POŠTNINA PLAČANA V GOTO Atlantida I. de Knjižne priloge: Koledar 1933 — Živalce in roparji hwa doSU i*wodi blaga za damske plašče finih kvalitet, velika izbira Priznano najugodnejši nakup A. ŽLENDER, Ljubljana, Mestni trg štev. 22 Ko čakate na sveti večer na polnočnico, Vam glavice nihajo od zaspanosti. Da boste bistri in vedri, prosite mamico, da Vam skuha izborno Dr. Pirčevo sladno kavo Takile so zavitki pravih izdetkov jugoslovanske tvornice Dr. A. Oetkerja Doktor Oetker-jev •1 • • VI pecilni prasel *........................._ »■ _ (nadomestek za jajca) Dr. Oetkerjevi šartlil kakor tudi pudingi, kreme In drugI Izdelki se dobe v vseh trgovinah. Dr. Oetker-jev 1IP ^^ M tC E K ZA VKIIHAVAHIE w n ^Km »T* H.v OTB Rrejp Km POMLADANSKA MODA SE ŽE DOLOČA . . . ? f* T 49114 vi ^ fYs Ct C^Uv^ru AmIZl & M. \\ ■eiite l Kako sem shujšala za 15 kg v osmih mesecih brez škodljivega stradanja. Dobre dieUtične Slatinske tablete za hujšanje. Brez škodljivega stradanja in brez telovadbe sem shujšala za 15 kg v osmih mesecih na ta način, da sem zauživala po trikrat na dan po dve Bahovčevi Slatinski tableti, ki se dobijo v vseh lekarnah. Tem Slatinskim tabletam se imam zahvaliti, da sem izgubila odvišno maščobo in da se mi je zopet povrnila mladostna moč in energija, ki je nisem imela že več let. f Kako delujejo? Sedaj se popolnoma lahko in hitro iznebite nezdrave maščobe in obvarujete svoj obraz pred gubami in grdim videzom, ki so posledica neprijetnega stradanja. Vzrok debelosti je navadno nepravilno delovanje organizma. Ne da bi oslabelo Vaše telo, izgubite debelost, ako uživate Bahovčeve Slatinske tablete. Začnite še danes in dobili boste zopet svojo mladostno moč in energijo, počutili se boste bolje, kakor ste se prejšnja leta, hkrati pa izgubite na teži vsak mesec 2 do 3 kg In zopet boste vitki in lepi. Sedaj Vas pa dela ta maščoba nesrečno. Radi bi skrili svojo obilnost, pa je ne morete. Sedaj Vam ni treba nič več skrbeti. Bahovčeve Slatinske tablete Vam pomagajo shujšati brez škode na zdravju. Bahovčeve Slatinske tablete so napravljene iz najboljših mineralnih soli in n ravnih rastlinskih ekstraktov. Bahovčeve Slatinske tablete lahko dobite v vseh lekarnah. Nad učinkom teh tablet boste vzhičeni. Zahtevajte samo originalne., pristne, neškodljive Bahovčeve Slatinske tablete in zavrnite vsa nadomestila, ker ni nič uspešnejšega od-teh tablet. Sedaj je še čas, da se iznebite svoje preobilne teže in vsega, česar imate preveč na telesu Ena doza (ioo Slatinskih tablet) stane Din 46-—, velika doza (200 Slatinskih tablet) pa Din 74-—. Slatinske tablete izdeluje lekarna Mr. BAHOVEC, Ljubljana, Kongresni trg 12. Kjer vsa druga sredstva odpovedo, dosežejo Slatinske tablete za hujšanje presenetljiv uspeh ! LEKARNA BAHOVEC, LJUBLJANA Pošljite mi eno dozo 100 Slatinskih tablet za.....Din 46•— 200 „ „ „ „ 74- — Forman proti nahodu uspeh je čudovit Nekaj naročnic še ni plačalo vse naročnine. Prosimo, da to takoj store. S tem nam prihranijo stroške, sebi pa jezo. Kralj Milan. Malo preden se je kralj Milan odpovedal prestolu, je bil s tedanjim avstrijskim poslanikom na našem dvoru na lovu v okolici Niša. Ko sta se že vračala z lova, je pomolil srnjak svojo glavo iz grmovja. Kralj Milan je pomeril, izprožil, a ni pogodil. f : — Niste ga, Veličanstvo, je rekel poslanik. — Nisem ga, je odgovoril dostojanstveno kralj Milan. Zadnji trenutek sem uporabil svojo kraljevsko pravico in sem ga pomilostil. Schillerjev humor. V svojih mladih letih se je učil Schiller tudi igrati na harfo. Neki sosed, ki ga ni posebno maral, mu reče: — Gospod, vi brenkate kakor David, samo ne tako lepo. — A vi, odgovori Schiller hitro, vi govorite kakor Salomon, samo ne tako modro. Mark Twain. Neko jutro ob štirih pozvoni slavni ameriški humorist Mark Twain na vratih svojega soseda. — Dobro jutrom sosed! — Dobro jutro! Kaj pa prinašate vi dobrega? — Nič posebnega! Že dalje časa me tare dolžnost, da vas obiščem, pa imam zadnji čas toliko dela, da res nisem utegnil. — O, silno žal mi je! — Prav te zadnje dni mislim, kako to ni lepo od nas. Imamo vili tik drug ob drugem, pa se ne obiskujemo. Danes pa se mi je ponudila prilika. — O, prav drago mi je, izvolite sesti! — Hvala, hvala! Samo to vas prosim, da mi oprostite, da ni z menoj moje hčere. Nisem je hotel buditi, pa tudi meni ne zamerite, da prihajam o nepravem času. Ali k temu me je pripravila posebna okol-nost, zaradi katere me boste, upam, opravičili. Opazil sem namreč, da vam gori streha na hiši. 0 čem nima mož nobenega pojma. O ženski intimni toaleti. V svoje ženske zadeve ne pustimo, da bi se vmešavali naši možje. Za dnevno izpiranje skrbimo same, ker je to za naše zdravje nujno potrebno. Da pa uničimo škodljive snovi, uporabljamo pri irigiranju SANOFORM. Navodila o pravilni uporabi so priložena vsaki steklenici. V vsaki lekarni in drogeriji ga dobite. Lahko pa naročite Sanoform pri Chemotechiii, d. z o. z. v Ljubljani, Mestni trg št. 10 J>'K (Skabernetova hiša na dvorišču). Originalne steklenice imajo znak: gSssjŠr Tale Kitajček Vam lahko potrdi, da so čajne mešanice «BUDDHA» res izbor-nega okusa in čudovite aro me. Prepričajte se in zahtevajte pri svojem trgovcu samo BUDDHA-čaj v zavitkih. Čajne mešanice izdeluje: TE A IM PO RT, Ljubljana Telefon 26-26 Večna pot 15 Telefon 26-26 ŠE NEKAJ DNI IN SVETI VEČER BO TU . . . IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIH Za božične praznike se vsi radi slavnostno oblečemo. Zato si hitro oglejte zalogo novih modelov, plaščev, oblek, kostumov in toalet. Pri veliki izberi je gotovo mnogo takega, kar bo ugajalo Vašemu okusu. — Zato še danes k tvrdki DRAGO GORUP&Co., Ljubljana Miklošičeva cesta štev. 16/1. Hiša Del. tisk. iBamberg). Telefon 32-33. VPRA3-AN:2AWIN C; D GOVO RI Tašča. Poročena sem eno leto. Moj mož, sin edinec, je živel vedno pri svoji materi, ki je že veliko let vdova. Po poroki sem se preselila k njima tudi jaz in živimo sedaj v skupnem gospodinjstvu. V tem pa je vir moje nesreče. Že zjutraj na vse zgodaj pride tašča v najino sobo, da naju zbudi in voraša, kako sva spala. Ko gre mož v službo, ga tudi ona spremi do vrat. Če hočem kuhati, me zavrne, češ da bo skuhala že ona. ki vendar najbolje pozna okus in želje svojega sina. Med nama sedi pri kosilu; skupaj smo vse večere. Tn še, ko že leživa v posteljah, pride, da nama ponovno vošči «lahko noč» in vpraša, ali morda še česa potrebujeva ali želiva. Z mano je vedno dobra, prijazna, in vendar mi ni dobro pri njej. Čutim, da nostajam razdražljiva, da tako ne more iti naprej. Vem pa tudi, da je to, kar mene muči, le izraz njene velike ljubezni do sina. Žaliti je ne morem in ne smem. Kako naj si pomagam? O. Ž. T, Odgovor. Tu more pomagati edinole odkrit in prisrčen razgovor, ali, če Vam je težko govoriti, iskreno pismo. Razložite tašči, da jo ljubite in cenite, in to ne samo zato, ker je dobra, plemenita, marveč predvsem zato. ker je mati Vašega moža. Vzbudite v mej spomin na čas. ko je bila tudi ona mlada žena. Spomin na lene večere tihega sožitja samo v dvoje, no katerem tako hrenenite tudi Vi. Prepričana sem, da Vas bo razumela. Tn še več. Spoznala bo, da tu ne gre samo za Vašo blaginjo, marveč tudi za srečo Vašega moža, njenega sina. Zato Vam bo tembolj hvaležna, da ste io opomnili na to, kar je prezrla samo iz prevelike l jubezni. Vprašanje. Pred tremi leti mi je umrla žena. Mojo. tedaj euoletno hčerkico so vzeli k sebi moji starši. Sedaj se bom poročil vnovič. Ne vem na. bi li otroka pustil še nekaj let staršem ali bi bilo bolie. da vzamem dekletce takoj k sebi. J. D. Odgovor. Na vsak način bo bolje za vse, če vzamete otroka takoj k sebi, da se vsi trije hkrati vži-vite v nove razmere. Vaša bodoča žena si bo otrokovo ljubezen vse laže pridobila sedaj, ko je ta še majhen, kakor potem, ko bo že večji. Čim večji bo otrok, tem večja je možnost, da ga drugi otroci oplaše z raznimi bajkami o hudih mačehah, in zato> se bo kesneje tudi tem težje približal in oklenil svoje nove matere. Računati morate dalje tudi s tem, da tudi Vaša druga žena lahko postane še pred potekom leta mati. Razumeli boste, da ie tudi s tega vidika za Vas vse bolje, da pride otrok že sedaj k Vam. Božič pri tujih ljudeh. Že lani nas je prijatelj mojega moža povabil, da bi prebili Sveti večer in božične dni v gorski vasi. Zaradi otrokove bolezni se temu vabilu nismo mogli odzvati. Vendar je moj mož svojemu prijatelju obljubil, da pridemo letos. Jaz tedaj nisem ugovarjala, ker sem bila prepričana, da ne misli tako resno. A sedaj vidim, da sem se motila. Čim bolj se bliža božič, tem večje je veselje vseh, zlasti otrok. Jaz pa si ne morem predstavljati Svetega večera in božiča izven doma. Kako in kaj naj storim, da le ostanemo doma? S. N. iz M. Odgovor. Da bi Vi vedeli, kako bajno' lep je božič zunaj v božji prirodi, bi si ne delali takih skrbi. Ko bi vedeli, kako čarobno lep je božični gozd! Sneg, TVORNICA CIKORIJE Naš pravi domači izdelek ki je v mestu ves grd in siv, se tu blešči, kakor bi bil posut z milijoni biserov. Nikjer na svetu ni nebo tako opojno modro in nikjer se ne blešče in ne migljajo zvezde tako mamljivo kakor tu. In prav nobeden, še tako mogočno doneč zvon mestnih cerkva Vam ne seže tako globoko v dušo kakor božajoči glas zvončka, ki se razliva iz lin gorskega zvonika. Šele tu v tej tišini, ob tem zvoku moremo doumeti vso veličastno svetost božične noči, tako, kakor nam jo razodevajo in opevajo vsi veliki pisatelji in pesniki v svojih spisih in pesmih. Torej uklonit© se večini in se z vsemi drugimi veselite tudi Vi lepega doživetja, ki Vas čaka. Prava sreča Kakšna nesreča bi bila za svet, ko bi samo bogastvo prinašalo srečo, kakor si to domišljuje večina ljudi! A Ko bi bilo bogastvo glavna reč, potem bi človek moral biti bogat, da bi lahko bii srečen. Vsak bogataš bi bil in bi moral biti neprestana srečen, vsak revež pa seveda nesrečen. Ali bogastvo samo še ne napravi nikogar srečnega ali veselega. Če naj naredi denar človeka srečnega, potem mora služiti ta denar razvoju kreposti v njem in v drugih, nikdar pa nagonom, ki dovoljujejo, da se pojači sirova živalska plat v človeku. Bogastvo v rokah neumnežev, v rokah ljudi z robatim in sirovim okusom in z nizkotnimi nameni ne pomore nikdar do prave sreče. Sirove lastnosti odvračajo človeka od sreče. Nihče ne more biti resnično srečen, kdor nima visokega ideala in