575 2015 1.01 Izvirni znanstveni članek UDK 2-78-055.2(497.4Sežana)"1892/1914" Prejeto: 23. 6. 2015 Barbara Šatej mag. znanosti, bibliotekarka, Filozofska fakulteta, knjižnica oddelka za zgodovino, Aškerčeva 2, SI–1000 Ljubljana E-pošta: barbara.satej@ff.uni-lj.si Prispevek k delovanju sežanske ženske podružnice Družbe sv. Cirila in Metoda IZVLEČEK Članek na podlagi arhivskih in časopisnih virov oriše delovanje ženske podružnice Družbe sv. Cirila in Metoda za Sežano in okolico od njene ustanovitve leta 1892 do začetka prve svetovne vojne. Podobno kot ostale podružnice je prirejala veselice in dobrodelne prireditve, organizirala nabirke in izpeljala vsakoletni podružnični občni zbor. Bila pa je tudi prva ženska podružnica, ki je organizirala in gostila veliko letno skupščino celotne Družbe CMD 26. julija 1894 v Sežani. V članku so predstavljene tudi življenjske zgodbe posameznic, ki so vidneje sodelovale v podružnici. KLJUČNE BESEDE Družba sv. Cirila in Metoda, ženske podružnice, Sežana, biografije ABSTRACT A CONTRIBUTION TO THE WORK OF THE SEŽANA-BASED WOMEN’S SUBSIDIARY OF THE CYRIL AND METHODIUS SOCIETY Based on archival and newspaper sources the article describes the work of the women’s subsidiary of the Cyril and Methodius Society for Sežana and its surroundings from its founding in 1892 to the beginning of the First World War. Similarly to other subsidiaries, it organised fetes, charity and fundraising events, and held annual general meet- ings. It was the first women’s subsidiary to have organised and housed a great annual meeting of the entire Cyril and Methodius Society, which took place on 26 July 1894 in Sežana. The article also presents life stories of some members who played a visible part in the subsidiary’s operations. KEY WORDS Cyril and Methodius Society, women’s subsidiaries, Sežana, biographies 576 BarBara šatej: prispevek k delovanju seŽanske Ženske podruŽnice druŽBe sv. cirila in Metoda, 575–590 2015 Družba CMD in ženstvo Družba sv. Cirila in Metoda (CMD)1 je bila usta- novljena v Ljubljani leta 1885 kot slovenska zasebna šolska narodnoobrambna organizacija, katere glavni namen je bil postaviti se po robu nemškemu in ita- lijanskemu raznarodovalnemu delovanju na šolskem področju, torej postopni germanizaciji in italijaniza- ciji slovenske šolske mladine, ki sta jo izvajala zlasti nemški Deutscher Schulverein in italijanska Lega Nazionale.2 Po češkem vzoru ustanovljena organi- zacija je v svojih pravilih med drugim zapisala, da je njen namen »vsestransko podpirati in pospeševati slovensko šolstvo na katoliško-narodni podlagi« tako, da za slovenske otroke »napravlja in vzdržuje šole in otroške vrtove ali pomaga napravljati in vzdrževati jih, nastavlja učitelje, dovoljuje podpore in nagrade, izdaja primerne spise in knjige«.3 Njena skrb je bila tudi, »da se slovenska mladina izobrazi v dobre kristjane, vne- te Slovence in zveste Avstrijance«.4 Zasnovana je bila vseslovensko, saj je v ta namen razpredla gosto mrežo podružnic po vsem slovenskem prostoru, ustanovila 10 zasebnih osnovnih šol in 27 otroških vrtcev ter fi- nančno pomagala javnim in zasebnim slovenskim šo- lam in vrtcem. Denar je pridobivala s prodajo lastnih izdelkov ter s članarinami, darovi, nabirkami in izku- pički z različnih prireditev, ki jih je sama organizirala. Glavni denarni prispevek pa so matični CMD poši- ljale njene podružnice, ki niso samo prirejale obvezne letne skupščine in zbirale denar, ampak bolj ali manj uspešno organizirale različne podružnične prireditve. CMD je letna poročila in poročila z občnih zborov ali »velikih skupščin«, ki jih je organizirala vsako leto po različnih slovenskih krajih, redno objavljala v Ve- stniku (Koledarju) šolske družbe sv. Cirila in Metoda,5 kjer so bili objavljeni tudi seznami podružnic z imeni vodstvenih članov in odbornikov, številom vseh čla- nov in višino donacij. Tekoče zadeve so objavljali tudi v takratnem dnevnem časopisju. Kljub vzponom in padcem se je CMD uspelo obdržati še med obema vojnama, ko je predvsem nudila podporo obmejnim Slovencem takratne Jugoslavije in tajno podpirala * Zahvaljujem se mag. Danieli Juričić Čargo in Anji Paulič iz Arhiva Republike Slovenije za pomoč pri iskanju gradiva. Gospodu Janku Kastelicu pa se zahvaljujem, ker mi je prija- zno dovolil objavo fotografij iz knjige Sežana, ljudje in kraji skozi čas (Sežana, 2013). 1 Več o Družbi sv. Cirila in Metoda glej Vovko, Mal položi dar; isti, Odborniki in članstvo. 2 Nemški Deutscher Schulverein in italijanska Lega Nazionale sta bili zasebni šolski organizaciji, ki sta svoje sile usmerili v ponemčevanje oz. italijanizacijo slovenske šolske mladine na tleh takratne avstro-ogrske monarhije. 3 Vovko, Odborniki in članstvo, str. 6. 4 Slovenski narod, 7. 3. 1891, št. 54. 5 Do leta 1904 so izhajali kot Vestniki šolske družbe sv. Ci- rila in Metoda (Vestniki CMD), nato kot Koledarji šolske družbe sv. Cirila in Metoda (Koledarji CMD), od leta 1935 do 1941 pa kot Koledarji obrambne družbe sv. Cirila in Me- toda. Slovence na drugi strani meje. Po drugi svetovni voj- ni je njeno delovanje počasi ugasnilo.6 Glavni voditelji družbe so bili učitelji in duhov- niki,7 daleč najbolj agilne pa so bile članice. CMD je bila namreč v tistem času, po besedah Andreja Vov- ka, »s svojim narodno-obrambnim delovanjem, ki ga je zavestno gradila na delovanju žensk, eno prvih okolij, kjer so lahko enakopravno delovale z moškimi«.8 Bila je prva organizacija, ki je v svoje vrste pridobila množi- co slovenskih žensk ne glede na razredno pripadnost ali izobrazbo. Še predobro se je zavedala, da so prav ženske tiste, ki bi lahko največ storile na področju dobrodelnosti v korist delovanja CMD in njenih za- stavljenih ciljev, saj so se pri tem že izkazovale, pa tudi njihovo poslanstvo je bilo tako, da so se na tem področju odlično znašle. Po drugi strani pa so lahko samo prenesle svojo vlogo, ki so jo imele v družinskem krogu, tj. skrb za otroke, pod okrilje CMD, katere glavna naloga je bila skrb in vzgoja narodnozavedne slovenske mladine. Po vsem slovenskem ozemlju so se ženske dejansko množično vključevale v društvene podružnice in pridno zavihale rokave. Da se CMD glede ženskih predstavnic ni motila, dokazuje že to, da so na rednih letnih občnih zborih CMD, na kate- rih so sodelovali zastopniki vseh podružnic, številni govorniki pohvalne in laskave besede najpogosteje namenili prav njim. Delež samostojnih ženskih podružnic v okviru slovenske CMD je bil razmeroma visok, leta 1900 je dosegal 38,8 odstotkov vseh članov in članic CMD brez upoštevanja števila članic mešanih odsekov, kar bi njihov delež še povečalo.9 Da so ženske podružni- ce že v veliki večini, so pri pregledu razvoja in giba- nja svojih podružnic ugotavljali že na redni skupščini Družbe sv. Cirila in Metoda leta 1893, ki je potekala prav v Sežani na Krasu. »To pa je v razvoju naše družbe – da rabim besede slavnega pesnika iz nekega njegovega lista do tajništva – ‚najlepši vspeh, ker se je vzdramilo in na delo stopilo naše ženstvo, to je za nas največjega po- mena, rekel bi zgodovinske važnosti.‘ Da, čast in slava Vam, žene slovenske in dekleta! S tem svojim činom ste dokazale ptujemu in domačemu svetu, da umevate svoj poklic, da imate pri vzgoji slovenske dece tudi ve besedo, da nočete prepuščati nasprotniku nobenega otroka več. Ve, ki ste po naravi že odločene, da čuvate domače ognjišče, pomagajte po naši družbi zbirati okrog njega mladino, ki jo nasprotnik z mamilom slepi ter vabi v svoje potuj- 6 Vovko, Odborniki in članstvo, str. 7. 7 Slednji so CMD množično zapustili po veliki skupščini v Bohinjski Bistrici leta 1907, ko so razhajanja med liberalno in klerikalno usmerjenimi člani dosegla vrhunec. Po dolgoletni slogi v družbi so v njej prevladali liberalno usmerjeni člani. 8 Vovko, Odborniki in članstvo, str. 9. 9 Selišnik, Prihod žensk na oder, str. 50–51. Nemška organizacija Deutscher Schulverein je že leta 1885 v svojih podružnicah združevala 10.000 žensk, svojo prvo žensko podružnico pa je ustanovila leta 1883 v Gradcu (Selišnik, Prihod žensk na oder, str. 50; Judson, The Gender Politics, str. 8–9). 577 BarBara šatej: prispevek k delovanju seŽanske Ženske podruŽnice druŽBe sv. cirila in Metoda, 575–5902015 čevalne zavode!«,10 je z govorniškega odra klical eden od udeležencev. Podobno stališče je v tržaški Edinosti zagovarjala tržaška učiteljica, pisateljica in dolgoletna tajnica tamkajšnje ženske podružnice CMD Marica Nadlišek Bartol, ki je poudarila zlasti nepogrešljivo vlogo narodnozavednih žensk in mater.11 Na že omenjeni skupščini v Sežani je prav slo- venskim ženam prvič pripadlo priznanje »palma prvenstva«, ki se je podeljevalo za izredne dosežke. Priznanje so prejele tudi še naslednji dve leti, kar kaže poročilo z občnega zbora v Kranju leta 1895: »Kakor zadnji dve leti mora vodstvo tudi letos z ozirom na delovanje v prospeh naši družbi slovenskemu žen- stvu priznati palmo prvenstva. To sodbo opravičuje že število letošnjih pokroviteljev, katerih večina se nahaja v njegovih vrstah. Raduje se družbino vodstvo, raduje se z njim slovenski svet, da se žene slovenske in dekleta zavedajo svoje važne naloge pri vzgoji slovenske dece, in da so si uprav v naši družbi našle domače ognjišče, kjer se zaneteva ogenj domovinske ljubavi.