je naš sodelavec
obiskal poverjenika za komunalne
zadeve pri MLO tov. Rafka Sko-
mina in mu postavil nekaj vpra-
šanj v zvezi z bodočo ureditvijo
Celja. Zaradi preozko odmerje-
nega prostora, bomo odgovore na
ostala vprašanja priobčili v pri-
hodnji številki.
Vprašanje. »Kaj je z urbanističnim
načrtom mesta Celja? Kako izgleda?
Kake spremembe nosi in podobno?^«^
Mesto Celje je do leta 1935 obsegalo le
gtaro mesto med Savinjo, Voglajno in Ko-
privnico, ozemlje zapadno med lijubljansko
gesto in Savinjo do IiOžnice, ter severno od
stare stmge Koprivnice nad Stritarjevo ulico.
Yeg razvoj mesta je bil omejen na bližnjo
periferijo »Otoka« in predvsem predela »Dolgo
polje«, za katero so bile — tedanjim potre-
bam odgovarjajoče — regulacijske osnove
podane.
Mnogo intenzivneje se je razvijala okolica
jfven mestnega območja, večinoma brezna-
žrtno, popolnoma neodvisno od mesta. Enot-
no usmerjanje razvoja mesta je bil glavni
razlog za združitev bivše mestne in bivše
okoliške občine v letu 1935. Takoj po zdru-
Jitvi je novonastala velika občina pristopila
k izdelavi nujno potrebnega regulacijskega
načrta.
Razpisan je bil natečaj, ki je pa le delno
uspel. Na osnovi rezultatov natečaja je ta-
kratni tehnični oddelek, odsek za regulacijo,
izdelal dokončni regulacijski osnutek, kate-
rega je odobrilo in potrdilo gradbeno mi-
nistrstvo v Beogradu v decembru 1940.
Z okupacijo je delo zastalo. Okupacijska
«blast je sicer izdelala neke delne osnutke,
ki so pa bili za naše razmere nerealni ter so
se omejili le na notranjo regulacijo starega
mesta.
Po osvoboditvi so se razvojne možnosti
Celja bistveno spremenile ter je zaradi tega
postal pred okupacijo skromno zasnovan
idejni regulacijski načrt nesodoben. S so-
cialistično ureditvijo države so nastale nove
potrebe, katerim izvedba po predvojnem re-
gulacijskem načrtu ne bi ustrezala. Zato je
Okrajni narodni odbor Celje-mesto že oktobra
1945 pokrenil vprašanje novega regulacijskega
načrta. Nastajale pa so razne, v glavnem
finančne ovire. Tudi je bilo treba zbrati za
nov načrt potrebne osnovne podatke o pred-
videnem razvoju mesta. Ponovne vloge za
napravo načrta na Projektivni zavod MG so
ostale brezuspešne zaradi preobremenjenosti
tega zavoda s prioritetnimi deli.
Sele po formiranju Ministrstva za komu-
nalne zadeve konec leta 1947 in sledečim
osnovanjem Instituta za urbanizem je na-
stala možnost realizacije. Po obsežnih pred-
pripravah in mnogih konferencah s priza-
detimi faktorji je prevzel izdelavo idejnega
regulacijskega osnutka Zavod za urbanizem
t Ljubljani ter ga predložil Mestnemu ljud-
skemu odboru začetkom decembra 1951 v
razpravo.
Po proučitvi osnutka na ponovnih sejah je
prišel Urbanistični svet pri MIO Celje do
naslednjih zaključkov.
Idejni osnutek, ki je osnova xa napravo
generalnega regulacijskega načrta, kateremu
bo sledil detajlni regulacijski načrt, rešuje
dobro in prav zadovoljivo osnovno razdelitev
površin v upravni, stanovanjski in industrij-
ski del s poljedelsko površino izven regula-
cijskega območja. Odgovarjajoče in stvarno
je rešeno vprašanje vodotokov. Najvažnejši
problem komunikacij, tako železnice kakor
deloma glavnih vpadnih cest, pa po mnenju
članov urbanističnega sveta še ni dokončno
zadovoljivo rešen. Železniška proga Celje—
Velenje, ki deli mesto kakor zapornica na
dva dela, ostane po osnutku na sedanjem
mestu. Bazen tega naj dobi preko Mariborske
ceste še drugi direktni spoj z glavno progo
v smeri Maribora.
Križanje z rajonskimi cestami sever—jug
bi se naj — vsaj za prvo razdobje — vršilo
v nivoju. Predvidena je' sicer možnost po-
znejše naprave cestnih podvozov, za kar bi
pa bil potreben z ozirom na visoko talno
vodo znaten dvig železniškega nasipa, če upo-
števamo, da se bo sedanja lokalna proga, ki
že znatno ovira promet, razvila v bližnji bo-
dočnosti v glavno progo II. reda z zelo in-
tenzivnim prometom, pridemo do zaključka,
da bi se morala^ še iskati druga povoljnejša
rešitev. Izvedba nakazane periferne proge se-
verno okoli širšega zazidalnega območja s
priključkom na vzhodni strani projektiranega
tovornega kolodvora ob Voglajni in čretu
bistveno podaljšuje progo in čas vožnje ter
s tem podražuje prometne stroške.
Glavno križanje obeh tranzitnih cest sever
—jug in vzhod—zahod predvideva osnutek i
nadvozi na zelo neugodnem, deloma gosto za-
zidanem prostoru v neposredni bližini bo-
dočega centra mesta, preko dvojne proge
trikotne zveze in tritirne glavne proge. Ne-
glede na to, da bodo Sest do sedem metrov
visoki nasipi zelo kazili izgled, je z napravo
teh nadvozov onemogočen predviden poznejši
dvig železniške proge za napravo podvozov.
Tudi prehodi iz nadvozov v predvidene pod-
voze z višinskimi razlikami do 10 metrov na
razmeroma kratkih razdaljah ne bodo izved-
ljivi. Končno bi navzočnost projektiranega
prometnega vozla ob Mariborski cesti nepo-
sredno ogrožala varnost znatnega dela v bo-
dočnosti gosto zazidanega mestnega predela.
Tranzitna cesta vzhod—zahod severno ob
savinjski železnici reže z železnico in Tkalsko
ulico že določene zazidalne bloke na dvoje,
neposredno južno od železnice je pa pred-
videna poleg že obstoječe Ljubljanske ceste
še druga vpadnica iz zahoda. Pri odstranitvi
železniške proge bi namesto treh dragih vzpo-
rednih komunikacij ostala ena glavna kot
tranzitna, za vpadno cesto pa bi zadostovala
obstoječa Ljubljanska. Tudi za tranzitno in
vpadno cesto od severa, ki potekata vzpored-
no v mali razdalji, bi bila zaželjena povolj-
nejša rešitev.
Urbanistični svet je mnenja, da je treba
te osnovne komunikacijske probleme rešiti za
čim daljše razdobje, tako da v daljši bo-
dočnosti ne bodo potrebne bistvene spre-
membe, temveč edino le razvoju odgovarja-
joče dopolnitve.
Idejni osnutek bo, čim ga dokončno pro-
uči Urbanistični svet in Mestni ljudski od-
bor, razstavljen na vpogled javnosti ter je
želeti, da bi celokupno prebivalstvo inten-
zivno sodelovalo pri razpravah o osnutku,
ter s svojimi predlogi pripomoglo k čim naj-
bolj življenjski zasnovi bodoče izgradnje
mesta.