plemenitega življenjskega cilja. ŽENA IN DOM_ ilustrirana revija za slovensko ženo številka l * januar 1933 * leto IV NA SVETI VEČER Sftozič je. ^ojitva Jezulove^a. SP>iazni£, ot^ok in praznik velikik. SP^azviik do&>Uk in tudi dlaiik. /fiikče le ne moie odte^niti njijovevnu ča>vu, ivi najdi io le tako velik vialp^tnik idealizma ivi danjavolti, le tako kladen ivi thezevi hačunaA,. V d^&u dcfahvUfa človeka vziudi iozič Ipomin na naj^eptie, w najlvctlejie dni nje^ve^a zivtjcnja. SI vi ■jyuw oi takem Sozičnem p^emiMjcvaviju pridemo do d poznanja, v kako telvii zvezi lo čiltoktAat Ihtča ivi nelAeea, veleljc ivi zalodt. ^vidimo, da Imo 4&t v &edi ivi nelwi viaili Ivoje p^mte, dvoje ilkh,ene prijatelje, ivi dpoznamo, da mo^e nale lh.ee zajeti lh,ečo v vlej Ivoji lajni lepoti ivi lladkolti le tedaj, če je zc enkrat trepetalo, le krčilo pod krutimi udaret vieulmiljene ulode. ^ato pozaSimo daned via vlo mrznjo, na vle vieulpeke, na vda razoea/iavija, na nelreeo ivi Sedo. 3vi le predvlem onik, ki lo Je lednejdi, le revnejli od viad. Sin doiri Hudima! Sovna^ajmo, kjerkoli ivi kolika moremo. ^faj le v dodati, v tem, da li prizadevamo, da lowo iotjli o d dru^ik, je vir vw.lt dreee. /fli potreSa, da li Irečna ivi tikata, da lakko itorid doiroto! (3eprav li elito davna,, revna ivi uio4a, vendar lakko olrečid ono, ki je prav tako lavna, kakor li 3i, a j& le ied-nejla od Se&e. %vaU jo noeoj k leii! C^etudi imad morda le iftMmno loiieo ivi v cvetličnem lončku tako majkno Imrečteo, da na vi jej Mita komaj dve Iveeki, četudi Si vnere vie dovoljujejo več kakor ikodelieo čaja ivi kod iele^a kruka. 'V dvoje tfama {hita Iveeki Ivetleje Močili, prijetneje io ^rela pečiea in llajli io čaj. Repo le kramlja v dvoje ivi dvojno lepi l<$ izvntvijam dpommi na lepe tn lolnčvie dm davnik ot^olkik in mladostnik let. Sin ko zapojo ioziČni zvonovi, naj vijik ^lati v dud t liektswit od nad vzbudi ve^io m upanje v leplo in l^eenejlo S-ooioČnoit. spanje, da pMnele /flovo leto Solnim zdravja, ied-mm in laČnim dela, zailuzka in k^uka, hrazdvojenim in olamljtnim mi^iu, Iheče in zadovoljltva. to upanje ne oltane lamo upanje, temveč da de izpolnijo zelje lleke^vie izmed Vod, Vam UUno ^ ^ Cvetko Drago: Ko se je stemnilo, je začelo snežiti, polagoma, umerjena, da bi sneg ne motil svečane tišine. Popotnik je stopal preko poljan proti vasi. Čudno so mu gorela lica, včasih se je zasmejal. Revna je bila njegova obleka, raztrgana, na ramah je nosil oprtnik, čevlji so puščali kopitaste sledove v mehkem snegu, ki je že posul zemljo s tenko plastjo belega prahu. Popotnikova lica so bila razorana, izžeta, truden je bil njegov korak, star in negotov. Doma so čakali očeta Marka trije otroci in žena in v duhu so ga videli vsega lepega, s srečnim smehljajem na ustnicah in z darovi v rokah. Popotnik Marko se je zamislil v dom, na deco in ženo in mehko mu je postalo pri srcu. Pozabil je bedo, stopal malomarno proti cilju in sanjal lepe sanje ... Prišel je v vas. Vsako okno je bilo razsvetljeno, in skozi katerokoli je pogledal, povsod je videl v sobi božično drevesce in lučke so lile z njega čudovito svetlobo. Dospel je do hiše na koncu vasi, nizke, s slamo krite. Tudi tukaj so bila okna svetla, da je nehote prisluhnil in pogledal v sobo. Drevesce v kotu je bilo revno in nič darov ni bilo pod njim. Le žena Mica je klečala ob njem in trije otroci, in žena je molila počasi, vzdihujoče: «0 Jezus, presladki, ki si se danes rodil...!» in je sklonila glavo. Prekinila jo je šestletna Jerica: «Mati, kdaj pa pridejo oče domov?» Nič ni odgovorila mati in je nadaljevala: «... in vidiš nas vse, uboge sirote, usmili se nas in nam vrni očeta iz slavonskih šum!» ... Zajokala je: «Oh, da se mu le ni kaj zgodilo! Nič ni pisal, prišel tudi ni!» Otroci so zajokali z materjo in ihteč ponavljali: vrni očeta iz slavonskih šum!» ... Takrat je potrkalo na vrata. Vsi so se plaho ozrli proti njim: «Kdo neki trka zdaj, ob tej uri in ta večer?» Mati je stopila k vratom: «Kdo je?» «Mica, odpri! Jaz sem, Marko!» «Oče so prišli, otroci!» je veselo vzkliknila mati in odrinila zapah.» BOŽIČNI NOČI Kako čudno živo je postalo v tej ubogi, mali hiši! Koliko veselja je prinesel božični večer! Vsi so se oklepali očeta. Mati mu je padla okrog vratu, Cena mu je plezal po hrbtu in otipaval oprtnik, Jerica in Janezek sta ga vlekla za rokave. «Hvala Bogu, da si prišel, Marko!» se je med jokom smejala Mica in božala možu lase. «Oče, ste mi prinesli medenega konjička?» «In meni vlak?» «In menj punčk0?» Vseh se je otepe 1 trudni Marko: «Počakajte, otroci! Vsega dobiteb Razprtal je oprtnik, sedel za mizo in začel dajati darove: materi nove'čevlje, črne in svetle, Janezku medenega konjička in svetal nožek z dvema reziloma, Ceni vlak in Jerici punčko! Strme so gledali darove in se radovali. Mehko so zapeli božično pesem, da je v sobi zadonelo, in zdelo .se je, da so stene oživele, začudene pogledale v kot na drevesce in na jaselce, nato se nasmehnile in dehnile toploto, da je postalo čudovito prijetno v tej mali izbi. Mati je pripravila večerjo. Veselo sta se raz-govarjala mož in žena, otroci so ogledovali darove. «Oče, poglejte, kako> drevi moj vlak, prav tako, kakor tisti veliki tam za vasjo!» je dejal važno Cena. «Seveda, saj je prav takšen!» je odgovoril oče. In vsi so posedli po tleh in navijali vlak, da je drevil tam od Jezuščka v kotu do vrat in križem sobe. Še Jerica in Janezek sta pozabila na svoje igrače in se čudila! «0 —, o---!» so vzkliknili v>si, kadarkoli je zdrevil vlak po sobi. * «0, o---!» je zaklical nekdo v bližini s polnim glasom, da se je Marko zbudil iz lepih sanj. «Saj niso resnične te neumne sanje!» se je jezil, ko se je razgledal in videl Marka vsega malega, neznatnega, ubogega. A vendar mu je bilo žal teh sanj in je želel, da bi nikoli ne minile. Vedno jih je hotel sanjati! ... Pospešil je korake in čez uro je stopil v domačo izbo prav tako, kakor je sanjal. Prav tako je klečala mati, ko je prisluhnil pod oknom, in molila: «Vrni nam očeta iz slavonskih šum!» — kakor v sanjah! Ko pa je stopil v izbo in so vsi videli njegovo čelo in njegove trudne oči, ga niso vprašali: «Oče, ste mi prinesli vlak?» In meni pun-čko?» In meni konjička?», ampak so ga objeli m dehnili: «Da ste le prišli, oče!» «Da si le prišel, moj Markoi!» Pokleknili so in mati je sklonila glavo do tal: «0 Kristus, ki si se danes rodil, zahvaljen, da si nam vrnil očeta iz slavonskih šum!» ... Vsi trudni so bili ti obrazi, a vendar srečni, saj se je oče vrnil in Kristus se je rodil! Objeli so se in poljubili in vsa teža je padla z njih duš... Rojstvo K Ovčar: Ali še bediš, modra žena? Modra žena: Jaz ležim in še bedim. Ovčar: Tuja žena bo porodila. M odraze na: Kje bo porodila? Ovčar: V mojem hlevu. M odra žena: Imam putiko v levi nogi. O v c ar : Na j ti šine še v tvojo desno. * Ovčar: Ali še bediš, kramar? kramar : Jaz ležim in še bedim. Ovčar: Tuja žena bo porodila. Ona nima platna. Kramar: Imam platno. Štiri vatle za en srebrnjak. Ovčar : Porodila bo v mojem hlevu in nima nobenega srebrnjaka. Kr amar : Potem nimam nič platna. Ovčar : Išči, morda ga najdeš kaj za svojo mrtvaško srajco. r i s t u s o v o 0 o č ar: Ali še bediš, pek? Pek: Jaz ležim in še bedim, Ovčar: Uboga žena bo porodila v mojem hlevu. Daj ji hleb kruha za njeno prehrano. Pek: Moj kruh ni vzhajal. Ovčar: Ljuljka v tvojo moko! * Ovčar: Ali še bediš, krčmar? K r č m ar : Jaz ležim in še bedim. Ovčar: Uboga žena bo porodila v mojem hlevu. Daj ji vina v okrepčilo. Krčmar: Vino se mi je skisalo. Ovčar: Napij se, da te kap zadene! * Ovčar: Jaz ne morem ničesar dobiti za ubogo ženo. Trije popotniki: Sveti duh ji bo pomagal pri porodu. Slama, na kateri deček leži, je dragocenejša od platna in deček bo prebival v kruhu in vinu. Amen. V nekaterih pravoslavnih cerkvah predstavlja vsako leto o božiču mlado dekle na ta način božično drevo. n v« v • I • v •• Božični običaji S tem najsvetejšim dnevom kristjana so združeni lepi običaji, ki niso povsod isti, imajo pa vendar skoraj vsi nekaj skupnega. V Provenci prinesejo na primer, kakor hitro nastopi mrak, iz drvarnice v hišo veliko klado, ki so jo hranili vse leto. Na sredi sobe jo glavar družine poškropi s kozarcem najboljšega vina in izgovarja pri tem tele besede: $el{e> fc i/ l/M saudU Če pogledate okrog sebe, vidite malo res veselih ljudi. Nezadovoljno gledajo vsi, kako se tisti, ki vodijo usodo narodov, prepirajo med seboj za prazno slamo. Na eni strani je toliko živil, da bi se mogel svet v njih utopiti, na drugi pa 25 milijonov brezposelnih in sestradanih ljudi. Zato si v teh hudih časih vsakdo zaželi vsaj malo boljšega in lepšega življenja. Vsakdo bi bil rad daleč proč od teh dnevnih težav in skrbi. Pameten človek išče uteho v dobri knjigi. Ka dar čita kako lepo povest, tedaj uživa nekaj ur tihi mir in zadovoljnost. Seveda, če so knjige drage, jih ne more kupo vati. t Mi smo mislili na vse to in se odločili, da pomoremo našim naročnicam za majhen denar do čim več lepega čtiva. Z nizko ceno hočemo omogočiti, da si nabavijo naše knjige predvsem tiste, ki imajo majhne dohodke. Zato smo sklenili z založbo «Prijatelj» dogovo r, da izdamo vsako leto po 10 lepih povesti. Veliko naročnic je že naročilo te knjige, ostale pa prosimo, da to čim hitreje store. Ne bo jim žal. Saj je knjiga danes edino naše razvedrilo. Tista, ki veliko čita, veliko ve. Ima prav gotovo prednost pred tistimi, ki pravijo, da za knjige nimajo denarja. Naročnina za samo «Ženo in dom» in priloge je letno.............Din 68-— Naročnina za «Ženo in dom«, priloge in pet gospodinjskih knjig je..............„ 10v— Naročnina za deset leposlovnih knjig je letno................................„ 100-— Skupaj torej vsa naša izdanja......................Din 205'— ki se lahko plačajo polletno po ... . Din 105'— četrtletno po............ „ 55-— ali mesečno po........... „ 20-— Za vezavo v platno se doplača letno ... „ 60-— Letos izidejo tele knjige: 1. Pierre Benoit: Atlantida, I. del. 2. Pierre Benoit: Atlantida, II. del. 3. Knut Hamsun: Viktorija. 4. Emil Ludwig: Sinovom v svarilo, I. del. 5. Emil Ludwig: Sinovom v svarilo, II. del. 6. Jožef Conrad: Tajfun. 