Ipfll
timm
.
M
■
mSm

foto KB


mirnimi
V KOLESJU ZGODOVINE
(Mef) Dokončno in čisto zares se je začela obnova Manziolijeve palače, ene od dveh zgodovinsko kolikor toliko pomembnih izolskih stavb, ki ju lahko najdemo na vseh izolskih prospektih, razglednicah in napotkih za radovedne turiste. In ker gre v to obnovo veliko denarja, tako kot je šlo v obnovo Besenghijeve palače, v dosedanjo obnovo prej cerkve Marije Alietske in v arheološke raziskave v Simonovem zalivu, si preprosto ne moremo več dovoliti, da imamo nekakšne virtualne oziroma navidezne spomenike našega preteklega časa. Zelo lepo restavrirana Besenghijeva palača s knjižnico
li Banka Koper

20. avgust 1998
vred je za turiste v glavnem zaprta, cerkev Marije Alietske je trdno zabita z deskami, Manziolijeva palača ima zazidana vrata, odkritja v Simonovem zalivu pa so komaj opazna. Obnovljena Manziolijeva palača v katero se bodo delno preselili sedanji uporabniki Besenghijeve palače, preprosto ne bi smela ostati zaprta očem radovedne javnosti. Sicer se nam bo spet zgodilo, da bomo v spomenike iz naše oddaljenejše zgodovine vložili veliko denarja, od njih pa ne bomo imeli ničesar. Partizanski spomeniki niso kakšna posebna atrakcija, čeprav jih okrasimo tako kot tega na Trgu padlih.
TRGOVSKA 4 ’ OBRTNA CONA IZOLA = X S tel.: 066/ 646 - 601, 645 - 771 Eti fa*: O«/645 - 779
DATNA OPREMA ■
Adriatic ®
V,
VAŠA ZAVAROVALN
mm, 4
PRIHAJAMO v IZOLO
scofch k
C L O T H I N G C O M PA N V
SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE
‘»V*1*
;» <) ;i f O :! •) l
Obala 114, Portorož S / 770 - 328, 770-728 fax: 066 / 770 - 329
PTT's NOT DEAD je rubrika v kateri objavljamo nenaročena pisma bralcev Mandrača. Seveda objavljamo le pisma, ki so napisana tako, da osebno ne žalijo nikogar in omogočajo pošten ter kulturen nivo dialoga o pomembnih vprašanjih o Izoli in v zvezi z Izolani. Pisem objavljenih v tej rubriki ne honoriramo, pa tudi tista v drugih delih časopisa zelo poredkoma. Vseeno smo hvaležni vsem, ki s svojimi prispevki pomagate k demokratizaciji dialoga v naši občini.
Bencinski servis: N.E. !
Iniciativni odbor krajanov Jagodja za reševanje problematike okrog bencinskega servisa - Jagodje Sever se je v svoji razširjeni sestavi zbral na sestanku 11. avgusta, 1998. Kot njegov predsednik ter kot eden od pobudnikov za oceno zakonitosti spornega zazidalnega načrta sem prisotne seznanil z odločbo ustavnega sodišča, da Zazidalni načrt Bencinski servis - Jagodje Sever ni v neskladju z zakonom.
Ustavno sodišče je presojalo samo formalni del, oziroma potek postopkov: če je bila javna obravnava sklicana na običajen način (o tem bi sicer izrazil dvom, ker smo bili obveščeni samo krajani najbolj prizadetih ulic - nikakor pa ne celotna Krajevna skupnost!), če je javna obravnava trajala zakonsko predpisan rok itd.
Odbor meni, da glede negativnega vpliva črpalke na okolje ter na negativen vpliv na zdravo življensko okolje (kar nam zagotavlja 72. člen Ustave), je ustavno sodišče verjelo predvidenim ukrepom za zagotovitev le-tega. Ni potrebno izguljati besed, kako se take obljube uresničujejo - ponavadi zmanjka denarja (iz poročil medijev odbor sklepa, da slovenskim naftnim družbam ne gre več tako dobro, kot v starih časih bencinskega turizma). Torej krajani - občani lahko pozabimo na zaščitne ukrepe, papir namreč vse prenese.
Odbor ugotavlja, da je zapisnika razvidno, da je ustavno sodišče kontaktiralo Občino Izola. V njenem imenu županja odgovarja, da je tu predvidena črpalka po odloku o poteku obalne ceste iz leta 19791. Pravilno!. Ta črpalka že stoji (z vsemi znanimi posledicami miniranja). Citirani odlok govori samo o eni črpalki, ne pa o dveh...
Odbor nikakor ne misli poleminizirati z odločbo ustavnega sodišča. Odbor ima mandat s ciljem, kateri je kristalno jasen: Bencinski servis na predvideni lokaciji proti volji krajanov ne bo NIKOLI ZGRAJEN!!. Odbor bo izkoristil vsa razpoložljiva demokratična sredstva, da se uveljavi odločitev krajanov: Bencinski servis tu nima kaj iskati!
Predsednik odbora krajanov Robert Prelc
Vabilo invalidom!
Vabimo člane društva invalidov Izola na Tradicionalno
srečanje s pobratenem društvom invalidov Domžale, ki ga organizira društvo invalidov Izola 5. septembra 1998 v gostilni »Jasna« nad Izolo ob 13. url
Srečanje bo veselo.
Prijave sprejemamo v pisarni društva invalidov. Izola, Kraška 1, vsako sredo od 15. ure do 17. ure.
Predsednik D.I. Izola Višnjevec Zmago
MALI OGLASI
- Ugodno prodam kombiniran voziček "CAM", karo, rabljen 5 mesecev. Tel.: 648-379 -Odi. septembra naprej ODDAM stanovanje v Izoli, eno in dvosobno, opremljeno, parking in vrt., Iščemo SOSTANOVALCA ali SOSTANOVALKO (14.000 Sit na mesec) Souporaba kopalnice in kuhinje. Tel.: 645-818
je tecinik Izolanov
Naslov: Veliki trg 1, 6310 Izola, tel .066/600 ■ 010, fax: 600-015 Glavni in odg. urednik: Drago Mislej / Uredništvo: D. Mislej, T. Ferluga, Orlando H. (fotoreporter), K. Bučar / Tehnični urednik: Davorin Marc Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 100 Sit.
Založnik / elektronski prelom: GRAFFIT LINE, doo Izola
tel.: 600 - 010 / E-MAIL: MANDRAC @ S-NET. NET
ŽR: 51430 ■ 603 ■ 32431 / Tisk: BIROGRAFIKA BORI. Izola___________
Brigadirji Izole vabljeni!
V javnih sredstvih obveščanja ste gotovo že zasledili, da so v polnem teku priprave na vseslovensko srečanje brigadirjev MDB od leta 1995-1990 v N. Gorici.
Proslavo organizira KLUB brigadirjev pri ZZB in občina N. Gorica v počastitev 50. obletnice izgradnje mesta in praznika N. Gorice.
Ker je veliko brigadiijev sodelovalo na različnih delovnih akcijah v Sloveniji in širše v Jugoslaviji bo proslava v N. Gorici priložnost, da se po mnogih letih srečamo brigadirji številnih generacij mladih, ki smo obnavljali po vojni porušeno domovino in gradili številne gospodarske in druge objekte. Mladinsko prostovoljno delo je združevalo mlade, polne idealov in volje, moči in delovnega zanosa.
Vsem brigadirjem in drugim udeležencem bo zagotovljen brigadirski paket : golaž, kruh, vino-pivo ali sok, jabolko, značko in priložnostni filatelistični pisemski ovitek prvega dne s simbolom in znamko vse za ceno 1000 SIT.
Pred proslavo v N. Gorici bo tudi kratek postanek na Lijaku (nekdanja delovna akcija), kjer nas bodo sprejeli in pozdravili predstavniki lokalnih oblasti in ostali.
Računamo na čimvečjo udeležbo na srečanju. Istočasno pri vpisu na proslavo bomo izbrali naročnike za paket, kajti s tem si zagotovimo prehrano.
Prijave sprejemamo na sedežu ZZB na Plenčičevi ulici 3 do 31. 8. 1998.
Z brigadirskim pozdravom ZDRAVO!
Anka Mrmolja

ob brišJ^olada V parif) 20 b za prehodni pobjal
GKANP£
b <JDpl<jgcd J^ooccrf
( Cuba libre party )
2^	"BRATIŠ"
''"t,, \v,A 9 za Vse preTiVele