«12 Na 20. skupšči- ni CMD leta 1905 pa so zapisali: »Vodstvo s ponosom poudarja, da je bila uprav naša družba, ki je organizi- rala slovensko ženstvo v lastnih podružnicah ter je prva klicala nežni spol na narodovo obrambo. In ne zastonj! Ženskih podružnic imamo danes 38. Da ničesar druze- ga ni dosegla svojih 20 let, dosegla je samo s tem prav dovolj. Najvztrajneje delovanje je namreč vselej tisto, kjer ženska roka posega vmes. Koliko delavnih moči je v teh ženskih podružnicah, koliko slovenskih žen in deklet so inteligentne dame zopet pripeljale v kolo svoje rodne majke Slave!«13 Na pomembno vlogo CMD, ki jo je imela za narodno prebujo slovenskega ženstva in za njeno delovanje, je leta 1895 opozorila Mokronoška v Slo- vanskem svetu: »Da se je ženstvo začelo brigati za narod - nost, gre v prvi vrsti zasluga slovenski družbi sv. Cirila in Metoda, ker je tudi nas vsprejela in nam dovolila, da smemo tudi ženske vnemati se za narodne svetinje …«.14 Podobnega mnenja je bila tudi Pavla Hočevar, ki je štiri desetletja kasneje v Koledarju CMD spom nila na skoraj že pozabljeno: »Jako pestro je danes področje jav- nega ženskega dela: dobrodelnost, stanovske zadeve, bor- ba za ženske pravice, skrb za napredek žene v idejni in materijalni kulturi. Nove potrebe so rodile nova društva in teh je toliko, da smo skoraj pozabile na zibelko našega ženskega prebujenja, na Družbo sv. Cirila in Metoda […] Namen te ustanove je bil probujanje in utrjevanje narodne zavesti […] Klic Družbe sv. Cirila in Meto- da je bil prvi glas, ki je zdramil našo ženo iz narodne brezbrižnosti; nujna posledica tega osveščanja pa je bilo splošno kulturno in v veliki meri tudi socijalno probuje- nje naše žene. Prireditve Ciril-Metodovih podružnic so pozvale ženstvo k prvemu javnemu delu. […] Žena je 10 Vestnik CMD 7, 1893, str. 24. 11 Podrobneje glej Verginella, Ženska obrobja, str. 161–162. 12 Vestnik CMD 9, 1896, str. 31. 13 Koledar CMD, 1905, str. 54–55. 14 Mokronoška, Z Dolenjskega koncem avgusta, str. 322. prinesla v društvo marsikatero novo misel, predvsem je razširila društveno področje v dobrodelnem pravcu. Tako se je v okrilju prvih podružnic vzgajal naraščaj za bodo- če javne delavke: žene in dekleta so dobile tu prvo pobudo za globlje narodno in socijalno osveščanje. […] Uvrstimo v seznam dobrodelnih in narodno-prosvetnih ženskih društev tudi žensko podružnico Družbe sv. Cirila in Metoda – pionirko naših ženskih organizacij.«15 Hoče- varjeva je bila rojena leta 1889 na Dunaju, kjer je njen oče Franc Hočevar, kajžar iz Malih Lašč, čez zimo prodajal kostanj. Po končanem šolanju v Ljubljani je leta 1910 sprejela službo učiteljice na Ciril-Metodovi šoli v Trstu in se aktivno vključila v tržaško narodno življenje. Med drugim je opravljala funkcijo tajnice v tamkajšnji ženski podružnici CMD (1911–1914). Leta 1923 je prevzela uredništvo Ženskega sveta. Po ukinitvi slovenskih šol na Tržaškem in Goriškem je izgubila službo in se leta 1929 preselila v Ljubljano. Tja se je selilo tudi uredništvo Ženskega sveta, ki ga je Hočevarjeva urejala še do leta 1935. Kasneje je ak- tivno delovala v različnih društvih, med drugo sve- tovno vojno je sodelovala v ljudskem odporu. Zaradi osebnih prepričanj, ki so prišla navzkriž s cilji OF, je bila leta 1947 na Nagodetovem procesu obsojena na pet let zapora. O obdobju, ki ga je preživela v Trstu, je kasneje napisala spomine Pot se vije. Umrla je v Ljubljani leta 1972.16 Ustanovitev sežanske ženske podružnice Prva ženska podružnica na Slovenskem je po pri- čakovanjih nastala leta 1887 v Trstu, ki je v tistem času kot glavno avstrijsko pristanišče z živahno trgo- vino doživljal gospodarski in s tem povezan kulturni razvoj. Duhovni in narodni utrip mesta, v katerem je vse bolj naraščal konflikt med prevladujočima itali- jansko in slovensko skupnostjo, je vplival tudi na de- lovanje tamkajšnjih narodnozavednih Slovenk, ki so spodbude prejemale od tam živečih slovenskih naro- dnjakov. Ne nazadnje je zaradi nacionalne ogroženo- sti ženski prispevek v nacionalnem udejstvovanju in dokazovanju imel še toliko večji pomen. Spoznanje, da mora narodnobuditeljsko delo zajeti širše druž- bene plasti in ne samo zavedno meščanstvo, je trža- ško narodno ženstvo spodbudilo, da se organizira na dobrodelni ravni. Kot nepogrešljive akterke pri širje- nju narodne zavesti med nižjimi sloji so 30. januarja 1887 v Trstu ustanovile svojo podružnico CMD, ki naj bi v prvi vrsti spodbudila razvoj slovenskega šol- stva v mestu in njegovi okolici.17 Dobri dve leti po njeni ustanovitvi je svojo prvo 15 Hočevar, Spomnimo se, 1934, str. 68–70. 16 Več o Pavli Hočevar glej Hočevar, Pot se vije; Gombač, Pavla Hočevar, str. 307–317. 17 Verginella, Ženska obrobja, str. 161. Tako v Gorici kot tudi v Trstu je mestna oblast zavirala ustanavljanje slovenskih šol. Zato so morali Slovenci v glavnem sami poskrbeti za izo- brazbo svojih otrok. 578 BarBara šatej: prispevek k delovanju seŽanske Ženske podruŽnice druŽBe sv. cirila in Metoda, 575–590 2015 žensko podružnico dobila tudi Goriška. Tu je v le- tih od 1885 do 1918 delovalo več kot 55 podružnic, od katerih je bila večina mešanih, torej z moškimi in ženskimi člani.18 Nekaj je bilo samo moških, deset pa je bilo samostojnih ženskih podružnic, ustanovljenih v Ajdovščini (1892), Brju pri Rihemberku (današnji Branik) (1908), Dornberku (1892), Gorici (1889), Kobaridu (1894), Pevmi (1909), Prvačini (1894), Ročinju (1899), Sežani (1892) in Tolminu (1892). Prva ženska podružnica na Goriškem je bila usta- novljena v Gorici 9. maja 1889, tri leta kasneje pa so svojo podružnico ustanovile tudi Sežančanke. Sežana je v drugi polovici 19. stoletja doživljala velik razcvet. K temu je pripomogla izgradnja južne železnice leta 1857, ki je prav preko njenega ozemlja povezala Dunaj s Trstom. Iz furmanske vasi, ki je ležala ob glavni cesti Dunaj–Trst, se je razvila v ži- vahno mestno naselje ter upravno središče Krasa. Ve- činsko prebivalstvo je bilo slovensko, manjši delež so predstavljali Italijani in Nemci, v glavnem iz vrst bo- gatejših slojev. Naglemu gospodarskemu razcvetu in rasti prebivalstva je sledil družbeni in kulturni razvoj, prepleten z živahnim narodnim gibanjem. Sežanski tabor leta 1870 je dal še dodaten zagon kulturnemu udejstvovanju in ustanavljanju društev. Med tistimi, ki so zaživela in delovala v Sežani v obdobju vse do prve svetovne vojne, sta bili tudi moška in ženska po- družnica CMD.19 Že 8. julija 1892 je vodstvu Družbe CMD v Ljub ljano v zvezi z ustanavljanjem novih podružnic in pridobivanjem novih članic20 pisala Justina Štru- kelj, učiteljica iz Komna. Po njenih besedah je bila glede na dane razmere v njenem kraju dovolj moška podružnica CMD. V zvezi z ustanovitvijo podružni- ce v Sežani pa je vodstvu priporočila, naj se obrne na Sežančanke Marijo Mahorčič in njeno hčerko Mici, poštarico Evfemijo Mahorčič, ter učiteljici Kristino Cazafura in Nežiko Pitamic, v Komnu pa na Vik- torijo Bandelj.21 Ali se je vodstvo CMD dejansko obrnilo na imenovane, ni znano, je pa 8. septembra 1892 prejelo prošnjo, ki jo je na posebno željo Marije Mahorčič napisal sežanski nadučitelj Matko (Matej) Kante. Mahorčičeva je v imenu sežanskih narodnja- kinj prosila, naj jim vodstvo CMD čim prej pošlje »poverilo za ustanovo ženske podružnice« na naslov 18 V okviru CMD je bilo do prve svetovne vojne ustanovljenih 55 samostojnih ženskih podružnic (podrobneje glej sezname v Vovko, Odborniki in članstvo). 19 Več o zgodovinskem razvoju Sežane glej npr. Skrinjar, Seža- na; Ob stoletnici sežanskega tabora: 1870–1970, Sežana, 1970. 20 Kot beremo v Vestniku CMD za leto 1892, je februarja 1892 vodstvo pripravilo okrožnico št. 1550, v kateri poziva ženski spol k ustanavljanju samostojnih ženskih podružnic, če to ni možno, pa vsaj k številčnejšemu vstopanju v najbližje moške podružnice. Okrožnico je razposlalo »bolj znanim damam slo- venskim«, od katerih jim je uspelo pridobiti naslove. Na Pri- morsko je romalo 63 okrožnic (Vestnik CMD, 1892, str. 6). Glede na vsebino pisma je ena od okrožnic očitno priromala tudi na naslov Justine Štrukelj. 21 ARS, AS 622, š. 2, dopis 1738. nadučitelja Kanteta, kajti ne samo Sežančane, tudi Sežančanke je »nadvse razburil neosnovan napad na Družbo sv. Cirila in Metoda in na njeno ožje vodstvo« na katoliškem shodu v Ljubljani.22 Dober mesec kasneje, 8. oktobra 1892, je bila z odlokom tržaškega namestništva št. 16877/1 konč- no potrjena Ženska podružnica Družbe sv. Cirila in Metoda za Sežano in okolico. Že 20. novembra 1892 je sklicala svoj prvi občni zbor, na katerem so bile izvoljene naslednje začasne odbornice: predsednica Marija Mahorčič, tajnica Nežika Pitamic, blagajni- čarka Mici Mahorčič, namestnica predsednice Anto- nija Gaberšček, namestnica tajnice Josipina Kosovel, namestnica blagajničarke Nežika Štolfa in odbornica Maša Dolenc. Iz dopisa, ki ga je v imenu podružnice napisala Nežika Pitamic, podpisali pa še obe Mahor- čičevi, lahko razberemo, da je novoustanovljena po- družnica štela 81 članic, od tega je bilo 5 ustanovnic, ostale so bile letnice.23 Že dobre tri mesece kasneje so na vodstvo naslovile prošnjo za dodatne vpisnice in društvena pravila, kajti želja podružnice je bila, da pridobi vsaj 150 članic.24 Kot je razvidno iz letnih poročil, ki so bila za vsako leto objavljena v Vestniku CMD, je sežanska podružnica že naslednje leto štela 108 članic, od tega je bilo 5 članic ustanovnic, 102 članici sta bili letnici, podružnica je imela 1 pokro- viteljico in še nobene podpornice. Številčno najmoč- nejša je bila leta 1897, ko je štela 133 članic. Sledil je upad članstva, ki vse do začetka prve svetovne vojne ni preseglo števila 95. Vseh ustanovnic je bilo 7, po- kroviteljev pa največ leta 1907, ko jih naštejemo 13.25 Največji upad članstva v njenih vrstah zasledimo v prvih letih 20. stoletja, ko se zmanjša skoraj za polo- vico. Po vsej verjetnosti se je tudi tu čutila kriza, ki je na prelomu stoletja zajela večino podružnic CMD. Hiter pregled delovanja sežanske ženske podru- žnice pritrjuje ugotovitvi Andreja Vovka, da je tako kot v celotni CMD, tudi v delovanju CMD na Go- riškem, kamor se prišteva naša podružnica, mogoče zaznati tri značilna obdobja, in sicer: približno do preloma stoletja sledimo nenehnemu naraščanju šte- vila članov in denarnih prispevkov, sledi obdobje do leta 1908, ko podružnično delovanje precej upade, po letu 1907, ko pride do razkola v vodstvu CMD, pa 22 ARS, AS 622, š. 2, dopis 1863. Na 1. katoliškem shodu, ki je potekal v Ljubljani od 29. do 31. avgusta 1892, so v šolskem odseku v okviru razprave o predlogu ustanovitve slovenske- ga katoliškega učiteljišča s podporo CMD ožjemu vodstvu CMD očitali preveliko »liberalno usmerjenost« (podrobneje glej Vovko, Mal položi dar, str. 48–49). Verjetno je Mahorči- čeva imela v mislih prav ta dogodek. 