7. Claude Farrere: Opij. 8. Leonhard Frank: Karel in Ana. 9. Upton Sinclair: Tesar mi pravijo, I. del. 10. Upton Sinclair: Tesar mi pravijo, II. del. Knjiga «Atlantida», I. del, je priložena. Drugi del dobite konec januarja 1953. Ako se Vam zdi, da 10 takih knjig (1120 strani) ni vredno 100 dinarjev, tedaj Vas prosimo tole: Na ovitku, v katerem ste dobili to številko, ne odtrgajte svojega naslova, ampak ga samo prečrtajte. Na ovitek pa zapišite: «Nazaj! Ne sprejmem!« ter vrnite knjigo po pošti. Denar, ki ste ga za knjigo plačali, Vain seveda povrnemo. Tiste, ki knjig še niste naročile, pa pišite takoj ponje. Saj smo rekli, da bomo vsaki denar vrnili, ako ji knjiga ne bo všeč. Če znate ceniti naše delo, potem boste gotovo naročnica naših povesti. Saj Vam bodo naše knjige odprle zaklade duševnega bogastva svetovnoznanih pripovednikov. Božično darilo Naročnice, ki so obljubile, da bodo nakazale do 5. januarja 1933 vseletno naročnino, so danes dobile za božično darilo pravljice «živalce in roparji« in snopič osmih narodnih pesmi, ki jih je priredil komponist L. M. Škerjanc. Če boste do 5. januarja 1933 nakazali Din 105*—, pošljemo tudi Vam knjigo in pesmi. Ako pa ne morete nakazati.................... . . Din 105-— nakažite vsaj............................. „ ?o*_ in dobite za to knjigo pravljic «Živalce in roparji«. Končno naj povemo še to, da smo z današnjo številko pričeli priobčevati roman «Marfa», ki ga je spisala ruska pisateljica Nina Smirnova. Za odličen prevod jamči ime književnika Frigida — Ludvika Mrzela. Pisateljica pripoveduje z živo besedo povest dveh ruskih žen, matere in hčere, ki sta preveč ljubili in tudi trpeli. Vaše geslo bodi torej: «Žena in dom» in 10 knjig za Din 200-— in «živalce in roparji« zastonj. Na Sveti večer in v Novein letu naj Vam nebo natrosi pehar dobrot, sreče in zdravja! Založba «Žena in dom». Doora kn|iga je lepo božično ZA VAŠ DOM Preprosti moderni vzorci za belo ali barvasto namizno perilo. Na belem platnu se izsijejo luknjice, prt pa se zarobi z ažurjem. Meander je tudi iz ažurja, večji krogi pa so izšiti polno. Na barvastem debelem platnu se izsijejo pike ^olno, meander pa se izšije v pločatem vbodu z debelo biserno prejico. Na povečanih delih vzorca se natančno vidi način dela. PRIDNA ROKA TIHO VEZE Enostavni stebelni vbod. (SI. 1.) Za vezenje s stebelnim vbodom lahko uporabiš vsakovrstne tkanine. Za tovrstne vezenine je najbolj priljubljeno platno in bombažaste tkanine. Najprej si predtiskaj vzorec, pripravi prejico, ki mora biti tem debelejša, čim debelejše je platno, na katerem vezeš. Vezemo lahko eno- ali večbarvno. Ob začetku vezenja skrbno vdelaj nit v črto, po kateri boš vezla, da se ne izpuli. Izvleci nit na začetku črte, nato pa vezi takole: Vbodi šivanko malo dalje v , črto in izbodi na polovici nastalega vboda. Tako samo pri prvem vbodu na začetku črte. Nato vbodi šivanko malo dalje od1 prejšnjega vboda in izvleci nit tik ob prejšnjem vbodu; in tako dalje. Pri tem pazi, da napraviš vedno enako dolžino vbodov, da imaš nit vedno na desni strani šivanke in da enakomerno zateguješ nit. Čim debelejša je prejica, tem daljši so lahko vbodi. Nit zadelavaj vedno na narobni strani dela tako, da uvedeš nit skozi vbode, nastale na tej strani. Pazi, da se popolnoma nič ne pozna, kje si začela delati z novo nitjo. Stebelni vbod je na licu sličen rahlo zaviti vrvici, na narobni strani pa nastane stični vbod (ker se vbodi stika j 01). Stebelni vbod uporabljamo pri vezenju raznih vzorcev na vsakovrstnih prtih in prtičih, otroških oblekicah, za okras ob robu in drugo. Slika 1. Zančni vbod s presledki. (SI. 2.) Delaj ga na platnu, tkanem z enakomerno debelimi nitmi, da lahko šteješ niti. Delaj v smeri od leve proti desni strani. Vdelaj nit v črto, ob kateri boš zankala, potem pa napravi vbod (n. pr. preko 10 niti), navpično ležeč na črti, in izbodi tik ob prejšnjem izbodu. Preden potegneš šivanko iz blaga, položi nit pod konico šivanke. Nato narahlo za- 4 M tegni. Tik ob prvem napravi še dva enaka vboda. Ko imaš tri navpično ležeče vbode, ki so ob robu zankani, pusti presledtek (n. pr. 6 niti), ne da.bi prevedla nit na drugo stran. In tako dalje. Ob zadelavanju niti prevedi nit na drugo stran tik ob tretjem zančnem vbodu, a novoi potegni iz tretjega zančnega vboda. Tako zabrišeš sled začete nove niti. Opisani vzorec ima na licu dela skupine navpično stoječih vbodov, spodaj vezanih z zančno verižico. Na narobni strani so v presledkih 3 navpični vbodi brez zveze. Gosti zančni vbod. (SI. 3.) Za gosto zankanje predtiskaj vzorec v dveh črtah, zgornja bodi ravna, v majhni razdlalji pod to pa zob-časta. Prostor med tema bomo napolnili z gostim zanč-nim vbodom. Zankaj od leve proti desni. Vbodi v zgornjo črto, izbodi iz spodnje; preden potegneš nit iz blaga, položi nit od leve proti desni pod konico šivanke. Nato narahlo zategni. Enako delaj naslednje vbode in jih polagaj tesno drugega poleg drugega. Po zobčasti črti je nastala zančna verižica. Ako si-tako obzankala en kos ob vsem obsegu, moraš preostalo blago odlrezati tik pod zančno verižico. Zobčki ti nadomeščajo čipke. Slika 3. Bolgarski pločati vbod. (SI. 4.) Predtiskaj si vzorec v dveh črtah, spodnja bodi ravna, nad to pa v majhni razdalji zobčasta. Vezi od desne proti levi. Ko si nit vdelala v platno, izbodi iz ravne črte. Navpično nad to vbodi v zobčasto črto in izbodi tik ob prej nastalem vbodu. Nit naj ti leži vedno na dlesni strani šivanke. Vbode polagaj tesno drugega poleg drugega in pazi, da so vsi v lepi navpični legi. To tehniko imenujemo bolgarski pločati vbod. Na licu dela ima navpične vbode, na narobni strani pa so prav malo poševni. Slika 4. Slika 2. (Dalje prihodnjič.) M. F.: Modni diktatorji gotovo slutijo hudo zimo, ker predpisujejo toliko kožuhovine. Kar največ naj je naši-jeino na obleke, kostume, plašče, klobuke in na rokavice, poleg tega nas pa še zapeljujejo s kožuhi. Tudi obleke iz volnenega blaga imajo okraske iz kožuhovine na rokavih in pri vratnem izrezu. Zapestniki iz kožuhovine segajo visoko do komolcev, če so pa le ozki, potem je še na komolcu širok ali ozek našitek. Ob vratnem izrezu je prišit kožuhovinast ovratnik ali majhna pelerina, največkrat pa ozek šal, ki se zavezuje spredaj ali pa ob strani. Tople so pa seveda tudi obleke, ki imajo ves životek v obliki bolera iz kožuhovine. Kakor sem že omenila, se za take našitke in okraske rabi le kratkodlaka kožuhovina. Zimski plašči so pa tako bogato okrašeni s kožuho-vino, da je pri nekaterih težko reči, kje se neha plašč in kje se začne kožuh. Tako je pri nekaterih kar ves zgornji del iz kožuhovine, medtem ko je spodnji iz blaga. Tudi rokavi so dostikrat kar vsi iz kožuhovine. Plašči iz blaga so lahko obrobljeni vsi s kožuliovina-sto obrobo, ki prehaja v širok ovratnik. Tudi na jopičih zimskih kostumov je dosti kožuhovine, in sicer ob vratu in na rokavih. K takemu kostumu se lepo poda kožuhovinast baret in rokavice s kožuhovinastimi zapestniki ali rokovnik. Že pri nakupovanju blaga se mora vedno paziti na dobro kvaliteto, toliko bolj pa seveda pri nakupovanju kožuhovine. Dobra kožuhovina je sicer draga, ampak če se z njo pravilno ravna, se lahko nosi več let. Kdor nima denarja za dosti kožuhovine, naj se zadovolji rajši s skromnim ovratnikom in zapestniki iz dobre kožuhovine, kakor da si kupi imitacijo, ki je primeroma draga, ker se kmalu obrabi. Volnene obleke so ponajveč zapete k vratu in imajo večkrat namesto ovratnika šal iz kožuhovine ali pa kar cel plastron iz kožuhovine z ovratnikom, ki je podaljšan v vezanko. Seveda se lahko uporabi za take šale ali plastrone le kratkodlaka kožuhovina, kakor je astrahan, širas, hermelin, pešaniki ali bizam. Najnovejši okras volnenih oblek z majhnim vratnim izrezom in brez ovratnika so svilene in volnene vrvice, ki se nosijo okrog vratu namesto verižic in koral. Lahko so spletene v ožjo ali širšo kito in spete spredaj s sponko ali pa zavezane, da vise konci prosto navzdol. Tudi zapestnice iz vrvic se nosijo k takim oblekam. Letošnja moda je vrgla na trg poleg lepega volnenega blaga in raznih svil prav posebno dosti žameta za plašče, kostume, popoldanske obleke in večerne toalete, pozabila pa ni niti na klobuke in barete. Zanje je pripravila še posebej stisnjen žamet, ki ima videz kožuhovine. Za plašče in kostume je gladki in rižasti žamet, za obleke in toalete pa vzorčasti in enobarvni, gladki žamet. Večerne toalete segajo do tal in so prav dosti kombinirane iz dvojnega materiala. Žamet na primer se kombinira s čipkami, kožuhovino, tilom, šifonom, svila z leskom se kombinira s svilo brez leska, žametom, čipkami itd. Za toalete, ki so vse iz enakega blaga, je primerno le težko blago, na primer maroken, satin, žamet in razno grobo tkano svileno blago, gladko in z vtkanim vzorcem. Modne barve: črna, ki je vedno lepa in moderna, vijoličasta, siva, rdeča, zelena, ampak vse zelo diskretne, bolj v temnih odtenkih, kakršni se dosežejo le pri dobrem blagu. Črne obleke se okrase s kovina, stimi okraski ali pa z drugobarvno svilo, na primer z belo ali sivo. Splošno je letos na večernih oblekah precej kožuhovine, zato pa prav malo nakita. Vratni izrezi na večernih toaletah niso veliki. Če pa že ima toaleta velik dekolte, potem je dopolnjena z jopičem. Izrez je globok spredaj le 5 cm, zadaj pa do 37 cm. Obleke so okrašene na ramah, in sicer s cvetkami iz enakega blaga, kakor je obleka, z volani, trakovi in fantastičnimi rokavi, ki so se zadnji čas pojavili na večernih toaletah. Letos se zopet obeta nov kader smučarskih novincev, torej bo prvi razred ljudske smučarske šole zopet nabit. Kaj bo pa šele, če se jim pridružijo še vsi repetenti? Potem najbrže ne bodo zadostovale samo paralelke, marveč bo moralo biti otvorjeno dosti zasebnih tečajev, ki jih bodo vodili diplomirani in ne-diplomirani profesorji smučologije, mazologije itd. Kakšen dires bi bil najlepši in najpraktičnejši, premišljuje smučarska novinka. Modnih figur, kakršne vidimo po časopisih, navadno ne srečamo više v gorah. Pač pa se je zadnja leta že začel modni korzo na travnikih za vežbanje, ki so navadno prav blizu smučarskih domov. Izkušena smučarka že sama dobro ve, katera obleka jo najbolj varuje mraza in snega, in te ne bo rada odložila, tudi ko bi ne bila več po modi. Da vam, draga naročnica, ne bo smučarski začetek prevč grenak, sem vam pripravila tale recept zanj: Obleci smučarske hlače iz gladkega, močnega, volnenega blaga, katerega se ne prime sneg, nato obuj nogavice iz mehke, debele volne in dobre smučarske čevlje. Potem stopi na plohe