O 1* **/■
v
^22.
NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO
INTELIGENTNI ZVOČNI SIGNALIZAT0R VKLOPLJENIH IN IZKLOPLJENIH LUČI hMEMOBIP«
IMEM0BIP vas po vžigu motorja počaka okoli 15 sekund, da vklopite luči (Vžiganje avtomobila pri vklopljenih lučeh ni priporočljivo, ker škoduje akumulatorju). Če jih v tem času zaradi pozabljivosti ne vklopite, vas MEMOBIP s prekinjajočim zvočnim signalom (bip...bip) prične opozarjati Z vklopom luči se MEMOBIP takoj samodejno izklopi.
Če luči ne vklopite, ker se nahajte v tujini (kjer so pri dnevni svetlobi vklopljene luči prepovedane), se MEMOBIP samodejno izklopi po približno 15 sekundah.
MEMOBIP vas po zaključeni vožnji oziroma izključenem motorju opozarja tudi na vklopljene luči Z izklopom luči, se MEMOBIP samodejno izklopi. Tudi, če zaradi varnosti pustite vklopljene pozicijske luči na parkiranem vozilu, se MEMOBIP samodejno izklopi po približno 30 sekundah.
MEMOBIP imamo na zalogi in vam ga montiramo takoj I
V PROSTORIH AMD IZOLA
V 1 Ji SEItVIS-11.
tel. 0609 640 938
e
NAJEMNINE SO ŽE ZNIŽANE
Potem ko je občinski svet na predzadnji seji sprejel sklep o znižanju najemnin za poslovne prostore v občini Izola so strokovne službe že opravile ustrezna preračunavanja in pred dnevi so izolski obrtniki in podjetniki prejeli položnice z bistveno nižjimi vsotami kot doslej. Izračun je dokaj kompliciran, v povprečju pa so najemnine znižane za približno 30 odstotkov, kar je seveda zelo konkretna olajšava za najemnike izolskih poslovnih prostorov. Tudi ta poteza občinske uprave naj bi delno prispevala k izboljšanju položaja izolskih trgovcev, gostincev in obrtnikov, saj mnogi poslujejo z velikimi težavami. Do naslednje sezone pa bo gotovo treba ponuditi še kakšne dodatne ugodnosti, če bi želeli, da Izola pričaka turiste osvetljena in s ponudbo, kot jo tak kraj potrebuje.
DUBROVNIK V IZOLI
Kar nekoliko presenečeni smo bili te dni, ko je ob izolski carinski pomol pristal velik hidrogliser, last dubrovniškega Atlasa s simboličnim imenom Princess of Dubrovnik. Gre nedvomno za eno največjih potniških ladij, ki so pristale ob ta pomol v zadnjih letih, natančneje od takrat, ko so na Pristaniški kapitaniji in drugi uporabniki pomola ugotovili, da je pomol dokaj načet in da gaje dolgoletno pristajanje potniških in ribiških ladij zelo načelo. Ladijski vijaki so namreč precej izpodkopali pomol, tako da ob njem ni mogel pristati niti italijanski gliser, ki naj bi pred leti opravljal ladijsko povezavo med Trstom in Novigradom.
Dubrovniški ladijski prevoznik je imel menda težave pri pridobivanju dovoljenja za pristajanje v Piranu, zato so se raje odločili za izolski carinski pomol, kjer v jutranjih urah vkrcajo potnike, kijih z avtobusi pripeljejo iz Portoroža in drugod, zvečer pa jih spet pričakajo v Izoli in odpeljejo domov. Seveda je lepo videti pristajanje takšne lepe ladje na izolskem pomolu, še lepše pa bi bilo, če bi se množica turistov, ki se zgolj sprehodi skozi mesto, za trenutek ustavila v kateri od izolskih restavracij, slaščičarn ali trgovin. Toda agencija jim za kaj takega ne da nobene možnosti, saj zjutraj ladja, zvečer pa avtobusi že nestrpno čakajo, da jih odpeljejo drugam.
i	/, •
RAZGLAS
VELIKA NEVARNOST POŽAROV
Županja občine Izola je razglasila zelo veliko požarno ogroženost naravnega okolja.
V zvezi z navedenim je v naravnem okolju strogo prepovedano:
-	kuriti v gozdu
-	kuriti ali sežigati ostanke kmetijskih rastlin na obdelovalnih kmetijskih zemljiščih
-	zažigati nepokošene trave ali ledine med kmetijskimi zemljišči ali na območju kjer lahko ogenj ogrozi gozd ali neobdelana zemljišča Nadzor nad izvajanjem Razglasa o veliki požarni ogroženosti v naravnem okolju bodo izvajali:
-	PDG Izola in PDG Korte s požarnimi stražami na svojem požarnem okolišu
-	Policijska postaja Izola ter
-	Inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.
ŽUPAN IZ DIJAŠKEGA DOMA
To, da je moj nekdanji sošolec iz FSPN je še najmanj zanimivo. Tudi to, da že dolgo hodi na dopust v dijaški dom SGTŠ-ja ni nič posebnega. To, da je Jože Toplak župan turistične občine Radenci in da redno dopustuje v Izoli pa je seveda razlog za dopustniški pogovor.
-	S soprogo prihajata na dopust v Izolo že kar nekaj let?
-	Ja, mislim da je to najino deseto leto. Nekdo naju je seznanil z gospodom Novakom iz hotela Riviera in od takrat naprej redno dopustujeva v tem hotelu, ki je pravzaprav nekakšen mladinski hotel, čeprav je struktura gostov zelo različna.
-	Vaju to kaj moti?
-	Niti najmanj. Zanimivo je, kako dobro shajamo skupaj mi iz srednje generacije, najstniki in tudi nekateri starejši gostje. Doslej še nismo . imeli nikakršnih težav s hrupom ali čem podobnim. O dobri hrani in postrežbi pa sploh ni treba govoriti.
-	Sta zadovoljna s tem kar nudi gostom Izola?
-	Nisva zahtevna turista, zato sva zadovoljna ko opazujeva vse te spremembe na boljše.
Mesto je vedno bolj čisto, obnavljate fasade v starem delu mesta, tudi kopališče je dokaj urejeno in celo voda je letos presenetljivo čista.
Kopava se namreč na svetilniku in včasih sva tam doživela, da so priplavale odplake iz bližnjega Delamarisa ali izjavne kanalizacije, ki se tam menda izliva v morje.
-	Kaj pa zabava?
-	Zvečer sva šla na sprehode in na vsakih sto metrov je bila hotelska ali podobna glasba, pa še Mediteran festival in gledališki festival, skratka, ni nama bilo dolgčas.
Sta imela tudi kakšne težave?
-	Presenetilo naju je ravnanje administratorke v Zdravstvenem domu. Imam namreč predpisana določena zdravila, kijih redno jemljem na recept in ko sem prišel v Zdravstveni dom z željo, da mi napišejo recept za omenjeno zdravilo so mi povedali, da tega ni mogoče storiti, čeprav sva normalno zdravstveno zavarovana in imava potrjeni zdravstveni izkaznici. Zdelo seje, kot da Rogaška slatina in Izola nista v isti državi. Pravzaprav so mi svetovali, da bo še najmanj problemov, če zdravilo kupim v lekarni, kar sem kasneje tudi storil. Ob tem moram povedati, da so uslužbenke v izolski centralni lekarni zares prijazne in uslužne, pa še krvni tlak sva si lahko izmerila pri njih. Kaj takšnega nisva doživela še nikjer.
-	Ste se že srečali z izolsko županjo?
-	Ne, nisem imel še te možnosti, pa tudi s prejšnjim županom in njegovimi predhodniki nisem imel kakšnih posebnih stikov. Resje tudi, dajih nisem iskal, saj sem vendar na dopustu in na dopustu je človek rad tudi malo sam in brez uradnih ali poluradnih obveznosti.
-	V Rogaški slatini imate časopis podoben Mandraču.
-	Naš časopis se imenuje Prepih, in je osrednje lokalno glasilo pri nas. Pri izhajanju mu malo pomaga tudi občina, saj imamo posebno finančno postavko »informiranje« iz katere jim nakažemo kakšen tolar, ko zaidejo v težave. Prepih izhaja na 14 dni in je zelo bran med našimi občani, še posebej zdaj, ko so začeli akcijo glasovanja za kandidate za bodočega župana.
-	Torej glasujejo tudi za vas?
-	Trenutno sem menda celo na vrhu lestvice, kar je razumljivo, saj v predvolilni boj štartam s pozicije župana. Res pa je, da bom imel na novembrskih volitvah dobro konkurenco. Bil sem namreč izvoljen na listi SDS, podprli pa so me tudi volivci SKD in SLS. Moja glavna protikandidata prihajata iz vrst ZLSD in LDS, ki je tudi najmočnejša stranka pri nas.
-	Kako lahko dela občina, kjer je župan iz druge opcije kot večina v občinskem svetu?
-	Ko sem bil izvoljen za župana sem postal župan za vse, zato se z vsemi o vsem dogovarjam in tako nekako uspešno krmarimo to našo občino. Verjamem, da bodo znali volivci ceniti moje dosedanje delo tudi na novembrskih volitvah. Sicer pa sem pedagoški delavec in županujem neprofesionalno zato bom tudi v primeru, če ne bom izvoljen pač nadaljeval svoje delo na šoli.
D.M.
TUKAJ BO ZDRAVJE
Na fotografiji je lokacija bodočega izolskega zdravstvenega doma. Kot je znano ga bodo gradili na prostoru, ki ga zaseda koprska Agrarija, ki se bo preselila na novo lokacijo v industrijski coni, in kjer so bile delavnice Komunale. V občinskih strokovnih službah so že pripravili vso potrebno dokumentacijo in zagotovili potrebno udeležbo države Slovenije, zdaj pa je na potezi vodstvo Zdravstvenega doma, da pripravi ustrezne strokovne elaborate, saj naj bi izdelavo načrtov naročili že to jesen.
Srečanje borcev ZB NOB Izola
Kot vsako leto, tako smo se borci in somišljeniki združenja borcev NOB tudi letos zbrali na tradicionalnem srečanju ob priliki občinskega praznika v nedeljo 12. julija.
Srečanja, ki je potekalo na ploščadi Srednje gostinske in turistične šole se je udeležilo poleg županje gospe Brede Pečan tudi nekateri občinski svetniki, predstavniki političnih strank in poslanec Državnega zbora R. Slovenije gospod dr. Mario Gasparini.
Uvodni govornik, predsednik upravnega odbora ZB NOB Izola tov. Maksimiljan Šiško je v svojem nastopu orisal dejavnost organizacije. Ta podpira in si prizadeva, da se ugotovijo objektivna zgodovinska dejstva v letih sovražne okupacije in fašističnega nasilja na Primorskem po prvi svetovni vojni, naprotuje pa vsem poskusom, da bi se dogajanja v času narodnoosvobodilnega boja Slovenskega naroda in po njem zlorabljalo za sedanje politične manipulacije. Prav tako zavračamo politično motiviranje težnje po pozitivnem ovrednotenju prostovoljne kaloboracije med okupacijo. Čeprav se vrhovni državni tožilec trudi z blatenjem borcev za narodno svobodo zgodovine in resnice, kdo seje boril za svobodo slovenskega naroda 1941-1945 ne bo uspel, ker je bil slovenski narod tisti, ki se je uprl okupaciji in preprečil uničenje. To je storil včeraj, to podpira danes in bo tudi jutri, če bo potrebno.
Res, da naši člani umirajo, lansko leto 20, letos v prvem polletju tudi že 20,
a v naše vrste stopajo novi, ki bodo ohranjali svetle tradicije našega pravičnega boja,skrbeli za vzdrževanje pomnikov, spominskih znamenj in grobišč NOB, predvsem pa gojili vzajemno solidarnost humane medsebojne odnose in tivarištvo, zaznamovali pomembnejše obletnice in zgodovinske dogodke iz časov NOB in na podlagi izkušenj iz NOB prispevali k krepitvi varnosti in obrambne moči naše domovine.
Srečanje je pozdravila ga. Breda Pečan, županja Izole se zahvalila borcem NOB za njihov prispevek pri osvoboditvi in uničenju okupatorja, za njihovo delo v času obnove porušene domovine, izgradnje in dokončne osvoboditve Slovenije. Prepričana je, da jim tega dejanja ne more zanikati nihče, pa čeprav je še tako visok državni uradnik, ki je v sklopu trenutnih okoliščin samo to in nič več.
Na srečanju sta tov. Nerino Gobbo-Gino in Ernest Šav prejela priznanje ZB NOB Izola.
Tov. Gino za nesebično delo tako v KS, ZZB NOV kakor tudi v občinskem odboru, za prizadevanje, da pride čimprej do razčiščenja takoimenovanih fojb na Tržaškem, za sodelovanje z italijanskimi pisci pri izdaji knjige, ki bo prikazala vso resnico o delu italijanskih vojakov in oblastnikov na Primorskem v času po prvi svetovni vojni in v času okupacije Slovenije do osvoboditve. Tov. Ernestu za plodno 25 letno delo v občinskem odboru ZB Izola in 10 letno delo v Krajevnem odboru ZB, za organizirano skrb bolnih in pomoči potrebnih doma in v zavodih in bolnišnicah, za delo podpredsednika osrednjega odbora prekomorcev pri Glavnem odboru ZZB NOB Slovenije in za delo podpredsednika odbora 2. prekomorske brigade s sedežem v Kopru.