IZ CELJA...
RAZGIBANO CELJE
V našem mestu je družabno življe-
nje precej razgibano. V soboto, nede-
ljo in torek so v Mestnem gledališču
uprizorili Roš-Gorinškovo »Desetnico
Alenčico«. Gledališče je bilo posebno
v nedeljo popoldne napolnjeno z mla-
dino, pa tudi v soboto in torek je bil
velik obisk. Igra je lepo uspela; morda
so tu in tam igralce in gledalce motili
verzi... — V Domu OF so v soboto
zvečer priredili vsem Jožicam in Jože-
tom družabni večer. Mala dvorana in
stranski prostori so bili polni veselih
godovnikov. — V nedeljo popoldne pa
je bila v Narodnem domu prireditev
Rdečega križa, ki so jo napolnili otroci
in njihovi roditelji v takem številu, da
je zmanjkalo prostora.
Za prihodnjo soboto in nedeljo pa
nam pripravlja SKUD Koželj-Rogl ve-
seloigro »Pri belem konjičku«.
VINJEN ŠOFER
POVZROČIL PROMETNO NESRECO
V nedeljo je iz Vojnika proti Celju
vozil osebni avto, last »Betona«?, vi-
njeni šofer Vili Speglič. V Gaber ju je
zavozil v 44-letnega šoferja Rudolfa
Peperka, zaposlenega pri celjski reše-
valni postaji, katerega so težko poško-
dovanega odpeljali v bolnico. Po ne-
sreči Speglič povoženemu Peperku ni
nudil pomoči, ampak je pobegnil. Iz-
sledili so ga po treh urah in je še ta-j
krat bil v vinjenem stanju.
Ta prometna nesreča spet kaže, kak-
šen sovražnik je alkohol za varnost
našega prometa na cestah. Ena važnih
nalog novoustanovljenega Društva šo-
ferjev naj bi bila, da odvrača svoje
člane šoferje od pijančevanja in da iz
vrst šoferjev izloči take, ki jim je čez-
merno uživanje alkohola več, kakor
pa njihov poklic, ki zahteva v interesu
varnosti javnega prometa trezne ljudi
v tej službi.
PREMETENA GOLJUFICA
32-letna Valerija Pureber iz Šoštanja
je pod pretvezo, da je v Šoštanju po-
ročena z zobozdravnikom, v Celju iz-
vabljala kot posojilo od raznih oseb
večje in manjše zneske denarja. Pred
okrajnim sodiščem v Celju je prejela
3 mesece brezplačnega bivanja za re-
šetkami.
DVE LETI PRAVIČNE KAZNI
VINJENEMU ŠOFERJU
Pred okrajnim sodiščem v Celju se
je te dni zagovarjal 40-letni, pri To-
varni emajlirane posode v Celju za-
posleni šofer Metod Frajtag. Dne 16.
novembra 1951 popoldne je v vinjenem
stanju pri vozil s poltovornjakom po le-
vi strani štiri metre široke ceste iz
Celja v Trnovi je s preveliko brzino,
najmanj 50 km na uro. Cesta je bila
zaradi dežja močno razmočena ter z
gramoznimi kupi obložena. Pri cestnem
mostu v Trnovljah je zadel z le-
vim delom karoserije v kolesarko Ba-
rico Krbavac s tako silo, da je padla
kaka dva metra proč v obcestni jarek,
kjer je obležala s hudimi poškodbami,
katerim je v celjski bolnici 20. no-
vembra podlegla. Barica Krbavac je
bila noseča in mati treh otrok. Metod
Frajtag je bil obsojen na dve leti za-
pora. Primer Frajtaga naj bo resen
opomin šoferjem, da zahteva njihov
poklic, da se v službi vzdržijo uživa-
nja alkoholnih pijač, kajti nesreče, ki
so v zadnjem času tako pogoste, za-
krivi ja jo vinjeni šoferji.
OBSOJENA VLOMILKA
Pred kratkim smo poročali, da je
bilo ponoči vlomljeno in sicer dvakrat
v izložbo »Koloniale-živila« v Zidan-
škovi ulici in enkrat v izložbo »Kom-
binat-Borovo« na Tomšičevem trgu v
Celju. V prvem primeru je bila ukra-
dena iz izložbe čokolada, likerji, sar-
dine in drugo blago v vrednosti 6.846
din, škoda na ubiti izložbeni šipi je
znašala 8.971 din. V drugem primeru
je bila škoda zaradi ukradenih dveh
parov čevljev 4900 din, na ubiti šipi
pa 1882 din. Pri drugem vlomu v Zi-
danškovi ulici je bila izsledena vlo-
milka Emilija Kos, roj. 1930 v Elba-
feldu v Nemčiji. Tokrat ni ničesar od-
nesla, škoda na ponovno ubiti šipi pa
je znašala 4.600 din. Predrzno vlomil-
ko Emilijo Kos je okrožno sodišče v
Celju obsodilo na eno leto in 4 mesece
zapora.
Za dosego kulturnejše vnanjosti
Celja
Izvršilni odbor Mestnega ljudskega
odbora v Celju je na svoji seji raz-
pravljal o potrebnih ukrepih za dosego
kulturnejše vnanjosti mesta. Urediti se
bodo morale umazane izložbe, javna
telefonska govorilnica pri kolodvoru,
ki ne dela, paziti bo treba veliko bolj
na snago v javnih in gostilniških stra-
niščih. Pereče je odvažanje smeti. V
tej zvezi je Mestni ljudski odbor skle-
nil, da bo predlagal mestni skupščini,
da se ustanovi podjetje »Snaga«, ki bo
urejevalo čiščenje ulic, odvoz smeti in
fekalij ter čiščenje izložb. Hišni po-
sestniki naj zopet lepo uredijo vrtove
med hišami, posebno v Ipavčevi, Vod-
nikovi ulici in Miklošičevi cesti. Iz
središča mesta se morajo odstraniti
svinjaki, kokošnjaki in zajčje stajice.
Prometni znaki bodo prenovljeni, prav
tako tudi strešni žlebovi. Prodajanje
časopisov se bo moralo urediti na kul-
turnejši način. Za snago v gostinskih
lokalih in trgovinah ter za kulturno
postrežbo gostov v trgovinah in lokalih
so predvsem odgovorni njihovi ravna-
telji. Posebna komisija bo pazila na to,
da se zamenjajo zastareli in neokusni
napisi z lepšimi. Ta komisija bo pre-
gledala tudi razporeditev lokalov r
sredini mesta. Plakatiranje bo odslej
oskrbovalo le Olepševalno društvo.
V aprilu izide Rnjiga Staneta Terčaka
ŽIVI ZIO
ki opisuje legendarni pohod Štirinajste divizije preko Hrvatske na
Štajersko. Knjiga ho obsegala 160 strani in ho opremljena z desetimi
ilustracijami, ki jih je narisal akademik Božidar Jakac. Knjiga bo
vezana v platno in bo stala okrog 250 dinarjev. Ker je naklada
omejena, priporočamo vsem, ki so spremljali junaški pohod Šti-
rinajste divizije, vsem še živim borcem te divizije, kakor tudi so-
rodnikom, šolam, knjižnicam in ostalim, da pohitijo s prednaročili,
katera sprejema uprava »Savinjskega v estnika« v
Celju, poštni predal 123.