in si jih z vezalkami pričvrsti na čevlje. Nato spravi v oprtnik topli sviter, rezervne nogavice in šal (jestvine ne spadajo v pele-mele), pokrij čepico, nazadnje pa obleci še suknjič, ki se bo trdovratno otresal snega, vzemi palice, pa si smučarka, pred katero bo marsikatera smrečica snela svojo snežno čepico. KLOBUKI IN BARETI letos peres a in čipke na klobuku, vidite na desni spodnji sliki. Prav spodaj pa je ljubek klobuček, ki je lahko iz žameta, deftina ali klobu-čine. Krajevci, ki so prešiti na stroj, so zadaj privihani in pritrjeni s cvetko iz usnja na tulec. iz gladkega ali stisnjenega žameta so letos velika moda. Ponajveč so majhni in mehki in okrašeni s sponkami, pet-Ijami ali peresi, večkrat so pa tudi kombinirani iz blaga v dveh barvah, od katerih je ena lahko precej živa ali pa v barvni harmoniji s šalom. K večernim toaletam pa se nosijo razni turbani iz svile, lameja, žameta itd. Prinašamo pet modelov, ki so značilni za letošnjo modo. Prvi je narejen iz širokih prog žameta, ki so zvezane zadaj v peti jo. Zraven vidite turbanu podobno pokrivalo iz lameja ali svilenega žameta. To preprosto pokrivalo se zlasti lepo poda plavolaskam. Na prvi spodnji sliki vidite fantazijo bareta, kakršen se lahko pokrije zvečer. Da se nosijo tudi 'anten večerni plašč iz Vratni izrez naj torej ne bo prevelik, primerneje je tudi, če ima obleka kratke rokave ali vsaj naznačene, kakor da je brez me ga žameta, okrašen z' rokavov. Krilo naj ne sega preko členkov. Pri teh oblekah velja pač pravilo: čim preprosteje, tem prijetne je. Dekliške kim ovratnikom in zapest- plesne obleke so najlepše, če so sešite iz mehke svile, muselina ali žoržeta o pastelnih barvah, okrašene z nabori, vstavki iz stisnjenega pliša ali ali petljicami. Stilske obleke, ki so vedno moderne, se pa prav lepo okrase z drobnimi volani. — Dekliška plesna obleka hermelina. iz sivomodrega satena «peau d'ange». Na životku in na rokavih so šivani drobni robčki, v krilo pa so vstavljeni bogati zvončasti ostavki. SDileni pas, ki se zavezuje spredaj v petljico, je o barvi ovratnice iz koral. — Dekliška plesna obleka iz pastelnozelenega žoržeta. životek je podaljšan do bokov, krilo je krojeno zvončasto. Pas in petljica ob vratnem izrezu sta iz zelenega lameja. (Nadaljevanje na str. 31, spodaj.) Za dom in pisarno Obleka, sešiia iz lahkega volnenega krepa. Gumbi na ramah in na pasu so kovinasti. Krilo je brez gub in je zvončasio krojeno. Obleka iz svilenega enobarvnega žameta. Ovratnik je iz svetle svile. Volnena obleka, sestavljena iz krila in bluze d videzu jopiča. Rokavi so krojeni craglan*. Namesto z gumbi, se zapenja bluza z majhnimi kovinastimi zaponkami. sena s kovinastimi gumbi in svetlim ovratnikom, ki je podaljšan v vezanko. Obleka, sešita iz modnega tvida. Plastron, ovratnik in zapestniki so iz svetlega flamizola. Obleka iz temnomodrega volnenega ripsa, okra- y (Glej stran 30.) — Ker je obleka brez rokavov, je treba obleči k njej dolge rokavice. — Obleka za gardedamo, sešita iz temnordečega flamizola, ki je novost letošnje sezone. Rokavi, ki so všiti v podaljšano ramo, so zelo nabrani in segajo samo do komolca. K taki obleki se nosijo gladke bele rokavice. — Toaleta za velike prireditve je sešita iz srebrnosivega lameja. Leva naramnica je iz enakega blaga kakor toaleta, desna pa iz biserov.' Krilo ni posebno široko, pač pa ima zadaj našite po vsej dolžini visoke volane v obliki pahljače. — Večerna obleka, kombinirana iz svilenega satena in svilenega žameta. Vsa obleka je iz svile, ob vratnem izrezu je pa položena kita, spletena iz poševno narezanih žametnih trakov. Kita je spredaj in zadaj zvezana, konca pa sta pritrjena v pasu. Tudi petlja v pasu spredaj je iz žameta. Prava gospodinja mora biti dobra žena. Z možmi je včasi velik križ. Ženske se večkrat trudijo, da bi jim ustregle, pa ne morejo in ne znajo, to pa največkrat zato, ker tam, kjer bi morale popuščati in odpuščati, nastopajo svojeglavno in brezobzirno. Potem se pa pritožujejo nad možmi. Moški v splošnem niso slabi. Samo veliko jih je, ki so precej lahkomiselni. Nekateri radi zvečer nekoliko izostajajo. Doma jih čaka pridiga, in to je večkrat vzrok, da se še bolj zamude. «Ga bom pa še četrt, da bom laže poslušal svojo Minko, ki mi bo nauke dajala in ne bo do jutra spala!» je večkrat rekel znan gospod, ki sicer ni bil pijanec, a je vendar rad šel včasi v veselo družbo. Gospodinja, ki ima izkustvo, pač pogleda globlje v moževo dušo. Če je mož dober in pošten, ne bo tako hitro zašel na krivo pot, čeprav se nekoliko dalje pomudi v družbi svojih prijateljev. Če je pa slab, bo skakal čez ojnice, pa če si žena iz-ruje vse lase. Zato stori pametna žena in gospodinja najbolje, če je z možem ljubezniva. Ni dolgo tega, kar so prišli v neko krčmo trije preprosti veseljaki, ki so stanovali v bližini. Za vsemi so prišle tudi njih žene. Prva se je prismejala. Prijazno je pozdravila. Prisedla je in izpila pol kozarca vina. Nato je možu obzirno omenila, da ga čaka še kosilo in da ji je hudo, ker ni kosil. Mož se ji je prijazno smejal in ji dejal: «Bova pa zdaj šla domov in bom zdaj pojedel, kar je ostalo. Samo pol litra ga bova še izpila.» «Kakor misliš,» mu je žena odvrnila, čeprav je videla, da ga ima mož že dovolj pod kapo. Mirno je obsedela in se pomenkovala. Še preden je bila steklenica prazna, je mož vstal in dejal krčmarici: «Gospa, kar v kakšno steklenico ga prelijte, ga bom pa doma pri večerji izpil!» Žena se je dobrovoljno smehljala, prijazno se je poslovila in odšla z možem domov. Medtem je prišla druga, ki se je šobila in jezila ter oštevala moža, da je pozabil pot domov. Mož jo je prijazno pogledal in ji ponudil kozarec vina. Ona ga je zavrnila: «Sam ga požlampaj, da ga boš imel enkrat že dovolj!» Mož je odgovoril: «Ga bom pa sam in še drugega in tretjega po vrhu!» Ona se je usedla poleg njega, ga zbadala in silila, naj gre domov. Mož ji ni odgovoril, a videlo se mu je, da je vedno bolj jezen in da se komaj kroti. Ko je izpil, si je naročil kar liter vina. Žena je pričela tarnati, a gostje so se smejali. JŠgjb Poročile so se naročnice: gospodična Milena Pevčeva z gospodom Mirkom ^^KEl Rošem, sodnikom iz Dolnje Lendave; gospodična Pepi Setinova z gospodom dr. Markom Korošcem iz Maribora; gospa Mici Žoharjeva z gospodom Mari-janom Lavričem iz Teharjev; gospodična Genči Morlova z gospodom Aloj-^^^^^^^ zijem Klančarjem iz Hrastnika; gospodična Marica Vehovčeva z gospodom Francetom Jerebom iz Idrije; gospodična Angelca Francetova z gospodom Milanom Staretom iz Sevnice; gospodična Ida Battelinova z gospodom Alojzijem Lavrenčičem z Viča; gospodična Franja Ivančičeva z gospodom Zdravkom Vilarjem iz Pudoba; gospodična Lojzka Modrova z gospodom Slavkom Špindlerjem iz Studencev pri Mariboru; gospodična Silva Dobravčeva z gospodom Tinetom Završkom iz Celja; gospodična Minka Ravbarjeva z gospodom šusteršičem iz Crengovcev; gospodična Danica, Pulkova z gospodom Kotnikom iz Kotelj, gospodična Marica Herženjakova z gospodom Tomažem Koscem iz Ormoža; Marja Rožajeva iz Smartnega z g. Milovanoin Tanaskovičem iz Sumadije. Potem je prišla še tretja. Kakor furija je pri-drevila in pričela kričati. Zdaj sta se oba veseljaka združila. Skupaj sta pila in se za ženi niti zmenila več nista. Zadnja se je vsa divja hotela nad svojim možem znositi in je skočila nanj. Smejal se ji je in jo pustil. Nekaj časa ga je lasala, potem je odnehala, sedla na stol in pričela jokati. Vinska bratca sta pa mirno pila dalje. Medtem je prvi mož prišel z ženo že domov, je povečerjal in zaspal. Njegova vinska bratca sta se pa šele proti jutru prizibala domov. Ti preprosti ljudje nudijo dober zgled. Moški je v takih slučajih pač trmast in ne odneha. Če odneha, mu pravijo prijatelji, da je copata svoje žene. Dobra gospodinja in žena zna moža prikleniti na dom. To je posebna umetnost, ki se ne da priučiti in je že v ženski rojena. Koliko je mož, ki so bili prej prave nočne vešče. Ko so se oženili, so kar odrezali. Nikjer jih ni bilo več videti. Imeli so pač žene, ki so jih znale same razvedriti, te so šli nekoliko v krčmo, so kmalu prišli domov. Sicer pa poznam naobražene žene, ki trdijo, da mož mora včasi v družbo, kjer se med prijatelji razvedri in pogovori, da nekoliko pozabi na težave življenja, ki nas vsak dan bolj tarejo. Naj si bo temu kakor že. Dobra gospodinja, ki ima srce na pravem mestu in ki ljubi svojega moža, bo našla in izsledila v sebi pot, ki je prava, da mož ne bo zanemarjal nje in družine. Vedno bolj ga bo spoznavala in mu izkušala ustreči. Ne bo pa užaljena, če se bo včasi nekoliko zakesnil. Prijazno ga bo sprejela in odpustila, saj smo vsi grešniki, in kdor je popoln, tisti naj vrže prvi kamen! [(Gospodinjstvo ^^ Inventura v gospodinjstvu Po Novem letu čitamo v dnevnikih ali v izložbah polno naznanil o razprodajah. Imenujejo jih inven turne razprodaje. Tudi gospodinja bi morala vsaj po enkrat na leto napraviti inventuro, saj je ona vendar neke vrste upraviteljica in se ji je v omejenem prostoru nabralo dosti reči. jaz delam zase takšno inventuro redno vsak prvi mesec v letu. Tedaj dobim najlaže čas za to, in takšna inventura je nekakšna priprava za spomladansko čiščenje. Letos sem napravila spet takšno inventuro in hočem tudi drugim ženam po svojih zapiskih pokazati, da P o I> tf EVI: LEPA VKLJIJB letni Raznoterosti prinaša slabo vreme . . . lepe zabave. Ali bodite kjerkoli — zunaj ali notri — vedno boste lepa ako uporabljate Elida Creme de chaque heure. — Elida Creme de chaque heure obda kožo z zaščitno tenčico, jo ohrani mehko, nežno in lepo ter jo varuje pred vetrom in neurjem. ELIDA CREME DE CHAQUE HEURE je takšna inventura vse bolj koristna kakor večina gospodinj misli. Ima poleg drugega tudi to prednost, da se ob tej priliki najdejo predmeti, za katere smo že mislile, da so se izgubili. Glavni povod zanjo pa je, da imamo potem veliko laže prenapolnjeno stanovanje v redu. Prvo delo v sobi je bilo, da sem zavila vse račune minilega leta v poseben zavojček. Zarjavele zaponke, obrabljene svinčnike in druge takšne reči sem vrgla proč; listke z zapiski sem zbrala in jih vpisala v gospodinjski koledar. Razbite okvire od slik, zaprašene cvetice iz papirja in drugo takšno drobnarijo, ki nima nobene vrednosti, pomečmo v smeti; vse uporabljivo pa uredimo, zavijemo v zavojčke ali spravimo v škatle in napišemo, kaj je v