V kulturnem programu so sodelovali: mešani pevski zbor upokojencev Izola pod vodstvom gospoda Angela Turka, recitatorji in pevci osnovne šole Vojke Šmuc in Dante Alighieri. Za prijetno razpoloženje pa so prispevali Primorski fantje.
UO ZB IN UDELEŽENCEV NOB IZOLA
Pred lokalnimi volitvami
BO TUDI JESEN TAKO VROČA?
(Mef) Do novembra je v teh vročih dneh še zelo daleč, vendar se neuradni predvolilni boj že začenja. Takoj po dopustih lahko pričakujemo številna pisma s kritikami tega ali onega bodočega kandidata, razkrivali bomo javne in manj javne skrivnosti, glede na medsebojni odnos kandidatov za najpomembnejšo - župansko funkcijo, pa lahko pričakujemo nič kaj miroljubne in kohezivne, temveč ostre besede in morda celo nizke udarce.
Tokrat se nam bo namreč prvič zares zgodilo, da kandidati skoraj nimajo medsebojnih povezav, daje po malem vsem skupna nestrpnost v odnosu do drugih in da bodo v takšnem razpoloženju padale tudi težke besede. Povsem jasno je, da ni mogoče pričakovati spravljivih tonov med Ivanom Bizjakom (ki naj bi ga ponovno kandidirale nekatere stranke pomladi) in županjo Bredo Pečan, saj imata za seboj že en spopad do drugega kroga in zdaj oba štartata z izkušnjo več. Tudi na relaciji Alojz Zorko (direktor Komunale, ki bo kandidat LDS) in županja Breda Pečan, ni vse tako kot bi lahko bilo. Znano je, da Zorko pripada povsem drugi poslovno politični struji kot županja, zato je v teh dveh letih prišlo do nekaj medsebojnih nesporazumov, še posebej ob projektu preselitve Komunale na sedanjo, novo lokacijo.
Možnosti kandidata SF-PF, Janeza Juga, se zdijo v tej konstalaciji sil razmeroma majhne, vendar le na prvi pogled. Možakar ima za seboj poslanske izkušnje in zveze, ima vso svobodo sprejemanja stališč, saj je predsednik stranke, hkrati pa dokaj dobro pozna slabosti drugih kandidatov. Pravzaprav bi lahko rekli, da se obeta dokaj enakopraven boj v katerem ima vsak od kandidatov nekaj orožij v ognju.
Županja se lahko pohvali z dvoletnim delom, z bolj urejeno upravo, z nekaj dograjenimi objekti (italijanska šola itd.) v slabo pa ji bo šel spor z Jagodjem in vse poletne gradnje po Izoli. Alojz Zorko ima za seboj močno republiško stranko in uspešno delo v Komunali, računati pa mora na šibkejšo stranko na občinski ravni in na nekatere očitke v zvezi z velikimi stroški delovanja Komunale. Ivan Bizjak bo lahko računal na glasove vseh tistih, ki ne podpirajo leve opcije in so za popoln preobrat v vodenju občine, Janez Jug pa lahko računa na umirjenejše, sredinsko usmerjene volivce, še najbolj pa mu bo škodoval neuspeh na prejšnjih volitvah, saj smo Slovenci pač »ziheraši« in redno stavimo na konja, ki zmaguje. Seveda je zelo možno, da krog kandidatov za župansko mesto še ni sklenjen, saj svojega kandidata napoveduje tudi Istrski demokratski zbor, zelo lahko pa se tudi zgodi, da bodo svojega kandidata ponudili v SLS, ki ima v republiškem merilu vlogo vladne stranke, v Izoli pa ima vsega enega občinskega svetnika. DeSUS, ZZP in italijanska skupnost ne bodo imeli svojih kandidatov, pač pa se bodo skušali tik pred zdajcem približati bodočim zmagovalcem. Če k temu dodamo še kakšnega neodvisnega kandidata, potem je bolj ali manj jasno, da bosta konec septembra in oktober zares informacijsko bogata meseca.
KDO BO VAS-NAS ZUPAN?
Novembra bomo na lokalnih volitvah volili nove občinske svetnike in župana, vsem pa zaupali naše glasove za naslednja štiri leta. Iskanje pravih kandidatov je seveda zelo odgovorno delo, ki ga opravljajo strankarski kadroviki, Mandrač pa vam ponuja možnost, da tudi vi pomagate pri iskanju vaših kandidatov za župana.
Če želite opozoriti na kakšno novo ime ali zgolj dati podporo že znanim kandidatom, potem v priloženi kupon vpišite ime in priimek vašega kandidata in kupon pošljite na Mandrač, Veliki trg L, lahko pa ga kar oddate v uredniški poštni nabiralnik na istem naslovu. Mi bomo vsak teden objavili vaše kandidate in število glasov, ki so jih prejeli, kar seveda ne bo nič drugega kot namig predlagateljem, kako jim je ravnati do volitev, potem pa boste tako ali tako vzeli stvari v svoje roke.
RS. Upoštevali bomo samo originalne kupone, zato se nikar ne trudite s fotokopijami. Pa še to: da ne bo pomislekov na račun majhnega števila glasov bomo vsem kandidatom ob prvem vpisu prišteli 100 glasov, potem pa po enega za vsak glas oziroma kupon. Ozrite se okrog, morda pa že veste, koga boste obkrožili na volilnem lističu to jesen.
ANKETNI KUPON AKCIJE (1)
MOJ ŽUPAN 1998
Moj župan bo: ______________________________________
(vpišite priimek in ime vašega kandidata)
Izrezani kupon pošljite z razglednico na Uredništvo Mandrača, Veliki trg 1, 6310 Izola ali ga oddajte brez razglednice ali kuverte v naš nabiralnik.
POČASI SE DALEČ PRIDE
" Restavratorski in konzervatorski posegi na starih stavbah zahtevajo obilo previdnosti, potrpežljivosti in skrbnosti," nam je zatrdila prof. Luciana Menozzi, arhitektka in docentka zgodovine arhitekture in arhitekturnega restavratorstva na Oddelku za arhitekturo in analizo sredozemskih mest Univerze v Reggio Calabrii ter vodja projekta prenove kompleksa Manzioli. Italijansko zunanje ministrstvo je v skladu z meddržavnim sporazumom že pred leti pooblastilo omenjeni Oddelek za pripravo projekta prenove kompleksa Manziolijeva palača in ustanovitve restavratorskega izobraževalnega centra. Po znanih zapletih v zvezi s financiranjem prenove, so italijanski strokovnjaki pred slabim letom dni končno dobili zeleno luč in se lotili izdelave projektov. V minulih dneh so delavci koprskega Stavbenika soseščino Manziolijeve palače oblekli v gradbene odre in začeli s prenovitvenimi deli.
Prof. Luciana Menozzi
S tem pa delo projektantov nikakor ni končano, prej nasprotno, saj bodo prenovitvena dela ves čas budno spremljali in sproti dorekli še marsikakšen detajl. Poleg profesorice Luciane Menozzi, sta soavtorja projekta še arhitekt Alberto Giuffre, prav tako profesor zgodovine arhitekture in arhitekturnega restavratorstva na že omenjenem Inštitutu ter Leopoldo Šansoni di Campobianco, prav tako arhitekt ter strokovnjak za restavratorstvo mediteranskih mest. Doslej je pri izdelavi projekta sodelovalo še dvajset strokovnjakov, tako sodelavcev Oddelka, kot zunanjih slovenskih in italijanskih projektantov.
"Pri prenovi kompleksa Manzioli-Lovisato gre za restavratorsko-konzervatorsko delo. Tega smo se lotili upoštevajoč sodobna spoznanja stroke, ki narekujejo ohranitev formalnih in materialnih značilnosti stavbe v kar največji možni meri. Namen restavratorskega projekta je ohraniti spomin na preteklost, hkrati pa omogočiti uporabo objekta in ga ustrezno valorizirati. Poleg tega pa moramo zagotoviti kontinuiteto med stavbo iz preteklosti in sedanjostjo. Tako bomo stare materiale in tehnologije konzervirali, pri projektiranju novega pa bomo uporabili sodobne tehnike, oblike in materiale," je o idejnih izhodiščih projekta povedala Menozzijeva. Kjer bo le možno bodo tako vidni gradbeni ostanki preteklosti, od rimskega zidu pod stekleno ploščo v pritličju, do prav tako s steklom zaščitenih nekaterih predelnih sten, kjer bo vidna notranja struktura zidu in s tem gradbena tehnika preteklosti. Za beneško arhitekturo tako značilno notranje dvorišče bo doživelo največ sprememb, saj bo na njem novo stopnišče, ki bo omogočalo ločen dostop do različnih delov stavbe. Gre za pravzaprav za najbolj očiten poseg sodobnega stavbarstva, za gradnjo pa bodo vseeno uporabili materiale kot sta les in kovina.
" Kljub temu, da to niso v širšem merilu posebej pomembne stavbe, so za Izolo zelo reprezentativne, saj pričajo o življenju srednjega sloja trgovcev v preteklih stoletjih. Prav to pričevanje o preteklosti želimo ohraniti z restavratorskimi posegi. Za dober rezultat pa si je potrebno vzeti čas, saj gre pri restavratorstvu za neke vrste llligransko delo. Naj za ilustracijo povem primer nekega italijanskega restavratorja, ki se je lotil celo saniranja madeža plesni, saj je po njegovem tudi ta govoril
Drevored l.maja 4a Izola / tel.: 647 - 050 HTP San Simon, Morova 25 tel.: 066 646-211
ZA VAS
IZDELAMO
FOTOGRAFIJO
20 X 30 cm
GRATIS
pri vsakem razvijanju filma (135 mm )
od 1.7. do 31. avgusta
o preteklosti objekta. To mu je vzelo veliko časa, lahko pa bi madež enostavno prepleskal in s tem na hitro opravil. Gre seveda za ekstreme, v katere mi ne bomo šli, kljub temu pa bomo skušali ohraniti in valorizirati kar največ. Zato se nam ne sme muditi."
Kljub temu Menozzijeva meni, da bo poseg možno končati v roku, ki ga predvideva sporazum.
Bolj na tesno pa gre s časom, kar zadeva začetek izobraževalnega
programa za restavratorstvo, ki naj bi potekal hkrati z gradnjo.
" Predvideno je, da bo to neke vrste šola-gradbišče. Mi smo že pripravili predmetnik za program, ki bi usposabljal za operativna dela v arhitekturnem restavratorstvu. Pogoj za vpis naj bi bila srednješolska izobrazba, predvi- doma zaključni izpit, vendar še ne vemo, kdaj bi se program lahko začel izvajati. Ni še jasno, kako bo program priznan s strani vašega ministrstva za šolstvo, vsekakor pa bo tudi o tem govora na septembrski seji mešanega odbora. Vsekakor bi se moral program izvajati hkrati s potekom obnovitvenih del. Poleg tega pa bosta v izobraževanje vključena še dva vaša arhitekta, najprej kot asistenta, nato pa naj bi postala docenta na tej šoli, ki naj bi tudi samostojno zaživela kot restavratorski center, ki bi prirejal tudi različne delavnice na katerih bi predavali največji strokovnjaki s področja restavratorstva." (kb)
Nov tlak s katerim so gradbinci pred leti pretlakovali Koprsko in Ljubljansko ulico je sicer obstojen, vendar zelo občutljiv na različno umazanijo. Poseben problem pa predstavljajo, verjeli ali ne, odvrženi žvečilni gumiji, ki prekrivajo vsak centimeter kamnitega tlaka, kot nekakšne bele ali sive kaplje, ki ulici seveda dajejo videz zanemarjenosti. Odstranjevanje teh žvečilnih gumijev je še posebej zahtevno, saj ne reagirajo na znane kemikalije, zato so v začetku tega meseca delavci Komunale pod strokovnim vodstvom Dragiše Šumanskega preverjali učinkovitost čiščenja z močnimi vodnimi curki. Metoda seje najprej pokazala kot učinkovita, potem pa so opazili, da se skupaj z žvečilnimi gumiji odkruši tudi plast kamna, zato so poizkuse ustavili.
Kot je povedal arhitekt Anton Fonda to ni nič nevarnega, saj so pri nakupu kamnitih plošč iskali prav takšne, ki omogočajo plastitev oziroma plastno porabo, zato bi po njegovem mnenju lahko nadaljevali s takšnim načinom čiščenja tal.
Varna pot v šolo
"NONE IN NONOTI ZA VNUKE"