23 ARS, AS 622, š. 2, dopis 2008. Glede na pravila Družbe CMD je bil pokrovitelj tisti, ki je vplačal enkraten znesek v višini najmanj 200 kron (K), ustanovniki so plačali 20 K v enkratnem znesku, letniki vsako leto po 2 K in podporniki vsaj po 10 krajcarjev letno (glej Vovko, Odborniki in članstvo, str. 6). 24 ARS, AS 622, š. 3, dopis 2183. 25 Podrobneje glej Vestnike CMD za leta 1893–1903 in Koledarje CMD za leta 1904–1914; Vovko, Odborniki in članstvo. 579 BarBara šatej: prispevek k delovanju seŽanske Ženske podruŽnice druŽBe sv. cirila in Metoda, 575–5902015 sledita ponovni porast starih in zagon novoustano- vljenih podružnic.26 Tudi pri ženskih podružnicah na Goriškem, vključno s sežansko, je bil na prelomu stoletja viden padec članstva in denarnih prispevkov. Vzrokov je verjetno več. Na delovanje CMD so prav gotovo neugodno vplivala trenja in nesoglasja v nje- nem vodstvu, ki so leta 1907 pripeljala do razkola med klerikalno in liberalno usmerjenimi člani.27 Kle- rikalci, zlasti duhovniki, so se potem večinsko uma- knili iz CMD, prevladali so liberalno misleči člani, med katerimi so bili zlasti učitelji. Novo vodstvo si je po letu 1907 zadalo nalogo spodbuditi in ponovno oživiti delovanje celotne CMD in njenih podružnic. V ta namen je npr. ustanovilo službo potovalnih uči- teljev, ki so po celotnem slovenskem ozemlju poma- gali podružnicam k novemu zagonu.28 Marsikje je začetna zagnanost članic sčasoma padla. Drži, da je bila pri vsakem delovanju prostovoljnih organizacij ali društev na prvem mestu pripravljenost njihovih članov na sodelovanje. Na to pa sta v veliki meri vpli- vali sposobnost in zavzetost vodstvenih članov, ki so lahko s pravilno motivacijo in agitacijo zagotovili uspešno delovanje društva. Uspešnost posamezne podružnice se je merila tudi po denarnem prispevku, ki je poleg članarin zajemal zaslužek različnih prire- ditev in akcij. Tudi tu se je kazala društvena delovna vnema. K uspešnejšemu uveljavljanju CMD v slo- venskem prostoru pa je po drugi strani pripomoglo tudi to, da je vodstvu v njene vrste uspelo pridobiti tisti sloj slovenskega prebivalstva, ki je bil izobražen ali pa je imel določen status v družbi. Tako tudi na primeru sežanske ženske podružnice ugotavljamo, da so bile med vodstvenimi članicami učiteljice, velepo- sestnice ali žene oziroma hčere v družbi uveljavljenih posameznikov, ki so v Sežani nekaj pomenili.29 Istočasno z upadom članstva v sežanski ženski podružnici se je razpolovilo članstvo v sežanski mo- ški podružnici. Podružnica, ki je vseskozi imela vsaj pol manj članov kot njena »sotrudnica«,30 je zaživela dobri dve leti za njo. Tržaško namestništvo jo je po- trdilo z odlokom št. 14126 dne 10. septembra 1894. Po besedah A. Vovka je šlo v sežanskem primeru za veliko izjemo, saj so bile po posameznih krajih moške 26 Vovko, Odborniki in članstvo, str. 9; Vovko, Družba, str. 108. Število ženskih podružnic na Goriškem ostaja enako. Glede na število vseh na Goriškem delujočih podružnic CMD pa Andrej Vovko ugotavlja, da je v celotnem obdobju do prve svetovne vojne, z izjemo rahlega padca okrog leta 1907, na Goriškem mogoče zaznati postopno rast števila podružnic, članstva in denarnih prispevkov (glej Vovko, Mal položi dar, str. 158). 27 Vovko navaja, da so se nesoglasja prvič pokazala na 20. skup- ščini CMD v Šentjurju pri Celju leta 1905. K temu so prav gotovo pripomogle tudi različne afere, kot npr. »kavna afera«, ki so pretresale CMD (podrobneje glej Vovko, Mal položi dar, str. 62–63). 28 Vovko, Odborniki in članstvo, str. 10. 29 Finančno dobro stoječe posameznice so se vpisale med usta- noviteljice, ostale pa med letnice ali samo podpornice. 30 Glej Vovko, Odborniki in članstvo, str. 406. podružnice ustanovljene pred ženskimi.31 Sicer se je o njeni ustanovitvi razpravljalo že leta 1888. Vsaj tako lahko razberemo iz dopisa v Soči, v katerem pisec med drugim pojasnjuje, da je takratni odvetniški pri- pravnik Gustav Gregorin32 vsem učiteljem v sežan- skem okraju poslal prijazno povabilo k pridobivanju članov za ustanovitev podružnice CMD v narodno prebujeni Sežani. Zakaj kljub nabranim podpisom za pristop k novi podružnici ustanovitveni občni zbor ni bil sklican, iz dopisa ni mogoče jasno razbrati,33 se pa članek v Edinosti na to temo zaključuje z že- ljo: »Osvedočeni smo, da bode naša beseda vender enkrat obodrila sežanske narodnjake in da prinesemo skoro ve- selo vest, da je v Sežani podružnica uže osnovana.«34 Sežanski podružnici sta po eni strani medsebojno tekmovali,35 bolj kot ne pa sodelovali, na kar kaže več skupaj izpeljanih akcij in prireditev. Tako sta združili moči tudi v zadevi sežanske deklice Franice Šelo- vin. Šelovinova se je šolala v Zavodu šolskih sester v Mariboru pod okriljem Družbe CMD, ki je zanjo plačevala letno šolnino. 26. avgusta 1896 je nadučitelj Matko Kante v imenu obeh tamkajšnjih podružnic na glavno vodstvo CMD v Ljubljani naslovil prošnjo v imenu Šelovinove in njenega očeta. Deklica je na- mreč od šolskih sester iz Maribora dobila obvestilo, da ji bo Družba CMD za šolnino po novem krila le po 10 goldinarjev, kar še zdaleč ni zadostovalo. Ker je bila vzorna učenka, je Kante vodstvo prosil, naj ji finančno še naprej pomaga, da bo lahko zaključi- la študije. Na predlog njenega očeta, ki je denarno ni mogel podpirati, naj bi jo društvo na neki način kreditiralo. Po zaključku šolanja bi se zaposlila kot vrtnarica ali učiteljica in bi del plače vračala Društvu CMD. Kantetovo prošnjo je vodstvo CMD ugodno rešilo, saj je že konec septembra dobil odgovor, da se Šelovinovi nameni 100 goldinarjev letne podpore za šolanje.36 Predsednice Za prvo predsednico sežanske podružnice je bila imenovana že omenjena Marija Mahorčič, žena 31 Vovko, Družba CMD na Goriškem, str. 106. 32 Gustav Gregorin (1860–1942), pravnik in politik. Po dokto- ratu iz prava na graški univerzi je odvetniško prakso opravljal v rodni Sežani in Postojni. Kasneje je svojo odvetniško pisar- no odprl v Trstu, kjer je vstopil tudi v politiko. Po prvi sve- tovni vojni se je naselil v Ljubljani in se posvetil gospodarski problematiki (več glej Marušič, Gregorin, Gustav, str. 385). 33 Kot piše dopisnik v Soči, naj bi se sklicatelj ustrašil. Glej Soča, 17. 2. 1888, št. 7, str. 3. 34 Edinost, 18. 2. 1888, št. 14, str. 3. 35 Uspešnost podružnice se je merila tudi po nabranih denarnih prispevkih za matično CMD. Tako je 22. novembra 1894 ta- kratna blagajničarka Franja Gulič glavnemu vodstvu CMD v Ljubljani med drugim pisala: »Ker naša možka podružnica na- bira uže drugo pokroviteljnino, bi tudi me nerade zaostale, zato pošiljam nabranih 50 gl. na račun naše druge pokroviteljnine ter prosim, da prejem potrdite« (ARS, AS 622, š. 3, dopis 2934). 36 ARS, AS 622, š. 4, dopis 3599. 580 BarBara šatej: prispevek k delovanju seŽanske Ženske podruŽnice druŽBe sv. cirila in Metoda, 575–590 2015 tamkajšnjega župana in deželnega poslanca Raj- munda Mahorčiča.37 Zaradi bolezni je predsedniško funkcijo odložila na občnem zboru podružnice 11. marca 1894. Ob tej priložnosti so se ji odbornice zahvalile tudi z dopisom v Edinosti, kjer beremo: »Jako nas je užalilo, ker se je gospa Marija Mahorčiče- va, soproga deželnega poslanca Rajmunda Mahorčiča, radi bolehnosti odpovedala predsedništvu. Upamo, da 37 Marija Mahorčič, roj. Jeršan (1844–1932), doma iz Unca, se je leta 1865 poročila z Rajmundom Mahorčičem (1840– 1895), dolgoletnim sežanskim županom in večkratnim gori- škim deželnim poslancem, ki se je posvečal zlasti gospodarski problematiki slovenskega podeželja, ter enim prvih narodnih buditeljev s Krasa (podrobneje glej Marušič, Mahorčič Raj- mund (Frančišek, Karel), str. 330). V zakonu se jima je rodilo 5 otrok, prvi trije so zgodaj umrli, ostala sta hčerka Marija (Mici) in sin Ludvik Karel (1875–1939), ki je bil med dru- gim tako kot oče dolgoletni sežanski župan. Mahorčiči so bili ugledna sežanska rodbina, ki se je ukvarjala z gostinstvom. V Sežano so prišli iz Naklega pri Matavunu. Njihova gostilna je bila znana po dobri hrani in vinu. Goriški politik in odve- tnik Henrik Tuma v svojih spominih piše, da so jim v gostilni (naziva jih Mohorčiči) vedno postregli z izbranim teranom, ko se je tam občasno mudil skupaj s prijatelji iz Trsta (Tuma, Iz mojega življenja, str. 179). O rodbini Mahorčič podrobneje glej Kastelic, Sežana, str. 121–137. nam blaga gospa tudi v bodoče ne odtegne svoje pomo- či in svojih sovetov. In kadar jej dobri Bog podeli sopet zdravje, želimo jo zopet videti na čelu naše podružnice, okoli katere se bodemo zbirale kot hčerke okoli svoje