njih. Tudi domača lekarna naj se uredi; gazo, vato, stekleničke od zdravil pregledamo. Zdravila, ki so že dolgo pri hiši, niso več dobra in jih je treba nadomestiti. O potrebnih izpopolnitvah si napraviš beležke. Iz kopalnice poberemo obrabljene ročne krtače in zobne ščetke, razne tube od raznovrstnih krem in drugo takšno šaro pa vržemo vse v smeti. Precej časa vzame zlasti inventura šivalne mize in šivalnega pribora. V omari za obleko je prav tako veliko navlake, ki jo pri natančni inventuri skartiramo. Tu najdemo veliko reči, ki jih ne bo nihče nosil nikdar več. Kar je škoda vreči proč, pa ne bomo več rabili, darujemo revežem. V kuhinji in v jedilni shrambi preštejemo posodo; kar je pokvarjenega, damo popraviti. En popoldan si prihranimo za kuhinjo. Pregledamo vse predale, v omarici za začimbe in dišave denemo vsako dišavo v posebno posodico, ki se dobro zapira, da ne more vplivati duh ene dišave na drugo. Praške in zavojčke z barvami odstranimo, luknjasto in zarjavelo posodo, ki je ni vredno več popravljati, vržemo proč, posamezne listke s kuhinjskimi recepti zberemo in jih vpišemo v posebno knjigo. Tako sem našla na primer pri zadnji inventuri že dolgo pogrešano navodilo, ki sem ga že večkrat potrebovala, in naslov, ki sem ga tudi že dolgo iskala. Nazadnje pride na vrsto shramba za različne potrebščine. Stare, nerabne čevlje odstranimo, časnike, modne liste, ki nimajo nič, kar bi se dalo še kdaj uporabiti, porabimo za star papir ali pa jih zvežemo in pripravimo za nabiralca odpadkov in cunj. Težko si človek misli, kaj vse pride na dan pri taki inventuri. Veliko nepotrebnih reči hranimo največkrat samo iz navadte, tako da se nam sčasoma nabere cel kup najrazličnejše ropotije in navlake. Vsako stvar, ki ste jo spravili, napišite v gospodinjski koledar. S tem si prihranite iskanje in jezo. Delajmo torej inventuro tudi v gospodinjstvu! Gospem in gospodičnam, ki potujejo v Zagreb, priporočamo Dom Zaštitnice Djevojaka (Amies de la Jeune Fille), kjer dobe stanovanje in zajtrk za Din 20-— dnevno, pri daljšem bivanju pa po Din 12"— do 15-—. Za vlade cesarja Janeza je živel opat, ki se je kosal v bogastvu in razkošju s samim vladarjem. Na stotine menihov je sedelo slednji dan za mizo v njegovi obed-nici, petdeset vitezov v zlatu in žametu je čakalo njegovih ukazov. Cesar Janez pa je bil, kakor veste, silo čemeren gospod in ni trpel, da bi izkazovali velike časti komurkoli, najsi bi bil še tako zaslužen in svet. Pa je prišel opat neki dan z velikim spremstvom pred cesarja. Ta ga je sprejel z besedami: «No, kaj je s teboj, oče opat? Zvedel sem, da živiš razkošneje nego jaz. To ni v skladu z našim cesarskim dostojanstvom in diši po veleizdaji.» «Gospodar,» je odvrnil opat in se nizko priklonil, «vzemi na znanje, da mi daruje vse, kar potrošim, pobožno ljudstvo. Upam, da mi cesarska milost ne bo zamerila, če porabim vse, kar je opatijskega, za opatijo.« «Ne, gospod opat», je dejal cesar. «Vse, kar je v tej lepi deželi, je moje in ne dovoljujem ti, da bi me poniževal s tolikim bogastvom. Toda vkljub temu bom prizanesel tebi in tvojemu imetju, če mi odgovoriš na troje vprašanj.» «Prav rad, gospodar,» je odvrnil opat, «v kolikor mi bodo dale moje duševne moči.» «Dobro», je rekel cesar. «Povej mi, kje je središče sveta, koliko časa bi potreboval, da bi obhodil svet, in kaj mislim ta hip?« «Veličanstvo se šali», je zajecljal opat. «Nikakor ne», je odvrnil cesar. «če mi ne odgovoriš v enem tednu na ta vprašanja, ti odleti glava s tilnika.» Osupel od strahu se je napotil opat v mestu k slovitim učenjakom, da bi mu pomagali razrešiti vprašanja; toda brez uspeha. Nato se je odpravil na deželo. Spotoma je srečal pastirja, ki je gnal ovce na pašo. «Dober dan, gospod opat», ga je pozdravil ovčar. «Kakšne novice prinašate od cesarja Janeza?» «Slabe in žalostne, pastirček«, je odvrnil opat in mu povedal, kar se mu je bilo namerilo. «Le pogum, gospod opat», je dejal ovčar. «Nemara bo uganil budala, česar modrijan ne ve. Jaz pojdem namesto vas pred cesarja. Dajte mi le svojo opravo in viteško spremstvo. Na vse zadnje lahko tudi umrjem namesto vas.» «Ne, dragi pastir, tako ne gre», je odgovoril opati «Sam moram opraviti nevarno nalogo in ne moreš iti v mesto namesto mene.» «Lahko grem in tudi pojdem, gospod opat. «Posodite mi svojo kapuco in nihče me ne bo prepoznal.» Opat se je naposledl vdal in mu poslal svoje naju sijajnejše spremstvo. Ovčar pa se je preoblekel v preprostega meniha in si nataknil opatovo kapuco na glavo. Tako je stopil pred cesarja. «Dober dan, gospod opat», je dejal cesar Janez. «Kakor vidim, si se pripravil na smrt.» «Pripravil sem se na odgovor, Veličanstvo«, je odvrnil ta. opat «No, odgovori mi torej na prvo vprašanje: Kje je središče sveta?» je velel cesar. «Tukajle», je odgovoril opat-ovčar in položil svoj križ na tla. «Ako Veličanstvo ne verjame, naj ga izvoli izmeriti in se prepričati.« «Tako mi mojega patrona«, je odvrnil cesar. «Lep| in pameten odgovor. A koliko časa bi potreboval, da bi obhodil svet?« «Veličanstvo naj vstane ob solnčnem vzhodu in naj potuje s solncem vse do drugega jutra, pa bo nedvomno obhodilo ves svet.» «Tako mi svetega Janeza«, se je zakrohotal cesar. «Nisem mislil, da bi potreboval tako malo časa. A zdaj mi odgovori še na tretje in zadnje vprašanje: kaj mislim ta hip?« «To je prav lahko, cesarska milost«, je dejal ovčar. «Veličanstvo meni, da stoji pred njim opat. Toda lahko se prepriča,« zdaj je ovčar privzdignil kapuco, «da sem le ubog pastir, ki je dospel pred cesarja, da prosi milosti za opata in zase.« Cesar se je široko zasmejal. «Dobro si jo zadel. Pametnejši si od svojega gospoda, zato postaneš opat namesto njega.« «Ne», je odvrnil pastir. «To ni mogoče, ker ne znam ne pisati ne brati.« «No, potem pa dobiš štiri zlatnike na teden za svojo duhovitost. Povej tudi opatu, da mu prizanašam.« S temi besedami in s cesarsko nagrado je cesar Janez odslovil premetenega ovčarja. Dr. N. K.: Kako vzgajajmo otroka v dobi dozorevanja Doba dozorevanja ali pubertete je ena najlepših, hkrati pa tudi ena najtežjih v našem življenju. To je doba, ko se brezskrbni otrok razvija v fanta oziroma dekle. Za starše in vzgojitelje je to najvažnejša doba njih vzgojnega dela. Biološko je to čas, ko se prebujajo in dozorevajo! spolni organi. Hkrati se v tej dobi otrok poslavlja od detinstva; prične se duševno razvijati, postaja vedno bolj samostojen in se v njem polagoma vzbuja zavest lastnega jaza. Meje dozorevanja so različne, ne samo pri raznih rasah, ampak tudi med dečki in deklicami iste rase, da celo med meščani in kmeti. Na splošno lahko rečemo, da se začenja puberteta nekako med1 12. in 14. letom in neha med 20. in 24. letom. Duša se prične prebujati in razvijati po navadi prej kakor telo, ven- dar to dozorevanje duše še ni končano, ko je telesni) proces že davno pri kraju. Pri dozorevanju ali puberteti ločimo lahko tri glavne stopnje, in sicer pripravno dobo, pubertas ali dozorevanje, in pa adolescent^, to je mladeništvo ali deklištvo, kakor so to delili ali imenovali že stari Grki. Meja med puberteto in mladeni-štvom oziroma deklištvom je bila 17. leto. V pripravni dobi čuti otrok v sebi že nekakšen nemir in nezadovoljstvo, ki se v dobi pubertete izpremeni v bojevitost in trmo ali pa v bolestnost in pasivnost. Vse sile organizma so v službi telesnega razvoja. Dete čuti v sebi ohablost, nemir in nevoljo, ki se menjavajo z navali divjosti, trmoglavosti in porogljivosti. S telesnim dozorevanjem se to zmedeno stanje po-malem izgublja, in v mladem človeku se nenadoma pojavi prijeten občutek lastne sile, veselje nad mladostjo, nad lepoto življenja in njega raznoličnostjo. V tej dobi se otroci staršem naglo odtujujejo; vsa kar je doma, se jim zdi zastarelo in grdo, in tovariši, ki so dostikrat le kakšno leto starejši od njih, dobel neomejen vpliv nad mlado dušico. To je za starše naj-bolestnejša plat pubertete. Takšen mladi tovariš je za mladega dečka pravi bog, ki ga navdušeno in nekritično občuduje. Njegovi ognjeviti, revolucionarni nazori opajajo dečka, čigar dušica je do tedaj dremala v mirnem zatišju roditeljskega varstva in je zdaj vsa onemela nad drznostjo in lepoto tovariševih nazorov. V tej dobi se da otroška duša najlaže oblikovati, in če se tedaj posreči roditeljem, da zasejejo vanjo dobro seme, iz katerega mora zrasti močan in zdrav človek, je že več ko pol storjenega. Zelo važno je tudi, da pazijo starši na telesno zu-l nanjost svojega otroka. Kakor hitro opazijo pri otroku znane kolobarje pod očmi in boječo nestalnost, morajo na njegovo higieno obrniti še več pozornosti. Skrbeti morajo za pogoste hladne kopeli in prhanje, ter za primerno gibanje in šport, ki otroka ne samo zamoti in raztrese, ampak tudi utrudi. Starši, ki hočejo svojim otrokom olajšati dobo pubertete, jih podpirati s svojo izkušenostjo in jim pomagati v dvomih, store najbolje, če jim takoj v po-četku čisto preprosto in naravno razlože pomen posameznih funkcij v človeškem organizmu. Stvar takta in preudarnosti staršev je, da izberejo za to pravi tre-( nutek in da ne napravijo iz tega pouka kočljivega poglavja, ki bi otroško domišljijo brez potrebe raz-, burjalo in dražilo. Vestni starši se dobro zavedajo, kako važno je skrbno in ljubeznivo nadzorstvo nad otroki prav v tej dobi, zavedajo pa se tudi, da morajo sami sebe, svoje vedenje in svoje besede dvakrat premisliti in pretehtati v dobi, ko dobiva duša njih otrok sničave oči in ušesa. Mladi ljudje žive pogosto dvojno življenje: hladno in na videz brezskrbno veselo zunanje življenje, hkrati pa notranje življenje, polno sanj in resnih razglabljanj. Ti mladi ljudje čutijo v sebi dve ali še več bitij. So nenavadno občutljivi, se hitro vznemirijo, hitro navdušijo, zdaj so neizmerno srečni, zdaj zopet strašansko nesrečni, in vse samo zato, ker jih je samo čuvstvo, ki prevladuje tudi njih voljo in razum. Šele v tretji fazi dozorevanja sta v mladem človeku prvič v nekakšnem soglasju samozavestna moč in veselje. Takrat se zlasti vnema za naravo, šport, knjige, umetnost, a glavno je — ljubezen. Silno hrepenenjei mladih ljudi po popolnosti, napredku v največji meri, se kaže zlasti v občudovanju starejšega prijatelja, v katerem vidi poosebljeno lepoto, moč, razum in nravno vrednost, ki so mu vzor in ideal. Brezplačno: Krasna doza za darovanje kave Hag Le za vsebino, 1/4 kg