BISTVO ZARJ« F v Ljubljani, FranMgltanska nllca It 8 ‘h*1 i nadsti.)- Uradne ure za stranke so od 10. do 11. ‘HrPa i*, 0(j 5. do 6. poroldne vsak dan razen nedelj in ^Ido® 1 Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne ž^jJ delegacije uničuje to domnevanje. Mi vno navdušeni častilci delegacij in se i*10 nismo mogli vživeti v idejo, da je v njih ;^r ' najčistejše načelo parlamentarizma. Sr d Krobatin pa ^ naravnost omalovažuje, 'Ppa -e se rnu zdi smešno, da naj on, ces. in 1)3 eral, podaja račune in razklada vojaške ' %e[] vadnim civilistom, o katerih ni znano, • ^mli »Kehrt euch!« napraviti na pravo bi z ekscelenca vojni minister je podal t/mu brambnemu odseku svoj ekspozč. Ce ,ske :sli da zahteva vojna uprava od avstrij-P°}1' ogrskih narodov nove ogromne žrtve, bile kljub znani Pohotnosti militarizma so zaslišane v Avstriji in da se je vse ča-Sei žc nekoliko mesecev bavilo s temi za-^ da je vsa javnost razburjena zaradi fvan ^.j f|0Vek po pravici pričakoval, da bo Krobatin, v zavesti, da govori vsemu °alstvu monarhije, temeljito obrazložil in 'val militaristične načrte, ki zahtevajo od i P- bistvu monarhije, temeljito obrazložil in 5b,v a‘l militaristične načrte, ki zahtev?1'' nA a‘ naravnost blazno požrtvovalnost To^da če je bil Berehtoldov ekspozč o zu-. politik' žalostna puščoba, ni bilo Krobati-V)0ročilo nič bolj podobno zeleni oazi. ^ bi se rekl°< da so se v našem skupnem v trstvu resnično znašli možje, ki spadajo r i oo svojih talentih in po svojem prezira-hPfrebivalstva. Oospod vojni tj* da so delegacije aparat, ki ga je avstro- minister pač k prebivalstva. iti da so deleg; r ka ustava nalašč iznašla za brezpogojno 'fS.. vnlaSkih zahtev in da nlmaio dele- k tievanje vojaških zahtev in da nimajo dele i niti pravice radovednosti v militarističnih ?|leh Kajti če bi se mu količkaj zdelo, da je ' e iča in dolžnost delegacij, da sklepajo po *\em znanju in prepričanju, bi se bil moral ^Juditi da bi i'11 vsal s svojega stališča res 5JUo nujnosti ogromnih, zlasti v sedanji ° m'Jnosu ogrommn, zlasti v odarske mizerije, strašnih zahtev. Ci Ta trud ?a -e~e zd.el. gospodu Krobatinu i°i ^r°ZUrazlog, da jih posnemamo po starem l {n0ina odveč. Pravil je v odseku, da se Zožujejo druge države. To se mu zdi za- MejV ‘vseh nesamostojnih, da se moramo tudi ^ o-nati v pogubo, Če drve drugi vanjo. Kaj eba, da bi prihajalo vojnemu ministru na L 1 kako velikanska je razlika med nami in Hrucimi velesilami v gospodarskem in polnem ozoru? Nemčija je izdala za militari-niiHardo; S°sPod Krobatin zahteva tudi od L^miljardo. Briga njega, kako bogata da je *S čila in kakšni berači da smo mi! Balkanska . 1,1 ie povzročila novo oboroževanje v dru- državah, zat0 m0ramo tudi mi pomnožiti f-na-ent rekrutov, naročati nove kanone in ° Hiti nove dridnote. Ali da delajo druge dr-na Balkanu kupčije, dočim smo mi tam ^izgubili še to, kar smo imeli, ne skrbi goda Krobatina n't' toliko kolikor vprašanje, akšno vreme da bo jutri. Nihče ne taji, da se je militarizem po vseh Lnerialističnih državah mogočno razgibal. To v zvezi s kapitalističnim razvojem, in socia-?.T jsG nikdar prezirali velike resnice, da je Tnitalizem naj večja osvojevalna sila naše Sobe in se zato poslužuje vseh sredstev osvo-Bvania torej tudi armade ir. mornarice. Zato tudi boj proti militarizmu uspešno mogoč le t boj proti kapitalizmu. Ali med kapitalističnimi metodami je razlika, ki jo razumejo v dru-fih državah, v Avstriji pa ne. Drugod vedo, da te militarizem draga inštitucija, katero si more le bogata država; pri nas pa hočejo L nnik-rutejše revščine črpati to, kar se more Lcniti le iz polnih blagajn. Na Nemškem, na Francoskem, v Angliji ustvarjajo veliko industrijo pospešujejo trgovino, store vse, kar vedo in znajo, da bi pomnožili bogastvo v deželi; po-Itm zajemajo iz zakladov. Pri nas pa hočejo frpati iz suhega studenca, in če se kdo oglasi, da propada narodno gospodarstvo, mu odgo-variaio da se visoka politika ne more ozirati na kramarsko stališče. Posnemanje bogatinov ne pristoja revežem, zlasti če se vpošteva, da ima tudi s kapitalističnega vidika militarizem za druge države drugačen pomen kakor za nas. Oospod Krobatin ima sicer argument, ki učinkuje pri nekaterih strankah; pravi namreč, da si mora Av-stro-Ogrska ohraniti »zvezno vrednost«. Ker smo člani trozveze, v kateri stoji Nemčija na prvem mestu, medtem ko ji je Italija bolj po sili kakor po nagnenju priklopljena, ne izraža beseda vojnega ministra nič druzega, kakor da morajo avstrijski narodi rediti militarizem po željah Nemčije. Če pa trozveza res nima druzega pomena, bi bilo bolje, da je sploh ne bi bilo. O njeni politični vrednosti pač ni mogoče sanjati velikih reči, kajti proti trozvezi stoji vzajemna trojica Francija, Anglija in Rusija, katere najbrže ne bi bilo, če ne bi bilo trozveze. Vse te aliance, ki jih označujejo načelniki diplomacij za garancije miru, itnajo v sebi snovi večne vojne nevarnosti in neutolaživ nagon neprekinjenega oboroževanja. Nobeni državi pa ne nalagajo tako ogromnih in krivičnih bremen kakor Avstriji, ki ni imela doslej nobenega dobička od njih in ga tudi v prihodnosti ne more pričakovati. Gospodarski in geografični položaj narekujeta Avstriji mirovno politiko. Posebno izza balkanske vojne bi bil vsak agresiven namen gola blaznost. Skrbeti ima Avstrija za to, da si ohrani, kar ima; ta cilj pa bi veliko bolje dosegla z nevtralnostjo, kakršno uživa n. pr. Švica, kakor z največjo armado in z vsemi zvezami, ki so itak od danes do jutri. To so nam jasno povedali nemški glasovi, ko je Nemčija postala nezadovoljna z našo balkansko politiko. Povedala nam je to celo mala Rumunija, in povedala bi nam to Italija tisti hip, ko bi nastal v Evropi tak položaj, da bi mogla resno upati na kak grižljej na naš račun. O takih vprašanjih ni bilo slišati ne besedice ne v Berchtoldovem ne v Krobatinovem ekspozčju. Pač pa je vojni minister pripovedoval o izrednih ukrepih, ki jih je vojna uprava »morala« storiti v času krize, kajpada na svoio pest, kakor da ni v monarhiji ne parlamentov ne delegacij, da bi jih gospodje vprašali, preden izdajo debele miljone. In ker so že začeli zapravljati, naj smatrajo delegati to za začetek novih izdatkov, katerih predlaga voina uprava tako zbirko, da čitatelju kar mrgole številke pred očmi. Vse skupaj je tako umetno razdeljeno, da nima človek pravega pregleda, ako ni revidiranje računov njegov vsakdanji poklic. Zahtevajo se prvi obroki, da ne bi nezaupni državljan uganil celega bremena, ki se mu naklada. Ali najnavihanejša razdelitev na obroke nc utaji dejstva, da gre za tniliardo, ki naj jo avstro-ogrski narodi plačajo razun navadnih vojaških stroškov. Pri takih produktivnih izdatkih ni niti raztezanje plačila na dolga leta nobena posebna olajšava, kajti čim dalje traja odplačevanje, tem bolj se je treba državljanom potiti še za obresti naraščajočih državnih dolgov. In obroki za letošnje zahteve ne bodo ovirali vojne uprave, da bi ne prišla v treh, štirih, petih letih z novimi zahtevami za jeklene topove, za nove dridnote, za nove rekrute. Posredno je gospod Krobatin med vrsticami že napovedal take želje. Dejal je namreč, da se je vojna uprava pri svojih zahtevah ozirala na gospodarski položaj in finančno sposobnost. Okus je pač zelo različen; nam se zdi, da ne bi smel militarizem zahtevati ne enega izrednega vinarja, ako bi res upoštevale gospoda isko mizerijo avstrijskega prebivalstva. Ali Krobatinove besede izražajo, da- je molohov apetit veliko večji, nego se izraža v. sedanjih zahtevah; in če ni sedaj predložil vseh svojih želja, prikoraka z njimi prav gotovo, čim se mu bo zazdelo, da je