ma- tere. Izrekamo jej svojo najprisrčnejšo zahvalo …«.38 V času njenega predsedovanja je sežanska podružnica izpeljala veliko skupščino Družbe CMD, o kateri bo govora kasneje. Tudi zaradi tega je bila ob odstopu s funkcije predsednice deležna posebne zahvale s stra- ni glavnega vodstva CMD. Zato se jim je v odgovoru z dne 22. aprila 1894 iskreno zahvalila »za laskave besede« in zagotovila, da bo tudi v bodoče po svojih močeh pomagala družbi.39 Na predsedniškem mestu jo je nasledila dotedanja začasna blagajničarka Zinka (Terezina) Rybář, ki je podružnico vodila do leta 1897. Zinka se je leta 1873 rodila očetu Gašperju Kastelicu, veleposestniku, tr- govcu in županu v Materiji, in materi Ivani Jeršan.40 Leta 1893 se je poročila s kasnejšim politikom in diplomatom Otokarjem Rybářjem, ki se je leto prej kot pripravnik zaposlil v odvetniški pisarni dr. Oster- taga v Sežani. Mlada zakonca sta leta 1894 prevzela predsedniško funkcijo v obeh sežanskih podružni- cah CMD in to vlogo opravljala do leta 1897, ko sta se preselila v Trst, kjer je Otokar že leta 1895 odprl samostojno odvetniško pisarno. Tu se je začela tudi njegova politična kariera, ki jo je leta 1920 zamenjal z diplomatsko. Družina se je preselila v Beograd, kjer je leta 1927 umrl najprej Otokar, leta 1936 pa tudi Zinka. Ob njeni smrti so se je kot predsednice se- žanske CMD in pokroviteljice družbe spomnili tudi v Koledarju Družbe CMD.41 Zinka se je sicer v prvi vrsti posvetila družini, v zakonu se jima je rodilo 6 otrok, vendar je sodelovala tudi v različnih narodnih društvih.42 Vlogo predsednice je nato prevzela Josipina Du- kić, sodnikova žena. Leta 1898 jo je za dobro leto za- menjala njena namestnica Olga Vodopivec,43 sledila pa ji je Franja Gulič,44 ki je imela za sabo že funkcijo blagajničarke in namestnice predsednice, kasneje pa je v podružnici sodelovala še kot odbornica (1906– 1918). Kot Franja Malenšek, po domače Koširjeva, se je rodila premožnemu gostilničarju v Tacnu pod Šmarno goro. Njeno odločnost in narodno zavzetost so opazili tudi tacenski narodnjaki in že 28. junija 1868 je po poročanju Novic na čelu tacenskih do- 38 Edinost, 17. 3. 1894, št. 33, str. 2–3. 39 ARS, AS 622, š. 3, dopis 2701. 40 Ivana Jeršan je bila sestra Marije Mahorčič, torej je Zinka predsedniške posle dejansko prevzela od svoje tete. Mati Otokarja Rybářja, Zinkinega moža, pa je bila Emilija Ma- horčič, sestra Rajmunda Mahorčiča, Marijinega moža. O so- rodstvenih povezavah glej Rustja, Otokar Rybář, str. 13–14; Kastelic, Sežana, str. 127. 41 Koledar CMD, 1938, str. 32. 42 Podrobneje glej Rustja, Otokar Rybář, str. 13–21. 43 ARS, AS 622, š. 5, dopis 4089. O Dukičevi in Vodopivčevi mi žal ni uspelo najti biografskih podatkov. 44 Podrobneje glej Kastelic, Sežana, str. 163–164; Kastelic, Rod- bina Gulič, str. 13–14. Marija Mahorčič, prva predsednica sežanske ženske podružnice CMD (Kastelic, Sežana, str. 129). 581 BarBara šatej: prispevek k delovanju seŽanske Ženske podruŽnice druŽBe sv. cirila in Metoda, 575–5902015 mačinov s pozdravnimi besedami sprejela ljubljan- ske Sokole na njihovem drugem poletnem zlétu po okoliških vaseh.45 Naslednje leto, 17. maja 1869, je s pozdravnim govorom sodelovala še na vižmarskem taboru. Do mlade govornice je posebna čustva gojil pesnik in pisatelj Fran Levstik, ki ji je posvetil kar nekaj ljubezenskih pesmi.46 Leta 1876 se je poročila s Karlom Guličem, posestnikom, trgovcem in gostil- ničarjem iz Sežane. V zakonu se jima je rodila hčerka Vida.47 Gulič je bil šibkega zdravja in je že leta 1881 umrl. Ovdovela Franja je prevzela njegove posle, uspešno vodila furmansko gostilno in javno tehtnico ter skrbela za veliko posest. Istočasno se je aktivno vključila v društveno življenje kraja. Kot navaja Pavel Skrinjar, je bila med drugim zadnja predsednica Go- spinske podporne družbe Rdečega križa, ki je v Sežani 45 O sokolskem zlétu v Ježici, Gameljnah, Šmartnem, Tacnu, Vižmarjah in Šentvidu nad Ljubljano ter o Franjinem govo- ru glej Novice, 1. 7. 1868, št. 27, str. 217–218; Šilc, Zgodovina župnije Šmartno pod Šmarno goro, str. 218–219. 46 Med njima so romala številna pisma. Dopisovanje je leta 1872 prekinil Levstik sam, ker se je menda radoživa in lepa Franja rada spogledovala tudi z drugimi. Franja je že kot vdova leta 1886 zopet navezala stike z Levstikom in njuno dopisovanje je trajalo do njegove smrti leta 1887. 47 Tudi Vida je sodelovala v sežanski podružnici CMD. Kot je mogoče razbrati iz zapisnika letnega občnega zbora sežan- ske ženske podružnice z dne 23. septembra 1900, torej v času predsedovanja njene matere Franje Gulič, je bila med druž- benicami, ki so se udeležile zbora (glej ARS, AS 622, š. 6, do- pis 4733). Leta 1904 se je poročila z dr. Viljemom Baltičem (podrobneje glej Kastelic, Sežana, str. 164). delovala od osemdesetih let 19. stoletja dalje. Med članicami so bile tudi že omenjene Marija Mahor- čič, Josipina Dukić in Zinka Rybář. Sicer pa so bile članice v glavnem žene premožnejših Sežancev, ki so društvo tudi gmotno podpirali.48 Guličeva se je po prvi svetovni vojni preselila v Ljubljano, kjer je 15. julija 1927 umrla. Pokopana je bila v Šmartnem pod Šmarno goro. Notica o njeni smrti je bila zabeležena tudi v Koledarju CMD.49 Guličeva je bila na mesto predsednice potrjena na 8. seji odbora ženske podružnice CMD v Sežani 2. julija 1899. Na seji se je razpravljalo tudi o poseb- ni prošnji krajnega šolskega sveta v Sežani, ki je na sedež sežanske podružnice priromala konec novem- bra 1898. Sežanski krajni šolski svet se je namreč na svoji seji z dne 24. novembra 1898 odločil, da bo v počastitev 50-letnice vladanja cesarja Franca Jožefa I. ustanovil poseben šolski sklad, v katerem se bodo zbirala denarna sredstva za prehrano, potrebščine in obleke siromašnih sežanskih otrok. Ker si udeležen- ke seje sežanske ženske podružnice glede prispevka niso bile enotne, je bilo sklenjeno, da se za mnenje zaprosi glavno vodstvo v Ljubljani. Guličeva, ki je zagovarjala stališče, da se nabrani denarni prispevki lahko porabijo le namensko, je 29. decembra 1899 na predsednika Zupana50 naslovila prošnjo, v kateri med drugim pojasnjuje: »Ker se v Sežani nabira za šolski zaklad, so prispevki naši podružnici letos postali redkeji in tudi prihodnje leto ne kaže dosti boljšega. Krajni šolski svet se je obernil do naše podružnice za prispevek. Mož- ka podružnica mu je uže votirala 100K in toliko priča- kuje tudi od naše ženske podružnice. Ko sem v pogovoru s tajnikom51 možke podružnice izvedla, da je po pravilih to nedopustno, je bil on mnenja da če glavna družba tega ne odobri, pa ne bomo za njo nabirali, s tem ji je pa nare- jena še večja škoda. To pišem le, da bo glavno vodstvo ve- delo razmere, ko bo sklepalo glede tej prošnje.«52 Zupan se je seveda strinjal z Guličevo in glavno vodstvo je odgovorilo v skladu z družbenimi pravili, po katerih so se morali vsi podružnični prispevki pošiljati vod- stvu v Ljubljano. Z nabranimi sredstvi se je namreč vzdrževalo vse že obstoječe družbene zavode, načrto- vali pa so tudi že vzpostavitev novih. Zapisalo je še, da bi s porabo sredstev za druge, čeprav koristne na- mene družba ostala brez podpore in bi v najslabšem primeru prenehala delovati.53 Iz zapisnika naslednje- 48 Skrinjar, Sežana, str. 108–109. 49 Koledar CMD, 1928, str. 67. 50 Tomo Zupan (1839–1937), duhovnik, narodni delavec in literarni zgodovinar, soustanovitelj in dolgoletni predsednik CMD. 51 Tajnik sežanske moške podružnice je bil učitelj Anton Koso- vel, oče pesnika Srečka Kosovela. 52 ARS, AS 622, š. 6, dopis 4538. Predvidevamo lahko, da se je moška podružnica toliko lažje odločila denarno podpreti prošnjo krajnega šolskega sklada, ker je bil predsednik sklada Janez Renčelj istočasno blagajnik sežanske moške podružni- ce, predsednik podružnice pa je bil šolski nadzornik Matko Kante. 53 ARS, AS 622, š. 6, dopis 4538. Franja Gulič, predsednica sežanske ženske podružnice CMD v letih 1899-1900, v različnih obdobjih tudi namestnica predsednice, blagajničarka in odbornica (Kastelic, Sežana, str. 164). 582 BarBara šatej: prispevek k delovanju seŽanske Ženske podruŽnice druŽBe sv. cirila in Metoda, 575–590 2015 ga občnega zbora sežanske podružnice, ki je potekal 23. septembra 1900 pri Guličevi doma, razberemo, da se je prošnja krajnega šolskega odbora rešila »v smislu odgovora glavnega vodstva družbe sv. Cirila in Metoda na naše vprašanje z dne 2. 7. 1899 št. 8«.54 Ali je ženska podružnica sploh kaj prispevala v sklad, žal ni jasno. Na omenjenem občnem zboru je Guličeva poročala tudi v imenu tajnice Pavle pl. Zierenfeld, ki je bila kot učiteljica iz Sežane premeščena na drugo delovno mesto. Poudarila je, da je bila podružnica si- cer finančno uspešna, a uspeh bi bil še večji, »ako bi nekaj vglednih sežanskih rodbin ne pošiljalo svojih da- rov podružnicam v Trst in okolico«.55 Iz zapisnika še razberemo, da Guličevi »vkljub njenemu prizadeva- nju do sedaj ni bilo mogoče še nobene veselice sklicati na dan, vzrok temu so deloma društvene razmere v Sežani, deloma pa razlog, da je do sedaj podružnici nedostajalo mladih in krepkih močij. Ker se predsednica torej po- polnoma vjema z mislijo, ki jo je pri glavnej skupščini izrazil tajnik glavnega vodstva g. Žlogar56 in ker žal tudi sama predobro čuti ta nedostatek, odlaga v interesu družbe mesto predsednice in predlaga povsem nov odbor, ki se je tudi jednoglasno vsprejel.