najfinejše kave Hag, plačate redno ceno od Din 34'—. Preračunano na 1 kg znese naš božični popust več ko Din 20"—. Zato si privoščite ob prazniku kavo Hag. Darujte dozo tudi svojim sorodnikom in znancem Boljšega ne morete izbrati! Ako Vaš trgovec teh doz še ne prodaja, prosimo, obrnite se na nas: Kava Hag d. d., Kaptol 10, Zagreb Puberteta je tudi doba, ko prvič pričenjamo samostojno in logično misliti. Analiziranje sebe in drugih spada h karakterističnim znakom te dobe. Takrat se pišejo dnevniki; mladi človek se hoče spoznati, narediti v svoji notranjosti red in se izkopati iz kaosa. Poleg tega si tudi prizadeva, da bi si ustvaril svetovni nazor in si pridobil jasnost v osnovnih vprašanjih življenja. V začetku pubertete kakor tudi v dobi doraščanja; je silno važno, ali znajo biti starši svojim otrokoml sicer preudarni in izkušeni, toda vendar mladi tovariši. Skrbno naj bedijo, ko si njih otroci izbirajo prijatelje, in morajo diplomatično in o pravem času vplivati in usmeriti nagnjenja svojih otrok. In še v nečem je treba veliko diplomacije — in sicer v tem, da otrok te boječe skrbi zanj ne opazi; zakaj prav to bi ga odbilo in lahko celo užalilo v njegovi prebujajoči se in malo samoljubni osebnosti. «Imajo me še vedno za otroka, zato me hočejo varovati in poučevati, pa sem vendar že zadosti star in velik ter imam svoje nazore in pamet», si misli taka razgreta betica in se še bolj izmika roditeljski avtoriteti. Druga važna naloga staršev v tej dobi je skrb za otrokovo zdravje. V primernem trenutku naj opozore otroka, kako nevarne so spolne bolezni, toda zopet tako, da ga preveč ne prestrašijo in morda o nepravem času ne zdražijo. To narede previdni starši šele tedaj, ko so se uverili, da je otrok za to važno vprašanje že zrel. Najvažnejša naloga staršev v dobi dozorevanja njih otrok pa je, da resnično pozitivno utrdijo in usmerijo otroško dušo. Morda se veliko roditeljev niti ne zaveda, kakšna velika moč jim je dana nad otroško dušo, samo morajo jo začeti o pravem času sistematično vzgajati. Dostikrat je v nemali meri zasluga ali krivda staršev, da je postal iz njih otroka sposoben, samo* zavesten in delaven človek ali pa slabič, ki ne zaupa v svojo moč, ki večno dvomi nad seboj in se potika,, brez smotra okrog. Veliko ljudi bi stalo v življenju morda na trdnejših nogah in bi gledalo bolj samozavestno v svet, ko bi jih njih starši o pravem času spravili na pravi tir, opozorili na sposobnosti, ki drem-ljejo v vsakem izmed nas, in jim vcepili voljo za delo in veselje do življenja. In koliko več duševno silnih in telesno krepkih ljudi bi bilo med nami, ako bi bili starši spoznali vrednost pravilno izbranega športa v dobi doraščanja in razvoja svojih otrok. Ne vse, toda veliko zmorejo starši v dobi razvoja, in duševno in telesno skladno razvit otrok jim je pač najlepše plačilo za njih skrb in prizadevanje. O naši knjigi Eden najzaslužnejših slovenskih pedagogov, gospod M. Senkovič, oblastni šolski nadzornik v pok. in se danji urednik «Popotnika», je opozoril na predavanju, ki ga je imel 9. novembra 1932 v okviru Pedagoškega tedna v Mariboru, poslušalce na knjigo g. Milice Stu-panove «Kako vzgojim svojo deco» kot na prvo slovensko knjigo, ki obravnava novodobno domačo vzgojo, in izjavil, da je to knjiga, ki bi morala najti pot v sleherno slovensko hišo. Te besede odličnega slovenskega pedagoga so založbi revije «žena in dom» laskava priznanje, da je bilo njeno prizadevanje za povzdigo naše domače vzgoje popolnoma pravilno. Strahote bodoče vojne (Iz govora bivšega angleškega ministrskega predsednika.) Stanley Baldvvin je imel v razorožitvenem odboru spodnje zbornice govor, v katerem je razpravljal o grozotah bodoče vojne. Govor sam, ki je napravil na vse prisotne najgloblji, najmogočnejši vtis, se odlikuje zlasti po svoji brezobzirni, široki odkritosrčnosti, kakršne so bili zmožni samo prav veliki možje: Jaures, Briand, Baldwin ... Iz tega govora povzemamo: «Vprašanje strahot bodoče vojne sem proučeval dolgo vrsto let, ko sem bil predsednik odbora za obrambo države. Priznam, da ni bilo vprašanja, ki bi me bolj zanimalo, da pa tudi ni vprašanja, ki bi bilo v tesnejši zvezi s srečo ali s poginom človeštva. Res je, da je moralo tudi civilno prebivalstvo velikokrat hudo stradati, da so morale matere objokovati smrt1 moža in svojih otrok, toda neposredne nevarnosti za civilno prebivalstvo doslej ni bilo. Zdaj pa je položaj čisto drugačen. Vse prebivalstvo je izpostavljeno stalnemu strahu, da ga sredi dela, sredi spanja doleti smrt iz zraka. Dvomim pa, da so si vsi tisti, ki se sicer zavedajo te nevarnosti, svesti tudi vseh okolno-sti, ki ta strah utemeljujejo. To je zlasti nepojmljiva hitrost, s katero se bodo bojevali v bodoči vojni. V bodoči vojni bo mogoče vsako mesto, ki leži v območju kakega vojnega letališča, obsuti že v prvih petih minutah po napovedi vojne z bombami. Vprašanje je le, čigavo moralo bo tako otvoritveno bombardiranje najprej omajalo. Po mojem mnenju je najbolje, da tudi poslednji mož z ulice izve, dla je ni sile na svetu, ki bi mogla preprečiti tako bombardiranje. Edina obramba je napad, to se pravi, kdor se bo hotel rešiti, bo moral biti hitrejši od sovražnika in bo na sovražnem ozemlju prej pomoril več žensk in otrok. To povem, da bodo ljudje naposled razumeli, kaj jih čaka, ako pride do nove vojne. Pri sedanjem položaju na svetu bi vsaka vlada zagrešila naravnost zločin nad svojim narodom, če bi opustila potrebne priprave za svojo obrambo. Tako dolgo, dokler se bo razpravljalo v tem tonu in v tej smeri, bodo vsi znanstveni eksperimenti usmerjeni na to, kako sestaviti bombe, ki ne bodo večje od oreha, imele pa bi grozen učinek. Prepoved bombardiranja civilnega prebivalstva je tako dolgo neizvedljiva, dokler bo sploh obstajalo bombardiranje...» Ob zaključku svojega govora je apeliral B a 1 d w i n zlasti na mladino, da posveti vse svoje moči ohranitvi in o j a -čenju miru, zakaj bodoča vojna bo tako strašna, da bo uničila vso civilizacijo. {Lot^ceJL Otroški zobje (Piše dr. jura j Kallay, zobni zdravnik v Ljubljani.) (Nadaljevanje.) O gnitju zob Gnitje zob je posledica skupnega delovanja bakterij in kislin na zobno sklenino, ki jo počasi na-čnejo, in proces gre potem dalje in vedno globlje kakor vijak, dokler ne pride do živca. Mehka zobna kost se izrablja dalje in tako ostane sklenina samo Še kakor orehova lupina, dokler zaradi pritiska sklenina ne poči, nakar se naredi velika odprtina. Ta proces se vrši pri rilčkih zelo hitro zaradi tenke zobne skle-nine in otroške hrane, ki pospešuje razvitek gnitja in vrenje kislin. Tak načet rilček se včasi začuti na mrzlo vodo, hladen zrak, vročo juho ali na sladkor, PRAVIMO UMIVANJE življensko vprašanje Vaših las! v Življenje in rast las zavisi od pravilne nege. Nežni Elida Shampoo, kateri ne vsebuje sode, čisti temeljito in se da popolnoma izprati iz las. Tako ohrani Elida Shampoo za vedno čudovito lepoto las. UMIVAJTE GLAVO VSAK TEDEN! Ziv las zelo povečan ELIDA SHAMPOO sol ali sadje. Edino kadar nastopi vnetje živca, se pojavijo ponoči bolečine čez nekoliko ur. Najprej nastopi gnitje zob na straneh, kjer se zobje med seboj dotikajo, in ga je v začetku težje opaziti. Gnitje zob prihaja običajno simetrično v zgornji in spodnji čeljusti na istih nasprotnih zobeh, ker je to odvisno od istih pogojev. Večkrat se zgodi, da so rilčki okrog in okrog zobnega vratu in okoli dlesne tako gnili, da cela krona zoba odleti. Temu je vzrok rachitis (angleška bolezen), v polovici slučajev pa tuberkuloza in oslabljen želodec, zlasti pri otrocih, ki so preveč hranjeni z moč-natimi jedrni in se zato tvori preveč mlečne kisline. Ta kislina slabo deluje na ves organizem deteta, kakor tudi na izmeno apna v rilčkih. Dostikrat pa izvira gnitje zob od kakovosti rilčkov samih. Pri rahitični deci, dalje pri otrocih, katerih roditelji imajo slabe zobe, je gnitje zelo pogosto, lahko se reče, da ohrani komaj četrtina dece takih staršev zdrave zobe. Tudi prehrana ima važen pomen pri gnitju zob. Ljudje, ki jedo veliko kruha in krompirja, imajo veliko več bolnih zob kakor tisti, ki se hranijo bolj z mesom. Otroci z ozkim licem, kjer so zobje bolj stisnjeni, trpe veliko več na zobnih bolečinah, ker se gosti zobje ne dajo tako temeljito očistiti. Kjer je mnogo otrok, imajo najmlajši veliko slabše zobe kakor drugi, tretji ali četrti otrok. Pri rilčkih je treba paziti na dvoje: prvič, da imajo rilčki dovolj apna, da so odpornejši, drugič na nego zob. Prvo se doseže s tem, da uživajo bodoče matere kolikor mogoče dosti rženega kruha, mleka, sadja, zelenjave, ker ima ta hrana v sebi potrebne količine rudninskih soli, vitaminov in beljakovin, kar vse otrok potrebuje. Večkrat slišimo, da jedo matere kredo ali pa sadro. To potrebo čutijo zato, ker njih organizem potrebuje apna, ki ga otrok brez usmiljenja jemlje iz njih krvi. Prav je tudi, če uživajo vse to, kar smo zgoraj omenili, tudi za časa dojenja, ker z mlekom izgubljajo apno, ki je potrebno za nadaljnje tvorjenje čeljustnih kosti. Če mati pije jod, železo, salicil, opij, alkohol, prihajajo ta zdravila tudi v mle>-ko in škodujejo otroku. Zato se taka zdravila za časa dojenja ne smejo uživati. Otrokom, ki se ne hranijo z materinim mlekom, je treba po četrtem mesecu dajati raznih sodnih sokov, v petem špinačo, a v sedmem že govejo juho. Od drugega leta naprej je treba zopet paziti zlasti na rahitis, ki jo matere tudi lahko odvrnejo s tem, da pridno uživajo živila, ki smo jih našteli, sicer se pa da ozdraviti rahitis s kremeno lučjo ali vigantolom. (Dalje prihodnjič.) (Nadaljevanje.) Gotovo čitate v našem listu tudi stalno rubriko «Kako se vedem». Tam imate podrobno razloženo, kaj zahtevajo pravila vljudnosti od Vas. Zlasti kadar ste v službi, ljubosumno pazite, kako se vedete. Od Vas samih je odvisno^ kako ravnajo ljudje z Vami. Tako, kakršen vtisk pač napravite nanje. Pazite na svojo zunanjost. Dokler ste pri tej ali oni tvrdki v službi, jo tudi na zunaj zastopate. Ali mislite, da Vas bo šef vesel, če boste površno oblečeni in če boste imeli svojo pisarniško obleko speto cele tedne z bucikami, namesto da bi si pri prvi priliki prišili gumb. Ni treba, da je Vaša obleka draga. Saj veste, da preprosta obleka mnogo lepše učinkuje, če je lično izdelana in skrbno negovana. Kaj Vas stane, če svojo obleko vsak večer pregledate, osnažite