gospodarski položaj ugodnejši. Oospod Krobatin je govoril malo in površno; tem bolj bi morale delegacije poseči v globočino in dopovedati militaristični gospodi, da sedaj ni čas za take zahteve, ampak da ima Avstrija edino nujno nalogo, poskrbeti za okrepčale našega gospodarstva in zaceliti strašne rane, ki jih je njena visokooficielna politika zasekala ljudstvu. Kdor hoče žeti, mora najprej sejati, kdor izpreminja deželo v puščavo, pa bi vendar rad mlatil, ne sodi za upravnika. Ce bi delcgacije odklonile nezaslišani proračun militarizma in marinizma, nas utegne zadeti nesreča, da nas gospoda Berchtold in Krobatin užaljena zapustita; ali to bi narodi vendar lože prenašali kakor bremena, ki jim jih hočeta natovoriti. Toda kdo pričakuje toliko odločnosti od naših delegatov? Bati se je, da jih ceni gospod Krobatin prav po zaslugi in ve, da bodo naposled vendar ležali pred njim na trebuhu. Dnevne beležke. , Le §e teden dni je do volitev splošne kurije za kranjski deželni zbor. Cas je od ure do ure dragocenejši in za vse sodruge nastaja vse resnejša dolžnost, da posvetijo vsak pro-jti trenotek volilnemu delu. Brez truda ni nikjer uspeha, če pa stori vsak socialni demokrat svojo dolžnost, bo ves napor poplačan z uspehom. Ako se odpro vrata deželnega zbora socialno demokratični stranki, bo to velikega pomena za vse delavstvo m za ves bodoči raz- voj v deželi. To vedo sedanji gospodarji v deželi in zato tišče vrata, da bi ostala zbornica zopet lepo brez socialistov. Delavci, ki so videli, da jih ni deželni zbor ves čas niti poznal, imajo pa tem več razloga, da se z vsemi močmi potrudijo za svojo zmago, kajti le tako lahko dosežejo, da bo moral deželni zbor vsaj poslušati njihove zahteve. Nasprotniki bi radi omalovažili naše kandidature, pa delajo tako, kakor da gredo socialni demokratje le štet glasove. Taka skromnost bi se zavednim delavcem prav slabo podala. Klerikalni gospodje so sicer zelo umetno izdelali svoj prijazni volilni red, ki je sestavljen naravnost iz sovraštva do socialne demokracije; ali zavedno delo in trdna volja volilcev premaga lahko tudi take težave. Sodrugi, ki vedo, kaj hoče socialna demokracija, pa morajo skrbeti za to, da pride spoznanje tudi med volilce, ki omahujejo in ki potrebujejo pouka. Teden je kratek Čas, ali če se dobro porabi, se lahko veliko opravi. Naj ga sodrugi posvetijo agitaciji, pa jim na dan volitve ne bo žal za trud. — Dne 1. decembra voli splošna kurija za kranjski deželni zbor. Volilno pravico v tej kuriji ima vsak samopraven avstrijski državljan moškega spola, ki je dopolnil 24. leto in stanuje v občini, v kateri ima voliti, vsaj leto dni. Glavni pogoj pa je seveda ta, da je zapisan v volil-skem imeniku. Ker je reklamacijsko postopanje že končano in gre le še za rešitev rekurzov, bodo imenik v kratkem pravov el javni. Kdor je zamudil reklamacijo in vsled tega izostal, mora to pač pripisati sam sebi. Vendar pa je pri tem paziti še na nekaj. Lahko se zgodi, da so ostali v imenikih še imena volilcev, katerih ni, ali pa da so dotični volilci po sestavi imenikov, odšli, umrli ali na kakršenkoli način izginili. Razume se, da ne sme nihče voliti namesto takih volilcev, in zato morajo na dan volitve ne le člani komisij, ampak tudi zaupniki dobro paziti, da se ne bodo zlorabljale take legitimacije. — Prvo, na kar morajo volilci zdaj paziti, so pa njihove volilne legitimacije. Te se začno dostavljati po končanem reklamacijskem postopanju, in volilec mora paziti, da jo dobi. Zakaj to je dokument, ki ga opravičuje za volitev. Z legitimacijo se mora volilec Izkazati pri vo-litvi, sicer mu komisija ne dovoli, da bi glasoval. Če je kdo drugi dobil njegovo legitimacijo v roko, se lahko zgodi, da voli drugi namesto njega, in tako sta izgubljena dva glasova. Če se pa to ne zgodi, je lehko kaznovan z globo do 50 K, ker velja na Kranjskem volilna obveznost. Komur ni legitimacija pravočasno dostavljena, se mora torej pobrigati, da jo dobi. Včasi se kašnemu volilcu po pomoti ne dostavi. Ali taki slučaji bodo zelo redki. Nasprotniki dobro vedo, kaj pomeni legitimacija, in ker, posebno v manjših krajih, poznajo volilce ivt njih politično mišljenje, radi sami napravljajo take »pomote«. Kdor ne dobi legitimacije vsaj tri dni pred volitvilo, naj jo torej sam zahteva v Ljubljani od deželne vlade, na deželi pa od okrajnega glavarstva. Kadar jo ima, naj jo pa dobro shrani, pa naj je nikomur ne izroči, tudi ne na posodo, ali da si bo kdo »kaj pogledal«. Zakaj vseh sleparij, ki jih znajo navihani nasprotniki uganjati z legitimacijami, ni mogoče niti našteti. Edina pomoč zoper vsakršno zlorabo je torej ta, da se ne da legitimacija nikomur iz rok. Če ni žena zanesljiva sodružica. naj se tudi ženi ne da. Saj je znano, da zlasti klerikalci radi popravljajo volilno srečo s pomočjo nezavednih žensk. Volilna legitimacija je izdana v Ljubljani od deželne vlade, na deželi od okrajnega glavarstva. Na legitimaciji je zapisano volilčevo ime, njegovo bivališče in številka, ki jo ima v volilskem imeniku. Tudi kraj volitve ter čas, kdaj da se volitev začne in kdaj zaključi, je zabeležen na legitimaciji. Obenem z legitimacijami se razpošiljajo tudi glasovnice, ki so le tedaj veljavne, če imajo uradni pečat v Ljubljani deželne vlade, po deželi pa okrajnega glavarstva. Razume se, da je treba na glasovnico prav tako paziti kakor na legitimacijo. Nikomur je ne dati iz rok, razun znanemu zaupniku! Na glasovnico je treba zapisati kandidatovo ime in priimek, stan in bivališče. Nič več in nič manj! To pa mora biti popolnoma natančno zapisano. Preden torej volilec zapiše ime kandidata na glasovnico, naj ga od črke do črke natančno prečita. Kajti ena napačna črka, pa je glasovnica neveljavna, če n. pr. zapišeš Čobav namesto Čobal, ne velja glas nič. Nobenega dodatka, nobene opazke ne sme biti na glasovnici. Nikar pa se ne poslužuj nasprotnikove prijaznosti za izpisovanje glasovnic! To ljubezen kaj radi izkazujejo, kadar so volitve; in če že ne morejo napisati nasprotnikovega kandidata tako, pa popačijo ime tvojega kandidata tako, da sam nič ne oiiaziš, komisija ti pa vendar razveljavi glasovnico. Nlliče nima pravice, da bi popisal glasovnico proti volilčevi volji! To je prejjovedano in kaznivo! Seveda tudi zamenjavanje glasovnic ni dovoljeno. Ampak če bi nasprotniki delali samo to, kar je dovoljeno, bi bilo marsikaj drugače. Zato ne pomaga nič, kakor da vsakdo sam pazi. Kdor se ne zanaša, da bo glasovnico sam natančno popisal, naj stopi do svojega znanega zaupnika, ne pa do drugih ljudi. Z ozirom na navihanosf nasprotniških agitatorjev je vsakemu sodrugu svetovati, da pogleda glasovnico še zadnji hip, preden jo odda komisiji. Kajti nekateri so tako prebrisani, da ti zamenjajo glasovnico kar v žepu, ne da bi kaj opazil, posebni umetniki pa jo zamenjajo celo v volilčevi roki, in če jo ta pozneje slučajno pogleda zazija, kako da je prišla glasovnica z nasprotniškim kandidatom v njegove roke. Torej pozor in previdnost od konca do kraja! — Volilno legitimacijo (izkaznico) je treba shraniti tudi po končani volitvi. Če je ožja volitev, je namreč tudi za to potrebna legitimacija, in sicer prav tista kakor za prvo volitev. Nihče naj torej po Drvi volitvi ne zavrže ali raztiga legitimacije. — Temelji gospodarskega napredka. Pod tem naslovom je v knjižici »Dejanja govore«, ki jo je izdala S. L. S. v agiKtcijske namene, tudi odstavek z napisom »Deset miljonov posojila«. Da bi bilo ravno posojilo temelj gospodarskega napredka, o tem nam mora biti že dovoljeno, da nekoliko dvomimo. No, pa pustimo obveljati ta klerikalni temelj in preiskujmo raje, kaj da je zgradila klerikalna večina na tem temelju. Neštetokrat so že povedali klerikalci, da so pristna ljudska stranka, da zastopajo z enako ljubeznijo koristi vseh slojev. Zato bi človek upravičeno mislil, da bodo na podlagi lOmiljon-skega temelja zgradili nekaj, kar bo služilo gospodarski povzdigi vseh slojev. 