Čas poletnih počitnic se izteka. Pričenja se čas pričakovanja in veselja ob spoznavanju novih prijateljev, pridobivanju novega znanja in vsega drugega, kar šola nudi otroku. Za nas starše pa so ob veselju to tudi trenutki skrbi, ki so vezani zlasti na varnost poti naših otrok v šolo in iz nje. Statistični podatki nas opozarjajo, da so prav prvi dnevi pouka tudi najbolj nevarni. Otroci so še počitniško razposajeni, drugi udeleženci v prometu pa še ne dovolj pozorni na prisotnost šolarjev na cestah. Največjim tveganjem so nedvomno najbolj izpostavljeni prvošolčki in drugi učenci na nižje stopnji osnovne šole. Prav tem smo namenili akcijo, ki smo ji dali ime "NONE IN NONOTI ZA SVOJE VNUKE".
Vabimo vas, da se nam dejavno pridružite v skupni skrbi za bolj varno in brezskrbno pot v šolo in iz nje.
Akcija bo potekala od 1. do 14. septembra vsak delovni dan od 7.00 do 9.00 ure dopoldne in od 11.30 do 13.00 ure popoldne.
V upanju, da vam bo čas dopustil, da se nam boste pridružili, vas vabiva na dogovor o načinu sodelovanja v skupni akciji, ki bo
v sredo, 26. avgusta 1998 ob 9.00 uri na policijski postaji Izola,
Drevored 1. maja 11.
Vse dodatne informacije, ki bi jih morda želeli še pred sestankom, lahko dobite po telefonu 21-613.
Lepo vas pozdravljava,
Komandir	Županja
Policijske postaje Izola
Maks Turščak	Breda Pečan
OBRAČUN PRI P.M. KORALU
(nadaljevanje z zadnje strani)
Nekoliko drugačno verzijo nam je povedal oče enega od štirih mladeničev, ki sojih policaji uklenjene pripeljali na policijsko postajo. Povedal je, da so ga policaji poklicali naj pride na postajo po sina, ki ga je tam našel v nemogočem stanju. Bil je uklenjen in krvav po obrazu ter brez očal. Zahteval je, naj policaji sinu snamejo lisice, vendar so mu odgovorili, daje nevaren, tudi zdravnica, ki je prišla na postajo ni mogla prevzeti te odgovornosti. Pomagal si je tako, da je policajem dejal, da zdravnica zahteva naj sina osvobodijo lisic, da mu lahko očisti poškodbe, kar so policaji tudi storili. Ko so mu dokončno očistili obraz gaje odpeljal domov.
O sinu pove, da ima z njim nekaj vzgojnih težav, vendar je sin prepričan, da so se policaji »spravili« nanj. O vzrokih za celoten zaplet ne ve veliko, toda prizor z uklenjenim sinom mu še dan kasneje ne gre iz glave.
Zagotovo bo ta dogodek deležen še dodatnih argumentov pred sodniki in sodnikom za prekrške, nekaj pa je vsekakor jasno. Tudi če se dogaja, da policaji včasih prekoračijo svoje pristojnosti, je res, daje njihovo delo včasih nemogoče. Najstniki in celo otroci se ne zmenijo za njihova opozorila, vse več jih prestopa prag minimalno dopustnega, ne spoštujejo nobene avtoritete in priznavajo le avtoriteto sile. Starši policajem velikokrat ne pomagajo pri njihovem delu, še največkrat pa je tako, da eden od staršev skuša obvladovati otroka, drugi pa mu daje potuho. Posledica so brezskrbne vožnje z ropotajočimi skuterji brez čelad, tudi mimo policijskih patrol, nenehno ogrožanje prometne varnosti in motenje reda in miru, kazenski prestopki in celo vožnja ter nesreča z ukradenim avtobusom, kar je »uspelo« enemu od štirih omenjenih mladeničev.
Staršem naj torej velja v premislek: Ali bi radi doživeli, da bo vaš otrok nekega dne stal s pištolo v roki nasproti policaju in odločal o njegovem življenju, zgolj zaradi nekakšnega maščevanja, tako kot se to dogaja v »razviti« Ameriki? Vi in nihče drugi ne more preprečiti, da bo vaš otrok prestopil mejo s katere ni povratka. (MD)
KMETIJSKA ODDAJA
Vsako zadnjo sredo v mesecu pridejo tudi v sporedu TV Primorka na svoj račun kmetovalci, saj je takrat na sporedu Kmetijska oddaja, ki jo s sodelavci KSS in KVZ Nova Gorica pripravlja in vodi dipl. ing. agronomije Hilarij Kosta.
V uvodu v oddajo najprej pripravi t.i. opozorilnik, kjer omeni vse najnujnejše ukrepe v kmetijstvu v naslednjem mesecu. Sledi glavna tema oddaje, zatem pa še predstavitev najnovejših proizvodov oziroma storitev v kmetijstvu. Oddajo navadno zaključi z zanimivostmi iz življenja na deželi, z zanimivimi dogodki ali rastinami ...
Kakšna bo tokratna oddaja, ki bo na sporedu 26. avgusta? Ker je zdaj čas pred trgatvijo, bo osrednja tema namenjena vinogradništvu in vinarstvu. Spoznali boste podjetji Agroind Vipava 1894 in Vina Koper, ki imata tudi svoje vinograde. Prisluhnili boste lahko pogovoru s strokovnjaki in spoznali novosti v predelavi grozdja v vino.
Med zanimivosti pa je Hilarij Kosta uvrstil predstavitev ampirografskega vrta, torej vrta, na katerem preizkušajo razne sorte grozdja.
Kmetijske oddaje na TV Primorka nastajajo že tretje leto, namenjene pa so kmetovalcem na celotnem območju Primorske - od Slovenske Istre do Bovca, torej so lahko tako raznolike v svoji vsebini, kot je raznoliko geografsko področje, ki ga z njimi obsega.
Kmetijska oddaja za kmetovalce in ljubitelje kmetovanja v sredo, 26. avgusta ob 20. uri in 30 minut na TV Primorka, ki jo najdete pod znakom VA v desnem zgornjem kotu ekrana na kanalu S23 obalnega kabelskega omrežja. Vabljeni!
ZAHVALA
Ob smrti moje mame se iskreno zahvaljujem za pomoč in izrečeno sožalje vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem vrtca Mavrica in članom MRK Menola.
Kristina Mattias
Še slaba dva tedna sta do začetka novega šolskega leta. Ali je ta mazaško razbijaška akcija tudi simbolno dejanje s tem v zvezi?
Po gradnji nove šole je blagajna osnovne šole Dante Alighieri tako prazna, da jo je začel stiskati mraz. Zato so jo postavili na sonce, da se vsaj malo pogreje in dobi novih življenskih moči.
POLETJE
Bi tudi vi preživljali vroče poletni dni v takšnem zelenem paradižu? Če hočete se boste morali potruditi do konca drevoreda l. maja, le korak naprej od policijske postaje in "vojaške hiše".
Primorski poletni festival je s svojim uličnim programom dobro zabaval tudi Izolane, še posebej najmlajše. Tako-le so se, brez posebnega napovedovanja zbrali ob nastopu čeških lutk, ki so pripravile pravi festival jazz in orkesterske glasbe. Med otroke so se pomešali tudi nekateri starejši otroci z brado in zelo basovskim glasom.
Mladi jadralci JK OLIMPIC so skupaj s trenerjem Jurijem odpotovali na 14 dnevno križarjenje po jadranu, spotoma pa so pobrali še nekaj pokalov na regatah v Kraljeviči in Crikvenici. Osem mladih jadralcev v razredu Optimist in Evropa je potovalo po morju, starši pa so po kopnem za njimi vozili jadrnice. Da bi še bolj zmanjšali stroške so spali kar na jadrnici in v šotoru. Pa še šotor je bil na jadrnici.
Marija Godina, po naše Marija, je praznovala Abrahama prav na večer enega od koncertov Mediteran festivala. Ob tej priložnosti je pripravila izvrsten narezek in pasticcio o katerem še danes govorijo po Izoli in v okolici.
Največje zvezde letošnjega Mediteran festivala so bili brez dvoma BANDABARDO’ iz Firenc. S svojo cigansko friketonsko glasbo so razživeli občinstvo in si že rezervirali nastop na Ribiškem prazniku naslednje leto. Če jih slava seveda ne bo pokvarila, saj so njihovi video posnetki redno na programu TV kanala Videomusic.
NOGOMET
IZOLANI IN KORTEŽANI SE PRIPRAVLJAJO MNK IZOLA:KOPERINVEST 2:3 (0:2)
V trening tekmi so igralci novega	izolskega
primorskoligaša izgubili proti tretjeligaškemu moštvu iz Ankarana. Zanimivo je, da se je na igrišču srečalo kar nekaj znancev iz zlatega obdobja izolskega nogometa, saj je za goste trikrat zadel Slaven Čuček, ki se je vrnil iz Šibenika na slovensko obalo. Ob Tosiču in Perkatu je za Izolane zaigral tudi Igor Božič, ki bo gotovo velika okrepitev za izolsko moštvo. Zadetka za Izolane sta dosegla Jurman in Maletič. Tudi igralci Kort se že vneto pripravljajo na začetek prvenstva v Primorski ligi, ki se bo začelo 30. avgusta. Tekmovali bodo po trikrožnem sistemu, v prvenstvu pa nastopa devet ekip.
ZAČETEK V MLADINSKIH NOGOMETNIH LIGAH
V drugi mladinski ligi je moštvo MNK Izola premagalo Rudar iz Trbovelj kar z 9:0, kadeti pa so vrstnike iz Trbovelj premagali s 7:0.
BEACH VOLLEY
"Stari mački" iz Izole so v začetku tega meseca organizirali že deseti veteranski turnir v odbojki na pesku. Tokrat je sodelovalo kar 15 ekip iz vseh slovenskih odbojkarskih središč, prišli pa so tudi gostje iz Češke.
Po razburljivih in predvsem utrudljivih bojih je zmagala ekipa Kamnika pred Češko in ekipo Stavbarja. Te tri ekipe so tudi prejele pokale in pršute, vsi drugi pa jubilejne majice, veliko osvežilnega piva in "morsko roštiljado" preko celega dne. Tudi seznam sponzorjev pove, kako so se imeli: Pivovarna Union, Pivovarna Sovec, Vina Koper, Moda Jol!y, Gostišče Ribič, Gostišče na Livadi, Gostilna Giordana Koper, Okrepčevalnica Toni-Bočkor Vendel, Kava bar Royal, Pekarna Gregorič, Frigomar, Oljka, Vzgajališče školjk Troha, Hoteli Simonov Zaliv, Čeligo Sandi.
KAPUČINO
■
ODBOJKA: POVSEM IZOLSKO MOŠTVO
Izolski odbojkarji se že pripravljajo na novo prvenstvo v drugi državni ligi, čeprav so prejšnjo sezono, podaljšano z igranjem odbojke na pesku komaj končali. Treninge v dvorani v Livadah vodi Dušan Benič, izkušen igralec in trener ter nekdanji selektor ženske reprezentance BIH. Redno vadi po 16 igralcev prvega moštva, ki bo letos zelo mlado, saj je najstarejši igralec star 24 let, vsi drugi pa so še mladinci, celo najstarejši od "starih", Gašperini, ki bo imel ob sebi tudi dva dosedanja igralca kadetskega moštva. Klub je namreč zapustil Luka Slabe, ki je odšel v Kamnik, Sergej Jakomin in Igor Tavčar sta prenehala z igranjem, obotavlja se tudi Nikola Maglič. Vseeno pa so, po besedah tehničnega direktorja dr. Tihomirja Pešiča, v klubu optimisti, saj so v preteklih letih vzgojili zelo obetavno generacijo visokih in kvalitetnih igralcev, s štirilenim zamikom pa se že oblikuje naslednja generacija izolskih odbojkarjev. Cilji v tem prvenstvu so realni: obstanek v ligi in čimboljše tekme ter dozorevanje ekipe, ki naj bi čez tri leta že sodila v slovenski vrh. Seveda pa vsega tega ne bi bilo brez sponzorske pomoči Hotelov Simonov Zaliv, ki že nekaj let uspešno sodelujejo z izolskimi odbojkarji.
JADRANJE BRATA DEKLEVA TRENUTNO PETA
Na svetovnem mladinskem prvenstvu v estonskem Tallinu se je začelo svetovno mladinsko prvenstvo jadralcev v razredu 470. Slovenijo zastopajo tri posadke, na papirju pa sta imeli največ možnosti ženska posadka Orel - Maučec in izolska posadka bratov Dekleva.
Pridobivanje rezultatov iz oddaljenega Tallina je sicer težko, na Internetu pa smo lahko prebrali, da sta brata Dekleva po dveh regatah na zelo dobrem petem mestu, saj sta bila v prvi regati četrta, v drugi pa trinajsta. Vodi španska posadka Jose Diaz-Rodrigues, ki je osvojila dve drugi mesti. Druga slovenska moška posadka (Hmeljak - Bizjak) je bila trenutno 18-ta, ženska posadka pa dvajseta. Tekmovanje bo trajalo do nedelje.
BALINANJE
REMI IZOLANOV Z VODILNIMI
V 11-tem krogu tekmovanja v prvi državni ligi so izolski balinarji igrali neodločeno z vodilno ekipo Jadran Pakirka (12:12), kar je zagotovo rezultat, ki daje upanje na preboj proti vrhu lestvice na kateri so trenutno peti.
BUTINAR
OLIMPIJSKI PRVAK