madeže, sproti zakrpate, kar se je pri delu raztrgalo, in jo, če je treba, operete in polikate. Na drugi strani pa zopet veste, kako ugoden vtisk napravite na vsakogar, kako Vas bo vsak vesel in kolikanj bolj Vas bo spoštoval, ako ste snažni in negovani. Toda ne samo obleka, tudi Vaše telo mora biti vedno takšno, da se Vam ni treba nikoli sramovati. Ali ste že kdaj opazili, kako neprijetno je delati s tovarišico, ki smrdi po potu, ker se redno ne umiva. Zlasti pa, če ji smrdi iz ust. Vaš šef je največkrat moški, torej Vas opazuje še bolj kritično. Na tihem Vas zasmehuje in pripoveduje v družbi o Vaši malomarnosti. Skrbite zato, da mu ne daste povoda. Negujte redno svoje telo. Vstanite vsako jutro pol ure prej, da se lepo v miru umijete, počešete, oble-čete, da si osnažite nohte, zobe itd. Saj ni treba žrtvovati za to mnogo denarja. Prav z majhnimi stroški se da vse opraviti. Edino kolikor vsako toliko časa stane česanje in pristriganje las. Manikirate si lahko svoje nohte sami. Imeti morajo čedno obliko, ne smejo biti obrasli s tisto divjo kožo in osnaženi morajo biti. Roke so tisti del telesa, ki se v pisarni najbolj vidi. Zato morajo biti negovane, toda ne pretirano. Lakiranje nohtov za dekle, ki mora delati, je smešna stvar. Noben šef ji ne bo verjel, da rada dela, ker ve, da se boji za svoje nohte. Predolgi nohti tudi ovirajo pri delu in še bolj love vso nesnago. Prstan je lepa reč. Včasih učinkuje zelo elegantno, če je res lep. Toda ni bolj smešne roke od tiste, ki ima na vsakem prstu vsaj po en obroč. Zato se varujte pred vsakim pretiravanjem, da se Vam ne bodo ljudje posmehovali. Obraz negujte, kolikor je to pač potrebno. Tudi tukaj nikar ne hodite čez mejo. Pisarna je delavnica, in ne promenada ali gledališče. Smešni boste torej, če boste prihajali na delo napudrani, z obritimi in nabarvanimi obrvmi in neprirodno rdečimi ustnami. Pustite to tistim, ki same sebi niso več všeč, kakor tista sraka, ki se je okrasila s pavjim perjem. Preveč nališpana ženska ne more dobro delati in moti svojo okolico. Zato je njen «stolček» v pisarni precej majav. Lase negujte, kakor Vam pač dopuščajo prilike. Lepa je košata glava, toda za kontoristko je skoraj lepša gladka pričeska. Tudi manj stane. In če jo pridno obdelavate s krtačo, dobi sijaj in je lepša od vsakih kodrov. Pripravnejša pa na vsak način. Telo je poglavje zase. Vi ves dan sedite. Jako malo se pregibljete. Torej morate doma telovaditi. Pre-gibajte se zjutraj pri odprtem oknu na vse načine. Klanjajte se naprej, nazaj, na levo in desno, dvigajte iztegnjene noge izmenoma predse, krilite z rokami in sukajte telo v bokih. Pri vsem tem pa globoko vdi-hujte sveži zrak. Na ta način boste ohranili telesu lepo obliko in zdravje. Vaš nastop bo postal sigur-nejši, bolj samozavestni boste, ker se boste zavedali svoje elegantne drže in lepih kretenj. Po telovadbi se okopajte, če imate na razpolago kopalnico. Če te ni, si kupite frotirko. Napolnite umivalnik z mlačno vodo (da vzame tudi pot, ki ga mrzla ne) in si otirajte vse telo s frotirko, ki jo v vodi po večkrat izplaknite. Pričnite pri vratu in končajte pri nogah. S tem rednim umivanjem si boste zelo utrdili zdravje. In kar je glavno, odpravili boste smrad, ki včasih tako kazi drugače prikupno dekle. Silno osvežujoče vpliva, ako uporabljate kolinsko vodo. Ta ni tako vsiljiva kakor kakšen težek parfum, ki nikakor ne spada v pisarno. Več o raznem lepotičju dobite v posebni rubriki našega lista. Sedaj pa še o vedenju v službi. Ravnajte se kolikor mogoče po vsem, kar je zapisano v rubriki: «Kako se vedems. V poslovalnici pa zlasti pazite na obzirnost do svojih sodelavk. Ne motite jih, ostanite na svojem prostoru, ne računajte in ne čitajte glasno. Petje in žvižganje je lepa reč na izletu, toda v delavnico ne spada. Ena najgrših in za uslužbenko najnevarnejših napak je, če neprestano gleda na uro, kakor bi komaj čakala, kdaj bo prosta. Šef si take stvari dobro zapomni, zakaj on ve, da na ta način ne morete biti z mislijo pri delu. Še grša je pa klepetavost. Saj ni Vaša dolžnost, da se vtaknete v vsak pogovor. Zlasti grdo pa je, če venomer in z vsakomur razpravljate o domačih razmerah. Nihče se ne zanima zanje. Imeli smo kontoristko, ki je neprestano- besedičila: «Naš papa pa naša mama ...» «Oh, moj brat je pa tako in tako ...» Bolj smo poznali njene sorodnike in njih lastnosti kakor ona sama, zakaj vselej je povedala drugače. Šef se je je kmalu naveličal in jo je odslovil, češ da mu je prepočasna. (Dalje prihodnjič.) Pomagaj si sama! (Nadaljevanje.) Upam, da vam je šlo vse po sreči pri šivanju «Sitnih mož» in drugih knjig. Z delom torej lahko nadaljujemo. Kako poklejiino hrbet. Najprvo moramo opremni papir prilepiti na prvo oziroma zadnjo polo. Samo šivanje namreč ne zadostuje. Opremni papir mora biti v trdih vezjeh z vsemi polarni, kajti edino opremni papir in trakovi, na katere smo šivali, vežejo knjigo s platnicami. Ako obrnemo prvo oziroma zadnjo polo, opazimo na notranji strani Yi do t cm široki rob opremnega papirja. Tega namažemo na obeh straneh z lepilom iz škroba in knjigo zopet zapremo. Na ta način se ozki notranji rob opremnega papirja prilepi na prvo in drugo oziroma na zadnjo in predzadnjo polo. Paziti moramo, da pri mazanju z lepilom ne namažemo predebelo, ker bi se sicer obe knjižni strani tudi sprijeli in bi bila knjiga pokvarjena. Sedaj prilepimo z enakim lepilom, lahko pa tudi z redkim klejem, še konce trakov, ki štrle na obe strani hrbta, na zunanji ožji del opremnega papirja. Trake pri tem močno nategnemo, tako da z njimi nekoliko Najlepši kos pohištva v Vašem stanovanju bo praktična couch zofa iz moje delavnice. Ta In Se razne oblike ;v zalogi. Moderni vzorci blaga na izbero. Stro-kovnjaško delo po najnižjih oenah, RUDOLF SEVER, Ljubljana, Marijin trg št. 2. Ali potrebujete sredstva za otrebljanje? Vsako jutro boste z lahkoto opravili potrebo, ako boste prej ta večer zaužili 2 do 3 kroglice A RT I NA. Dobiva se v vseh lekarnah. Vsebina škatle, ki stane Din 8-—, zadostuje za 4- do 6krat. Odobrilo ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje s štev. 12.258 z dne 12. julija 1932. Izmed 10 ljudi jih ima 7zobni kamen ... dobi ga pa lakko vsak! Če je zobni kamen uničil zobe, je že prepozno! Kar ne more nobena zobna pasta, naredi Kalodont: on odpravi polagoma nevarni zobni kamen in ohrani zobe močne in zdrave. Pri nas je Sargov Kalodont edina zobna krema, ki ima v sebi sulforicinov oleat po Dr. Braunlichu, in to ga dela tako zelo učinkovitega. Proti zobnemu kamnu stisnemo hrbet (si. Vab). Vse pole v knjigi morajo ležati natančno druga na drugi, hrbet mora biti popolnoma raven. To dosežemo s tem, da udarjamo z gornjim robom knjige, potem pa še s hrbtom ob mizo toliko časa, da zlezejo pole v pravo lego. Sedaj vtaknemo knjigo med dve gladki deski. Ker so trakovi še mokri od lepila, položimo med knjigo in deski kos papirja, ki ga pozneje zopet odstranimo. S tem zabranimo, da se trakovi ne prilepijo na deski. Hrbet knjige in vzdolžni stranici desk morajo tvoriti isto ravnino. knjiga tenka, kakor n, pr. «Sitni možje», jo lahko sami obrežemo, sicer pa je najbolje, če jo obreže knjigovez s strojem, kakršnega imajo tudi vse večje šole. Najbolje je, ako si na prvo stran narišemo črte, po katerih režemo. Roba odrežemo samo toliko, da je obreza gladka, kajti čim širši je prazni rob na vsaki tiskani strani, tem lepši vtisk dela knjiga. Najprvo obrežemo hrbtu nasproti ležečo stran. Na označeno črto položimo železno, ako pa tega nimamo, leseno ravnilo, ki ga močno pritiskamo navzdol, da stisnemo vse strani enakomerno ob trdo podlago. Ako knjiga ni dobro stisnjena, se nam prav lahko zgodi, da z nožem nekaj strani natrgamo. Nož za obrezovanje je lahko tudi navadni žepni nož, da je le dovolj močan in oster. Lahko Sedaj bi bilo potrebno, da vtaknemo knjigo z deskama v stiskalnico. Ako jo imaš, je dobro, ako ne, si pomagaš na ta način, da stisneš knjigo z dvemalatama, ki ju tesno povežeš (gl. si. VI). Stisnjeni knjižni hrbet pomažemo s srednjegostim klejem. Nato drgnemo po hrbtu z robom kladiva, da spravimo nekoliko kleja tudi med hrbte posameznih pol. Končno še enkrat potegnemo z napol suhim okle-jenim čopičem po hrbtu knjige, ki jo potem pustimo, da se posuši. Kako obrežemo knjigo. Naša knjiga je sedaj toliko mi>redovala, da jo lahko obrežemo. Ako je Ce> vvcoU tip . ne toš ddfra tolcu*. To je glavno pravilo zdravilne umetnosti, temu se pa pridružuje pregovor: „Če bolezen se pojavi, povprašaj najprej, kaj želodec pravi", kajti kakor pričajo tisočletna opazovanja, je želodec največkrat izhodišče tudi takih bolezenskih pojavov, ki so za nevešče oko videti brez vsakih zvez z želodcem. Končno pa ne more biti vsakdo poučen o postanku vseh bolezni in torej ne more vsakdo vedeti, da nastanejo n. pr. tudi mozolji in mnoge druge kožne bolezni zaradi pomanjkljivega delovanja želodca in črev, prav tako kakor je nasprotnim pojavom, kakor hujšanju, debeljenju, skoraj vedno vzrok neredno delovanje prebavnih organov. Tudi neredno kroženje krvi, ki povzroča toliko obolenj, se skoro vedno nanaša na bolan želodec in črevesje, kakor tudi bledica, slabost, slabokrvnost, nespečnost, prerano staranje itd., ker je vse to v zvezi s krvjo, kri pa je življenje. Samo zdrav želodec in zdravi prebavni organi lahko proizvajajo in ženejo zdravo kri po telesu. Tudi poapnenju žil in starostni onemoglosti je vzrok pomanjkljivo kroženje krvi. Zbog tega je dolžnost bolnih kakor tudi zdravih, starih in mladih, da čistijo prebavne organe tako, kakor se mora čistiti vsak stroj, če hočete, da redno deluje. In če nastopijo motnje, kakor: pomanjkanje teka, bel jezik, slab okus, slab duh iz ust, nerazpoloženje, kolcanje, zgaga, glavobol, zlata žila, hipna slabost, motnje v jetrih, vranici in ledvicah, slabo čiščenje ali celo zaprtje, potem nikar ne oklevajte, temveč telo itZZl::^ «PLANINKA» čajem Bahovec, J&E večinoma iz najboljših planinskih zdravilnih zelišč. Zahtevajte pa v lekarnah izrecno „PLANINKA." čaj Bahovec, ki se ne prodaja odprt, ampak samo v zaprtih in plombiranih paketih po Din 20'— in z napisom proizvajalca: LEKARNA Mr. L. BAHOVEC LJUBLJANA, Kongresni trg ki pošilja tudi po pošti, in sicer .4 zavitke za Din 70'—, 8 zavitkov za Din 140' — ' 12 zavitkov za Din 190' — , če pošljete denar naprej,- po povzetju stane Din to-— več. Odobreno