«57 Za novo predsednico je bila izvoljena Eliza Gnjezda, v imeniku navedena kot postajenačelniko- va žena.58 V letih 1904–1907 je predsedovala Roza (Rozina) Kante, žena že omenjenega šolskega nad- zornika Matka Kanteta, ki je po prenehanju funkcije postala odbornica. Tudi nje so se ob smrti 13. aprila 1940 v Ljubljani, kjer je živela po prvi svetovni voj- ni, spomnili v Koledarju CMD.59 Na predsedniškem mestu je Kantetovi sledila Anica Bajc, žena učitelja na pripravnici Antona Bajca, od leta 1912 do kon- ca delovanja podružnice pa je to funkcijo opravljala Vanda Čebular.60 Tajnice Ob ustanovitvi sežanske ženske podružnice je tajniške posle za tri leta prevzela učiteljica Nežika Pitamic. Nasledila jo je Maša Grom (Dolenc),61 ki 54 ARS, AS 622, š. 6, dopis 4733. 55 ARS, AS 622, š. 6, dopis 4733. Katere družine je imela v mi- slih, ne vemo. 56 Anton Žlogar, tajnik vodstva Družbe CMD. Guličeva je verjetno imela v mislih njegovo tajniško poročilo, ki ga je predstavil na veliki skupščini v Radovljici 1. avgusta 1900. V poročilu o podružnicah med drugim preberemo, da jih dobra tretjina sploh ne deluje, ponekod se narodno delovanje pre- pušča le posameznikom, primanjkuje pa zlasti mlajših članov (glej Vestnik CMD 12–15, 1902, str. 66). 57 ARS, AS 622, š. 6, dopis 4733. V zapisniku je pripis pred- sednika CMD Toma Zupana, da bi se spodobilo Guličevi poslati vodstveno zahvalo. 58 Vestnik CMD 12–15, 1902, str. 147; Vovko, Odborniki in član- stvo, str. 404. 59 Koledar 1941, str. 67. 60 Žal o vseh omenjenih predsednicah nisem našla biografskih podatkov. 61 Maša Grom, roj. Dolenc (1872–1949). Več glej Lamut, Maša Gromova. V: Ženski svet 7 (1929), št. 8, str. 225–228; Šorn, je sodelovala že pri ustanavljanju podružnice, bila najprej odbornica v letih 1892–1895, nato pa tajni- ca do 1900, vpisana kot obrtnica. Sicer pa se je v Sežani tudi drugače kulturno udejstvovala. V okvi- ru veselice sežanskih gasilcev 11. januarja 1897 se je poskusila v vlogi Micike v Linhartovi »Županovi Micki«. »Posebno izborno je predstavljala Miciko go- spodična Maša Dolenčeva, poznana izborna naša dile- tantinja«, se je zapisalo poročevalcu v Edinosti.62 Po poroki s carinskim uradnikom Antejem Gromom leta 1898 se je preselila v Trst in se takoj vključila v tamkajšnjo podružnico CMD, kjer je najprej pre- vzela blagajniške posle (1900–1905), nato pa postala namestnica predsednice (1905–1911) in odbornica (1913–1914). Ob 25-letnici ustanovitve sežanske ženske podružnice ji je slovensko ženstvo iz Trsta v Edinosti posvetilo poseben članek, v katerem je obletnico podružnice povezalo s 25-letnico njenega delovanja v sežanski in kasneje tržaški podružnici ter ji za njeno »neutrudno in požrtvovalno« naro- dno delovanje čestitalo in se zahvalilo.63 Sicer se je Gromova v Trstu vključila tudi v druga društva, med drugim je sodelovala pri ustanovitvi tamkajšnjega Zavoda sv. Nikolaja. Leta 1915 se je z možem prese- lila v Ljubljano, kjer je nadaljevala s svojim udejstvo- vanjem. Sodelovala je v Kolu jugoslovanskih sester, Splošnem slovenskem ženskem društvu in v CMD. Pomembno vlogo je odigrala tudi v Klubu Primork. Sodelovala je že pri njegovi ustanovitvi, bila najprej ena od odbornic, potem blagajničarka, nato pa je kot predsednica nasledila Vido Baltič. Zaradi svojega vsestranskega delovanja je bila odlikovana z redom sv. Save IV. razreda64 in 13. februarja 1929 so ji vsa z njo povezana društva priredila častni večer v pro- storih ljubljanske Kazine.65 »Ob tej priliki ji je dvorna dama F. Tavčarjeva pripela red Sv. Save, tajnica kluba Primork pa ji je izročila umetniško izdelano diplomo, predstavljajočo rojstni kraj slavljenke s posvetilom pe- snika Gradnika. Vrstili so se govori zastopnic vseh žen- skih društev ter pevske in glasbene točke, ki sta jih iz- vajali slavljenkini rojakinji Cirila Škerlj-Medvedova in Karmela Kosovelova. M. Grom je dobila zasluženo priznanje za svoje dolgoletno in požrtvovalno delo na dobrodelnem in narodnem polju.«66 Po poročanju Slo- venskega naroda in Jutra je Gromovi med drugim če- stital tudi ljubljanski župan Dinko Puc, sicer predse- dnik emigrantskega društva Soča, ki jo je postavil za vzor slovenskim ženam in dekletom. Klub Primork jo je imenoval za svojo častno članico, predstavnik mlajše primorske umetniške generacije pa ji je iz- Maša Grom. V: Splošno žensko društvo 1901–1945, str. 161– 163. 62 Edinost, 12. 1. 1897, št. 5, str. 3. 63 Edinost, 19. 10. 1917, št. 290, str. 2. 64 Ženski svet, 1928, št. 12. 65 Ženski svet, 1929, št. 8. 66 Ženski svet, 1929, št. 5. 583 BarBara šatej: prispevek k delovanju seŽanske Ženske podruŽnice druŽBe sv. cirila in Metoda, 575–5902015 ročil zemljo iz njenega rojstnega kraja.67 Umrla je v Ljubljani 2. maja 1949. V letih 1912–1913 je tajniške posle opravljala Marija (Viktorija Mici) Amf, ki je bila leto prej še odbornica. Verjetno je po poroki z dr. Josipom Roj- cem68 septembra 1913 zapustila podružnične vrste. Odbornica je bila tudi njena sestra Adela (Ada) Amf, in sicer v letih 1910–1911 in od leta 1913 naprej. Amfovi sta bili dva od sedmih otrok organista in uradnika Franca ter Čehinje Agnes (Nežike) Wanek, ki je v Sežani odprla svojo gostilno.69 Blagajničarke V času predsedniškega mandata Marije Mahor- čič je mesto blagajničarke prevzela njena hči Mici Mahorčič, kasnejša soproga odvetnika in politika dr. Dragotina Trea. Pri vpisu v imeniku podružnic zasledimo, da je najprej navedena kot Mici Mahor- čič (1892–1893), po poroki pa od leta 1893 do 1894 Mici dr. Treo.70 Sicer je Treova blagajniške posle predala že na izredni seji, ki so jo odbornice sklicale 25. novembra 1893, čeprav je v vseh imenikih ostala zapisana kot blagajničarka do naslednjega občnega zbora podružnice leta 1894. Na isti seji je sežanska podružnica izgubila še namestnico tajnice Josipino Kosovel, ki se je po poroki odselila. Za začasno bla- gajničarko je bila imenovana že omenjena Terezija Rybař, mesto namestnice tajnice pa je do občnega zbora ostalo nezasedeno.71 Treova sta do leta 1900 živela v Postojni, potem pa sta se preselila v Gorico, kjer je Dragotin skupaj s Henrikom Tumo, znanim goriškim odvetnikom in politikom, odprl odvetniško pisarno, a se kasneje osa- mosvojil. Tudi v Gorici se je Mici aktivno vključila v tamkajšnje družabno in društveno življenje. Med drugim jo srečamo v goriški ženski podružnici CMD, na njeno ime pa naletimo tudi med članicami dobro- delnega društva Società di signore goriziane a sollievo dei poveri (Društvo goriških gospa v podporo revežem), ki je v svoje vrste vključevalo v glavnem predstavnice italijanskih in nemških elit iz Gorice, pa tudi nekaj redkih slovenskih posameznic. 7. decembra 1902 je 67 Slovenski narod, 15. 4. 1929, št. 85; Jutro, 15. 4. 1929, št. 15. 68 Josip Rojec (Peč, Sovodnje ob Soči (Italija), 1881–Trst, 1920), sodnik in prosvetni delavec. Po končani gimnaziji v Gorici je študiral pravo na Dunaju. Kot sodnik je služboval v Sežani, kjer se je tudi poročil. Kazensko je bil premeščen na Cres, kasneje je postal okrajni sodnik v Kopru. Po težki bolezni je umrl v Trstu, kamor se je preselil prav zaradi zdravja. Na pro- svetnem področju se je v rodnih Sovodnjah in bližnji okolici udejstvoval tudi še potem, ko je delal v Sežani (podrobneje glej E. D., Rojec Josip, str. 800). 69 Eden od sedmih Amfovih otrok je bila Ljudmila (Mila), ki se je poročila z Ludvikom Mahorčičem, sinom že omenjene Marije in Rajmunda Mahorčiča. Podrobneje o Amfovih glej Kastelic, Sežana, str. 141–143. 70 Vestnik CMD 7, 1893, str. 152; Vovko, Odborniki in članstvo, str. 405. 71 ARS, AS 622, š. 3, 2587. bila Treova na ustanovnem sestanku Ruskega krožka imenovana za predsednico.72 Krožek je med drugim organiziral tečaj ruskega jezika, ki ga je izvajal v Go- rico dospeli učitelj Lubenski,73 a kljub temu ni dose- gel želenega uspeha in kmalu prenehal delovati. O razpustitvi društva je Treova z obžalovanjem pisala tudi Henriku Tumi: »Naprosila bodem ‘Sočo’ da objavi da se seja sploh ne skliče ker nimamo na razpolago pro- storov ter ob enem vsem naznani razpustitev ‘Ruskega 72 V Registru društev iz leta 1907 pod zaporedno št. 228 je kot predlagatelj Ruskega krožka ali Russkinj kroužek zapi- san Dragotin Treo (ASGO, I.R. Capitanato Distrettuale di Gorizia, B. 29, F. 463, Registro delle società). Ustanovnega sestanka sta se poleg številnih ljubiteljev ruskega jezika ude- ležili Milka Mankoč iz Trsta in Terezija Jenko iz Ljubljane. Jenkova, ki je glede ustanovitve ruskega krožka pisala tudi Henriku Tumi in za katero Mici Treo pravi, da je prav ona ustanovila rusko društvo, je imela govor, v katerem je očrtala pomen društva za izobražene Slovence. Terezija Jenko (1859–1938), pevka in dolgoletna predsednica ženskega pevskega zbora Glasbene matice, tudi članica Splo- šnega ženskega društva. Njen mož, zdravnik Ljudevit Jen- ko, je leta 1889 dal pobudo za ustanovitev Ruskega krožka v Ljubljani (več glej Serše, Glasbenice, str. 396–398; Melik, Eleonora Jenko Groyer, str. 241–247). Milka (Ljudmila) Mankoč (1866–1954), tržaška narodna delavka, soustanoviteljica in dolgoletna blagajničarka tržaške ženske podružnice CMD, tudi soustanoviteljica Ženskega sveta. 73 Gabršček, Goriški Slovenci II, str. 79. Mici Mahorčič, por. Treo, prva blagajničarka sežanske ženske podružnice (Kastelic, Sežana, str. 133). 584 BarBara šatej: prispevek k delovanju seŽanske Ženske podruŽnice druŽBe sv. cirila in Metoda, 575–590 2015 kruožka’. Oglasilo se je namreč pre malo članov, da bi moglo društvo nadalje obstati. Žal mi je radi gospe dr. Jenkove, ki je ustanovila društvo s takim navdušenjem, uvidela bode vsaj kakšni smo Goriški Slovenci.