Trener posadke Božič - Žolgar, Igor Butinar je med svetovnim mladinskim prvenstvom nastopil na veteranskem svetovnem prvenstvu v ZDA, kjer je slovenski čoln v katerem so bili v glavnem blejski veslači osvojil zlato kolajno. Izolsko veslanje je z njegovim uspehom dobilo še eno priznanje za kvalitetno delo, vendar Igor pravi, da je uspeh dvojca s krmarjem zares pravo priznanje za njegovo strokovno delo v VK Argo Izola.
pa, če vas ne daje vročina, vas vabim na lahek trening v rokometno dvorano, še savna je lahko bolj osvežujoča. No, kaj bi tarnal, igralci in
igralke pa res dihajo na škrge. Ker pa je vedno
tako, da ni dovolj le en problem, se jih je nakopičilo kar nekaj. Žal je kot vedno vse nekako zavito v tajnost, do zanesljive vesti je skoraj nemogoče.
Kastelic počasi kompletira ekipo, žal Radosavljeviča še ni na spregled in njegova vrnitev v Izolo je vprašljiva. Čeprav noče nihče na glas priznati, letošnja sezona bo tudi zelo napeta. Rezultati ekip (1 .liga) v tem pripravljalnem obdobju kažejo, da vsi mislijo zelo resno. Izolani do sedaj še niso odigrali tekem, kar precej novih igralcev se mora najprej kolikor toliko uigrati. Začelo se bo proti lažjim nasprotnikom, kasneje so predvideni tudi močnejši. Priložnosti vsekakor bodo, naslednji teden bodo na pripravah v Izoli prijatelji iz Hrpelj in ekipa Emme (Sicilija). Obojim našim bi kakšne priprave tudi prav prišle (izven Izole). Toda kaj, ko je ta vročina izsušila vse "dotoke". Škrtari se tudi pri potrošnem
materialu. Dež, ki nas je obiskal, ni uspel niti praha oprati, vse torej ostaja še naprej v božjih rokah. Dekleta so v tem trenutku "malo hitrejša", saj so odigrale že nekaj tekem. Vse skupaj je še daleč od prave slike, po par treningih je tudi težko objektivno soditi, toda ostalo je še kar nekaj "starih bolezni". Zdravilo je in sicer resno vaditi in še enkrat resno vaditi. Koliko pa je vsak pripravljen "potruditi" se, vedo samo igralci. Ne tarnamo samo v Izoli, po Sloveniji je kar nekaj klubov, ki še vedno ne vedo ali bodo sploh nastopali. Nas pa lahko potolaži to, da prihaja Ribiški praznik, takratni dež bo vsekakor spral kaj prahu, pa tudi lažje bomo zadihali.
POD
BELVEDERJEM
Svetovno veslaško mladinsko prvenstv o
ZA 8 DESETINK OB KOLAJNO
Uspeh čolna izolskega Arga na svetovnem mladinskem prvenstvu v avstrijskem Ottensheimu je rezultat vreden vse pozornosti in dokaz, kako so poti do slave in uspehov včasih prav čudno zavozlane.
Posadka Igor Žolgar in Boštjan Božič se je namreč kalila v konkurenci dvojcev brez krmaija in njuni rezultati so bili prav vzpodbudni.
Toda na odločilnih tekmah sta imela premalo sreče, enkrat pa sta bila še odsotna in prvo mesto v državi si je priboril mariborski čoln, ki je tudi nastopil na svetovnem prvenstvu.
Igopr in Boštjan sta bila že prepričana, da s svetovnega prvenstva ne bo nič, kar bi bilo posebej hudo za Božiča, ki bo drugo leto že med člani. "Tudi s četvercem, ki smo ga načrtovah v klubu ni bilo nič" sta povedala, "saj sta bila po mnenju strokovnega štaba druga dva veslača premlada."
Vse je že kazalo, da SP ne bosta videla, potem pa sta se odločila, da poskusita v dvojcu s krmarjem. V klubu sta sklicala mlajše veslače, vprašala kdo bi jima šel za krmarja in javil se je samo Sašo Klecin, ki ga nista niti poznala. Prvi skupni koraki so bili nezanesljivi, potem pa seje v naslednjih 14-tih dneh, kolikor jih je ostalo do SP kar dobro vpeljal in končno sta bila vpoklicana v reprezentanco za mladinsko svetovno prvenstvo.
-	Kako sta sploh prišla do zaupanja selektorja in do čolna?
-	Selektorje poznal najine čase v dvojcu brez, čoln pa so nama posodili na Bledu, saj mi v klubu nimamo primernega za takšne rezultate.
-	Nihče ni pričakoval takšnega uspeha.
-	Res so naju tudi v reprezentanci uvrščali bolj proti koncu tistih, ki imajo kakršnekoli možnosti, zato sva morda tudi veslala tako sproščeno. Že v kvalifikacijah za polfinale sva začela sproščeno, nato pa pospešila in brez težav zmagala za kakšnih 5 sekund. Pred polfinalom pa nama je trener reprezentance Robert Kraševec dejal, da sva svojo nalogo opravila in naj veslava sproščeno kot da gre za trening. Tako sva tudi veslala in proti koncu gladko zasedla tretje mesto, ki je vodilo v finale, saj so naju prehiteli le Angleži in Italijani. Kasneje se je pokazalo, da sva odveslala sploh tretji čas polfinala.
-	V finalu pa so že vsi vedeli, da se ne gre igrati z vami.
-	To je res, vendar sva bila tudi midva z doseženim že zadovoljna, zato sva začela tudi v finalu malo počasneje, na 500 metrov sva bila zadnja, na 1.000 metrov pa smo bili že tretji. Tudi na 1.500 metrov smo bili še tretji, na koncu pa smo izgubili za nekaj centimetrov od Rusov, ki
so fmiširali skupaj z nami. Finiš je bil tako oster, da smo skoraj ulovili Angleže, ki so bili prej zanesljivo drugi. Ko smo prišli skozi cilj nismo niti vedeli kateri smo. Krmar Sašo je rekel, da se mu zdi, da smo tretji, šele ko smo šli mimo uradnega semafoija smo videli, da smo medaljo zgrešili za 8 desetink sekunde. Bilo nam je hudo, a smo bili in smo še danes vseeno zelo zadovoljni.
-	To je tretji največji uspeh izolskih veslačev po dveh uspehih Erika Tula, ki je zdaj član drugega izolskega kluba, VK Izola.
-	Škoda, da se v veslanju dogajajo te stvari. Vendar je res, daje težko delati brez pravih možnosti. Tudi midva ne veva točno, kako oziroma v kakšnih posadkah bova veslala prihodnja leta in ali bova sploh še veslala. O drugih klubih ne razmišljava, toda če v Argu ne bo nobenih možnosti bomo težko vzgajali vrhunske veslače.
-	Letos pa bosta še kaj odveslala skupaj.
-	Seveda. Čaka naju državno prvenstvo, kjer pa bova verjetno nastopila v dvojcu brez, saj se želiva maščevati Mariborčanom, potem bomo šli na regato v Beljak in na šprint regato v Ljubljani pa še kam. Zdaj pa imava teden dni dopusta. Zaslužila sva ga.
Tako sta pripovedovala in mimogrede navrgla nekaj načrtov kdo bo veslal s kom. Božič bo verjetno v članski konkurenci poizkusil z Dejanom Žolgaijem, Boštjan pa še ne ve.
Mimogrede: Igorje učenec drugega letnika športne gimnazije v Kopru, Boštjan pa učenec četrtega letnika Pomorske srednje šole. Sašo Klecin je seveda še osnovnošolec.
Dnevnik neke turneje
Naše potovanje se je pričelo ob 5 h zjutraj , v četrtek 25.junija. 40-članska karavana rokometnih fanatikov se je napotila proti deželi vikingov, Švedski ! Vsi smo bili navdušeni in polni energije. Na avtobusu se je vsak zabaval po svoje, prevladovali so game boy-ji in raznovrstne improvizirane igre. Veliko je bilo tudi takih, ki so se zabavali ob poslušanju glasbe ali pogovarjanju, medtem pa so se odrasli že "kregali" kdo bo s kom igral "briškolo". Izmenjavanje misli in mnenj je bilo zelo zabavno pa tudi prijetno in zanimivo, vse do takrat, ko so se nam začele prazniti baterije.
S sončnimi žarki so izginjali tudi glasovi, zunaj je bilo vse bolj temno, v avtobusu pa vse bolj tiho. In tako smo prispeli do Hannoverja - Nemčija, kjer smo se ustavili in si privoščili osem urni počitek. Vsak izmed nas je v sedečem ali ležečem položaju zadremal. Naslednje jutro je bilo prebujanje zelo boleče, saj smo spali v nemogočih razmerah in nemogočih položajih. Zajtrka ne bomo komentirali, ker ob prisotnosti take lakote ne moreš razlikovati med dobrim in slabim okusom, čeprav se spominjam "svežega kruha", sirčkov, čokoladnega mleka, jabolk...
Prišel je čas za nadaljevanje poti, naslednja postaja pa je bilo dansko mesto Ribe, v katerem se je čas dobesedno ustavil. Počutili smo se, kakor da bi bili v 16.stoletju. Ribe je najstarejše ohranjeno mesto vikingov, hiše so ohranile svojo velikost, obliko in barvo, ulice so še vedno tlakovane s kamenjem, seveda pa imajo tudi Vikinški muzej. Čisto drugačen občutek pa doživiš v Legolandu, kjer smo se tudi majhni počutili, kot da bi bili velikani. Vse tiste hiške in stolpci iz lego kock so pričarali prav poseben občutek. Počasi smo se poslovili od Legolanda in kmalu nadaljevali pot s trajektom. Le še nekaj ur nas je ločilo od cilja, ko pa so nas po zvočniku obvestili, da smo prispeli, so vsi razmišljali le še o svoji spalni vreči, ki jo bodo lahko kmalu uporabili.
Teden je v tej vikinški deželi minil dokaj enolično: tekme, tekme in še enkrat tekme. Igralke smo se ob igranju zelo zabavale, trenerji in spremljevalci pa ob gledanju zelo živcirali. Upamo, da ne bomo - vsaj nekaj časa ne - spet igrale pod nalivi, saj smo se tam na mokrem dobro naigrale. Pa ne v navadnem nalivu, ampak takem, daje naš sodnik imel zamegljena očala, vendar je vseeno dosodil do konca - sojenje pa ...
Seveda ne moremo mimo otvoritve, ki je bila zabavna in zanimiva. Toliko ekip iz različnih držav na enem kupu, se ne vidi vsak dan. Imele smo prav lep otvoritveni plakat z napisom: HELLO PARTILLE FROM SLOVENIJA. Izjemno zabaven je bil tudi obisk zabaviščnega parka Liseberg in nakupovanje v centru Goteborga.
Naša avantura se je bližala koncu. Izstopili smo s trajekta in se napotili proti pogrešani Izoli. Osemurni postanek v Munchnu je minil zelo hitro. Nasploh se nam je zdel povratek krajši, mogoče tudi zato, ker vozniki niso zgrešili poti in ker smo vedeli, da nas na koncu čaka Izola. Veselje, ko smo po desetih dneh spet zagledali to prekrasno mesto, je bilo nepopisno. Nikoli prej se nismo zavedali v kako lepem in zanimivem kraju živimo. Lepšem celo od Švedske.
Petra Božič Katja Višnjevec
ŠPORTNA ŠOLA SMC
vabi v svoje programe (športna delavnica, gimnastika, rokomet) otroke stare od 3-10 let.
Prijave in informacije: SPORTMAESTRAL CLUB - Kraška 8, Izola
ŠPORTNA OBLAČILA, OBUTEV,...
POSEBNA PONUDBA: ŠPORTNA OSUTE* ZA VELIKA STOPALA it «0
člani športnih društev imajo 10% popust !
MJ^
adidas
« laaaoHHtaGUE
HIGHROAD
Dobite nas tudi na internetu
(http://pina.soros.si/muki)
lahko pa nam tudi pišete ali pošljete e-mail na tednik
MANDRAČ
Nasvidenje ( »detektiv * >Whatason *
I detektivom] iHomelessod l$edaj pa J & lahko n
O,W latasonM
Dober dan, j gospodična [L Halscy. >
IVhatason, medtem naju lahko počakaš
naju lahko počal ggoraj.v dnevni
Umiraš, še malo, in a prav sedaj poješ najlepšo pesem. Umiraš, umiraš! Še malo pa a prav sedaj siješ najsvetlejši sij.
Ne pojdi! Ne ugasni!
Vem moraš, tvoj čas je.
Pojdi! Tvoj sij bom prenesel drugam.
Ne. Ne govoru Ne.
Tvoj molk bo meni povedal vse. Ugašaš, odhajaš zdaj.
V miru odšel si iz boja v mir.
Ne pojdi, ne ugasni Vem, moral si, vsak gre.
Prenašal prek boja bom tvoj sij. Komu? sebi v sebi ga nosim.
Xyz
LITERARNI
KOTIČEK
NIKOLI SLABŠE
Nikoli slabše nisem bil kot zdaj potrebujem te, kot živo bitje potrebujje vodo in jočem zaman, saj nikoli več nazaj te ne bo.
Zelene gore, modro morje - me spominjajo nate nate, ki iz mojih misli nočeš stran.
V sanjah me moriš, ker nočeh k meni
in ko zbudim se, vidim bledo sliko gor na steni
Vedno počasneje mi minevajo tej dnevi vsako noč slonim na oknu, čeprav je mraz in na nebu vidim zvezdo in v njej je Noj obraz.
Anonimni alkoholik
“Mf^DobroJu^i, Sidraj, ■	,:'bl5c
Cesta na R£3u
■»vtlijTa/
Planino* ■ 127,*f;