od ministrstva za narodno zdravje, S. br. iz.590 z dne 20. julija 1932. H*. BAHOVEC m PLANINCA ZDMVItNI CA J pa si kupimo tudi obrezovalni nož, ki ga dobimo za 12 do 60 Din. Z nožem potegnemo z ne premočnim pritiskom ob ravnilu po knjigi in odrezujemo list za listom. Pri tem ne smemo postati nestrpni. Če hočemo, da bo knjiga lepo obrezana, moramo delati počasi. Ko je obrezana zunanja stran, obrežemo še zgornjo in spodnjo. Paziti pa moramo, da so obreze druga na drugi lepo pravokotne. Ako smo nerodno šivali oziroma če pri klejenju hrbta niso ležale vse pole natančno druga na drugi, opazimo v obrezani knjigi, da so nekatere strani postrani obrezane, kar nikakor ni lepo. Zato poudarjanu, da pri delu ne smemo hiteti, ampak moramo biti na vso moč natančni, če hočemo imeti lepo knjigo. (Dalje prihodnjič.) m Vt D€ m2 (Nadaljevanje.) Še o časopisih in revijah. V ljubljanski «Zvezdi« me je bilo nekoč sram, da sem ženska. Bila sem priča tako nerodne stvari, kar se da. Našla se je vsa prepleskana in prepudrana «dama», ki je — kakor po navadi — hotela imeti vse časopise pri sebi. Kolikor se je najbolj uslužno dalo, so jih ji nosili natakarji. Nato je zahtevala zadnjo številko neke drage nemške modne revije, češ da jo je v trafiki že videla. Plačilni je poslal v trafiko po-njo in ji jo je izročil, ne da bi jo prej utegnil žigosati. Ko joi je «dama« zopet odložila, jo je odnesel natakar naravnost plačilnemu, da jo žigosa. Ta pa se je kmalu oglasil pri njej, ji položil nežigosano revijo na mizo in zahteval, naj jo plača. «Dama> se je hotela razburjati. Okolica je postala pozorna. Potemi je očitek tajila. «Pa mi vsaj pokažite svoje škarjice, gospa!» Ustregla je v zadregi. «Vidite, tole modno stran ste odlstrigli s temi škarjicami, saj se vidi, da imajo zaokrožen izrez. V Vaši torbici bi gotovo našli tudi manjkajočo stran!« Tedaj se je pa «dama» nenadoma vdala: «Saj zato ni nič slabša ta revija. Sliko bi rada pokazala svoji šivilji.« In ko jo je plačilni prepričal, da bi list v enem samem večeru izhlapel, ako bi bil vsak gost tega mnenja, je morala založiti svoj dežnik, da je lahko od doma ali odkoder že poslala nekoga z denarjem. Pri sebi ga ni imela toliko... Gostje so se zgražali. Ne izpostavljajte se tako, pa naj bo slika še tako lepa. Takega dejanja ne opravičuje noben dovtip ali zvit izgovor, n. pr.: «Počasi bo list itak ves razcapan« in podobno. Tatvina je tatvina. Saj se mora nepoštenosti upreti Vaša notranjost. Seveda je pa to vse prej kakor dostojno vedenje. Razumljivo je, da n. pr. v restavraciji ne boste pre-badali serviete z vilicami, da si ne boste z njo brisali potu po obrazu in da ne boste kihali ali kašljali vanjo. Prav tako nedostojno je pušiti, dokler drugi jedo, če se Vam zdi kajenje za žensko primerno. Na javnih prireditvah in v gledališču. Na koncert in v gledališče gremo zato, da se izobražujemo in da se razvedrimo. Tista, ki ne gre zato, da bi gledala in poslušala igralce, marveč zato, da bi pokazala svojo najnovejša obleko, je samo smešna, in ASPIRIN p^^, othiM Dovoljeno od Min soc. pol. in nar. zdravlja S. Št. 15616 od 29. IX. 1932. nič več. Prav tako je smešna tudi tista, ki misli, da je posebno imenitno, če pozabi, da se prične vsaka opera že z uverturo, in pride prepozno. Nikdar ne boste vzbujali ugodne pozornosti, če boste preveč brezobzirni do drugih. Ako res po nesreči zamudite, pazite, da nikogar ne boste motili s tem. Ali počakajte do konca prvega dejanja stoje ob strani ali pa (če imate svoj sedež blizu poti) tiho stopite do svojega prostora. Med predstavo bodite mirni. Ne govorite s sosedom, ker s tem zastirate pogled tistemu, ki sedi za Vami. Kupite si program, da ne boste nadlegovali sosedov. Tudi kukalo si preskrbite. Potem pa glejte z njim na oder, in ne po ljudeh. To je nedostojno. Če ste navdušeni, ploskajte z drugimi vred, vendar ne obračajte s tem pozornosti nase. Tudi medklici ne spadajo v gledališče, ker to ni parlament! Zato se kakšnih demonstracij med predstavo ne udeležujte. Če imate bonbone, ne šumite neprestano s svojo vrečico. , Med odmorom se razume, da v gledališču ne smete jesti. Za to imate bufet, kjer lahko tudi kupite, kar želite. Ako je prostora v Vaši loži, lahko povabite svojega znanca, ki ima prostor drugod, da prisede. Vendar pa morate starejšim: ljudem vedno pustiti sprednje prostore. Pozabili boste na vsakdanje skrbi in težave, če boste uporabljali za kopel penasto Velosa- tableto iz smrekovih igel. Dobiva se v vseh lekarnah, drogerijah in parfu-merijah. Tableta po Din 3"50. Ne zapuščajte gledališča pred koncem predstave. Tudi je jako nedostojno, če se ob koncu zadnjega dejanja že pripravljate na odhod, kakor bi komaj čakali na konec predstave. To je brezobzirno nasproti gledalcem in igralcem. (Dalje prihodnjič.) Božične kolače tudi lahko pečete s plinom Ali si morete misliti praznike brez potic? Ako ste s plinom med letom pridno varčevali, ste si prihranili toliko, da lahko razveselite svojo družino z lepimi kolači in drugim pecivom, pa tudi z dobro pečenko. Pli-novna pečica Vam bo tudi pri tem odlično pomagala. Celo meso lahko v njej okusno spe-čete. Toplota ima velik vpliv na okusnost in teč-nost prirejene jedi. Pri pečenih jedeh je ta vpliv še mnogo važnejši. Če hočete peči meso, ga položite v primerno kožico in polijte z vročo mastjo, potem pa vteknite posodo v razgreto pečico. Zaradi velike vročine se takoj strdi vsa beljakovina, ki v obliki neprodušne skorje obda meso. Ta skorja potem preprečuje izpuhtevanje do- brih sokov, ki na ta način ostanejo v mesu in ga store jako okusnega, mehkega in tečnega. Vsaka gospodinja ali kuharica ve, da se dobro peče le tedaj, ako se toplota lahko naravnava. V tem, pogledu je vsekakor najbolj idealna plinovna pečica. Zakaj od stalne višine toplote je odvisno, kako nam uspe naša - božična peka. Kako se peče v plinovni pečici? Najprej je treba prižgati gorilce, da segrejejo prazno pečico. Ko pa dosežete za pecivo potrebno temperaturo, lahko med peko dovajate z majhnim plamenom pečici toliko toplote, da ostane temperatura na isti, stalni višini. Sedaj Vam pa zaupam še eno kuhinjsko skrivnost. Kako doženemo, kdaj je dosežena v pečici ustrezajoča višina toplote? Prav lahko. Z listkom belega papir ja. Tega položite na tisto rešetko (če jih imate v pečici več), na kateri boste potem pekli. Papir naj bo takšen, kakršnega uporablja jo v pisarnah. Velikost pa naj ustreza obliki bankovca za 10 dinarjev. Porumenelost papirja nam pove, kdaj smo dosegli v pečici pravo temperaturo. Čim bolj list izogljeni, tem višja je temperatura. Poglavitna vrednost plinovne pečice je, da lahko poljubno naravnavate toploto. In prav to je vedno odločilno za okusnost prirejene jedi. (Nadaljevanje.) Delo v decembru in januarju. Vreme v teh dveh mesecih močno vpliva na življenje, prehrano in nesenje kokoši. Zato moramo obdržati pri vetru, dežju ali snegu perutnino v kokoš-njaku. Kadar pa so solnčni dnevi, jih kolikor mogoče dobro izrabimo. Spustimo živali na piano in prezračimo kokošnjak. Sedaj, ko smo z vrta že vse pospravili, lahko pustimo kokoši, da brskajo po zemlji in letajo, kolikor jim drago. Jarčke, ki še sedaj ne nesejo, niso dosti vredne. Zadnje poularde je treba zaklati, še preden so sposobni daje brez truda VSEM KOVINAM NAJLEPŠI BLESK! v Cist in ekonomičen v uporabi Velika vztrajnost in dobro zdravje sta za smučarja tako potrebna kakor smučke, stremena, vosek in ostale potrebščine. Uživajte vedno vsak dan, zlasti pa preden se greste smučat in kadar trenirate, redilno, okusno in lahko prebavljivo koncentrirano hrano OVOMALT S tem bo pridobilo Vaše telo dovolj moči za najhujše napore, Vi sami pa boste mogli šele potem imeti pravi užitek v bleščečem snegu in v čistem in solnčnem zimskem zraku. za pleme. Kapuni pa sedaj dobro rasejo in se rede. Krmimo jih smotrno, da bodo ob prodaji več vredni. Kadar je zelo mraz, moramo narediti na vrata, in če treba, tudi med posamezne grede zavese iz starih kosov blaga ali vreč. Vendar pa se nam ni treba bati, da bi kokošim škodovalo nekaj stopinj pod ničlo. Decembra meseca so najkrajši dnevi. Solnce je samo 8 ur nad obzorjem. Sedaj je razsvetljevanje kokoš-njaka nujno potrebno, ker sicer kokoši celih 16 ur stradajo in prezebajo. Če kokoši mnogo jedo, se dobro rede in se s tem ščitijo pred mrazom. Zato jim moramo pridno posipati in tudi v koritu pripraviti mastne zrnate hrane. Sedaj je treba zlasti paziti, da kokoši ne dobe nahoda, ker se ta lahko razvije v nevarno nalezljivo bolezen. Zlasti meseca januarja moramo dajati kokošim mnogo koruze in ovsa. Hrano pa moramo posipati vedno na suha tla. Vodo v kokošnjaku moramo ogrevati, da ne zamrzne. Če je premrzla, je kokoši nečejo piti, in to precej vpliva na nesenje. Tudi moramo po večkrat na dan pogledati v kokošnjak za jajci, ker razpokajo, če zmrznejo. Kadar lovimo kokoši, moramo paziti, da jih ne zagrabimo za zmrzle rože. Pri prav hudem mrazu je dobro, da jim rože natremo z vazelinom. Če imamo umetne naprave za valjenje, jih moramo sedaj pripraviti in opremiti s toplomerom. Tudi o božičnih počitnicah, ko se človeku največ- jfljNiNn ZLATO NdSIH HRANIL ttdKflRONI, SrdQETI, JUHINE ZdKMHE. krat prav malo poljubi, ne smemo pozabiti na naše kokoši, ki so viendar delale za nas vse leto in celo za potice prispevale jajca. Kašelj je opomin, da so se vtihotapili v telo bacili oziroma da telo potrebuje pomoči, da se jih more iznebiti. Ta opomin je treba vselej takoj slušati in, kakor hitro se pojavi kašelj in bronhialni katar, zaužiti Kresival 9 Aleksandrova c. 6 (Palača Dunavl Naročnina za list s krojno prilogo in knjige: za vse leto Din 105—, za pol leta Din 54—, za četrt leta Din 27—; za Ameriko in inozemstvo dolarjev 3—. Posamezna številka Din 5—, krojna priloga Din 2—, gospodinjska knjiga Din 50—, deset leposlovnih knjig Din 100—. Izhaja vsakega 1. v mesecu. Odgovorna za izdajateljstvo, uredništvo in upravništvo Rija Podkra jškova. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Dalmatinova ulica 10/1. Tiska Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani (predstavnik Miroslav Ambrožič). Jaz bi si tudi želela kaj takšnega! • „Saj ni nov, samo oprala sem si ga, da je kakor nov!" • Opran je samo? Ni mogoče! • ..Vidite, jaz si tudi ne morem omisliti veliko novega. Zato perem vse svoje reči z Luxom. In vse je kakor novo, če perem m m * . * uj io-}i