10 miljonov je za tako malo deželo kakor je Kranjska že prav čedna vsota in nekaj drobtin bi bilo lehko odpadlo za vsak stan. Ker pa je klerikalna stranka ljudska stranka, je najela lOmiljonsko posojilc zgolj v korist kmetov. V knjižici »Dejanja govore« beremo o tem posojilu: »Namen tega posojila je jasno povedan v prvem paragrafu, ki se glasi; Za izvedbo vodovodnih zgradb, za uravnavo rek, potokov in hudournikov, za osuševanje močvirnih zemljišč, za namakanje travnikov in drugih suhih zemljišč in sploh za strogo kmetijske melioracije, dalje za zboljšanje planin in pašnikov ter končno za ceste in pota se sme najeti deželno posojilo do desetih miljonov kron.« Ko so sklepali v deželnem zboru o tem posojilu, je bil prav začetek splošne draginje. Pa niti eden teh ljudskih zastopnikov se ni spomnil, da bi vsaj z nekaterimi stotiso-čaki olajšali bedo ljudstva, ki je vsled draginje gospodarsko propadalo, kljub lOmiljonskemu temelju. Niti eden se ni takrat spomnil, da ima kranjsko učiteljstvo najslabše plače v vsej Avstriji in da strada in umira vsled gladu. Po mnenju kranjskih klerikalcev so torej temelji gospodarskega napredka ti, da se nekatere stanove gospodarsko uničuje, drugim pa se siplje z obema rokama. Delavci, proč od teh ljudskih osrečevalcev in na agitacijsko delo za naše kandidate! — O militarističnih zahtevah bodo kmalu razpravljale delegacije. Če imajo vsi avstrijski narodi povod, da si dobro ogledajo te zahteve, ga imajo še posebno Slovenci, ki se morejo prav malo ponašati z bogastvom in so od sedanje gospodarske krize tako prizadeti, da nam zija revščina skozi vse špranje. V delegacijah zastopajo Slovence sami klerikalci, in ker nam venomer pojo o svoji demokratičnosti, bi bilo pričakovati, da ustanejo proti tem nezaslišanim zahtevam kakor levi. Pravijo, da so ljudska strai.ka, in zdaj bi bila prilika, da bi branili interese ljudstva. Militarizem s svojo večno se-salko je škodljiv vsem narodom; ali kjer je mogočen kapitalizem in imajo krepko razvito industrijo, se vsaj lahko izgovarjajo, da bodo imeli fabrikanti kanonov, delničarji arzenalov in orožarn in podobni velepodjetniki profite. Slovenci vsega tega nimamo. Nam militarizem le jemlje, pa ničesar ne daje. Torej ni dvoma, da je za Slovence edino opravičena najostrejša opozicija proti militarizmu. V delegacijah je najodličnejši slovenski zastopnik nedvomno kranj- • ski deželni glavar gospod dr. Šušteršič. Pravijo, da je silno vpliven gospod. Treba je le čitati »Slovenčeva« državnozborska poročila. Oči vsega parlamenta so vedno uprte vanj. Kar on pravi, je vse sveto pismo. Če porabi on svoj velik vpliv, lehko povzroči celo prekucijo v delegacijah. S svojim nedosežnim parlamentarnim talentom lehko hipnotizira delegate. In če doseže, da večina odkloni militaristično mi-ljardo, zapustita najbrže Berchtold in Krobatin tisti hip vlado. Kakšen zmagovalec bi se vrnil v Ljubljano! Kakor triumfator bi se lehko pripeljal. In še mi, ki nismo izpolnili njegovih upov, bi mu priznali zaslugo za ljudstvo. 1 oda zdi se nam, da ne bomo imeli ničesar priznati. »Slovenec« noče svojim čitateljem niti jasno povedati, kaj vse zahteva inoloh od njih; o kakšnem boju proti nameravanim bremenom pa sploh ni ne duha ne sluha. In »Slovenec« je Šusteršičevo trobilo. Dr. Šušteršič je vrhovni gospodar »Slovenčevega* uredništva. Če »Slovenec« n« piše proti militarističnim zahtevam — saj ne piše niti o njih — je gotovo, da bo Šušteršič glasoval zanje. Če pa dovoljujejo klerikalci v delegacijah tako obremenjevanje ljudstva, tedaj ne smejo pričakovati, da bi jijt doma smatrali za demokrate. Delegacije sicer niso deželni zbor, ali dr. Šušteršič ne more imeti v deželnem zboru druge kože kakor v delegacijah. In kakršen je glavar, taka je stranka. Zato bodo volilci, ki žele resničnega dela za ljudstvo, vo-sili socialne demokrate, ne pa klerikalcev. — Kako vzgajajo naši deželni kristjani analfabete. Dr. Krek je v zadnjem zasedanju kranjskega deželnega zbora zapel visoko pesem o kulturnem napredku na Kranjskem, ki se kaže zlasti od takrat, ko je zagospodovala S. L. S. v deželi. Šole rastejo na Krajnskem kakor gobe po dežju, zato imamo tudi toliko enorazrednic kakor nikjer drugje. Kakšna predrznost je bila Krekova trditev o kulturnem delu S. L. S. na Kranjskem, kaže prav jasno primer, ki ga je priobčil »Slovenski Narod« v Četrtkovi številki; »V občini Velika vas je okrog 100 otrok že tri leta brez vsakršnega pouka. Ribčani, ko so videli potrebo, so z lastnimi žulji in stroški postavili šolsko poslopje ter prosili že neštetokrat za učno moč in za pouk svojih otrok. Šola stoji že dve leti prazna — otroci so pa brez pouka.« — Težke tisočake so dovolili de- Denar pridobivati. 'delati in služiti moremo le s popolnoma zdra- rimi rokami in nogami. Skrnina, protin, izvi-njenja, izpalinjenja, opekline, otekline in mišična oslabelost, povzročene vsled vlažnosti ali pre-hlajenja, so velika zapreka pri zaslužku. Zato priporočamo čitateljem, da imajo za take nepričakovane slučaje vedno Fellerjev bolečine laj- šajoči zeliščni esenc-fluid z znamko »Elza-fluid« pri roki. Kakor smo se sami prepričali, lajša bolečine, krepi mišice, osvežuje, podeljuje dobro spanje in nove delavne moči. 12 steklenic za 5 K pošilja franko lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elza trg št. 252, Hrvaško, ki dobiva vsak dan zahvalna pisma o učinkih tega fluida. Tudi Fellerjeve odvajalne »Elza-krogljlce«, 6 škatlic 4 K franko, moremo čitateljem priporočati. o____________ želni kristjani milostljivi glavarici za preureditev stanovanja, otroke dvakoplačevalcev pa duševno izstradavajo. Na vsak način je večja skrb »ljudskega« zastopnika in pretendenta na ministrski fotel, da ima razkošno opremljeno (stanovanje, kakor da bi se brigal za take rria-lenkosti kakor je šolstvo. — Hudičev otrok. Naše bratsko »Glasilo« y Ameriki piše: Na Kranjskem so imeli Jo-'hanco, ki je prodajala smrdljivo telečjo kri. V Chicagi si je pa zvita butica izmislila pravljico o hudičevem otroku, da bi iztisnila denar iz tistih ljudi, katerih nikdar ne sreča pamet v življenju. Bajka se glasi: »Mati je ležala na smrtni postelji in se ni hotela spraviti v Bogom. Smrt je prihajala bliže in bliže. Njen mož je bil pobožnjak in ni hotel, da bi žena umrla v neveri. Poklical je svetega moža, da bi jo izpre-pbrnil. Blagi mož je prišel in ji je pokazal podobo Krista na križu. Pogledala je podobo cinično in se zakrohotala: »Vzeini podobo proč«, je vpila bolnica, »vzemi jo proč, ker bi rajše .videla hudiča na svoji strani.« Komaj je to izgovorila, se je stemnilo v sobi. Rdeč svetlobni žarek je razsvetlil sobo, soprog in sveti mož Rta pa opazovala bolnico. Preko obraza bolnice se je razlila groza in skušala je zapreti ‘oči, pa jih ni mogla. Rdeča svetloba, ki je naenkrat izginila, je vplivala na bolnico. In glej! Ob strani bolnice je ležala tuja oseba. Pogledali so jo vsi trije. Bolestni krik se je izvil iz prsi bolnice. — Oseba je bila podobna pol hu-Hiču pol otroku. Sveti mož je padel na kolena In molil. Soprog se je obrnil proti steni in govoril molitvice. Zena je pa pričela vpiti histerično: »Ubij to bitje! Veliki Bog, zakaj si to storil meni. Pravim, da ubij to bitje!