Za lažje delo •. .
Niso redki delavci, ki prihajajo k or-
ganom za posredovanje dela, na in-
špekcijo dela s prošnjo, naj se jim
dodeli lažje, njihovemu zdravju ali te-
lesnemu sestavu primerno delo.
Prav gotovo, da je mnenje zdravnika,
ki takega delavca napoti na pristojni
organ, edino pravilno, vendar pa to ni
vse. V večini primerov namreč taki
delavci ne najdejo zaposlitve, ne morda
zaradi tega, ker takih delovnih mest
po naših podjetjih ne bi bilo, temveč
zato, ker se s to problematiko še nismo
začeli resno baviti.
Vprašanje 'zaposlitve dela manj
zmožnih delavcev ni in ne sme biti
odvisno samo od enega ali dveh, to
■Vprašanje ne more in niti ne sme reše-
"Vati posameznik, temveč ga morajo
sešiti vsi merodajni organi skupno z
sodstvom podjetja.
Stojimo pred novim finančnim in
družbenim planom in delovni kolektivi
resno razpravljajo o tem, kakšne ukre-
pe bodo izvedli, da bodo plan' izpolnili
in odvedli predvideno akumulacijo; pri
tem seveda ne pozabijo na delovno
silo. Mnoga vodstva podjetij poskušajo
^. tej prehodni dobi odstraniti največ
tistih delavcev, ki so za delo hote ali
Nehote manj sposobni. Pogrešno nam-
reč mislijo, da so s tem, če so obdržali
samo zdravo delovno silo, že rešili vse.
^orda so s tem izboljšali stanje pri
Sebi, zavedati pa se morajo, da imajo
take težnje še mnogi drugi in da s svo-
jim podjetjem še niso rešili skupnega
Problema. Niso pomislili, kam s fizično
slabšimi in bolehnimi delavci, ki so za
^elo sicer še sposobni, vendar za lažja,
primernejša delovna mesta.
Naloga zdravnika in vseh ostalih, ki
naj se s tem važnim vprašanjem pe-
čajo, je v tem, da ga ne rešujejo lo-
čeno, temvefr skupno in kar je najvaž-
nejše, v najtesnejši povezavi s tistimi,
ki vodijo naša podjetja, kjer se delovna
mesta nahajajo.
Verjetno bo pravilno, če podjetja sa-
ma pristopijo k delu in z določitvijo
posebne komisije ugotovijo mesta, kjer
naj se zaposli delavec, ki mu po presoji
zdravnika ali komisije pripada drugo,
njemu primerno delo. Ta naloga bo
ena najtežjih. Do sedaj na tem nismo
resno delali, število primerov je pa
sedaj tako, da zahteva čimprejšnjih
primernih in raznih ukrepov.
Naj bi o tem dali še drugi svoja
mnenja in predlagali način, kako bomo
ta problem najprej in najbolje rešili.
KAKO NA MADŽARSKEM SRAMO-
TIJO DELAVCE
Na Madžarskem niso zadovoljni sa-
mo s tem, da na >sramo1;ne« deske
napišejo imena vseh, ki niso dosejjli
visoke norme. Celo filmajo razne pri-
mere, ki jih je po njihoTem >treba
kritiziratic. Te filme delajo >kulturnej
brigade<. Nedavno so po madžarskih
kinodvoranah imeli priliko videti krat-
ko sceno iz filma take >kulturne bri-
gade<. Nekemu delavcu so trenutno
padle hlače. Glas preko zvočnika je
povedal vzrok: »Pas k tem hlačam je
izdelal delavec Lukačic Zares kultur-
na propaganda t cilju zvišanja pro-
izvodnje.
. . . IN ZALEDJA
IZ LAŠKEGA
V petek zvečer je predaval prof. Mli-
nar iz Celja v okviru Ljudske univerze
o temi: Sueški prekop v žarometu sve-
tovnega političnega trenja.
*
Telovadno društvo »Partizan« je pri-^
redilo v nedeljo ob 10. uri na Šmohorju
veleslalom, ki se ga je udeležilo lepo
'število tekmovalcev.
V nedeljo popoldne je gostoval v
zdraviliški dvorani pevski zbor SKUD
»Ivan Cankar« iz Radeč pri Zidanem
mostu z uspelim pevskim koncertom.
V nedeljo je bil v prostorih nižje gim-!
nazije sestanek učencev v gospodarstvu,
njihovih staršev, delodajalcev in pre-
davateljev. C.
«
V nedeljo so imeli laški pionirji streljanje
z zračnimi puškami. Zanimanje za streljanje
je bilo veliko in je že pred 9. nro mrgolelo
pionirjev na strelišču. Pri streljanju so do-
segli lepe uspehe. Med najboljšimi sta bila
Vratarič in Sivka. Sindikalna organizacija
»Volne« je za streljanje prispevala 1000 din.
Po daljšem presledku so v kinu Laško
uvedene zopet predstave za šolsko mladino.
Predstave bodo ob nedeljah dopoldne.   M. M.
IZ BRASLOVC
Na prenovljeni 20-metrski skakalnici
so bile v nedeljo 9. marca ob veliki
udeležbi občinstva meddruštvene ska-
kalne tekme. Poleg domačih skakalcev
so se jih udeležili tudi skakalci iz Šo-
štanja, Pake, Vojnika, Celja, St. Petra,
Polzele in Gomilskega. Skakalci so po-
sebno v drugi seriji postavljali rekord-
ne daljave skakalnice. Prvo mesto si
je osvojil z najdaljšim skokom 18 me-
trov Zager Roman iz Šoštanja. Med
mladinci je zmagal Sušeč Viktor. Izven
konkurence je imel najdaljši skok 20
metrov tov. Železnik iz Šoštanja. Prvo-
plasirani so prejeli knjižne nagrade.
IZ ŠKOFJE VASI
KLO v Skofji vasi ima v najemu
bivšo Cankovo gostilnov Ta gostilna
nima v uporabi kuhinje, ki bi bila go-
stilni nujno potrebna. Kuhinje sedanja
lastnica hiše ne uporablja, brani pa se
na vse načine, dati kuhinjo v upora-
bo Krajevni gostilni. Pobrala je iz ku-
hinje že ves inventar, kateri je za ku-
hinjo nujno potreben. Čudimo se, da
KLO Skofja vas ne najde načina, da
bi zadevo primemo uredil in povedal
lastnici hiše, da nima volje več prena-
šati njene nagajivosti.
Pralnico ima KLO Skofja vas v pro-
storih Cepi Marije. Ta se je naenkrat
I spomnila, da potrebuje pralnico za
shrambo hmelja. In tako je dobil KLO
Skofja vas od OLG Celje-okolica na-
log, da premesti pralnico na KLO. Res-
nica pa je, da Ceplova teh prostorov
prav nič ne potrebuje, ker ima za
shrambo hmelja na razpolago še druge
prostore. Saj je leta 1943 dala prostor
za pralnico prostovoljno na razpolago
takratnemu, »Amtsbiirgermeistru«. Ker
je tudi v tem primeru očividna sama
nagajivost, upamo, da bodo merodajni
zavzeli pravo stališče.
iz lisiCnega
Na Pilštanju je bilo zasedanje čla-
nov sosednih KLO. Razpravljali so o
predpripravah za združenje KLO v bo-
doče občine. — V Lisičnem so izvolili
že občinski odbor OF in občinski ko-
mite KP. Pregledali so članstvo OF
in ugotovili, da tov. Tončka Gubenšek
in Anton Poznič nista hotela sprejeti
legitimacije OF. Oba sta odbornika
KLO Lisično. Legitimacije OF tudi ni
hotela sprejeti Marica Belak, žena taj-
nika Obnovitvene zadruge Drensko re-
bro, dasiravno jo je pred kratkim neki
dnevnik imenoval kot zelo zavedno in
agilno.