«74 Leta 1916 so se Treovi preselili v Ljubljano, kjer je Mici leta 1921 umrla. Novico o njeni smrti je objavila tudi Edinost, ki je poudarila, da je »pokojnica imela mnogo poznanstva tudi v tržaških slovenskih krogih«.75 Po odhodu Treove iz Sežane je bila na občnem zboru podružnice 11. marca 1894 za blagajničarko postavljena že omenjena Franja Gulič. Nasledila jo je Marija Skrinjar (roj. Manfreda), ki je prišla z mesta odbornice. Skrinjarjeva se je rodila v Kobaridu 10. decembra 1857. Kot piše goriški publicist in politik Andrej Gabršček, je bila njegova soseda in sošolka, ki je sicer zaključila le tamkajšnjo dvorazredno osnovno šolo, vendar pa je imela razvit močan socialni in na- rodni čut.76 Verjetno je na to vplivalo njeno navdušu- joče sodelovanje z domačima pesnikoma Simonom Gregorčičem in Josipom Pagliaruzzijem-Krilano- vom ter skladateljem Andrejem Volaričem. Z dopisi je sodelovala v Soči in Edinosti ter bila med pobud- nicami ženskega lista Slovenka. Poročila se je z na- rodnozavednim orožnikom Simonom Skrinjarjem, s katerim je imela štiri otroke. Skrinjarjeva se kljub družini ni odpovedala narodnemu in publicističnemu delovanju, kar je šlo v nos avstrijskim oblastem, ki so zato njenega moža pogosto premeščale, med dru- gim tudi v Sežano.77 Z njim se je selila vsa družina in Skrinjarjeva se je tudi v Sežani takoj vključila v društveno življenje. Kmalu po imenovanju na mesto blagajničarke je vodstvu CMD v Ljubljano poslala dopis, v katerem piše: »Čast mi je naznaniti, da so me sežanske rodoljubke izvolile za denarničarko. Ali bojim se da ne bodem svojej nalogi kos, ker čaka me velika odgo- vornost. – Ali z božjo pomočjo upam premagati vse ovire ter hočem posvetiti vse svoje skromne moči našej prekori- stni družbi. Toliko bolj se upam to doseči ker me podpira- jo tudi vse zavedne rodoljubke.«78 Istočasno je vodstvo prosila, naj se dotedanjima tajnici Nežiki Pitamic in blagajničarki Franji Gulič zahvali za ves trud in de- lovanje v podružnici. Predsednik CMD Tomo Zu- pan je odgovoril, naj mu v »zasebnem pismu« napiše vzroke njunega odstopa, ki vodstvu niso bili znani, da bodo lahko sestavili primerno zahvalo.79 Ali je bila zahvala dejansko sestavljena in poslana obema člani- cama, ni znano. Po moževi upokojitvi se je družina Skrinjar pre- selila v Trst. Tudi ob tej priložnosti je Skrinjarjeva na vodstvo CMD v Ljubljano naslovila naslednji dopis, 74 ZHT, Mici Treo piše Henriku Tumi. Veliko večji uspeh je Ruski krožek dosegel v Trstu (več glej Nadlišek, Na obali, str. 331; Pahor, Slavljanska sloga, str. 142). 75 Edinost, 22. 9. 1921, št. 225, str. 2. 76 Gabršček, Goriški Slovenci II, str. 27. 77 Verginella, Marija Manfreda, por. Skrinjar, str. 72–73. 78 ARS, AS 622, š. 4, dopis 3049. 79 ARS, AS 622, š. 4, dopis 3049. v katerem piše: »Prečastiti gospod, poslavljam se od is- tega vodstva kot blagajničarica ženske podružnice, ker mi je odpotovati v Trst, kjer se stalno namestimo. Od- potovati mi je, ker sem vroče ljubila domovino, ker mi je bila na srcu naša prekoristna družba. Žrtva sem postala zlobnih jezikov! A dasi sem preganjana bode mi vedno pri srcu naša prekoristna družba. Obljubujem Slavnemu vodstvu, da se bodem tudi v novi domačiji trudila po svojej moči, ter tudi druge navduševala za isto!«80 Kaj se je Skrinjarjevi v Sežani zgodilo, nam ni znano, sta pa oba zakonca v Trstu takoj začela aktivno sodelovati na narodnem področju. Skrinjarjeva je bila pobu- dnica in ustanoviteljica Zavoda sv. Nikolaja,81 ki je v letih od 1889 do 1919 v Trstu nudil zatočišče brez- poselnim služkinjam in v mesto priseljenim dekle- tom. S prihodom v Trst se je namreč srečala z bedo deklet, ki so iz slovenskega goriškega in tržaškega za- ledja prihajala v mesto z upanjem na boljši zaslužek in se pri bogatejših družinah udinjala za služkinje. Številna dekleta, ki so ostala na cesti, so v zavodu, v katerem je sodelovalo veliko narodnozavednih trža- ških Slovenk, našla zatočišče. Skrinjarjeva, ki je ostala njegova zvesta sodelavka vse do zaprtja leta 1919, je umrla leta 1931 v Križu pri Tomaju.82 Ne gre se čuditi, da je večina omenjenih Sežan- čank v imenikih in seznamih podružnic navedena z moževim poklicem. Kot je ugotovil že Andrej Vovko, so se namreč v seznamih podružnic ženske z izjemo učiteljic, vzgojiteljic, uradnic, posestnic ali gostilni- čark, ki so navedle svoj poklic, navajale z moževim ali očetovim poklicem (učiteljeva žena, zdravnikova žena, posestnikova hči …).83 Moževa pomembnost in ugled sta določala tudi ženino veljavo v družbi. Tako je npr. Mahorčičeva navedena kot županova žena, Treova ima celo doktorski naziv po možu, Du- kićeva je sodnikova žena, kot trgovčeva hči je nave- dena odbornica Antonija Drufovka.84 Analiza pokli- cev pokaže, da so se v vrste CMD vključevale v prvi vrsti soproge ali hčerke izobraženih, premožnih ali v družbi kako drugače cenjenih posameznikov, torej prav tiste, ki so tudi po zakonski oziroma družinski poti že vstopile v javni prostor. Marsikatera je ledi- no orala na različnih javnih prireditvah ali pa sode- lovala v dobrodelnih društvih. Učiteljice, zlasti tiste na podeželju, pa so bile že tako ali drugače vpete v javno življenje. Če vzamemo za primer prav sežan- sko žensko podružnico, se je v njenih vrstah, po nam znanih podatkih, na različnih funkcijah zvrstilo kar nekaj učiteljic, in sicer Nežika Pitamic, Klementi- 80 ARS, AS 622, š. 4, dopis 3049. Na dopis Skrinjarjeve je Tomo Zupan pripisal, naj se ji izreče društvena zahvala, ter jo spod- budil, naj se v Trstu vključi v tamkajšnjo žensko podružnico. 81 Podrobneje glej Verginella, Ženska obrobja, str. 85–87, 171– 173; Troha, Slovensko žensko gibanje, str. 55–57. 82 O Mariji Skrinjar glej Gabršček, Goriški Slovenci II, str. 27– 28; Hočevar, Pot se vije, str. 62; Verginella, Marija Manfreda, por. Skrinjar, 72–74. 83 Vovko, Odborniki in članstvo, str. 9–10. 84 ARS, AS 622, š. 4, dopis 3430. 585 BarBara šatej: prispevek k delovanju seŽanske Ženske podruŽnice druŽBe sv. cirila in Metoda, 575–5902015 na Gaspari, Hermina Turšič, Pavla pl. Zierenfeld in Zvezdoslava Delak. In medtem ko v mestih zasle- dimo članice – soproge (ali hčerke) sodnikov, odve- tnikov, profesorjev, zdravnikov, trgovcev ali učiteljev, se na podeželju srečujemo s članicami – soprogami (ali hčerkami) posestnikov, gostilničarjev, učiteljev ali nadučiteljev, trgovcev in županov. V večji meri so v podružnicah CMD dejavni tudi njihovi soprogi ali očetje. V kolikšni meri to drži, si lahko pogledamo na primeru soprogov že omenjenih sežanskih članic. Poleg zakoncev Rybář sta npr. v podružnicah dejavna tudi že omenjena zakonca Kante, Roza in Matko, ki v moški podružnici opravlja najprej funkcijo pred- sednika, nato pa namestnika predsednika. Glede na primerjave priimkov članov pa je teh povezav gotovo še več. Podružnično delovanje Sežanska ženska podružnica je takoj po ustanovi- tvi začela z delom. Že novembra je organizirala večjo veselico, ki je dosegla, vsaj po dopisu v Slovenskem narodu, velik uspeh. »Veselico otvorila je dražestna gospodičina Mici Mahorčičeva, podružnična blagaj- ničarka, z daljšim, navdušenim govorom, v katerem je živo pred oči stavila prekrasno svrho in cilje naše šolske družbe, povdarjajoč ob jednem dolžnost in lepo nalogo slovenskih gospej in deklet, sodelovati pri obrambi mile naše materinščine.«85 Mahorčičeva je kasneje zaigrala še nekaj skladb na klavir, na sporedu sta bila tudi pe- tje in dramska igra, za zaključek pa so priredili šaljivo loterijo, katere izkupiček je bil nad pričakovanji. 85 Slovenski narod, 25. 11. 1892, št. 270. Vabilo na občni zbor sežanske ženske podružnice, ki je potekal 2. julija 1893 pri Mahorčičevih (ARS, AS 622, š. 3, dopis 2254). 586 BarBara šatej: prispevek k delovanju seŽanske Ženske podruŽnice druŽBe sv. cirila in Metoda, 575–590 2015 Naslednje leto je sežanska podružnica kot prva ženska podružnica gostila že omenjeno 8. redno skupščino CMD. Odbornice so s ponosom in nav- dušenjem sprejele organizacijo in izpeljavo srečanja. Kot možni datum so glavnemu vodstvu predlagale termin med 23. in 30. julijem 1893 – nazadnje je potekalo 26. julija, na praznik sv. Ane.86 Priprave so stekle. Že 11. julija so glavnemu vodstvu v Ljubljano med drugim poročale tudi glede same skupščinske seje in obeda: »Ob 11. uri vrši se glavna skupščina na vrtu g. deželnega poslanca R. Mahorčiča ali pa v slučaju deževnega vremena v tukajšnem novem šol. poslopju; za dovoljenje zadnjega priskrbi tukajšnja podružnica. Po zborovanju bode skupni obed tudi na lepem vrtu zgoraj omenjenega gospoda in v slučaju deževnega vremena pa v salonu. Ako bi bilo skupščinarjev nad 200 ali 300 po- tem se bode skrbelo za obed tudi po druzih gostilnah kar se tu prav lehko zgodi.«87 V Sežani gostiln ni manjka- lo, zato za obed ni bilo pretiranih skrbi. Pri organizi- ranju popoldanskega izleta v jamo Vilenica pri Diva- či je odbornicam pomagal nadučitelj Matko Kante.88 26. julija 1893 se je v kraško središče zgrnila ne- pregledna množica članov CMD. Goriške in tržaške udeležence je pozdravila odbornica sežanske CMD Maša Grom. Vsi skupaj so na postaji z godbo in plapolajočimi zastavami pričakali še poseben vlak iz Ljubljane, ki je prisopihal s polnimi vagoni udeležen- cev. Nagovorila jih je Mici Mahorčič, v imenu sežan- ske občine in ostalih kraških županstev pa jih je poz- dravil njen oče, sežanski župan Rajmund Mahorčič. Po pozdravnem in zahvalnem odgovoru glavnega vo- ditelja CMD Toma Zupana so sežanska dekleta ude- ležencem delila šopke, iznajdljive zastopnice šent- jakobsko-trnovske ženske podružnice iz Ljubljane pa so v korist družbe prodale vse trobojne trakove z napisom »Bog i narod!