« Sveti mož e le molil, soprog se je pa ojunačil, poiskal ko-iček in šel proti neznanemu bitju. Nakrat se e pa tuje, neznano bitje postavilo po konci in pogledalo tako ostro soproga, da se Je prestrašil. Hudičev otrok je pričel govoriti in njegov glas je bil votel, kakor da bi prihajal iz sredine zemlje: »Ubij me in imeli boste sedem takih kakor sem jaz!« Soprog se ni upal udariti.« — Mnogo neumnih ljudi je seveda verjelo to bajko, in ko se je raznesla vest, da so hudičevega otroka odnesli v »Hull House«, je znana človekoljubkinja miss Jane Adams dobila na stotine vprašanj potom telefona, ako je bajka resnična. Jane Adams je odgovorila, da je bil na zapadni strani Chicage mogoče rojen nestvor in da so ga starši skrili zaradi hudobnih jezikov. Chikaška policija, ki se ne boji hudičev fn svetnic, kakor orožništvo na Kranjskem, je takoj posegla vmes. Uvedla je obširno preiskavo in dognala, da je vse navadna laž, da se ni zgodilo drugega, kakor da je bilo dete rojeno V neki hiši koncem Douglas-parka. — Odpust rezervistov. Uradno poročajo: Nadomestni rezervisti, ki so še v službi in re*-eervisti letnikov 1910 in 1911 se 25. t. m. prestavijo v neaktivno stanje, še aktivni nadomestni rezervisti letnika 1912. pa bodo odpuščeni sredi decembra t. I. — Pomiloščen veleizdajalec. Znani Marius Sterle, tržaški laški kamoraš, ki Je bil obsojen svoječasno pred dunajsko poroto zaradi veleizdaje, razžaljenja cesarja in zaradi ščuvanja k 'dejanjem, ki ogrožajo varnost in življenje cesarja in cesarske rodbine, na 5 let ječe, Je, kakor poročajo iz Plzna, kjer je Sterle v zaporu, pomiloščen. ■j — Kovinarji! Jutri se vrše volitve v obrtno sodišče. Dolžnost vsakega kovinarja je, da odda glas za kandidate, ki so jih postavile združene organizacije. — Pevski zbor »Svoboda« priredi v nedeljo, dne 30. t. m. zabaven večer združen z veseloigro »črevljar«, v treh dejanjih v salonu pri »Kankertu« v Sp. Šiški. Natančen spored objavimo prihodnji teden. — Odgovorni urednik »Gorenjca«, g. Janko Florjančič, je odšel na »dopust«. Zato mu Sodišče ni moglo dostaviti povabila na porotno obravnavo, ki bi se bila morala vršiti 27. t. ml proti njemu vsled tožbe gdč. Theimerjeve. — Tovarnarja Kastelic & Žabkar sta na našo notico, ki smo jo zadnjič objavili, dala popraviti okna. To Je bila seveda tudi njiju dolžnost. Za kurjavo se pa gospoda nič ne zme- Za resnico. Roman. Spisal JožefLaichtef (Dalje.) In predno je Kačerovsky mogel nadaljevati, Je vstal še Mikyška in odgovarjal. Ostro ma je opomnil, da bi si bil v tako važnem tre-notku lahko prihranil podobne besede, ker je Sedaj ka| druzega treba nego kakšnega dlakocepljenja — sedaj, ko je narod poniževan z zaporom, s konfiskacijami in prepovedmi reskrip-tovih shodov. »Ali imate inari vodo v žilah in ne krvi ? Da, krasno je, videti z idealnimi očmi dosežnost vsaj dela skupnega dobra, toda v Jem »videti« se skriva vragova kljuka. To se bravi sedeti in gledati in nič delati. Bila bi blaznost, prednost dajati lenobi pred delavnostjo. In če se kdo izpodtakne, no, to je čisto naravno. Cesto nič ni res, da bi bil kdo zavrgel napred. ideale, obratno, gre za njih izvršitev, za oživotvorjenje. Zato pa tisto pojanje za državnim pravom. Ko bo na Češkem več avtonomije, }co se ne bo vse uniformiralo z Dunaja, potem bo i napredna stranka lehko posegla v življenje po svojem programu, reševala socialne proble- Ee, reševala žensko vprašanje — sploh ne le oretizirala, ampak praktično svetu pokazala svojo naprednost. Samo želja po kakšnem plodu ie vodila in vodi k politiziranju — tega ven- nita, ker menda mislita, da delavce ne zebe. Sedita pri zakurj. peči in ne vesta, kaj Je mraz Prosimo torej g. Žabkarja, da zakuri po to\ ar-ni, da ne bodo delavci prezebali. Pa zato ni potreba, da bi se g. Žabkar preveč razburjal in vpil nad delavci, kajti jesharja, ki vedno kriči, se vsakdo naveliča. — Kleparska tvrdka L. M. Ecker ima izučene kleparske pomočnike in vodovodne inštalaterje, katere pa izrablja za navadna hlapčevska dela. Delovodja g. Guček podi delavce že pred 7. zjutraj na delo. Ko pa oddeli delo, pa sam mahne k »Novemu svetu« na »gabelfriih-stiick«. Da je mogoče tako postopanje z delavci, so v veliki meri delavci sami krivi. Zakaj pa prevzemajo dela, ki jih opravljajo tudi lehko dninarji? Ako hoče imeti tvrdka Ecker neizučene delavce, jih lehko dobi vsak dan, saj jc veliko brezposelnih. Izučenim pomočnikom pa ne pristoja tako delo. Zakaj ste se učili? Kje je vaš delavski ponos? Organizirajte se in razmere se bodo kmalu izpremenile. — Mežnar in čevljarski mojster g. Krajnc v Sp. Šiški priganja svoje vajence, da mu delajo ponoči do 11., 12. in še celo do 4. zjutraj. Nočno delo je prepovedano za mladostne delavce, vsled tega pozivljemo obrtno oblast, da napravi temu konec in dopove klerikalnemu petelinu, da nima vajencev zato, da bi delali po 20. ur na dan in si nakopali bolezen. — Iz pisarne slov. gledališča. Danes v soboto 21. novembra se igra v deželnem gledišču »Oče«, žaloigra v treh dejanjih. Spisal Avgust Strindberg. Naš odlični igralec umetnik g. Borštnik igra glavno vlogo ritmojstra. G. Borštnik je dosegel v Zagrebu kakor tudi v Ljubljani sijajen uspeli v vlogi ritmojstra in vsi listi so bili polni hvale o njegovi umetniški dovršenosti. Zaposleni so tudi gg. Skrbinšek, Šest, Povhe in dame Gjorgjevičeva .ki nastopi v vlogi ritmojstrove hčerke svoj angažma na slovenskem odru) dalje ga. Bukšekova in Juvanova. — Začetek predstave ob pol osmih. Konec ob desetih. — Jutri v nedeljo popoldne se uprizori zadnjič v tej sezoni ob znižanih ljudskih cenah priljubljena narodna igra s petjem »Revček Andrejček« z g. Ig. Borštnikom v glavni vlogi Andrejčka. Zaposleno je tudi vse ostalo oso-bje. Pri predstavi svira ljubljanski društveni orkester. V drugem dejanju poje g. Povhe vlo-žko »Neumen fantič«. Začetek ob 3. Konec ob 3a6. — Zvečer se pa igra velezabavna burka »Sladkosti rodbinskega življenja«. Spisal M. Henneguin. Kdor se želi od srca nasmejati, pride na svoj račun. Ta burka se je igrala na novem gledal, v Berlinu nad 70krat, kakor tudi v Parizu in na Dunaju z velikanskim uspehom. Glavno vlogo, barona, igra g. Skrbinšek, glavno komično pa g. Povhe (ki vodi tudi režijo obeh nedeljskih predstav.) Ostale vloge so v rokah ge. Bukšekove, ge. Juvanove in gdč. VVinterove, ki nastopi zopet svoj angažma na slovenskem odru. Začetek ob polu 8. Konec ob 3/il0. — Koncert »Glasbene Matice«. Gospa Swardstromova bo pela na koncertu v štirih jezikih. V italijanskem arijo Violete iz opere »Traviata«, v francoskem Delibesovo skladbo »Kadiška dekleta« in Massenetovo gavoto iz opere »Manon«, pet pesmi pa bo pela v danskem in švedskem jeziku. — Obiskovalce koncerta »Gl. Matice« opozarjamo, da so skandinavske pesmi v tiskanem besedilu prevedene v slovenščino. Besedilo velja 20 h. Začetek koncerta ob pol osmih zvečer. Koncert bo v dvorani »Mestnega doma«, Sedeži po 4, 3 in 2 K. Stojišča po 1 K 20 vinarjev, za dijake 60 vinarjev. Predprodaja vstopnic v trafiki gdč. Dolenčeve v Prešernovi ulici in na večer koncerta od 7. dalje pri blagajni. — Glince. Nocoj ob osmih bo v gostilni »Amerika« shod konsumentov točno ob 8. zvečer. Po shodu konsumentov bo volilni shod. So-drugil Agitirajte, da bosta oba shoda kar najbolje obiskana. — V zadevi dolenjskih železnic ie mestna občina dobila pravdo. Sodišče je izreklo, da se je kršil statut dolenjskih železnic. . — Ženi Je pretil z umorom. V sredo* zvečer se je pripravil bajtar Mrak na Gorenji Dobrovi, občina Trata, da gre na ženitovanje svo- dar ni morda praviti in dokazovati njemu — Kačerovskemu? To se nikakor ne pravi umikati se prvotnemu, težjemu cilju, niti ogluševati samega sebe niti zatekati se v slepo praznoto. In baš danes se ne bi smelo tako govoriti, kakor ste govorili, Kačerovsky. Samo pomislite, da Je mnogo ljudi izgubilo svobodo, žrtvovalo morda svoje eksistenco — in ali se to pravi zavreči ideale?