IZ PILŠTANJA
Razume se, da je tudi Pilštanj dostojno
proslavil dan žena, saj v teh krajih skoraj
ni žene, ki ne bi kakor koli sodelovala v
narodnoosvobodilni borbi. Vse vloge je pre-
vzelo tukajšnje učiteljstvo, ki je naše pionirje
skrbno pripravilo za nastop. Vsak razred
osnovne šole in nižje gimnazije je dal po dve
ali celo po tri točke. Ploskanje občinstva je
potrdilo, da so vsi prav dobro opravljali svo-
jo nalogo.
Kozjani so naše pionirje še posebej na-
gradili. Gostovali so ta dan z lutkovno igro
»Bdeča kapica«. Ker je tukajšnja mladina
prvič gledala lutkovno predstavo, si lahko
mislimo, koliko veselja in prisrčnega smeha
jim je igra nudila.
P02AR
Pri posestniku Janezu Cokan v Zgor-
njih Rojah pri St. Petru v Savinjski
dolini je te dni zgorel kozolec. Zgorelo
je pod kozolcem tudi 5 m' lesa, pri-
pravljenega za novogradnjo kozolca in
več orodja. Skoda po požaru je cenjena
z orodjem vred na 110.000 din, dočim
je bil Cokan zavarovan le za 20.000 din.
V krajših presledkih je bil to že šesti
sličen požar v Savinjski dolini in do-
mnevajo, da so to namerni požigi, ka-
tere vršijo iz posebnih razlogov razni
temni elementi. Zato naj prebivalci
pomagajo zasledovati sumljive tipe,
katere je javiti prvi najbližji postaji
LM.
PROSTOVOLJNA SMRT
24-letna Julij ana Koren iz Loke pri
Zusmu je 12. marca med postajama
Grobelno-St Vid skočila pod vlak. Na-
šli so jo mrtvo. Domnevajo, da je
vzrok prostovoljne smrti razrvano du-
ševno stanje, katerega je Korenova
večkrat kazala.
KAZNOVANI ŠUŠMABJI
Zaradi šušmarjenja so bili kaznovani: Zn-
panek Martin, mizar iz Vojnika, s 1000 din.
Vozlič Franc iz Št. Jurija ob Taboru s 1000
din, Potočnik Ivan, fotograf iz Pake, Cepui
Matilda, šivilja iz Šmarjete, Trbovc Jožef,
čevljar iz Rečice, Jurak Martin, kovač iz
Letuša, Delakorda Antonija, šivilja iz Vojnika,
Borovnik Stanislav, krojač iz Tmovelj, Faj-
diga Alojz, kamnosek iz Šibenika, Došler
Jakob in Vaš Martin, zidarja iz Gotovelj,
Tnrk Jože, slikar iz Grajske vasi, Žnidar
Ivan, čevljar iz Globoč ter učenca v gospo-
darstvu, Arčan Alojz iz Ljubečne ter IJčakar
Stanko iz Vranskega,
Še ostrejše mere proti kršiteljem predpisov
o obrtništvu bodo sledile tem prvim ukrepom,
kajti le na ta način bomo zavrli ta protiza-
konit pojav v našem gospodarstvu.
Gibanje prebivalstva V Celju
Od 10. do 17. marca 1952 je bilo rojenih 9
dečkov in 11 deklic.
POROČILI SO SE:
Vojni uradnik Dvoršak Vincenc iz Ljub-
ljane in voj. uradnica Pongrac Alojzija iz
Celja; cinkarniški delavec Brence Vekoslav
in trg. pomočnica Šukljan Karla, oba iz Celja;
ključavničar Muhovec Adolf in laborantka
Zavec Leopoldina, oba iz Celja; nameščenec
Kranžar Vincenc in nameščenka Goršek Ma-
rija, oba iz Celja ter med. laborant Tamše
Kristijan in med. tehnik Grobelnik Silva, oba
iz Celja.
UMRLI SO:
Gospodinja Klinar Amalija, stara 70 let iz
Celja; poljska delavka Epih Frančiška, stara
61 let iz Oplotnice; Sevnikar Bogoslav', star
9 mesecev iz Zabukovce; delavec Esih Anton,
star 55 let iz Rifengozda; upokojenec Pocajt
Franc, star 68 let iz Celja; invalid Sedjovšek
Vencelj, star 67 let iz Celja; gospodinja Go-
lavšek Jožefa, stara 54 let iz Šešč pri št. Pavlu;
posestnik Pobirk Franc, star 58 let iz Fran-
kolovega; Kantušer Marjan, star 2 meseca
iz Celja; gospodinja Kumar Viktorija, stara
58 let iz Celja in upokojenka Žen Angela,
stara 58 let iz štor.
V Celje-okoHci
Od 10. do 16. marca 1952 je bilo rojenih
6 dečkov in 4 deklice.
POROČILI SO SE:
Venek Peter, tesarski pomočnik iz Malih
Braslovč in Ortl Marija, tovarniška delavka
iz Malih Braslovč; Založnik Franc, tov. del.
iz Selc KLO Socka in Oprčkal Štefanika, polj.
delavka iz Selc KLO Socka; Vouk Franc, te-
sar iz Uniš KLO Ponikva in Korošec Matilda,
poljska delavka iz Uniš KLO Ponikva; Puš-
nik Martin, kmet iz Gorice KLO Slivnica in
Vodeb Antonija, poljedelka iz Gorice KLO
Slivnica; Srebot Filip, tov. delavec iz Sv.
Lovrenca KLO Štore in Žohar Irma, gospo-
dinja iz Štor; Avguštinčič Jožef, miličnik i«
Sv. Lucije in Uzar Nada, gospod, pomočnica
iz Kozjega ter Lorber Frančišek, kovač iz
Tezna pri Mariboru in Subotički Angela, bol-
niška strežnica iz Novega Celja.
UMRLI SO:
Slemenšek Pavel, posestnik, star 72 let iz
Male Dole KLO Višnja vas; Vecej Jakob,
upokojeni delavec, star 83 let iz Trnave; Ko-
vač Alojz, delavec, star 37 let iz Stranic;
Goropevšek Jožef, novorojenček iz Griž; Po-
točnik Ivan, preužitkar, star 72 let iz Liboj;
Koren Jurij, star 76 let iz Loke pri Žusmu
in Šturbej Valentin iz Dobrine KLO Žusem,
star 78 let.
GOSPODINJSKI NASVETI
Ali si znate umivati roke? Večina ljudi si
umiva roke takole: na komaj zmočene in
umazane roke si nanese ogromno mila in ga
takoj izpcre z vodo. Roke so sicer umite, a
v njih so še ostali sledovi umazanije. Pra-
vilno si umivaj roke takole: umazane roke
si najprej zmoči in še brez mila odrgni glav-
no umazanijo z rok. Ko so roke napol čiste
in dobro zmočene, si jih namili in nekaj
časa utiraj milo v kožo. Šele potem, ko j«
postalo milo na rokah umazano, si jih i»-
plakni pod tekočo vodo in dobro obriši.