illUgj

Takoj.moj ham

MRTVILO
3. Prizor
{Zunaj se je stemnilo in vsi nestrpno pričakujejo Glas, da se spet oglasi. Zunaj vlada čista tišina. V prostoru radio še vedno igra.)
PRVI (živčnoposkoči)'. Pa kaj je to, pizda! Nam mislijo kaj sporočiti ali ne? Morda mislijo da bomo do novega leta čepeli tukaj notri? (pogleda proti radiu, ki igra ter dvakrat ustreli vanj, da se radio raztrešči in pade na tla.) TRETJI (se dvigne s stola, ga prime za ramo in zasuka proti sebi): Boš dal mir! Zadnja stvar, ki jo še rabimo je tvoja koleričnost!
PRVI (se zadere nazaj z glasom užaljenega otroka): Kdo
si ti, da mi boš ukazoval? Jaz delam, kar hočem!
TRETJI (dvigne roko in ga s pestjo udari po obrazu, da se zruši po tleh. Prvi se usede in si gladi mesto, kamor ga je zadel udarec.) Tako, mogoče boš dal zdaj mir:
ONA (se s strahom na pol dvigne in odpre usta, da bi nekaj rekla)
PRVI : Uleži se nazaj in bodi tiho! (Ona se počasi uleže nazaj)
DRUGI (se zbudi kot iz sna in prvega pogleda s prestreljujočim pogledom. Obrne se proti Njej.) Kaj je? ONA (se spet malo dvignej. Lahko grem na WC?
DRUGI (se nasmehne) Počakaj malo. (gre na WC in yreven, če ni oken.) V redu. Pojdi.
ONA (se mu hvaležno nasmehne, vstane in gre proti IVC-ju.)
MORILEC (vstane in se vsede nazaj na svoj stol.)
PRVI (presenečenj. Kaj pa je tebi?
MORILEC: Dosti mi je tal.
PRVI (spet stopi k njemu in se postavi, kot da ga bo udaril, vtem pa se umeša Tretji.)
TRETJI: Pusti ga, naj sedi Dovolj imam že vajinih igric, kdo je bolj vztrajen. Ti pa sedi tukaj pri miru, če ne ti bom jaz sam prestrelil lobanjo. (Morilec si prižge cigaro in nemo bolšč\ zid nasproti sebe. Spet se oglasi Glas. Vsi trije moški poskočijo in se postavijo k oknu. Ona pride s stranišča in se uleže nazaj na tla.)
GLAS: Dobro. Lahko bomo dobili kombi, samo prej se moramo prepričati, če so vsi živi in zdravi. Izpustite vsaj enega izmed talcev.
TRETJI : Ne bo šla (zagrabi Morilca in ga zvleče k oknu)
On vam bo povedal, kako je. To je vse kar dobite. (Morilcu) Povej jim!
MORILEC (je tiho in nemo gleda skozi okno. Nadvse očitno izziva svoje napadalce.)
TRETJI : Povej! (Morilec je še vedno tiho.) Ah, v kurac s tabo! (s tal zvleče Njo in jo potegne k oknu.) Pa jim ti
povej!
ONA (razburjeno, s kričečim glasomj Spravite nas ven od tukaj! Pripeljite jim že ta prekleti kombi, da pridemo ven od tukaj! (Omahne v jok)
GLAS (rutinirano in neprizadeto): Ste vsi živi in zdravi? ONA: Da, vsi smo celi, vsi smo zdravi, samo hočemo ven!
GLAS: Niste me prepričali. Eden je tiho, a druga kriči, kot da ji slačite kožo. Mislim, da rabimo nekaj več kot to.
TRETJI: Poslušaj me, ti človeček. Nehaj se zajebavati z mano, če ne bom postrelil vse ljudi tukaj notri. Pripelji kombi in nam omogoči varen prehod čez mejo do poldne, če ne boš ven od tukaj nosil trupla!
GLAS (sedaj že malo zaskrbljenoj V redu, v redu, samo pomiri se. Do dvanajstih bo kombi tukaj, (spet utihne.)
CENTER ZA KULTURO, ŠPORT IN PRIREDITVE IZOLA
(TiMmiTVitrm
_____to
S3§/7 SaoSta
Izola še ni gostila prave ska skupine, Ventilators pa so zagotovo garant, da bo prvo srečanje našega mediteranskega mesta s to vse bolj popularno glasbeno zvrstjo zares zabavno za oboje. Ventilatorji : so ena redkih ska skupin, ki uspešno združuje zvok in naboj prve, druge in tretje ska generacije. Njihovi vzorniki segajo v šestdeseta leta (Skatalites, Melodians, Jimmy Cliff), dodali so melodiko druge generacije (Madness, Selecter, Bad Manners) in energijo tretje generacije (Pietasters, Toasters). Zato so tudi sodelovali z večino skupin, ki so gostovale v srednji Evropi, saj so nastopali z The Selecter, The Skatalites, The Toasters, Bad Manners in še mnogimi. Letos je izšel njihov tretji album »Orange Flovvers«, v Izolo pa prihajajo oboroženi z veselimi ritmi turboreaggeja oziroma • kontrapolke in pesmimi, ki bodo še dolgo odmevale po ribiškem prazniku.
Ventilators so:
ueli Otti - vokal, kitara OliViO Travaglin! bas lean Marmier saksofon Sadrach Lehmann klaviature Roland Trefzer bobni Hans Joerg Duerig trombon
Na Ribiškem prazniku še:
Ulice Izole: Promenadni koncert pihalne godbe iB mažoretk Lonka: Avia Band
OBVEŠČA OBČANE IN OBISKOVALCE RIBIŠKEGA PRAZNIKA, DA BO V ČASU PRIREDITVE SPREMENJEN VOZNI IN PARKIRNI REŽIM.
Popolna zapora 1/3 parkirišča Lonka v Izoli ob SGTŠ-ju se prične 20.8 1998 or) 15.00 ure dalje in traja do 24.8 1998 do 12 00 ure Promet vozil na preostalih 2/3 parkirišča poteka do 21 8 1998 od 06 00 ure Popolna zapora 2/3 parkirišča Lonka se prične 21 8 1998 od 06 00 ure dalje in traja do 24 8 1998 do 12.00 ure.
Popolna zapora prometa v času prireditve od 218 1998 od 06 00 ure do 24 8 1998 do 12 00 ure ho potekala na naslednjih površinah v Izoli : Trg Republike, neimenovana ulica za Košaki, Sončno nabrežje m Veliki trg
Zapora ulic, ki križajo prireditvene površine v času od 21 8 1998 od 06.00 ure do 24 8 1998 do 12.00 so naslednje Kopališka ulica, Smarcglijeva ulica, Krpanova ulica, Veliki trg - ob parku, Alietova ulica, Verdijeva ulica, Skladiščna ulica, Istrska vrata. Ribiška ulica,Ulica ob stolpu,Gasilska ulica, Gorkijeva in Volaričeva ulica
Popolna zapora od 218 1998 in 22.8.1998 v času od 17 00 ure do 04 00 ter 23 8 1998 do 01.00 ure velja za naslednje površine vlzoli :
-na vhodu na Kristanov trg
-	v Ulici Prekomorskih brigad v križišču z Drevoredom 1. maja
-	na odcepu Drevoreda 1. maja k stanovanjskim blokom in SGTŠ-jem v križišču z Drevoredom 1 maja.
Organizator je v času prireditve poskrbel za nadomestna parkirišča in sicer
-	pred Mehano Izola
-	pred Ladjedelnico Izola
-	na parkirišču INKA d o o - nasproti pokopališča
Vsem občanom in obiskovalcem se organizator zahvaljuje za razumevanje
<20
INSUIA
GALERIJA • GALLERIA IZOLA, Smrekarjeva 20 razstava
keramičnih skulptur
Majka Mulačka
AVDITORIJ
Portorož - Portorose
petek, 21. avgust, ob 21.00 Križni hodnik samostana sv. Frančiška v Piranu
ENZO FABIANI KVARTET
sobota, 22. avgust,ob 21.00 Avditorij Portorož, letno prizorišče multimedijski koncert
TERRA MYSTICA
STROKOVNA ŽIRIJA
Kulturni center Izola- galerija Alga, prireja 9 mednarodni slikarski EX TEMPORE, ki bo v Izoli med 24. in 29. avgustom 1998. Svečana otvoritev razstave in podelitev nagrad bo v soboto, 29. avgusta ob 20.00 v galeriji Alga. S to prireditvijo želimo poudariti pomen oživljanja starega mestnega jedra, zato je zaželjcno, da ustvarjajo umetniki na prostem in sicer v starem mestnem jedru, na temo Izola.
TEME
Morje Veduta Staro mesto Prosta tema
Nives Marvin (umetnostna zgodovinarka) Nevenka Gregogeič (umetnostna zgodovinarka) Koni Steinbacher (samostojni kulturni delavec)
NAGRADE
1.	nagrada:
Denarna nagrada v vrednosti 110.000.00 SIT i podeljuje Občina Izola
2.	nagrada:
Denarna nagrada v vrednosti 90.000,00 SIT podeljuje Komunala Izola
3.	nagrada:
Denarna nagrada v vrednosti 70.000,00 SIT podeljuje GIP Stavbenik d.d. Koper
PRAVILNIK
Priglasitev in žigosanje platen in drugih podlog bo v galeriji Alga v Izoli vsak dan od 24. do 28. avgusta in sicer med 10.00 in 12.00.
Vsak udeleženec sme žigosati dve podlogi. Izbira tehnike je prosta, format podloge ne sme biti manjši od 50x50 cm in ne večji od 150x150 cm. Dokončana dela morajo avtorji oddati najkasneje v soboto 29.8. do 16.00 v galeriji Alga. Dela morajo biti opremljena za razstavo (okvir ali letvice); na hrbtni strani dela mora biti izpisana šifra. Šifra, ime in priimek avtorja, njegov naslov, naslov dela in prodajno ceno, udeleženci oddajo v zaprti kuverti v galeriji. Avtorji nagrajenih del so dolžni odstopiti svoja dela ne glede na postavljeno vrednost.
MEDITERAN KONČUJE VROČE
Bila sta lepa in vroča avgustovska večera, kot narejena za večerno posedanje na Manziolijevem trgu in za lovljenje zvokov, ki so tipali v noč in v stene sosednjih starih zgradb.
Zoran Predin seje predstavil z novo zasedbo Mar Django Quartet,
ki igra glasbo ciganov iz Alzacije, nekakšen hiter swing, ki mu je Zoran dodal svoja tradicionalno prijetna besedila in nekaj zbadljivih uvodov k posameznim pesmim. Obiskovalcev je bilo tudi tokrat veliko, zvok je bil odličen (bravo Gorast), godbeniki in obiskovalci dobre volje, kar je pripeljalo do zares prijetnega večera ki so ga nadglasile stare Zoranove uspešnice (Gate na glavo, Praslovan in Mentol bombon) ter nekatere nove uspešnice med katerimi izstopa Ni golobčka brez Benetk.
Cisto drugačen šok nas je pričakal v soboto, ko je neposredno na oder iz nekega drugega sveta prišel Lajko Felix, violinski virtuoz iz Subotice.
Spremljevalna skupina je bila sicer dobra, kombinirana posadka dveh romov, enega Madžara in rock
bobnaija, toda ko je nad vse to prišel Laiko s svojimi nebeškimi zvoki in frenetičnimi ritmi smo obstali odprtih ust in še pivo je šlo bolj slabo v promet. Na koncu smo si bili enotni, daje Mediteran videl bodočega zvezdnika velikega formata, človeka, ki preprosto ni iz tega sveta. Bil je naj lepši večer treh let Mediteran festivala.
Pet let počitka je bilo dovolj
Po dolgih petih letih se bo spet zgodil POPSI, nekoč festival, zdaj pa sejem oziroma srečanje Primorskih pop in rock glasbenikov, založnikov, študijev, novinarjev, radijskih in TV postaj ter prodajalcev glasbenih inštrumentov in nosilcev zvoka.
Zgodil se bo v soboto, 5. septembra v romantičnem ambientu letnega kina Arrigoni.
Vrata naj bi odprl že ob 16.00 uri, luči in ojačevalci pa bodo ugasnili najkasneje ob 24.00 uri.
Organizator, Mediteran festival, je nekaterim ustanovam, študijem in prodajalcem že poslal povabila za sodelovanje na POPSI-ju, hkrati pa vabi vse tiste, ki bi radi predstavili svoje glasbeno delovanje strokovni publiki naj se javijo na naslov Mediteran festival, Veliki trg 1 Izola oziroma pokličejo za informacije na telefon 600 010. V omenjenem terminu bo dovolj časa za predstavitev največ 14 skupin in posameznikov, zato pohitite s prijavami.
letni kino ARRIGONI
sobota 5. avgust / od 16.00 do 24.00 ure
mediteran
festival
irmrnirnmiPfT?
Lahko bi rekli, da se bo Mediteran 1998 poslovil zelo intimno, skoraj komorno, pa vendar tako občuteno, da bomo lahko še dolgo pomnili, kako je padla zavesa tistega leta 1998. Richard Walley je aborigin, eden najpomembnejših avstralskih didjeridoo glasbenikov, avtor pesmi, pisatelj in aktivist. GvVCVuVAjJi Rodil se je leta 1953 in se z družino preselil v mesto Pinjarra, eno zadnjih bastij jugozhodnih aboriginov Nyoongars. Bilje obetaven športnik a je kmalu spoznal, da lahko naredi več za svoje ljudstvo v politiki, zato je postal aktivist mnogih organizacij avstralskih domorodcev, vse bolj se je začel predajati gledališču in umetnosti sploh.
Bil je član avstralskega parlamenta v katerem je zastopal interese aboriginov, ustanovil Middar Aborigin Theatre in veliko nastopal s svojim nenavadnim glasbilom. V Izolo bo prišel s pomočjo prijateljev iz založbe Nika, ki z neverjetnim spoštovanjem govorijo o njegovem delu, spremljali pa ga bodo tudi plesalci. Večer bo magičen in poslovilni.
Dobimo se čez eno leto.
Hvala, da ste bili z nami.
SLOVENSKO RUSKA PODOBA
Podobo Slovenije so na zadnjem od štirih koncertov v okviru turneje Imago Sloveniae predstavljali godci iz Sanktpetersburga, ki ga mnogi bolj poznamo kot Leningrad. Komorni orkester, ki ga vodi Mihail Gantvarg je v cerkev sv. Mavra privabil izjemno veliko ljudi, tako da se je zdelo, kot da je polnočnica.
Žal je bil zunaj tropski večer in tudi v cerkvi se je temperatura dvignila na komaj znosno raven, kar je bolj motilo publiko kot godbenike, ki so koncert odigrali z veliko občutka in s prefinjeno virtuoznostjo. Programje bil poletno, turistično prilagojen, vendar zanimiv, saj so odigrali znana dela Mozarta, Bacha, Bartoka in Čajkovskega.
Dočakal jih je zelo topel sprejem in dolgi aplavzi, ki so končno godbenike še dvakrat privabili na oltar oziroma na oder in obojestransko zadovoljstvo je bilo popolno.
Štirje iz serije koncertov Imago k Sloveniae, ki imajo kot idejni predznak obujanje in ohranjanje starih mestnih jedrov in stavb, so dokaj razgibali letošnje izolsko poletje. Orkester RTV Slovenije je koncertiral pred lepo stavbo na začetku Koprske ulice, Trio Lorene v čudoviti koncertni dvorani Besenghijeve palače, ruski godci pa v dokaj akustični cerkvi sv. Mavra. Edina zgrešena poteza je bila postavitev studia tolkal na parkirišče pri Lonki, saj tam niso obudili nobene stare hiše, še obiskovalcev ne.
Za naslednje leto je županja obljubila nadaljevanje takšne ponudbe, nekaj pa je bilo slišati, da bi si Izola zaslužila tudi jazzovske večere. Če dodamo še Mediteran festival postaja jasno, da je Izola najbolj glasbeno mesto na Primorskem.
4 (l 7<f£A/JA {Sc^ SLAto* JletA 2 ««*'
'JHO"Tu7‘CA C^'^~>
(f dl (OhA
ouiipnuod 3|doj ui uia[jo>(pBis s ourasaflod aijsiuj ajojA a§ •ODjp z ouBAO)(!|qo 'ojsaj outajAao ui jsbuj i|B al|o oujajaj§as ouibssujz oflji) bu ojsaj ui nsnqo od uiru ‘olj[iuBA 'joupEjs 'bdIbI 'jjnSol ouiBpop iu|pad ouiBsaujBZ oqoui a
■ ''L'Wt1>■b?WT>S.
NIIAIIOI hlUfllS V*>\ ; VllAV}S3S }d3)*H
U]a!iO)(pE|S uiiuiliiiUBA z ouiB>|pB(sod u| auizaj eu ouiajajzej ouapad •jnujuj 09 [esa uniBiaduiaj iiuarnz ud outajad ruaiez o( bf 'osBui ouji.lodBU uiaj s ui bdIeI ouJBsauiA 'ouipsndzBi ouuežjbin
aous eqns piq bjouj nqjA bn u[od ?E)(ad m ja[5jop 'e>uoqe[ ui aous oqns ouAouod ojeu 'Bq|oqe! oujj20|EU oIubu 'iaous aqns ejjauipuaa |od oujasauBu •ouueSjeui !|B iuojseuj z otuazBUiBU ojB§oq / Buq[BUi BAp i[B qi[aA ua / ?Bqad pBjs ouipsnd qij ojbu 'auizoj ausado ourepop ui ouie.nzqeuio.ie 'oiuB)jpB|s 'ouibSjjsbu qU 'oundnp Bq|oqBl bujos sauiz oqns ouimBjdud Bq$Bjd e&aujpad ui BboqpB|s ’Bqoipz 'aqoui zj
volit <£ Tnrvd
Tpj i/t DuniAiij wb<)ijw y tfijtuM
VJguiiO	*
v/2 o j Ipn oV
m*? v
taswd vb»ujn*d jj'y lpol?*)* 7 S‘0
VtjOJfZ	1 <j‘Q
■PP/ou/ 9flfUI J S'0
o>