« XXXV. Skoro vsi so bili zoper Kačerovskega. Ta Je stal popolnoma osamljen. Čutil Je to in nepotrebno se mu je zdelo, še nadaljevati in pojasnjevati. A vendar še ni hotel oditi kqjr z bojišča. Vstal Je in znova izpregovoril. Silil se Je, da bi bil objektiven, in priznaval, da je tedaj morda nekoliko vendar pretiraval, da mu pa ne ovrže nihče, da ima načeloma prav. Naj se reče, kar hoče, tisto pojanje za državnim pravom, tiste poulične demonstracije in vse podobno — to ni nič naprednega. Človek se da seveda časih zapeljati v demonstracijo, a stvar se mora premisliti. Nihče me ne prepriča, da mora biti idealen le cilj, pot do cilja pa drugačna. In če bi bila češka država še tako krasen ideal, ali Je pametno odlašati s popolnim življenjem, dokler se ne doseže ideal? Kdo more reči, kdaj se doseže? Zato je pa bolje živeti precej sedaj polno, kolikor mogoče dovršeno in vse drugo bo pridano.« Ivan. ki je bil prepričan o popolni svoji jega sina. Od žene Marije je zahteval zato 20 kron. Ker mu žena denarja ni hotela dati, se je mož napil, potem pa napadel ženo in kričal, da jo ubije. Zdivjani mož je ženo težko ranil. Zena, katero so danes prepeljali v Ljubljano, ima posebno hude rane na glavi. — Umrli so v Ljubljani: Lujiza Lassnik, vdova trgovca in posestnika. — Jakob Leskovec, bivši žagar, 57 let. — Pavel Lukežič, dc-lavec- 62 let. — Ana Kagnus, rojena NoIIi, žena upokojenega blagajnika Kranjske hranilnice, 69 let. — Marija Božič, delavka, 82 let. — Tržič. Jutri ob pol treh popoldne bo pri Pelarju shod konsumentov. Po shodu konsumentov bo volilni shod. Sodrugi! Agitirajte za mnogobrojno udeležbo. — Še tega nam manjka. Frančiškanskim patrom v Novem mestu je postalo življenje dolgočasno, kar se nam ne zdi seveda prav nič čudno. Zato pa hočejo ustanoviti gimnazijo, ki bo pod njihovim vodstvom in ki bo seveda najprej zasebna, potem pa bo dobila pravico javnosti. Nastaniti jo hočejo v starem gimnazijskem poslopju. Kaj pa bo dejal Anton Bonaventura k tej konkurenci? — Srebro je ukradel nek nastavljenec v litijski tovarni, in sicer je vzel dva kilograma neobdelanega srebra. V četrtek je predajal srebro pri različnih ljubljanskih urarjih. Policija, ki je bila o tatvini obveščena, je pa tatu aretirala. — Kinematograf »Ideal«. »Mrtvi govore« je izborni igrokaz v petih delih tvrdke Gau-mont, koje izdelki so prve vrste. »Bubi in krokodil« je sijajna komična točka, v glavni vlogi igra triletni Buby. V torek senzacija tega leta »Kralj« z Albertom Bassermanom v glavni vlogi. Ta drama ima povsod največji uspeh in je ginljiva do solz. Idrija. — Reklamacije za deželnozborske volitve so rešene; dostavljale se bodo v kratkem legitimacije in glasovnice. Dasi se je moral volilni imenik za mestno in splošno kurijo na vso naglico sestaviti, je bilo vseh reklamacij samo 76. Med temi 55 za nevpisane volilce, 21 pa zaradi popravkov imen oziroma hišnih številk. J Vseh volilcev je sedaj v mestni kuriji 469 v splošni pa 1276. — O slabi socialni demokratični vzgoji sta ponehala pisati »Naša moč« in »Slovenec«. Zakaj, bodo dopisniki sami najbolj vedeli. Zato jih nočemo spominjati na pregovor, ki pravi, pometaj najprej pred svojm pragom, potem šele drugod. Da je tudi v Idriji treba brezovke pred marsikaterim klerikalnim pragom, zato imamo dovelj dokazov. Zadnje čase se taki primeri množe kot gobe po dežju. Omeniti pa jih bomo takoj, ko nas bo eden od omenjenih časopisov na to spomnil. — Klerikalni kandidat za naše mesto je zopet dekan Arko. Mož bo torej še enkrat poizkusil svojo srečo. Zato že prav pridno priobčuje samohvale v »Slovencu« in na svojih shodih pripoveduje na dolgo in široko, kaj vse Je za Idrijo že storil 011 in njegova stranka. Cesta po Zali se po njihovi zaslugi zboljšuje. Osmi razred na dekliški šoli je dobila Idrija po njegovi zaslugi. Johanca iz Vodic ni sleparica, temveč le vedeževalka, kakršnih je na Francoskem polno in tudi v Idriji. Celo v Parizu so leta 1912 našteli 34.607 podobnih vedeževalk. Vse take historije našega Miha so morali, kot poroča »Slovenec«, prebavljati navzoči na ne-^ deljskem shodu pri Didiču. Človek bi mislil, da katoliški duhovnik In celo dekan idrijski, ki hoče veljati za pametnega moža in Še celo za resnega politika, ne more kaj podobnega čenčati, če bi tega sam »Slovenec« ne poročal. Ubogi verniki, ki morajo take reči verjeti. Ce se pojavi še ena Johanca na Kranjskem, morajo pa res poginiti vsi ljudje od neumnosti, prvi pa seveda tisti, ki hodijo na dekanove shode. Morda bi Johanca, če bi ne bila sedaj v »pržonu«, kot vedeževalka vedela tudi povedati, zakaj je Arko, ko je bil še poslanec pred letom 1908, zamudil vlak, samo da ni šel v deputacijo za podržavljenje tačasne občinske realke, kakor je bil določen. Gospod dekan! Prav vljudno Vas prosimo, kot kandidata, skličite vendar enkrat javen volilni shod v pivarm pri »Črnem orlu«, kamor bodo imeli vsi volilci prost vstop. Tako dela naša delavska, socialistična stranka. Saj ste vendar duhovnik, politik in mož, ki se nas delavcev, Id smo po božji volji drugačnega prepričanja kot Vi, ne bojite, če so Vaša načela pravična, poštena in Vaša in Vaše stranke dela taka, da so nam koristna. Ce se Vam zdi ta naša želja preveč predrzna, pa Vas že s tem In Vas bomo še s posebnim povabilom povabili na naš javen volilni shod, ki se bo v kratkem vršil. Upamo, da pridete. — Za Hotederšlco Je c. kr. deželna~vlad» priznala dva nova sejma in sicer dne 5. aprila in 21. novembra vsakega leta. Interesente opozarjamo na pridno posečanje teh sejmov. Cim več kupcev, tem boljši za kmeta. Cim več živine, tem bolje za kupce. Interesirani so torej vsi. Volilci za obrtno sodišče! V nedeljo, dne 23. t. m., bodo volitve pri— sednikov za obrtno sodišče v Ljubljani. Volitve se bodo vršile v osmih oddelkih, in sicer bodo volišča v Ljubljani, v Mostah, na Glincah, v St. Vidu, v Preski, v Stranski vasi, na Studenc« 111 pri Dev. Mar. v Polju. Glasovnice moralo od* dati delavci osebno. Na dan 23. novembra glasujte vsi za naslednje kandidate, ki jih priporoča Zveza delavskih društev, in sicer vsak v svoji skupini: Prisednikl za malo obrt: (sive glasovnice) 1. Ga špari Anton, mizar v Ljubljani; 2. J e r a n č 1 č Karol, tapetnik v Ljubljani; 3. Mrak Franc, pek v Ljubljani; 4. Sajovic Ivan, čevljar v Ljubljani; 5. Fale Josip, krojač v Ljubljani; namestniki za malo obrt: 1. Babnik Andrej, kamnosek na Zgornjih Glincah; 2. J e n k o Josip, strojni paznik v pivovarni Union; 3. Sattler Avgust, klepar v Ljubljani; vzklic za malo obrt: 1. Jezeršek Franc, tiskar v Ljubljani Prisednikl za veliko obrt: (bele glasovnice) 1. C o t m a n Ivan, ključar v tobačni tovarni; 2. Dežman Josip, sodar v pivovarni Union; 3. Zupan Josip, mizar v tobačni tovarni: 4. Cuderman Rudolf, modelni mizar v Ljubljani; namestniki za veliko obrt: 1. H a 111 e r š e k Anton . zidar v Novem Ud-matu; 2. Hlebš Franc, mizar na Glincah; vzklic za veliko obrt: 1. Križaj Friderik, ključar v Ljubljani. Vsa pojasnila glede volitev v obrtno sodišče daje sodrug Viktor Zore v Ljubljani, §e-lenburgova ulica štev. 6/II. Štajersko. — Polom v klerikalnem zavetišču za služkinje. Graški listi poročajo: »Društvo sv. Marte«, ki so ga slovenski klerikalci osnovali za slovesnke služkinje v Gradcu, je prišlo v konkurz. Za konkurznega komisarja je imenovan sodni svetnik dr. Glas. za konkurznega upravitelja pa odvetnik dr. Bohm. Društveni dolgovi znašajo 85.000 kron. Pri konkurzu ie z 38.000 kronami prizadeta vinarska zadruga v Trientu, 47.000 K pa odpade na razne klerikalne zavode v Ljubljani, odnosno na Slovenskem. Društvo je imelo svojo hišo v Prokofjevi ulici v Gradcu. V hiši je bila tudi gostilna »Pri Andreju Hoferju«. Načelnik tega društva Je Janez Kalan, župnik v Ljubljani, njegova premoči, je vstal potem precej neprisiljeno s stola in odgovoril Kačerovskemu samo na opazko o demonstracijah. Nekako inilostivo je začel pojasnjevati, da velja Darwinov boj za eksistenco i za narode, in da se v tem boju doseže kaj samo z bojem. »Madjari naj nam bodo tu najboljši zgled. Sicer pa, kaj Je revolucija, kaj bi bila revolucija zato, da bi se doseglo državno pravo? Pravzaprav nič druzega nego obramba proti krivici, ki se nam godi s tem, da se nam odreka samostalnost. Zato še enkrat priporočam iz najglobljega prepričanja, naj se sistematično deluje po vsem Češkem s fanati-ziranjem in dvanajstega kimovca naj se A& Dunaju svarilno znamenje. Jaz si mnogo obetam od tega dne.