Roke si vendar namilimo zato, da bo mil-
nica razkrojila umazanijo, ki jo bo potem
voda izprala. Da pa milnica lahko umar.anijo
razkroji, ji moramo vendar dati nekaj časa.
Če pa jo takoj izmijemo, in če namilimo
roke na umazanijo, izgubi milo ves svoj či-
stilni učinek. Koliko dragocenega mila gre
na ta način t izgubo.
♦
Madeže oljnatih barv odpravimo na splošno
tako, da jih namočimo z mešanico štirih delov
špirita, treh delov terpentinovega olja, in treh
delov salmijakovca, ter po desetih minutah
zdrgnemo. če pa madež še ni popolnoma iz-
ginil, postopek ponovimo.
Iz svilenega blaga moramo odpravljati ma-
deže oljnatih barv zelo previdno. Najprej
se moramo prepričati, če ne gre blago ob
barvo. Potem pa madež zmočimo z mešanic*
terpentina in etra.
stran 4~
»SAVINJSKI VESTNIK«, dne 22. marca 1952
Stev. 12
FIZKULTURA
PRVE TEKME SLOVENSKEGA NOGOMETNEGA PRVENSTVA
RUDiVR: KEADIVAR 2:0 (0:0)
Zastopnik Celja v tem tekmovanju, ki je že
s prvimi srečanji obilovalo s presenečenji, je
v Trbovljah z bivšim članom II. zvezne lige
kar dobro opravil, čeprav je tekmo izgubil,
smo vendar z njegovo igro zadovoljni.
Vodstvo Kladivarja je za to srečanje po-
stavilo v napad mlajše igralce. Tako so igrali
v napadu: Stanejčič, Kopitar, Cencen, Podob-
FLORENINI je v Trbovljah igral levo krilo,
pozna se mu,  da ni v treningu.
nik in Florenini. Nekako dobro so preigra-
vali, toda pozabili so, da žoga sama ne gre
v mrežo, ampak, da mora napad v glavnem
svoja stremljenja osredotočiti na streljanje
na vrata. Tega v nedeljo ni bilo, in razum-
ljivo je, da tudi ni bilo zgoditkov. V krilski
vrsti so igrali: Dobrajc, čater in Pasero. Zelo
dobro sta igrala Dobrajc in čater, ki sta
predstavljala za igralce Rudarja težko za-
preko, dočim je bil Pasero izredno požrtvo-
valen, pozna pa se mu, da je fizično za to
mesto močno preslab. V obrambi so igrali:
Petelinek, Mauer in v vratih Klanjšek. Oba
branicla sta bila dobra, posebno Petelinek je
presenetil z zelo dobro igro. Klanjšek v vra-
tih je sigurno in lepo branil.
Čeprav je enajstorica Kladivarja v prvem
polčasu nudila enakopravno igro bivšemu čla-
nu II. zvezne lige, oba prejeta zgoditka nista
bila potrebna. Pri prvem je v precejšnji meri
kumoval tovariš sodnik, ki je za nastreljano
Paserovo roko v kazenskem prostoru dosodil
enajstmetrovko in pri drugem se je pa žoga
odbila od čaterja v lastno mrežo. Priznati
moramo, da je bil Rudar v drugi polovici po
igri nekoliko boljši od Celjanov. Zmago je
zaslužil.
Ostali rezultati I. kola nogometne repub-
liške lige so naslednji: Odred:železničar 3:4,
Železničar Ljubljana :Koroitan 2:2, Branik:
Sloga 6:0 in Mura:Nafta 1:2.
v nedeljo 23. marca igra Kladivar drugo
najtežjo tekmo v Lendavi z Nafto.
Gotovo pa bo dogodek za Celje srečanje
Odred:Kladivar v Celju 30. marca. Gospo-
darski svet Kladivarja bo skušal pripraviti
kar najboljše teren na Glaziji za to srečtinje,
da bo mogoča dobra izvedba.
Še nepoznani so tekmovali
Tam nad Marovškovim travmikom so v
četrtek 13. marca merili svoje moči na str-
mem pobočju novega slalomišča — bilo jih je
kar 54.
Prihiteli so nepoznani in mnogo obetajoči
iz šol, podjetij in iz okolice.
Tekmovanja je priredilo Planinsko društvo
z namenom, da pregleda kvaliteto znanja v
smučanju naše mladine, da vlije mladini
tekmovalnega duha ter da si pomladi vrste
tekmovalcev.
Številni gledalci so z zanimanjem sledili
poteku borbe, ki je nastala med mladimi, ki
so tokrat prvič tekmovali.
Proga je merila 500 m z viš. razliko 70 m.
ter je imela 20 vratic.
Rezultati: 1. Naraks Srečko 58,8; 2. Ko-
vačič Gorazd 59,2; 3. Lubej Jože 1.10,9; 4.
Virant Ivan 1.13,7; 5. Hribemik Ivan 1.20,6;
6. Ažman Andrej 1,22,8.
Pionirji:
1. Klemenčič Stanko 1.21,8; 2. čater Jože
1.22,5; 3. Jagrič Janko l.i25,0; 4. Napret Mi-
hael 1.28,2; 5. Trobiš Anton 1.29,2; 6. Ajdič
Andrej 1.32,8.
Ob zaključku je prireditelj vso mladino
pogostil ter jim porazdelil 18 daril. Prva dva
sta prejela smuči, ostali pa smuško opremo.
Razdelili so tudi 12 diplom. Najuspešnejši
pojdejo v enotedenski tečaj, ki ga prireja PD
od 22.—30. marca na Mozirski koči. Priredi-
telju čestitamo k uspešni izvedbi prireditve,
posebno pa še k zamisli mobilizacije naše
mladine v fizkulturni pokret.
30. marca
veleslalom
na Golteli
z udeležbo najboljših smučarjev Slovenije.
Pokroviteljstvo tekmovanja sta prevzela okr.
odbora ZB Celje-mesto in okolica. Tekmo-
vanje bo na zgodovinskih terenih, ki so bili
priča junaškega pohoda in borb XIV. divizije
na Štajerskem, zato je to vsakoletno tekmo-
vanje posvečeno spominu borcev XIV. di-
vizije.
Ker ima nova Mozirska koča dovolj pro-
stora in je dobro oskrbovana, vabimo pla-
nince in smučarje, da se udeleže zanimivega
tekmovanja.
V tečaju, ki bo v tednu pred tekmovanjem
je še dovolj praznih mest — pridite in na-
užijte se pomladanskega sonca!
Prireditveni odbor.
V Vojniku so imeli zopet slololne
tekme
Udeležba je bila na teh tekmah, ki so bile
tretje v tej sezoni zelo lepa. Tekmo/ali so
tekmovalci iz Šoštanja, Celja, Šentjurja, Bra-
slovč in Vojnika. Najdaljši skok je dosegel
najmlajši tekmovalec Jože Sabo 27 m, dočim
sta zasedla mesti pred njim Roman Žagar
in Stanko Klančnik.