ri/7
;v>

&
Recept sestavila : Nives ADAMIČ, KOMEN
Vino / teran /, sladkor, vanilijo, naribano limonino ali pomarančno lupino daj v posodo in zavri, nato odstavi s štedilnika, pusti, da se shladi, potem precedi in zmešaj z rumom.
Na zdravje I
Moko, rumenjake, sol, sladkor, limonin sok in smetano zmešamo.
Zamesimo mehko / vlečeno / testo za zavitke. Dobro ugnetenega damo v hladilnik počivat pol ure. Razvaljamo ga / s strojčkom za rezance /. dobro osušimo in zrežemo / tudi s strojčkom / na jušne rezance. Rezance potem razprostremo po prtu, zatem pa ocvremo v ustezno vročem olju.
Še tople potresemo s sladkorjem in postrežemo z vinsko peno /_	^
šadojem / zabajonom /.
GLAVA


24
17
GLAVA
61

'9>(0UJ 0UIJ!|0)| IJESjUBUlZ OUZaiJsn OUIEJOU1 JEPU9A '31(3.10 l|E AE>|E>( '0pE[0>(0J OUlEpOp 0)(l(E| ISBU1 !Ul!|IUEA (UAOUSO
'Eup ojauiud au as ep 'oiuau^Eiuaici o(eui o uješ ajdoj ui elizpD iuidojs 081 unjejaduiaj ud ppad a 0Luajad’ je>|ad eu !>|!iqo |uqnj(od a uiojpjojjs s ouie8zuq e§ ujajod 'EAijod esej je>|au Ieu ojsai alualujod oujej)|ua ez 3>(![eas oujaln>(!iqo iuje>(oj z ojeu 'miuipad s o>(oiu omesauin 03!U[Bqn>| s 'ou!dn| ouiuouii] ouegjjseu u| iuru 'oh[!UEA jos ouiEpop 'osBUi o>(pEjS a ouiesauiz oaqop a>(Ejuauinj ui jo>ipejs 'ouubSjeiai
*
^ /V\VTYl|
‘ivm&in&.ii,	c'q
^ /r
•UialjO>|pE[S
uiiAaji[iuEA z omasajjod m ropasaJ eu ouiasans e8aua!e|i(o 'inunu 09 op po pijad ijoja aiupaas a e8 ouiajad eiei(ZA sp 'ojsaj ouisp Iuea ui o>joui z ouiasarjod JoqojsEui z oiuajEiueu je>(ad i[E japopj ■AO>(E!|aq qajj 8aus pjj ui 'o>(ouj z auasajjod 'auizor auasnsod 'auerdo ouiEpop '0)(pE|8 auejsod sp 'ouiedajs ojsai 'sbajj ueieqzA ui o^ajuj jos 'o)|ouj ouispop 'piejuaiuni u( uia(jo>|pE|s s ouiesauizEj ojseiai


C'


■ • , . • •• .
■o PvlXK£fh»\Koi/ .
/ C e ■	•
J-C.EMC	(
k<\uo noke CrroiVti'''^ ’■ r .	1 •••-.!
Iz rumenjakov, jajca in moke zamesimo ne preveč trdo gladko testo. Nekaj časa naj počiva, potlej ga tanko razvaljamo in razrežemo na 2 cm Široke trakove, ki jih zavežemo v maSnice. V kozici segrejemo olje / preizkusimo ga s koščkom testa / in v njem ocvremo maSnice drugo za drugo. Pazimo, da jih ne zarumenimo preveč, nato jih obrnemo, takoj ko se dvignejo. Tople lahko posujemo s sladkorjem v prahu.
MaSnice so primerne za dietno prehrano, saj ne vsebujejo sladkorja. Iz stepenih beljakov lahko naredimo sadno peno / z marelicami, jagodami I. ki jo ponudimo k ocvrtim maSnicam.
mmm
' Kvašeno testo :
4o dag moke 2 dag kvasa 2o dag masla 4 rumenjaki 2o dag sladkorja 6 žlic moke
Stepamo rumenjake in sladkor, da nastane penasta masa. Dodamo mleko, raztopljeno maslo in pomešamo z moko, ki smo jo posolili in ji primešali kvas. Stepemo gladko testo, ki ga, potresenega z moko, vzhajamo. Beljake stepemo v trd sneg, mu dodamo sladkor in zmlete orehe, nato vse narahlo premešamo.
Tbsto razvaljamo, premažemo z nadevom in zvijemo kot potico. Z nožem narežemo 1 cm debele kolobarje, jih položimo v namazan pekač, vzhajamo in v pečici pri temperaturi 180 stopinj Celzija pečemo približno 25 do 30 minut.
Pečene so podobne vrtnicam.
RIBIŠKI PRAZNIK FESTA DBI PESOM
	mi m	
Sončno nabrežje / Riva del sole Sobota / Sabato ob / alle 19.00 Godba na pihala in mažoretke	2122,	Q avgust agosto
KD Divača - - promenadni koncert		
Banda di ottoni e delle Majorette AC Divača - Concerto in sfilata		
	Sončno nabrežje / Riva del Sole	Simonov zaliv / San Simone
	Sobota / Sabato ob / alle 20.00	Sobota / Sabato ob / alle 8.00
Lonka	Ulični teater / Teatro in strada ALBERT&FRIENDS	Pandolo / Torneo di Pandolo
Petek / Venerdi		
AVIA BAND	INSTANT CIRCUS	Mandrač / Mandracchio
Sobota / Sabato		Sobota / Sabato
OTAVIO BRAJKO Nedelja / Domenica NUDE SOUND ATTACK	Pomol pri mandraču Molo del mandracchio	Ribiške delavnice, plezanje po vrvi, vleka kratke vrvi
	Sobota / Sabato ob / alle 22.30 TEATER GROMKI gledališki spektakel "Baza"	Attivita' dei pescatori, šalita della fune e tiro della fune corta
Veliki trg / Piazza grande	spettacolo teatrale "La base”	Svetilnik / Punta Gallo
Petek / Venerdi THE VENTILATORS	Lonka	Nedelja / Domenica ob/alle 17.00 ALKA in sprevod konjenikov ALKA e sfilata dei cavalieri
Sobota / Sabato GITANO Neaplja / Domenica SUKAR	Nedelja / Dorrpiica ob / alle 19.30 POJOČI KUHAR IL CUOCO CANTERINO program za otroke / programma per bambini	
		