« In znova se je dvignil Kačerovsky. A sedaj bridko in razsrjeno. Ni se mogel več ovladati. Žgoča očitanja je vsipal na Ivanovo glavo. /.goca očitanja je vsipal na ivanovu ------ Vprašal je, ali Je to češko vprašanje, natikati! |bi vi šli morit r« v vi., v. 1*_i__ in no ca, »Le ni vedpJ nič ne vznemirja vsled igralčeve kletvine. }n baš tako je z vašimi demonstracijami, s tistim raztresavanjem listkov, mazanjem orlov ta vsem podobnim. To so igrače, komična blasfemija, nič druzega. Fanatiziranje, alarmiranje, morda celo revolucija! Ali ni to smešno če že vem naprej, da nihče ne bi ganil niti s prstom, če bi se kaj zgodilo, če bi moral iti postavljati barikade-------------?« »Oho, oho---------------—«, so se oglasili vzkliki z več strani. »Kako se drznete govoriti za druge?« »Torej bi vi šli delati barikade? Odgovorite! Ali bi vi vzeli nož in revolver in šli morit, šli delat revolucijo, ali bi mogli moriti ——* * Kačerovsky se je oziral z razvnetimi očmi. Za trenotek Je bila napeta tišina. »Odgovorite,* Je vzkliknil, »čemu molčite odgovorite, bodi med nami odločenol Hruby, povejte, ali češko življenje na madjarsko kopito — in pa sedanje življenje na kopito oseminštiridesetega leta? Današnja — in sedanja dobal Ali se ne razlikuje nekoliko? Odkazal Je na konkretne slučaje, prerešetaval posameznosti in ko-nečno izjavil, da dobro vidi, kakšni vplivi so prevladali v stranki. »In konečno, kar se tiče tistih demonstracij, tistega fanatiziranja, alarmiranja, delirija! Ali naj take stvari smatramo resnim? Odgovorite sami! Spominjam se, da v neki glediški igri junak v zadnjem prizoru preklinja na prizorišču Boga. Ta Bog se očividno I Oll IUWi u 1 « »Ce bi vedel, da s tem dosežemo svojo državo in da bi bilo potrebno, pa bi šel---------«• Je odgovoril Ivan s tesnim, tresočim glasom. »Da, da!« so se oglašali vzkriki. »Cisto prav, Hruby!« Je klical Mikyška. »Cisto prav,« Je Kačerovsky ponavljal sam zase. »Vi bi torej šli. No, med nama Je Jasno.’ K vam ne spadam več, in tu nimam nič početiU Po teh besedah Je pobral klobuk in naglo odhajal med zavzetjem in zmešnjavo (Dalje.) namestnika pa pravnik Dominik Žvokelj in mizarski pomočnik Franc Vehovar. Dekleta, ki so prebivale v zavetišču, so plačevale dnevno po 24 vinarjev, članice pa le po 4 vinarje. Inventarja ima zavod baje zelo tnalo. VOLILNI SHODI. Idrija, v soboto, 22. t. m. sestanek zaupni- °V Glince pri Ljubljani v soboto, 22. t. m. ob 9. zvečer v gostilni »Amerika«. Idrija, v nedeljo, 23. t. m. ob polu 9. dopoldne v pivovarni pri »Črnem orlu«. Spodnja Idrija, v nedeljo 23. t. m. ob L popoldne v gostilni Stefana Lapajnete. Logatec, v nedeljo, 23. t. m. ob 6. zvečer v gostilni pri g« Kuncu. Gameljne, v nedljo, 23. t. m. ob 3. popoldne Pfi Planina, v nedeljo, 23. t. m. ob 3. popoldne pri Lavriču. „ , , ,, Tržič, v nedeljo, 23. t. m., ob 4. popoldne pri »Pelarju«. Volilni shodi v volilnem okraju Litija—Višnja gora—Radeče. Revško V gostilni Lukanovi v soboto 22. novembra ob 6. zvečer. Vače. V gostilni g. Franca Zarnika v nedeljo 23. novembra ob 7. zjutraj. Hotič. V gostilni g. Josipa Kladnika v nedeljo 23. novembra ob 2. popoldne. Kotredež. V gostilni g. Vraniča v nedeljo 23. novembra ob 3. popoldne. Izlake. V gostilni g. Jakoba Seslerja v nedeljo 23. novembra ob 7. zjutraj. Mniše. Pri posestniku g. Edmundu Pohlinu v nedeljo 23. novembra ob 2. popoldne. Koroško. —- Strela. Iz sv. Križa poročajo: 15. t. m. je ubila strela potnika Franca Karrerja od sv. Stefana na Koroškem. Nekemu posestniku iz Dornberga je pa ubila strela vola.________________ Goriško. Oče je zagnal lastna otroka v peč. Iz uorice poročajo: Pek Rivolli v Corani je vsajal kruli v peč. Med delom sta se igrala poleg njega njegova otroka petletni sin in triletna hčerka. Med igro sta stopila otroka večkrat na desko, na kateri Je imel Rivolli pecivo. Rivolli je otroka večkrat zavrnil toda brez uspeha. Ko sta otroka ponovno zopet stopila na desko in pohodila nekaj peciva, je zgrabila očeta taka jeza da je pograbil oba otroka in jih vrgel v razbeljeno peč. Otroka sta popolnoma zgorela, nesrečni oče je pobegnil. Pretep med vojaki in civilisti v Gorici. V nedeljo okolo 10. ponoči je bila v gostilni »At Polo Nord« v ulici Formica pravcata vojska med vojaki in civilisti. Med nekim vojakom in nekim neznanim civilistom je prišlo zaradi plačila do prerekanja. Gostilnčar Kozmar je hotel posredovat, a vojak mu je zasadil bajonet v levi bok. To je bil povod, da se je razvil med 'vojaki in civilisti splošni pretep, pri katerem , hilo več oseb ranjenih. Enega dragonca so m !i z jzvoščekom prepeljati v vojaško bol-•?*,.« Orožni mojster kavalerijskega oddelka "J oušk je dobil 1% kg težak kamen v iinvo in je obležal nezavesten. Ranjenih je tudi ST"civilistov. Gostilničarja Kozmarja so prepeljali tudi v bolnišnico. Njegovo stanje je nevarno. _________________ Zadnje vesti. BERCHTOLD V DELEGACIJAH Ogrski odsek za zunanje zadeve. Dunaj, 22. Danes je imel ogrski delegacij-ski odsek za zunanje zadeve sejo, katere sp se udeležili tudi opozicionalni delegati. Prišel je tudi delegat Štefan Rakov s z k y, ki je bil dne 26 novembra v ogrskem parlamentu izključen je prišel do ogrske palače. Tam ga je višji zbornični komisar upozoril, da doba njegove izključitve se ni potekla. Rakovszky |e vprašal: Torej ne morem v dvorano? Zbornični nadkomisar je odgovoril: Lahko storite kar se vam ljubi; lahko greste tudi v dvorano. — Rakovszky je na to odšel. Parlamentarna straža. Na seji je delegat grof Hadik (član mag-natske zbornice) protestiral proti temu, da je poklicana v delegacije parlamentarna straža, ki nasprotuje zakonu. Min predsed. T 1 s z a je zagovarjal porabo parlamentarne straže, češ da je opravičena. Grof Jul- Andrassy je polemiziral s Tiszo in dejal da bo zahteval posebno plenarno sejo za razpravo o tem važnem vprašanju. Grof A p P o n y i se je pridružil izvajanju H a- d i k a in A n d r a s s y j a. Nato se je pričela debata o ekspozeju grofa Berchtolda. Poročevalec Franc Nagy je pokadil Berchtoldu in priporočal, naj odsek odobri proračun zunanjega ministrstva. Grof Miha Karolyi pričakuje, da se razvije med monarhijo in balkanskimi državami toplejše razmerje. Ministru pritrjuje v tem, da se more voditi krepka zunanja politika le tedaj, če imamo urejeno in trdno notranjo politiko. Te pa ne more pospeševati parlamentarna straža. ! Qrof m a j 1 a t h vprašuje, če je še kaj upanja, da se dosežejo brez prevelikih žrtev vsaj pa gospodarskem polju v balkanskih državah kakšni uspehi. Knez Ljudevit Windischgrdtz podvrže zunanjo politiko grofa Berchtolda ostri kritiki in jo odklanja. , ..... L u k a c s smatra ustanovitev Albanije za U5f>eh- , J . u-i * Grof A n d r a s s y meni, da je Ma v zunanji politiki storjena cela