Cenjenemu prebivalstvu se priporoča
novoodprti atelje ,
Razprodaja
Obveščamo vse cenjene potrošnike, da bomo zaradi prehoda na specializi-i
rano trgovino z železnino v času od 20. marca 1952 do 1. aprila 1952 razproda-'
j ali razno keramično in stekleno blago po znatno znižanih cenah. j
Potrošniki, ne zamudite ugodne prilike, ki Vam jo nudimo in povečajte,
svojo gospodinjsko opremo s primernimi keramičnimi in steklenimi predmeti! j
Nabavite si pravočasno za svoje sorodnike in znance primerna darila! \
Razprodaja bo v naši trgovini na drobno v Celju, Stanetova ul. 4 (Rakuš).j
Trg. pocijet|e ^Kovina**;
Celje i
MALI ROKOMET
26.14 OELJE
LJUBLJANA
v soboto zvečer je bilo pred celjsko postajo!
dokaj živo. že popoldne si lahko opažaj
igralce, kako so pripravljali igrišče. Marsikdo
se je vprašal, kaj naj pomenijo mali goli,j
drugi zopet, kaj črtajo ti ljudje po betonil
pred postajo. Celjski rokometaši so se od-i
ločili, da odigrajo nekaj tekem pred postajo,;
dokler ne bodo druga igrišča si>osobna zaS
igro. Za prvega nasprotnika so si izbralt
Ljubljančane. Točno ob pol 7 zvečer se j^
začela zelo zanimiva tekma. Kako je igra poJ
tekala? |
Kot prvi so domače moštvo zastopali mla-
dinci. Takoj je bilo videti, da Ljubijanča-'
nom ne bodo kos. Kar zaporedoma so preje-J
mali gole. Niso se mogli uveljaviti, čepravi
so tehnično precej na višini. Povrhu vsegaj
jih je spremljala smola. Nekaj prilik za gol*
so zastreljali, druge jim je pa v zadnjem'
trenutku razbila obramba gostov, že je iz-l
gledalo, da Celjani niso kaj prida priprav-i
Ijeni za novo sezono. Po prejetih šestih go-'
lih so mladince zamenjali člani: Cizej, Polut-'
nik, Jezernik, Bukovac, Zakrajšek, in Poz-I
nik. Sedaj je bilo malo drugače videti igro.j
Z izredno brzino in premišljenimi kombi-
nacijami so domači zabijali gol za golom. Ni-
bilo treba dolgo čakati na 6:6. Igra je po-i
stajala še hitrejša in goli so padali in za-!
ključevali poteze domačinov. Gledalci so se
zdramili in pričeli navijati za domačine, za-J
dovoljni so bili z njihovo igro. Gostje so sel
trudili, da bi vsaj delno preprečili hud po-;
raz. Vrgli so se v borbo in štartali na vsako;
žogo. Seveda so bili pri tem tudi malo pre-,
ostri in sodnik Jezernik jih je bil prisiljenj
nekaj izključiti iz igre. Seveda vsakega samoi
za dve minuti. Igra je šla h kraju. Gledalci-
so navijali in glasno šteli gole. Pri 26. jel
sodnik dal znak za konec. Konec je bilo resj
lepe in zanimive rokometne tekme. Gledalci'
so prišli na svoj račun in zadovoljni odhajali.'
V bodoče bo ,^e več takih tekem malega ro-
kometa. Ker pač ni trenutno v Celju primer-:
nega ograjenega igrišča, igrišče v parku pa!
je pokrito s snegom in zato Se neuporabno,'
bodo nadaljnja srečanja še vnaprej odigranaj
pred železniško postajo. Vsa gostujoča moštva]
je seveda treba plačati — prevozne stroške;
in prehrano, zato prosimo gledalce, da se že i
itak majhni vstopnini ne izogibljejo. Mislimo,';
da bodo ta poziv gledalci razumeli in ga i
ne bodo prezirali. ki.
ŠAH •       j
TEKMOVANJE  V   »ŠAHOVSKEM  TEDNU«
Aktivna šahovska sekcija KUD Ivan Cankar
v Žalcu je napovedala tekmovanje vsem dru-
štvom, klubom in sekcijam celjskega šahov-
skega okrožja v času »šahovskega tedna« od
30. marca do 5. aprila 1952 v naslednjih toč-
kah: Poravnava članarine; Pridobivanje no-
vih članov; Prirejanje brzoturnirjev; Prija-
teljski dvoboji z drugimi enotami; Preda-
vanja; Simultanke; Propaganda šaha pri gim-
nazijcih; Propaganda šaha pri mladini stro-
kovnih šol; Ustanovitev pionirskega šaha in
Dvoboji med pionirji in mladinci.
Poročila o prireditvah in uspehih iz vseh
točk tekmovanja v »šahovskem tednu« naj
vse enote sproti pošiljajo na naslov: Celjski
okrožni šahovski odbor, Celje, šahovski dom.
OBČNI ZBOR IN SIMULTANKA
SEKCIJE NAZARJE
Šahovska sekcija sind. podružnice LIP, Na-
zarje je v soboto 15. marca imela redni občni
zbor v prostorih sind. podružnice. Občni zbor
je bil dobro obiskan in je po izčrpnih po-
ročilih agilnega tov. Križnika sprejel sklepe
za bodoče delo. Za novega predsednika je bil
soglasno izvoljen tov. Pečnik, direktor LIP,
ki se tudi za šah zelo zanima. V imenu cel j.
okrožnega šahovskega odbora je občni zbor
pozdravil tov. šnajder Jože, ki je po kon-
čanem zboru odigral simultanko proti 13 igral-
cem. Dobil je 8, izgubil 3 in remiziral dve
partiji. Zmagali so: Bastl, Herman in Kovač,
remizirala pa Križnik in Mrevlje.
PRVENSTVO
SIND. ŠAHOVSKEGA DRUŠTVA CELJE
V turnirju za prvenstvo društva za letO
1952. je po petem kolu stanje na tabeli na-
slednje: šnajder J 4(1), Fajs 4, Modic, inž.
Lah in Pešec po 2(3), Mirnik, dr. Šmigovc
in Šnajder F. po 1(4), dr. čerin 1(3), Meznarič,
Remezenko in Vučkovič 1(2), Hojnik 1(1),
Novak pol (4), Kompan pol (2), Lorbek 0(5),
dr. Kovač 0(4), Ajsenbaher 0(3), Davidovac,
in Pajman 0(2) točki. V oklepaju je označeno]
število še neodigranih partij. ;
OBČNI ZBOR CELJSKEGA OKROŽNEGA 1
ŠAHOVSKEGA ODBORA IN BRZOTURNIBJ
Celjski okrožni šahovski odbor bo imeli
redni letni občni zbor v nedeljo 30. marca*
ob 10 dopoldne v; prostorih šahovskega domai^;
Istega dne i>opoldne bo brzoturnir posamez-i
nikov z udeleženci vseh registriranih igral-^
cev enot mesta Celja. Pravico udeležbe pa:
imajo tudi vsi ostali registrirani li^ralcii
celjskega okrožja. Prireditev bo v šahov-
skem domu, začetek ob 14. uri. \
ZAIVIMIVOSTI
TBANSPLANT.4CIJA TKIVA PRI KIRUR-
ŠKIH OPERACIJAH
Neki pomorski medicinski center v ZDA je
izpopolnil postopek, s katerim se dajo oču-
vati pri življenju razna tkiva človeškega or-
ganizma, katera so pripravljena v laborato-
rijih za transplantacijo obolelega :'.!i po-
škodovanega organizma. Dosedanja metodi^
zmrznjenih kosti, katere so do uporabe ču-'
vali v hladilnikih, ni bila prikladna za trans-t
port; novi postopek, ki sestoji iz zmrJ
zevanja in sušenja, omogoča čuvanje kosti
sobni temperaturi, izven hladilnika. Doseda-
nji poizkusi so pokazali, da po tej metodi
ohrani tudi arterija svojo sposobnost z»
transplantacijo. 4
BOJ S POLŽI
Prava nadlega za kmete v Afriki je veli-
kanski polž Golijat. Dolg je celih 15 cm in
žre užitne biljke. V slabih sto letih je po-
žrešnež »zasedel« prostor med Afriko, preko
Indije, vse do Havajskih otokov. Nasilnež
se prikrade celo na ladje in tako razširi
svoje pleme daleč naokrog. V Ameriki se
Oolijata zelo bojijo. Kongres je določil 500
dolarjev kazni in leto dni zapora za vsa-
kega, ki bi polža prenesel v Ameriko.