ODBOJKA NA PESKU BEACH VOLLEY Simonov zaliv /San Simone Sobota / Sabato ob/alle8.00 Turnir za ženske Torneo a squadre femminile	NAMIZNI TENIS /TENNIS-TAVOLO ŠD Arrigoni / Palestra Arrigoni Sobota / Sabato ob / alle 9.00 Ekipni turnir za dečke in deklice Torneo a squadre per le categorie"ragazzi e ragazze"	KOŠARKA / PALLACANESTRO igrišče v Jagodju / Čampo a Jagodje Sobota / Sabato ob/alle 16.00 Turnir za trojke Torneo per squadre a tre
		KEGLJANJE / BIRILLI
TENIS/TENNIS	NOGOMET/CALCIO	Pri stojnici / presso la bancarella Petek, sobota / Venerdi.Sabato ob / alle 18.00 Kegljaški turnir in srečelov Torneo di birilli e "pešca miracolosa"
Simonov zaliv / San Simone Sobota / Sabato ob / alle 9.00 Turnir dvojic / Torneo a coppie	Mestni stadion / Stadio comunale Sobota / Sabato ob /alle 10.00 Nogometni turnir za starejše dečke / Torneo di calcio per cateooria "raaazzi anziani"	
KRIMINALIJE {<
Bil je živahen teden, tropskim temperaturam pa se je pridružila še polna luna in vse je bilo pripravljeno na spore in pretepe. Seveda potem, ko je nad mesto padel mrak in vsaj malo ohladil ulice in hiše.
Nova bančna kartica združuje vse lastnosti standardne in po novem tudi lastnosti kartice Activa Maestro.
HITROPRSTNIKI SO DELALI
Še posebej pridni so bili v torek, ko je neznanec najprej vlomil v kletne prostore in odnesel komplet potovalnih kovčkov ter ventilator znamke Corona. Ni čisto jasno, kaj mu bo oboje. Če namerava potovati ne potrebuje ventilatorja in obratno. Kakorkoli, naredil je škode za 40 tisočakov.
Na plaži v Simonovem zalivu je neznanec domačemu turistu ukradel denarnico in z njo 420 DEM, 4000 Sit, 500 froiznov, prometno dovoljenje in različne bančne in kreditne kartice.
Še vedno istega dne je neznanec pred plažo v Simonovem zalivu ukradel gorsko kolo sivo črne barve z rumenim sedežem. Lastnik je bil ob 30.000 Sit oziroma ob kolo.
Nekaj dni kasneje je neznanec vlomil v barko, kije zasidrana med Ribo in marino a ni odnesel ničesar
TRI MILIJONE JE POBRAL
Tako so sporočili s plaže v Simonovem zalivu. Neznanec naj bi namreč ukradel tedenski dobiček lokala na omenjeni plaži, ki je znašal cca. 3 milijone tolarjev. Policaji novega bogataša še iščejo.
Ml SE IMAMO RADI
Na omenjeni torek je partner izvenzakonske partnerke napadel bivšega partnerja te iste partnerke. Prijel ga je za nos in mu ga zvil. Zoper novega partnerja sledi prijava sodniku za prekrške (v nadaljevanju SP)
Istega dne seje v večernih urah pred SGTŠ pojavil dobro nadelan starejši moški in je sklenil da bo malo težil dvema mladima Izolanoma. Ta dva se seveda nista pustila in ker so na vso moč kršili javni red in mir bodo vsi trije končali pri SP.
Isto noč, le nekoliko kasneje, sta druga dva Izolana pretepla nemškega turista, ki se je vračal iz CC
kluba v hotel v Simonovem zalivu. Dečku so ju naslednji dan na hitro izsledili.
Drugi dan je bil precej bolj miren. Popestrili sta ga dve ženski, ki sta se pred marketom v Jagodju sprli zaradi parkiranja. Obe bosta branili svoj prav tudi pri SP.
V samskem domu pa je, nič kaj na samem, S.G. pretepal H.I. Oba sta državljana BIH na začasnem delu v Sloveniji, SG pa bo začasno še pri SP.
AVTOKLEPARSKE IN LIČARSKE
V	sredo seje domačin na Šaredu z neregistriranim avtomobilom zaletel v ograjo in nato zbežal. Ko so ga dečki odkrili so mu najprej nekaj zaračunali, za dodatke pa bo poskrbel SP.
V	Premrlovi ulici je bila manjša prometna nesreča, povzročiteljica pa je že plačala svoje.
Neznani voznik Seada Toledo, bordo barve z izolsko registracijo je v noči iz srede na četrtek trčil v parkiran avtomobil in dobil vlogo tistega, ki ga še iščejo.
V	četrtek je italijanski voznik pri Simonovem zalivu podrl domačinko, ki okreva na domu, povzročitelj pa se bo krepko zagovatjal pri SP. Istega dne je nemški voznik povzročil nesrečo na Belvederju in zanjo takoj plačal, drugi voznik pa je na Sončnem nabrežju trčil v drugi parkirani avtomobil in se naredil Francoza, čeprav to ni bil. SP ga že pričakuje.
Na cesti Belveder - Strunjan je možakar zapeljal s ceste, ker ni gledal kje vozi, španski turist se je zaletel na Velikem trgu, Celjan pa pred Gaviolijem v Italijana. Vsi so kazni takoj plačali.
S sobote na nedeljo seje proti Belvedeiju zgodilo prehitevanje v škarje in seveda trčenje. Prehitevalec je napihal 1.47, oškodovanec pa 0.67 alkohola, kar bo oba pripeljalo pred SP. Seveda kazen ne bo za oba enaka.
NOVA BANČNA KARTICA
Poslovanje z bančno kartico bo poslej še bolj raznoliko in vsestransko uporabno. Banka Koper je pripravila novost in s tem v eni sami bančni kartici združila lastnosti različnih kartic. Zamenjavo bančne kartice bomo izvajali od začetka julija pa do konca septembra letos.
Novo bančno kartico boste lahko uporabili za:
■	PLAČILO BLAGA IN STORITEV na prodajnih mestih sistema ACTIVA,
■	POSLOVANJE NA BANČNIH AVTOMATIH,
■	DVIG GOTOVINE V BANKI,
■	KMALU TUDI DVIG GOTOVINE V VSAKI IZMED 530 ENOT POŠTE SLOVENIJE,
■	DVIG GOTOVINE NA PRODAJNIH MESTIH, z oznako "GOTOVINA". Ob plačilu vaših nakupov boste v trgovini lahko dvignili gotovino v znesku od 1.000 do 15.000 SIT,
■	POSLOVANJE S ČEKI; kartica bo Vaš identifikacijski dokument.
■	PLAČILO BLAGA IN STORITEV V SVETU. Kartica bo lahko tudi mednarodno veljavna na prodajnih mestih z oznako "MAESTRO" ter možen bo dvig gotovine na bančnih avtomatih z oznako "CIRRUS"..
Za dodatne informacije v zvezi z novo bančno kartico lahko povprašate v enoti Banke Koper, ki vodi Vaš tekoči račun.
NENAVADEN ULOV
Res nenavaden ulov seje posrečil Francu Zabukovcu - Frenku, nekoč Izolanu, zdaj pa Cerkničanu, sicer članu izolskega morskošportnega ribolovnega kluba Menola. V nedeljo zjutraj seje, skupaj še z dvema prijateljema, odpravil po parangal, ki so ga vrgli v vodo prejšnji večer. Najprej jih je presenetilo, da na enem od koncev parangala ni bilo signalne zastave »šenjala«, ki jo je očitno odnesla ena od kočaric, potem pa so ob dvigovanju parangala začutili nekaj težkega, vendar so bili prepričani, da so pobrali kakšen odvržen predmet. Šele ko so parangal potegnili do čolna so v vodi opazili veliko želvo, ki se ji je eden od trnkov zabodel skozi jezik. Ko sojo vlekli k čolnu se ni upirala, podivjala je šele, ko sojo prijeli in jo spravili v čoln. Z ostrim kljunom je tako udarila ob »pajole«, da so se vsi prestrašili. Potem se je nekoliko umirila, zato so jo pripeljali do obale in jo pokazali radovednim domačinom in turistom, ki skoraj niso mogli verjeti, da je v našem morju mogoče najti tudi takšne primerke morske faune. Po opravljenem fotografiranju so želvi sneli tmek in jo odpeljali nazaj pred zaliv ter jo spustili v svobodo. Ni se dosti obotavljala, skundo dve in že jo je požrla globina.
Sploh so nenavadni ulovi Frenkova specialiteta. Lani je ulovil eno največjih lic, lahko pa se pohvali tudi s kapitalnimi primerki iz Cerkniškega jezera.
OBRAČUN PRI PM KORALU
»Bila je čisto običajna policijska akcija« je zatrdil komandir Policijske postaje Izola, Maks Turščak, ko smo ga vprašali, kaj se je dogajalo v noči med nedeljo in ponedeljkom pri kamnolomu in pred policijsko postajo.
»Normalno v toliko, da smo pač dobili pozive za intervencijo in smo v okviru pooblastil intervenirali, žal pa je nenormalno in neobičajno vse drugo, kar seje dogajalo pred tem in med samim postopkom«. Nato je na kratko povzel potek dogodkov:
»Tisti večer so fantje na postaji dobili poziv naj posredujejo, da se zmanjša hrup, ki je prihajal iz smeri kamnoloma med Jagodjem in Livadami. Patrulja je prišla do poljske barake in ugotovila, da večja skupina mladeničev praznuje osemnajsti rojstni dan fanta, katerega oče je lastnik omenjene barake. Opozorili sojih na pritožbe in zahtevali naj zmanjšajo jakost glasbe, kar so fantje tudi storili. Kakšno uro kasneje pa so, kot kaže, na obljubo pozabili in spet so začele deževati pritožbe stanovalcev iz soseščine. Patrulja je znova odšla tja, toda tokrat se mladeniči niso bili več pripravljeni pogovarjati, kaj šele poslušati policaje. Nastopili so agresivno in patrulja je morala poklicati na pomoč. Prišli sta dve patrulji iz Kopra in ena iz Pirana, patrulja prometne milice in spotoma so pobrali še policaja, ki takrat ni bil v službi. Takšno razmerje sil je mladeniče nekoliko prestrašilo, toda najglasnejši štirje so bili še vedno agresivni, zato so morali uporabiti strokovne prijeme in celo sprej s solzilcem, da sojih spravili v marico. Eden od njih je med poskusom bega padel preko žičnate ograje in se opraskal, najglasnejšega pa so komaj spravili v marico. Pendrekov niso uporabili, uporabili pa so lisice, da so štiri omenjene mladeniče lahko sploh pripeljali na postajo milice. Od tam so poklicali starše, naj jih pridejo iskati, medtem pa so se drugi udeleženci fešte zbrali pri kinu, nasproti postaje in od daleč policajem grozili z maščevanjem. Ko so policaji šli do njih, da bi jih legitimirali, so se razbežali, vendar sojih kasneje v glavnem dobili v okolici trga republike, saj jih več ali manj vse poznamo, ker imajo na vesti že kar veliko prekrškov in kaznivih dejanj. Starši so se obnašali korektno in so prevzeli svoje »razgrajače«, za katere pa bomo vendarle napisali predlog za kazenski postopek, saj so bili agresivni do policajev, za 12 drugih udeležencev pa bomo napisali predloge za sodnika za prekrške, saj so ovirali delo policajev.«
(nadaljevanje na 6. strani)