vrsta napak, Grof T i s z a napoveduje, da bo obširno govoril v plenumu. Grof K a r o I y i pravi, da je nasprotnik oboroževanja in da bi ga veselilo, če bi se uresničila vest, da pojde prestolonaslednik v Pariz. Seja se na to prekine za 2 uri. Po otvoritvi govori delegat M i k 1 o s , ki odobrava Berchtoldovo politiko. Grof Apponyi pravi: Izmed ciljev, ki jih je navajal ekspozč, je bil le eden morda dosežen, namreč varnost tržnega razmerja ob Jadranskem morju. Pa tudi za to je bila cena previsoka. Kako se more reči, da trozveza ni omajana, ko je zasledovala Nemčija politiko, ki je bila naši naravnost nasprotna? Popolnoma molči ekspozč o našem razmerju do Grške. Grof Czernin ni pravi mož, da zastopa monarhijo v Rumuniji. Grof T i s z a meni, da je Czernin kavalir. Bela Rakovszky vprašuje Berchtolda, če je nadaljeval politiko grofa Andrassyja ali ne. Pomen balkanske vojne je grof Berchtold prepozno spoznal. Škof H o s z u vprašuje, v kakšnem obsegu je naša diplomacija podpirala Rumunijo. Berchtold odgovarja. Grof Berchtold pravi, da mu ne bo mogoče točno odgovarjati na vsa vprašanja.. Status quo je bil kot načelo vedno le tako mišljen, da se ohrani obstoječe stanje, dokler je mogoče, da se preprečijo močni sunki in njih nedogledne posledice. Grof Andrassy je nekoč dejal: »Hišo, ki se hoče podreti, jiodpiramo le, dokler se nam ne lioruši nad glavo.« To je bilo tudi naše stališče, ko smo videli, da se ne dd več preprečiti polom evropske Turčije. Grof Mihael Karoly je dejal, da bi mu bilo ljubše, če bi bili izjavili, da sploh nismo interesirani ob izpremembah na Balkanu. S tem se ne morem strinjati, ker je šlo za velike interese. Grof Ka-roly je omenil tudi neko vest v »Wiener Allg. Zeitung«, ki demantira obisk francoskega predsednika Poincarčja na Dunaju. Za noben časopis nismo odgovorni, če sem prav poučen, je izviral ta demanti iz neke vesti, ki je prišla iz Pariza. Na vprašanje, če hočem nadaljevati politiko grofa Andrassyja, odgovarjam: da. Grške ni ekspozč posebej omenjal, ali nanjo je mislil odstavek, ki pravi, da želimo z balkanskimi državami sploh dobre odnošaje. Na Berchtoldovo željo je bila seja potem tajna. Po govoru grofa Berchtolda je odsek sprejel proračun ministrstva za zunanje zadeve. Po kratki debati se je nato seja zaključila, SODRUG VUKOJEVIČ UMRL. Zagreb, 21. Sodrug Vukojevlč je umrl. Pogreb bo v nedeljo. (Sodrug Vukojevlč je bil prav nadarjen pisatelj.) NEMCI ZOPER BERCHTOLDA? Dunaj, 22. Iz krogov nemških delegatov, ki so člani poslanske zbornice, je slišati, da bodo nastopili proti zunanji politiki grofa Berchtolda in v znamenje nezaupanja predlagali, naj se črta dispozicijskl fond Iz proračuna. STAVBNA NESREČA. Praga, 22. Pri novi zgradbi na zemljišču nekdanje Aehrenthalove palače se je včeraj porušil oder. Štirje delavci so ubiti. KONEC HRVAŠKE KRIZE. Budimpešta, 22. »Neues Pester Journal« poroča, da bo imenovanje kralj, komisarja ba rona Skerlecza za bana jutri objavljeno v uradnem listu. Baron Skerlecz in hrvaški minister grof Pejačevič sta že včeraj odpotovala v Zagreb. Nezadovoljni madjaronl. Zagreb, 22. V krogih starih madjaronov se izraža z rešitvijo hrvaške krize precejšnja nezadovoljnost. ŽELEZNIŠKA NESREČA. Sarajevo, 21. Ponoči sta v postaji Vrhov dve lokomotivi osebnega vlaka skočili s tira. En strojevodja je ubit, kurjač pa ranjen. Proga je bila ves dan zaprta za promet. USTAVA ZA NOVO SRBIJO. Belgrad, 22. »Politika« javlja, da je srbska vlada izdelala za osvojene kraje poseben načrt ustave, po katerem se jamči prebivalstvu za popolno varnost osebe, imetja in vere, politične pravice pa se mu za sedaj odrekajo. ALBANSKI KNEZ. Dunaj, 22. Vprašanje albanskega kneza je po nazorih diplomatičnih krogov rešeno. Princ W i e d je sprejel pogoje in zdaj gre le še za nekatera formalna vprašanja, u. pr. če naj princ sam kandidira, ali če naj ga kandidira kakšna velesila ali vse velesile skimaj. Diplomatje pričakujejo, da bo v par dnevih vprašanje rešeno. MEHIKO. Taft zoper intervencijo. Novi Jork, 21. Bivši predsednik Taft je v nekem govoru svaril pred intervencijo v Mehiki, ker bi zahtevala več denarnih in krvnih žrtev kakor osvojitev Filipin. Odstop Huerte neizogiben. Wasihngton, 21. Predsednik WIIson razlaga položaj v mestu Mehiki tako, da se Huer-tova vlada razpada in da je njegov odstop neizogiben. četudi se stvari počasi razvijajo. Intervencija sklenjena? Kelmorajn, 21. »Koln. Ztg.« poroča iz Wa-shingtona. da je oboroženo posredovanje Zedinjenih držav v Mehiki sklenjena stvar. Velike interesne skupine smatrajo oborožen nastop za edino sredstvo, da se pride iz brezupnega položaja. Ameriški zastopnik bo odpoklican ln prepoved uvoza orožja za pristaše Caranze bo odpravljena. Trst. — Predrzen udoj na oesil. V pondeljek ob 4. popoldne je napadel neznan zločinec v ulici Gaspare Gozzi v Trstu 531etnega čevljarja Josipa Umeka, ki se je vračal iz gostilne v ljudsko prenočišče. Zabodel ga je v prsa. Umek je padel in obležal na mestu mrtev. Edina priča tega predrznega uboja je železničar Karel Svoboda, ki pa je bil precej oddaljen in ni videl drugega kot da se je Umek z nenancem prepiral, nato je padel, neznanec pa je pobegnil. O morilcu, ki je izvršil umor bržkone iz maščevalnosti, nimajo še nobene sledi. — Razveljavljena pogodba. Tržaški magistrat je pred kratkim kupil prostore in poslopje bivšega škofijskega konvikta v Trstu za 450.000 K, toda namestništvo je kupčijo razveljavilo, češ, da je kupna cena dosti previsoka. Zato je potrebna sedaj nova cenitev in nova pogodba. V to poslopje hoče tržaški magistrat preseliti umetniški muzej in napraviti slikarsko galerijo.________________________________ Odgovorni urednik Etbin Kristan. Izdaja in zalaga založba »Zaije«. Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubliani. Preselitev gostilniške obrti. Slavnemu občinstvu vljudno naznanja Ivan Miklauc, bivši gostilničar »pri Dimu« v Novem Vodinatu, da je vzel v najem gostilniške prostore pri beli Ljubljani Komenskega ulica 36, nasproti šoli na Ledini, in se priporoča za obilen obisk ter zagotavlja cenjenim gostom točno strežbo z gorkimi in mrzlimi jedili ter s pristnimi pijačami po najnižjih cenah. Sprejemajo se tudi naročniki na hrano. Na razpolago so prostori za društvene seje ter prirejanje prijateljskih sestankov. Obenem zahvaljujem cenjene dosedanje goste za naklonjenost ter se jim priporočam za nadaljni obisk. Z odličnim spoštovanjem Ivan Miklauc. Kavarna »Central ‘ vsak večer KONCERT elitnega damskega orkestra. Vso noč odprtoI Vstop prosti Prednaznanilo. 1 dnem 1. decembra zopetni nastop priljubljenega »Original The Weih1ng’s - Ensemble“. - Večeri smeha. faff“ šivalni stroji priznano najboljši. 10 letna garancija. Ign.Vok, Ljubljana, Sodna ulica štev. 7. Ceniki zastonj in poštnine prosto. s: ■ as Varčujemo ■>., ne da Iti trpeli pomanjkanje če pijemo namesto zdravju škodljive bobove kave „Roggkaffol“, idealno okusno nadomestilo za kavo. Močan kavin okus, prijeten, poceni, 5 kg franko proti povzetju K 3 40. V vsakem zavoju namesto ničvrednih pridatkov dragocena nova uvedba „Roggkaffol“ Lebens-mittelwerkc Trautenau, Abt. 10 Na izbiro pošilja tudi na deželo: Krasna rj 1 krila, kostume, nočne ha- I 11 7 P lje, perilo, plašče, kožuho-4" vino in vse modno blago. M. Krištofič - Bučar Ljubljana, Stari trg štev. 9. Lastna hiša. Neprekosljiva v otroških oblekeoh in krstni Opravi. ————— Solidna, tvrd-lca. —. ■ 75.000 ur! Vsled balkanske vojske sem prisiljen 75.000 komadov imit srebrnih ur z izvrstnim 36 ur tek. anker-remont. kolesjem na kamnih tekoče, kt so bili namenjeni za Turčijo, za smešno ceno prodajati: 1 komad K 3*— 2 komada „ 570 5 komadov . 