«, ki so jih v ta namen pri- nesle s seboj. Celoten sprevod se je premaknil pro- ti slavnostno okrašenemu mestu. Sežanski fantje so pod vodstvom nadučitelja Matka Kanteta, ki je vodil priprave za celotno okrasitev, postavili poseben sla- volok z napisom »Vam, ki ste naši!«, z vseh oken so visele cesarske zastave in slovenske trobojnice. Do- pisnik v Slovencu je poročanje s skupščine v Sežani zaključil s stavkom: »Sežana je osvedočila svoje lojal- no in slovensko lice.«89 Ker je bilo vreme lepo, se je po opravljenem cerkvenem obredu začela skupščina na vrtu gostilne župana Mahorčiča. Po zaključku je prav tam sledil skupni obed s številnimi napitnicami, med katerimi je igrala postojnska godba, prepevala pa sežanski mešani zbor in Ljubljanski oktet. Posebej navdušeno so udeleženci sprejeli nastop že omenjene desetletne učenke Franice Šelovin, ki je deklamira- 86 ARS, AS 622, š. 3, dopis 2271. 87 ARS, AS 622, š. 3, dopis 2283. 88 ARS, AS 622, š. 3, dopis 2285. 89 Slovenec, 8. 8. 1893, št. 180, str. 3; Soča, 11. 8. 1893, št. 33, str. 1–2. la Gregorčičevo pesem Blagovestniki.90 Udeleženci so se nato z vlakom odpeljali do Divače, kjer jih je v imenu nakelskega župana sprejel in nagovoril di- vaški učitelj Ivan Bano ter jih pospremil na brez- plačen ogled jame Vilenica. Za osvetlitev v jami je poskrbel Gospodarski svet. Zadovoljni udeleženci so se v večernih urah z vlaki odpravili proti domu. Vodstvo CMD je prav na sežanski skupščini »hva- ležno priznalo slovenskemu ženstvu palmo prvenstva; ker so ženske podružnice kar tekmovale v načinih, kako bi družbi več prispevkov doposlale ter tako kot zveste hčerke razveselile svojo mater«.91 Sežanska ženska po- družnica je za organizirano skupščino požela veliko pohval, posebne pohvale je bila deležna tudi njena predsednica Marija Mahorčič. V Poročilu o 8. veliki 90 Slovenec, 1. 9. 1893, št. 200, str. 2–3. 91 Kmetijske in rokodelske novice, 1894, št. 30, str. 293. Več o po- teku skupščine glej poročila, objavljena v Slovencu (7. 8. 1893 in dalje) in Soči (11. 8. 1893 in dalje). Poročilo o uspešno izpeljani 8. veliki skupščini Družbe CMD, ki je potekala v Sežani 26. julija 1893, je v več delih objavila tudi Soča. Prvi del je izšel v obliki podlistka, v naslednjih številkah pa poročilu lahko sledimo na prvih straneh časopisa (Soča, 11. 8. 1893, št. 33, str. 1). 587 BarBara šatej: prispevek k delovanju seŽanske Ženske podruŽnice druŽBe sv. cirila in Metoda, 575–5902015 skupščini Družbe sv. Cirila in Metoda med drugim piše, da so Sežančanke pokazale »svojim slovenskim sestram pot, katera vodi naš narod k lepši bodočnosti«.92 Tudi takratno slovensko časopisje se je na veliko razpisalo o uspelem dogodku.93 Res pa je, da so bili predstavniki osrednjih slovenskih in primorskih gla- sil še posebej vabljeni na skupščino, tudi z namenom, da bi o tem dogodku obširneje poročali. Županstvo Sežane je po uspešno končani skup- ščini na svoji redni seji 6. avgusta 1893 sklenilo, da sežanska občina pristopa k Družbi CMD kot pokro- viteljica, in je v ta namen vplačalo 200 K »uvidevši preimenitno nalogo in prevzvišen narodni namen pre- slavne družbe sv. Cirila in Metoda«.94 Po uspešni skupščini je podružnica nadaljevala z delom. 30. maja 1897 je imela občni zbor v prostorih Franje Gulič, ki je člane v imenu predsednice Josi- pine Dukić tudi pozdravila.95 Po poročanju časopi- sa Edinost je bila udeležba popolna in dopisnica M. Franovičeva je z zadovoljstvom ugotavljala, da »naša podružnica ne spi smrtnega spanja, temveč koraka med prvimi, kar je vesel znak, da se naše kraško ženstvo za- veda ter da vsestransko podpira prekoristno družbo«.96 Tudi naslednje leto, 29. maja 1898, je letni zbor po- tekal na istem mestu. Za novo predsednico so članice izvolile Olgo Vodopivec.97 Kot razberemo iz finančnega poročila za leto 1909, ki sta ga takratna predsednica Anica Bajec in blagajničarka Milena Pirjevec poslali vodstvu v Ljub- ljano, je podružnica v prvi polovici leta priredila štiri veselice s skupnim izkupičkom v višini 936,53 K.98 10. marca 1910 je letni zbor potekal v Polleye- vi restavraciji. Za predsednico je bila zopet potrjena Anica Bajec, ki je v svojem govoru med drugim pred- lagala sodelovanje s tamkajšnjo moško podružnico. Do sodelovanja je dejansko tudi prišlo. Že 30. maja 92 Edinost, 9. 8. 1893, št. 63, str. 2. 93 Pohvalnim dopisom o veliki skupščini CMD v Sežani in objavljenim poročilom s skupščine sledimo v avgustovskih številkah časopisov Edinost, Soča, Slovenec in Slovenski narod. 94 ARS, AS 622, š. 3, dopis 2443. 95 Edinost, 25. 5. 1897, št. 63, str. 3. 96 Edinost, 5. 6. 1897, št. 67, str. 3. 97 Edinost, 2. 6. 1898, št. 89, str. 2. 98 ARS, AS 622, š. 20, dopis 1311. je podružnica med drugim vodstvu v Ljubljano po- ročala, da bosta 10. julija skupaj z moško priredili narodno prireditev ob petindvajsetletnici ustano- vitve Družbe CMD.99 V ta namen je bil imenovan poseben »veselični odbor CMD«, ki je med drugim po okoliških vaseh pobiral prispevke za veselico. Kot beremo v zahvali, ki so jo organizatorji objavili v Soči, je bila prireditev uspešna. Svojo udeležbo je potrdilo več narodnih društev, zanimanje pa je bilo veliko zlasti med narodnjaki na Tržaškem. Po spreje- mu gostov in veličastnem sprevodu skozi Sežano sta sledila nastop pevskih društev in vsesplošna veselica. Iz zahvale izvemo, da je bila prireditev tudi finančno uspešna, saj je bilo čistega dobička 1700 K.100 Seveda so se našli tudi nasprotniki, ki so jim šle take priredi- tve ali celo prireditelji sami »v nos«. Eden takih je bil »Opazujoč Sežanec«, ki je v Edinosti bralce vabil na omenjeno prireditev: »… Ne zabite naše mile družbe ta dan ! Spomnite se reševateljice našega zatiranega na- roda vsaj letos ob 25-letnici ! […] Pridite vsi 10. julija na Kras v Sežano, kajti vsak bo iznenaden. Kaj slične- ga ni še videl nikjer na Krasu. Na vsakogar bo vplivala čarobna razsvetljava. – Veselični prostor bo nudil nekaj divnega, čarokrasnega, tajinstvenega. Človek se bo čutil prenesenega v kak zakleti vrt …«.101 V nadaljevanju je sicer avtor bralcem obljubljal, da bo o tem dogodku še poročal, vendar tega ni mogoče zaslediti. 4. februarja 1912 je sežanska ženska podružnica priredila veselico v korist slovenskih podružničnih šol na narodnostno ogroženih območjih. Na priredi- tvi, ki je bila po poročanju Edinosti zaradi različnih ovir po dobrem letu prva taka prireditev za potre- be CMD, sta sodelovala domače pevsko in glasbeno društvo »Kraška vila« ter »dramatični klub«.102 Glav- na ovira je bil verjetno izbruh kolere. Vsaj tako lahko razberemo iz poročila podružnice za leto 1911, ki ga je pripravila blagajničarka Angela Bandelj. V njem piše, da zaradi kolere, ki je divjala v Trstu, ni bilo dovoljeno organizirati kakršnihkoli veselic ali javnih prireditev. Ena od ovir so bile verjetno tudi razmere, o katerih je pisala podružnična tajnica Mici Amf v pismu, ki ga je 30. avgusta 1912 naslovila na glavno vodstvo CMD: »Občni zbor se je sicer vršil pozno, pa priznati moram, da smo se ga bale, vsled tukajšnjih raz- mer. Trdno sem že bila prepričana da naša podružnica ob odhodu velezaslužne dosedanje predsednice, čislane g. Anice Bajčeve – zaspi. Ker smo se spanja strašile, sklenile smo združiti se z moško podružnico, ker pa to res kaže korake k nazadovanju napele smo vse moči in v nedeljo volile novi odbor.«103 Istočasno je vodstvu še sporo- 99 ARS, AS 622, š. 20, dopis 1311. 100 Soča, 23. 7. 1910, str. 2. 101 Edinost, 16. 6. 1910, št. 165. 102 Edinost, 2. 2. 1912, št. 33, str. 4. 103 ARS, AS 622, š. 27, dopis 1882. Kot navaja Skrinjar, je bil Alojz Bajc, mož Anice Bajc, vodja c.-kr. pripravnice za učitelje v Sežani, ki pa so jo v šolskem letu 1911/1912 ukinili (Skri- njar, Sežana, str. 102). Morda sta se odselila zaradi nove službe. Vabilo na občni zbor sežanske ženske podružnice, ki je potekal 29. maja 1898 pri Franji Gulič, objavljeno v časopisu Edinost (Edinost, 20. 5. 1898, št. 79, str. 3). 588 BarBara šatej: prispevek k delovanju seŽanske Ženske podruŽnice druŽBe sv. cirila in Metoda, 575–590 2015 čila, da v okviru vseslovenskega cvetličnega dneva104 ženska podružnica v Sežani ne bo organizirala svoje- ga cvetličnega dne, ker je ocenila, da zaradi številnih prireditev, ki potekajo v bližnji okolici, ta ne bi pri- nesel želenega uspeha, zato bo raje nabrala »kolikor 104 Cvetlični dnevi so bili redna dobrodelna prireditev Družbe CMD in njenih podružnic, na kateri so s prodajo cvetja nabi- rali denar v korist družbe. mogoče lepih cvetov« in jih za 14. september 1912 poslala glavnemu odboru v Ljubljano.105 Očitno so si premislili, kajti 8. oktobra 1912 sta predsednica žen- ske podružnice Vanda Čebular, ki je bila izvoljena na že omenjenem občnem zboru avgusta 1912, in pred- sednik moške podružnice Anton Breginc vodstvu v Ljubljano sporočila, da podružnici skupaj organizi- 105 ARS, AS 622, š. 27, dopis 1882. Izpolnjeni obrazec z dne 20. septembra 1912, ki ga je po izpeljanim občnem zboru sežanska ženska podružnica poslala glavnemu vodstvu v Ljubljano. Na obrazcu, ki so ga morale podružnice vsako leto na novo izpolniti in poslati matični družbi v Ljubljano, so bili navedeni na občnem zboru potrjeni odborniki (vodstvo), število vseh članov in prejemkov ter zastopnik oziroma zastopniki, ki se bodo udeležili velike skupščine CMD (ARS AS 622, š. 27, dopis 2140). 