Povsod, kjer se je Gol jat pojavil, ga ljudje
z vso vnemo uničujejo. Uporabljajo strupr,
metalce plamena, kopljejo jarke, toda vse to
ne more popolnoma uničiti tega škodljivca.
Kot ima kača svojega strašnega nasprotni-
ka munga, je v Afriki mali polž David. Ta
je velik komaj za naprstnik in ima strašan-
ski apctit na druge polže. Ta pritlikavec je
velikemu požrešnežu zelo nevaren. Zato so
povsod, kjer pričakujejo Golijata, začeli še
prej rediti Davida, da bi velikemu škodljiv-
cu zastavili pot. Golijat je sposoben v eni
sami noči požreti celo glavico solate.
DVOMESEČNI PISCANCKI, KI
TEHTAJO  SKORAJ 2 KILOGRAMA
Neka ameriška farma Charles Van-
tress je s križanjem dveh vrst perutni-
ne vzgojila posebno vrsto piščancev,
ki so zaradi neverjetne teže in velikosti
vzbujali na razstavi splošno pozornost.
Piščanci imajo skoraj 10 cm široka prsa.
Povprečna teža teh piščancev v njiho4
vem dvanajstem tednu znaša 1,94 kg^
Značilno pri teh piščancih je, da imajo
sicer dovolj velike, toda neprimerno
slabe noge. Farma, ki se bavi z vzga-
janjem teh piščancev, namerava vreči
na trg 90 milijonov piščancev.
Ameriška vojna mornarica preizkuša poles
ostalih ti-ansportnih sredstev za trupe tudi
takozvane »hopi-kopter«, to je helikopter, ki
je v stanju prenesti enega vojaka s polno
bojno opremo na kratke daljave. Pristajanje
s »hopi-kopterjem« je možno na vsakem po-|
ljubnem prostoru.
LASKAJOČI KRITIK
Kritik: — Vaša drama je zares nekaj i
posebnega. So vmes scene, ki jih niti
Shakespeare ne bi mogel napisati.
Avtor: — Vi ste pa res prijazni. ToJ
mi zares laska.
Kritik: — Da, da. Mislil sem na tretj^
dejanje, kjer ste postavili na oder trj
čenje vlaka.
OBJAVE iN OGL«ISi
VABILO
na VI. redno zasedanje Mestnega ljudskega
odbora Celje, ki bo v petek dne 28. marca
ob 8 zjutraj v dvorani Okrajnega sindikalnega
sveta (Šlandrov trg). Za odbornike MLO je
udeležba obvezna. Predsedstvo MLO
Celje
KLUB  LJUDSKIH  POSLANCEV
IN ODBORNIKOV OF
priredi v sredo 26. marca ob 19. uri v pro-
storih kluba (Jurčičeva ulica — bivši klub
UDV) predavanje DRUŽINA IN ZAKONSKA
ZVEZA. Predaval bo dr. Marjan Pavlic, pred-
sednik okrajnega sodišča v Celju.
ČEBELARJI POZOR!
Čebelarsko društvo Celje prevzema stare
veščine, katere prekuhava v vosek. Ker je,
letošnja zima izredno neugodna za dobro pre-j
zimljenje čebel, in je doslej znanih že velikol
primerov o poginu čebeljaih družin, pozivamo]
vse one čebelarje, kateri nimajo možnosti sL
sami prekuhati voščine, da to prevzame dru-'
štvo. Voščine, posebno ako so popackane odi
griže, je dobro izlužiti v mehki vodi, jih po-'
sušiti in oddati v »Kmetijskem magazinu«
Celje, Aškerčeva ulica. V kolikor so satnice
na razpolago se lahko voščine takoj zamenja
za satnice. Voščine od gnilobe napadenih če-
bel ne prevzamemo, in mora biti že čebelar
toliko discipliniran, da take voščine zažge in
ostanek pokoplje.    čebelarsko društvo Celje.
UPOKOJENCI — člani podružnice Celje, ne
pozabite na občni zbor v nedeljo 23. marca
ob 8 zjutraj v Narodnem domu.
RADIO-APARAT  dvocevni  ugodno  prodaan.
Dolar F., Šoštanj, Sokolska št. 5.
PRODAM diatonično harmoniko 3-vrstno, tri-
krat uglašeno. Poizvedbe: Ferdo Koštomaj,
Celje Sp. Hudinja 85.
PRODAM na pol dograjeno hišico s stav-
biščem   (20 arov)   v  bližnji  okolici  Celja.
Naslov v upravi lista. (
PRODAM bencinski motor 4,5 KS in sejalni
stroj 17-vrstni. Naslov v apra-vi iiato..
KUPIM športni otroški voziček. V poštev pr/-
de samo lep in prvovrsten. Naslov v upmV
lista.
ZAMENJAM lepo dvosobno stanovanje za
manjšega. Naslov v upravi lista.
IŠČEM hišno pomočnico za tričlansko dru-
žino. Naslov v upravi.
NIŽJI KNJIGOVODJA verziran v knjiženju
materialnega in finančnega knjigovodstva
s primerno prakso v industriji, iš^e zaposli-
tev v Celju ali bližnji okolici. Naslov v
oglasnem oddelku pod »15. april«.
PREKLICUJEM NERESNIČNE VESTI v po-
gledu dvojnega dviga denarja, ki sem jih
izrekel napram Brunč Z. Kralj K,
PREKLICUJEM KRST svoje hčerke Branki-
ce, ki je bila krščena brez mojega odobrer
nja. Bratuš Avgust, št. Florjan štev. 27.
PREKLIC
»Preklicujem krst  mojega otroka, ker je
bil krščen brez  moje vednosti. J. Dobnik
Šoštanj.«
NEDELJSKA ZDRAVNIŠKA SLUŽBA
Dne 33. marca 1952 tov.  dr. Čerin  Josip,
Cankarjeva ul. 9. — Nedeljska zdravniška de-
žurna služba traja od sobote opoldne do po,
nedeljka do 8. ure zjutraj.