13'80 4 letno pismeno jamstvo. Brez rizika. — Zamena dovoljena ali denar nazaj. — Razpošilja se po povzetju.' Centrala ur SIMON LUSTIG, Neu Sandez št. 57. B«nisch Ceno posteljno perje! Najboljši češki nakupni viri 1 kg sivega, dobrega, pu-Uenega2K; boljšega 2*40 K; prima polbelega 2*80K, belega 4 K; belega puhastega 5'10 K; veleHnega snežnobelega, puljenoga, 16*40 K, 8 K; puha sivega ' 6 K. 7 K, belega, finega 10 K{ naj finejši prsni puh 12 K. Naročila od 5 kg naprej franko. Zgotovljene postelje ^ga^mochegrbe^ ali rumenega nankinga, pernica 180 cm dolga, 120 cm široka, z dvema zglavnicama, 80 cm dolgi, 60 cm šir., polnjena z novim sivim, prav stanovitnim puhastim perjem 16 K; napol pun 20 K: puh 24 K; posamezne pernice 10K, 12 K, 14 K, 16 K Klavnice 8 K, 8*50 K, 4 K. Pernica, 200 cm dolga, 140 cm Sir. 18 K, 1470 K, 17*80 K, 21 K, /glavnica, SO cm dolga, 70 cm šir. 4*50 K 5*20 K, 570 K, spodnja pernica iz močnega, črtastega gradla, 180 cm dolga, 116 cm šir. 12*80 K, 1480 K. Razpošilja se po povzetju, od 12 K naprej franko. Lahko se franko zamenja za neugajajoče se vrne denar. — Natančni eenovniki gratis in franko. S. Benlsch, Dešenice štev. 758, Češko. Senzaclonelno! Slišite! tudovitoj S1 za samo K 4*80. 3EI 1 krasna erika-srebrna-remontima ura za gospode, 1 amerikansko double verižico od pravega zlata nerazložljiva, i solidni žepni užigalnik iz nikla s 6 rezervnimi vžigalnlml kamni, dovelj za več let. Remontirana ura v krasnem guilošlranem okrovju z neporušnlm kolesjem. natančno idoča, 3 letna pismena garancija. Vsi 3 predmeti, 5 krat toliko vredni, za gamo K 4‘HO. — Ako naročite 5 takih garnitur, dobite eno garnituro popolnoma zantonj kot darilo za vaš trud. — Ako blago ne ugaja, se zamenja ali pa denar vrne. Naročite takoj, ker ni velika zaloga. Eksportna zaloga švicarskih ur JURIJ LOHBERGER, DnnaJ ¥11/92, Kaiaerstrasse št. 9. Cernu bomo drago kupovali, ko se pa vsako sredo in soboto g kupijo ostanki vsakovrstnega g blaga za obleke in perilo, kakor Ry štofi, sukno, kontenino, šifoni, g platno, porhant, volneno modno g blago in drugo za skoro polo- g vidno ceno pri tvrdki „Hermes“ f brata Wokač v Ljubljani, Šelenbugova ulica št. 5. v prvem nadstropju — (nasproti glavne pošte). — Primerna darila za Miklavža in božič! Pravkar došlo čez 10.000 novih ostankov! M m St. 24,442. Razglas. Pri mestnem magistratu se je ustanovila ,,Mestna posredovalnica za živila in kurivo . Da se revnejšim slojem z ozirom na obstoječo draginjo in bližajočo se zimo omogoči nakup premoga za nižjo ceno, kot je sedanja tržna cena, razpisuje mestni magistiat v smislu sklepa občinskega sveta z dne 28. oktobra t. 1. dobavo premoga. Ustne ali pismene ponudbe je vlagati pri podpisanem mestnem magistratu do 1. decembra t. 1. Pripominja se, da se bo prodaja premoga vršila potom „Mestne posredovalnice idno od dobavitelja na konsumente v vrečah po 25 kg, oziroma največ po 5 neposredno od vreč skupaj. Mestni magistrat ljubljanski, dne 19. novembra 1913. Ljubljana, Mestni trg št. 19. - Stari trg št. 8. Krasne novosti jesenskih in zimskih oblek, površnikov domačega izdelka« *------ Za naročila po meri največja izbira tu- in inozemskega blaga. » Brez konkurence! Solidna postrežba. Najnižfe cene, K. JURMAN Šelenburgova ulica Optični zavod z električnim obratom. — Aparati, poliska kukala, daljnogledi. Za prvovrstno tehniko se jamči. — Popravila se izvršujejo v lastni delavnici. Moderne srajce, beJe in barvaste tenuiske, lovske, hribolazke, mrežaste, In vse druge vrste z ovratnikom in brez ovratnika spalne srajce, trdi in mehki ovratniki, zapestnice, na-prsniki, dolge in kratke spodnje hlače, majice, nogavice itd., vse v največji izbiri in najboljši kakovosti po zelo skromnih in stalnih cenah v modni in športni trgovini P. MAGDIČ, Ljubljana nasproti glavne pošte. Najstarejša kranjska odlikovana žgaiyarDa Lorene Zdešar-ja nasl. J. Tribuč na Glincah naznanja sl. občinstvu, da je otvoril 1. septembra 1.1. prodajalno v Ljubljani, Šelenburgova ulica št. 6. = Brinjevec = garant, pristen, samo ene kvalitete, v zaprtih steklenicah po sledečih cenah: '/« litra K 1 — 7. litra K 1-90, 1 liter K 3 60. L:ubljana Setahrpta ulica 7 ANGLO zaloga čevljev zraven modne txgo-vixie 2v£ag-d_lč. Za jesensko * sezono. Priporoča novo došlo moderno obutev, katera je kljub nizkim cenam po priložnosti in kvaliteti prve vrste in nadkriljuje vsako konkurenčno blago. ________________________ Kavarna celo noč odprta O Gostilna rlorijanska ulica Ctev. & Pristra vina. Domača kuhinja. posebnost Dl A\ »Zdravnik želodca" S H je edina posebnost želodčnega likerja J iz zdravilnih rastlin, kateri izborno vpliva proti slabosti v želodcu ter ga radi tega v nobeni družini ne bi smelo manjkati. Dobi se tudi v vslh prodajalnah konsum-nega društva za Ljnbllano in okolico. Odlikovan v Pariza r zlato kolajno In {ait. kriZeem. 1 33*,] Priporoča se domača najnovejša feorifelsrcIjs-jrsL trgro^-ian.a« Maček & Komp. Franca Jožefa cesta št. 3 za ^lakup Jesenskih in zim-==rr - kih novosti. — - — Sprejemajo se naročila po meri ter se izvrše točno in solidno. Založniki c. kr. privilig. južne železnice Solidna postrežba. Najnižje cene. Ivan Jax in sin Ljubljana Dunajska cesta štev. 17 \ priporoča svojo bogato zalogo =■■=■--- ži*veil:n.Ili. strojem —■ -------------. in stroje za pletenje (Strickmaschinen) za rodbino in obrt. m Pisalni stroji Adier.j "‘v’'ozna kolesa. Cenikt se dobe zastonj in fran&o. V A. : Zaloga pohi- j r |/ j Ljubljana,Ma- : štva in tapet- ; rf KtlDUSi riie Terizija | niškega blaga j c. II (Kolizej). j Zaloga spalnih ter je- j Zaloga otomanov, di- 5 dilnih sob v različnih [: vanov, žimnic : £: najnovejših slogih. : j in otroških vozičkov. : * -— [Spalnica v amerikanskem orehu j 350 kron. j Obstoječa: 2 dvovratni omari, 2 postelji, 2 nočni omarici, en S •• umivalnik z marmornasto ploščo in ogledalom. ’ s PC re na Ni ra kr bc pr Vi mi HI; St! rij V( v< pe dc IH dt n) ht d; de d; de to st vi lil v< k( že sr Im rc vi se de ke o!? ra , sr k< \t je de od VT Vi m vi sb ii» S k; d' te iil n t< n ti z ti n š s d t > J t i □Tr^CTT-sl^a,, ©ped. icijsOsza, in ^oascLisijsIsia, člel- diužlosu Podružnica: Ljubljana, Dunajska cesta št. 83. Centrala: TRST. Telefon St 100 mednarodna špedicija, špedicije in zacarinanje vsake vrste, prevažanje blaga, skladišča, kleti. Prosta skladišča za redni užJtnini podvrženo blago. Najmodernejše opremljeno podjetje za sellt-ve 133. pievsžanie poliištva. v mestu in na vse strani s patentiranimi pohištvenimi vozml. Shranjevanje nohištva i« blaga v suhih posebnih skladiščih. Omotacije itd. — Spedicijski urad, generalni zastop in prodaja voznih listov: „30eJj3ae,tie* delniške družbe v TVstu brzo-vozne proge Trst-Benetke inobratno ter Trst-Ancona parabrodne družbe D. Tripcovih & Co, Trst Avstrijskega Lloyda Cunard-Line za I. in n razred. Naročila sprejema tudi blagovni oddelek »Jadranske banke“. Zmerne ceno. — Točaa poatxait>ft Potniki v severno ln južno AMERIKO se vozijo sedaj le po domači avstrijski progi AVSTRO AMERIKANA Irst-lVevvjork, Buenos Aires-Rio dc Janeiro bN.opamfkl z dvema vrtinlcama, električno razsvetljavo, !? ,,0lavom' na k«terlh je za vsakega potnika preskrbljeno, da dovolj domače hrane z vinom, *vež kruh, postelje, kopelj itd. S z 31 23 E S es s? 2S ES JZ Odhod parnikov: v sev. Ameriko vsako soboto, v južno Ameriko vsakih 14 dni. Trst-New-York, vsako soboto. Trst-Južna Amerika, vsakih 14 dni. Trst-Kanada, vsak mesec. Vsakovrstna pojasnila daje drage volje brezplačno pri glavni agenturi za Kranjsko, Štajersko In Koroško: SIMON KMETETZ, Ljubljana, ------------Kolodvorska ulica Stev. 26. —————