589 BarBara šatej: prispevek k delovanju seŽanske Ženske podruŽnice druŽBe sv. cirila in Metoda, 575–5902015 rata cvetlični dan v korist Družbe CMD, in sicer 12. in 13. oktobra. Zapletlo pa se je pri denarju. Čebular- jeva je namreč 29. decembra 1912 od vodstva dobila dopis, v katerem jo sprašujejo, koliko denarja je bilo nabranega in kaj je z njegovim nakazilom. Takoj na- slednji dan je odgovorila, da sta bila cvetlična dneva organizirana v »prid družbe, Sokola in Branibora na podlagi tiskovin katere smo prejeli od gori imenovanega vodstva v mesecu avgustu«, dohodek v višini 430,64 K pa da je bil že 15. oktobra poslan centralnemu od- boru vseslovenskih cvetličnih dnevov, ki je prejemek tudi potrdil. »Čudno se nam dozdeva, da niste bili od centralnega odbora obveščeni o izidu naših cvet. dnevov. Blagovolite se pri istemu informirati,« je še zapisala v zvezi s tem in prosila za pojasnilo.106 Vodstvo je Čebularjevi januarja 1913 odgovorilo, da je od cen- tralnega odbora prejelo obvestilo, da so iz Trsta na račun cvetličnih dnevov prejeli le skupen znesek v vi- šini 2244 K, ne pa točnega izpisa deleža posameznih podružnic. Na podlagi obeh dopisov sežanske pred- sednice je vodstvo sklenilo, da bo od zneska 2244 K odštelo 430,64 K in jih prenakazalo v korist družbe. Postopek je bil izpeljan februarja 1913 in zadeva se je zaključila.107 16. marca 1913 je podružnica sklicala občni zbor, na katerem je potrdila staro predsednico Čebularjevo, 12. in 15. avgusta je organizirala še dva cvetlična dneva, konec leta pa zaključila s silvestrsko veselico.108 V delovanje podružnice je posegla prva svetovna vojna, ki je presekala normalen tok življenja in raz- voja na vseh področjih. Na ozemlju, na katerem je potekala fronta, je življenje povsem zamrlo. Dogaja- nje z bojišč se je posredno čutilo tudi v zaledju, ki je sprejemalo posledice vojnih spopadov. Sežana se je znašla v neposredni bližini soške fronte. Čez mesto so se pomikali valovi beguncev. Sežanske hiše so se, kot piše Skrinjar, spreminjale v bolnišnice za ranjen- ce in začasna bivališča vojakov, ki so prihajali ali od- hajali na fronto. Ranjencem so nudile pomoč članice sežanskega Gospinsko-podpornega društva Rudečega križa.109 Sklepamo lahko, da so bile med njimi tudi članice sežanske podružnice CMD. Ne nazadnje je samo vodstvo CMD ob začetku vojne vse svoje po- družnice pozvalo, naj »delujejo vsaka v svojih razme- rah v prospeh blagotvornega društva Rdečega križa«.110 Na novo izrisane meje po prvi svetovni vojni so Sežano vključile v novo državo Italijo. V novonasta- lih razmerah sežanska ženska podružnica ni obno- vila svojega delovanja in je tako delila usodo ostalih podružnic v goriškem in tržaškem prostoru. V veliki meri gre vzroke iskati v porajajočem se fašizmu, ki je trkal na vrata in s svojo represivno politiko počasi prepovedal delovanje kakršnihkoli »tujerodnih« dru- 106 ARS, AS 622, š. 28, dopis 2889. 107 ARS, AS 622, š. 28, dopis 2889. 108 ARS, AS 622, š. 31, dopis 499. 109 Skrinjar, Sežana, str. 109, 126. 110 Koledar CMD za 1915, 1914, str. 170. štev. Po drugi strani pa tudi sami CMD po vojni ni uspelo obnoviti vseh svojih vrtcev in šol, zlasti v go- riškem prostoru. K temu je ne nazadnje pripomogla na novo začrtana državna meja, ki je ločila primorske Slovence od sonarodnjakov in otežila obmejno so- delovanje. VIRI IN LITERATURA ARHIVSKI VIRI ARS – Arhiv Republike Slovenije AS 622, Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, 1885–1941, š. 2–31. ASGO – Archivio di stato di Gorizia ASGO, I.R. Capitanato Distrettuale di Gorizia, B. 29, F. 463, Registro delle società. ZHT – Zapuščina Henrika Tume (hrani Razisko- valna postaja ZRC SAZU Nova Gorica). ČASOPISI Edinost, 1888, 1893, 1894, 1897, 1898, 1910, 1912, 1917, 1921. Jutro, 1929. Novice, 1868, 1894. Slovenec, 1893. Slovenski narod, 1891–1893, 1929. Soča, 1888, 1893, 1910. Vestnik/Koledar šolske družbe sv. Cirila in Metoda, 1892–1914, 1928, 1934, 1938, 1941. Ženski svet, 1928, 1929. LITERATURA Gabršček, Andrej: Goriški Slovenci, II. del. Ljubljana: samozal., 1934. Gombač, Metka: Pavla Hočevar. Splošno žensko dru- štvo 1901–1945 (ur. Nataša Budna Kodrič in Aleksandra Serše). Ljubljana: ARS, 2003, str. 307–317. E. D. [Emil Devetak]: Rojec Josip. Primorski sloven- ski biografski leksikon. Gorica, 1994, str. 800. Hočevar, Pavla: Pot se vije: spomini. Trst: Založništvo tržaškega tiska, 1969. Hočevar, Pavla: Spomnimo se… Koledar CMD, 1934, str. 68–70. Judson, Peter M.: The Gender Politics of German Nationalism in Austria 1880–1900. Austrian Women in the Nineteenth and Twentieth Centuries. Providence/Oxford: Berghahn Books, 1996, str. 1–18. Kastelic, Janko: Rodbina Gulič in njihova gostilna. Kraški obzornik, 15, 2013, št. 5, str. 13–14. 590 BarBara šatej: prispevek k delovanju seŽanske Ženske podruŽnice druŽBe sv. cirila in Metoda, 575–590 2015 Kastelic, Janko: Sežana, ljudje in kraji skozi čas. Seža- na: samozal., 2013. Marušič, Branko: Gregorin, Gustav. Enciklopedija Slovenije, zv. 3. Ljubljana, 1989, str. 385. Marušič, Branko: Mahorčič Rajmund (Frančišek, Karel). Primorski slovenski biografski leksikon, 9. snopič. Gorica, 1983, str. 330. Melik, Živa: Eleonora Jenko Groyer. Splošno žensko društvo 1901–1945 (ur. Nataša Budna Kodrič in Aleksandra Serše). Ljubljana: ARS, 2003, str. 241–247. Mokronoška [Ljudmila Roblek]: Z Dolenjskega koncem avgusta. Slovanski svet, 1895, št. 34, str. 322. Nadlišek Bartol, Marica: Na obali. Trst: ZTT = EST, 2005. Pahor, Milan: Slavljanska sloga. Trst: ZTT = EST, 2004. Rustja, Peter: Otokar Rybář v dunajskem parlamentu. 1. del. Trst: Krožek za družbena vprašanja Vir- gil Šček; Ljubljana: Zveza zgodovinskih društev Slovenije, 2001. Selišnik, Irena: Prihod žensk na oder slovenske politike. Ljubljana: Sophia, 2008. Serše, Aleksandra: Glasbenice. Splošno žensko društvo 1901–1945 (ur. Nataša Budna Kodrič in Aleksan- dra Serše). Ljubljana: ARS, 2003, str. 396–398. Skrinjar, Pavel: Sežana: sonce nad prestolnico Krasa. Logatec: Ad Pirum, 2006. Šilc, Jurij: Zgodovina župnije Šmartno pod Šmarno goro. Šmartno pod Šmarno goro: Župnijski urad, 2001. Šorn, Mojca: Maša Grom. Splošno žensko društvo 1901–1945 (ur. Nataša Budna Kodrič in Aleksan- dra Serše). Ljubljana: ARS, 2003, str. 161–163. Troha, Nevenka: Slovensko žensko gibanje v Trstu na prelomu 19. in 20. stoletja. Splošno žensko dru- štvo 1901–1945 (ur. Nataša Budna Kodrič in Ale- ksandra Serše). Ljubljana: ARS, 2003, str. 44–58. Tuma, Henrik: Iz mojega življenja: spomini, misli, iz- povedi. Nova Gorica: Tuma, 1997. Verginella, Marta: Marija Manfreda, por. Skrinjar. Pozabljena polovica (ur. Alenka Šelih et al.). Ljub- ljana: Tuma, SAZU, 2007, str. 72–74. Verginella, Marta: Ženska obrobja: vpis žensk v zgodo- vino Slovencev. Ljubljana: Delta, 2006. Vovko, Andrej: Družba sv. Cirila in Metoda na Gori- škem. Jadranski koledar, 1983, str. 96–111. Vovko, Andrej: Mal položi dar...: portret slovenske na- rodnoobrambne šolske organizacije Družbe sv. Cirila in Metoda: 1885–1918. Ljubljana: Slovenska ma- tica, 1994. Vovko, Andrej: Odborniki in članstvo podružnic Druž- be sv. Cirila in Metoda 1885–1918. Ljubljana: Za- ložba ZRC, ZRC SAZU, 2004. S U M M A R Y A contribution to the work of the Sežana­ based women’s subsidiary of the Cyril and Methodius Society The article first briefly presents the Cyril and Methodius Society, which was founded in 1885. Special focus is on the role of women who massively joined its subsidiaries and distinguished themselves in charitable service and raising national awareness. Based on archival and newspaper sources the ar- ticle then describes the work of the women’s subsidi- ary of the Cyril and Methodius Society for Sežana and its surroundings. The subsidiary was founded with a decree issued by the Trieste Lieutenancy No. 16877/1 on 6 October 1892. According to the data published in yearly calendars (gazettes) of the Cyril and Methodius Society, the subsidiary had 108 fe- male members on its foundation and 133 in 1898, which was its all-time high. In 1903, its membership dropped to 59 and then increased again in the years immediately preceding the First World War, but never exceeded 95. The women’s subsidiary in Sežana dissolved before the end of the First World War and was not restored afterwards. In this regard, its destiny was similar to that of all other subsidiaries in the Lit- toral which were never brought back to life, once this part of Slovenian territory was made part of Italy. As established from available sources, the Sežana- based subsidiary had, similarly to other subsidiaries of the Cyril and Methodius Society, organised fetes, fundraising and charity events, and held annual gene- ral meetings. It was the first women’s subsidiary to have organised and housed a great annual meeting of the entire Cyril and Methodius Society, which took place on 26 July 1894 in Sežana. It was there that Slovenian women were for the first time awarded the »Palm of Victory«, which the Cyril and Methodius Society conferred for exceptional accomplishments. The successfully implemented general meeting brought great praise to the women of Sežana and re- ceived major press coverage. The subsidiary collabo- rated with the men’s subsidiary in Sežana, which was founded only two years after the women’s subsidiary. Together they implemented many successful cam- paigns and events. The subsidiary’s roster includes quite a few names of Sežana’s known female inhabitants. The article focuses on those who played a visible part in the society’s operations, e.g. presidents, secretaries and treasurers (Marija Mahorčič and her daughter Mici Mahorčič Treo, Franja Gulič, Zinka Kastelic Rybář, Maša Grom and Marija Skrinjar). The article also provides a short outline of their life stories.