KINO
KINO METROPOL
Od 26. do 31. marca 1952, angleški film
»RUMENI METULJ«
KINO DOM
Od 21. do 27. marca 1952, angleški film
»MR. EMANUEL«
Od 28. do 31. marca 1952, angleški fiW
»SKRIVNOST SOBE 19«
14
Ht»ne Terčafe
ZlVI ZID
Ž I V IZ 1 D
Ze ves dan in vso noč smo bili na pohodu. Dne 10. februarja
je bila divizija na sektorju Zalog—Zabukovje—Preska—Podgorje—
Orehovec—Znojile—Poljane—Radež.
Gozdovi so bili žameten! in zazibani v dremotno spanje. Vse-
povsod, kamor si obrnil pogled, so bile kope snega. Doline in so-
teske pod nami so se zdele kakor izumrle. Burja nas je vso pot
po pogorju silovito napadala, nas prepihavala do kosti, nas rezala
in zbadala z ostrimi ledenimi snežinkami v premrle obraze. Ko
smo prečkali mogočne gozdove kozjanskega masiva, je nastal tak
snežni metež, da so tovariši, na katerih je bila obleka vsa zmrzla,
legali v sneg, da se zaščitijo pred njim.
Kolone divizije so počasi napredovale. Težki boji z izbranimi
švabskimi trupami po vsem pogorju, posebno pa še težki obrambni
boji na Federmavsu, so nas izčrpali. Partizan Levko je hodil za
menoj v koloni. Titovko je v bojih izgubil. Švabsko kapo pobeglega
»gebirgsjegra« si je poveznil na glavo. Potisnil si jo je globoko na
oči, da ga je varovala pred burjo. Ko smo za trenutek obstali, je
stopil tik mene in mi zavpil na uho: »Poglej, pravijo, da je Šta-
jerska zelena, toda jaz jo vidim ves čas, kar smo tukaj, belo.«
Tudi frici in vermani se je bodo v tej zimi do sita naužili. »Veš, če
bo kdo vzdržal v tem snegu, bomo vzdržali mi!«
Po polurni hoji je prišla predhodnica do prve kmetije visoko
v lazu. Mala, lesena hišica s še manjšimi okni, je bila vsa stis-
njena v breg. Fantje so trudni posedli kar pod kap. Nekateri so
se zarili v hlev med steljo, kjer je bilo topleje. Miha se je vrgel
kar v jasli in zadremal. Govedo se je nemirno oziralo po nas,
čudni gostje so ga zmotili v prežvekovanju. Potrkali smo na vrata.
Odprl nam je gospodar, ki je že vedel za naš pohod. Ranjence,
ki so bili vsi premrli in so od mraza in bolečin tiho ječali, smo
pospravili v sobo. Gospodinja jim je prinesla mleka.
Tudi tod okoli so hodile dopoldne švabske kolone. Proti večeru
so se oddaljile. Zasedle so nove položaje. Po kratkem posvetu ko-
mandantov so kolone nadaljevale svojo pot.
Burja je počasi ponehavala s svojo strupeno pesmijo. Spre-
minjala se je v veter, le na odprtih posekah je še nenehno go-
spodarila. Žvižgala je rezko in nosila cele oblake zmrzlih snežink.
Za seboj je puščala žamete, ki so bili tudi do dva metra visoki
in so za nas pomenili težke prepreke.
Počasi se je začelo daniti, snežiti je prenehalo. Svod neba je
bil jasen. Burja je pobrisala z njega vse oblake. Nižine so bile
zavite v umazano gosto meglo. Gorski potočki so bili pokriti v
snežno odejo, le ozek trak na beli površini je izdajal njihovo
strugo. Po tolmunih je klokotala umazana, rjava voda in motila
belo opojnost kozjanskih gozdov.
Ko se je čisto zdanilo, smo se čutili osvežene. Na nočnih
marših so najkritičnejše ure proti jutru. Človek postane silno
utrujen, noge se komaj dvigujejo, vse telo je neznansko težko,
oči lezejo skupaj, le z največjo energijo se premagaš, da ne zaspiš.
Kakor hitro pa se začne daniti, minejo te težave.
Kakor dolga siva kača se je vila glavnina Štirinajste udarne
divizi,je po hribovju in grapah. Ob straneh glavnine so gazile po-
bočnicc sneg v celo. Košate smreke so se otresale belega, na-
dležnega tovara; bukve pa so nemo štrlele v zrak. V daljavi so za
nami grmeli redki rafali strojnic. Svabi so se že veselili, da nas
ima.1o obkoljene in da bodo divizi.jo uničili že takoj ob prihodu na
Štajersko. Ponoči smo se jim izvili iz objema.
Tovariš politkomisar Matevž je hodil s počasnimi, dolgimi
koraki od bataljona do bataljona, resno in moško, kakor se spo-
dobi funkcionarju divizije, in dvigal moralo: »Fantje, ali smo ali
nismo! Mi bomo Svabe naklestili po buticah, da bodo pomriili,
kdaj je hodila Štirinajsta po Štajerskem,« je korajžno ogovarjal
borce v svojem notranjskem narečju.
Prišli smo v majhno hribovsko vasico. Nekaj bajt je bilo
stisnjenih v rebri. Konjevodci so nagnali konje in mule v hleve
in drvarnice. Trudni borci so posedli po izbah, se zleknili s pu:
škami v rokah po klopeh in polegli po podu. Cas za spanje j4
bil kratko odmerjen. Le kuharji niso imeli odmora. Ognjišča
opeke in kamna so bila v trenutku napravljena, in že je zaplsj
polal mogočen plamen pod kotli. Borci so bili lačni. Štabni kurirji
so se sukali okoli svojih bataljonov kakor mački, nosili so zapo-
vedi štabov in razpored premikajočih se kolon.
V majhni kamri je našel svoj prostor štab prvega bataljon«!
Sercerjeve brigade. Komandant Badovinac Ilija in politkomisai|
Martin sta sprejemala poročila čet. Skozi majhno okno smo gle-
dali kuharje, ki so pripravljali hrano. Badovinac se je nasmehnil
»Vidi se, da nismo več na Hrvatskem, močnik namesto pečenke.
Toda počakajte še malo, še bo za nas na Štajerskem vsega dovoli-
le da pridemo v dolino«.
Hribovci so nas z začudenjem, vendar z ljubeznijo gledaU
Kar niso mogli verjeti, da smo med njimi. Stare ženice so si mel^
oči, ali je resnica ali samo privid. Govorica jim je kar zamrla.
»Križ božji!« To je vojska! Niso zaman Švabi zbobnali vs*
svojo golazen k nam na Kozjansko. Sedaj pa vidim, da ste le vi
naši!« je dejala kmetica in odklenila klet, kjer je hranila so(f
tepkovca za pomladansko delo. Ozrla se je kakor v zadregi okoU'
sebe in nam dejala: »Fantje kar na pipo z njim!«
Politkomisar Martin ji je odvrnil: »Mati, kaj boste pa vi?*
Resno, kar nekam užaljeno ga je zavrnila: »Mi, mi bomo pa if\
kako.« Sla je v kaščo ter poklicala najbližje k sebi. Začela
deliti suho sadje in orehe. Vsa četa je bila obdarovana. Suheg>
sadja, posebno pa orehov, smo bili veseli. Na maršu je bila tf
največja poslastica. Bila pa je tudi železna rezerva za l^odoče dni
ki so bili pred nami.
Taki prizori so se ponavljali na vsej naši poti! z veseljem ^\
ljudje dajali, kar so pač imeli.