Bismark v Trsta. Nemško-prajzovski visji miaister ali kaacelar Bismark išče izdelkom nemškega obrta, fabrik ia iadastrije na vae straai aveta potov odpreti ia kupcev aajti. Pograbi tudi v drugib delib sveta zemlje, kder ia kolikor le more. Tako širi čast ia veljavo aemštva. pa tudi gmotai blagor podpira. Nedavao so aoviae objavile novico, da je raogočaega kancelarja začel v oči zbadati tadi Baš Trst. Namei'ava namreč tam ustaaoviti z aemškim denarjem in z aemškimi ljudmi posebao aemško-prajzovsko parobrodao društvo — Tjdeutscbe DampfschifFfartb Gesellscbaft", — ki bi aaj sčasoma prevažaaje blaga po Jadranskem morji spravila v prajzovake roke in oblast. Ako ae to zgodi, bilo bi nam v aečaat, akodo ia aevaraost. Od Deviaa doKotoraje vso Primorje aaše avstrijsko, prebivamo Sloveaci ia Hrvati. V Jadraaskem morji imamo torej prveustvo. Prajz nima aiti peščice lastne zemlje tam. Ako se torej tujec oadi šopiriti začae ter Baa v atraa poriva, nam gotovo to ne more biti v čast. Prevažaaje blaga po morji daje veliko zaslužka, redi in bogati vse Primorje. Ce sedaj tujci vae to Ba-ae apravijo, koliko oškodovaaje bodemo trpeli! Uže aedaj čutiaio prav nemilo slabo gospodarstvo pri našem avstrijskem Lloidn ali parobrodaem društvu. Vriaoli so se aamreč v vodstvo tega društva skoro sami Judi. Oeravao smo uže milijoaov v podporo žrtvovali, propada društvo, a Judi se bogatijo. Ako se vrine še tujec Prajz, uaičeao je društvo v kratkem, a stem avstrijsko trgoviasko moraarstvo. Naposled Bismarkovo trgoviaako podjetje v Trstu ni brez političaega pomeaa. To kaže uže prošaja Wiirtemberške trgovske zboraice, ki je prosila v Beroliau podpore v Trstu ,,kamor (aamreč proti Tratu) nas vleče zemljepisna lega, zgodoviaska preteklost ia političaa skupnost" (Oha!) in izrek Biamarkov 1. 1866: Triest bleibt uate: allea Umstaadea eia deutscher Hafea. Liater S tem se tuje dežele miaieter vtika v naše zadeve, daje pogara aašim praaakom, neti aarodae prepire ia fiadelava pot — vojaki. Da Bismark v Trst aili, to je vsakako sumljivo ; če se ustaaovi tam ae prajzovska aaselbiaa 8 parobrodaim društvom, bo to aam v aečaat, škodo ia budo nevaraost. Želeti je torej, da ae to zabraai. Naj se društvo Lloid izpiplje Judom ia vrae Avstriii ia ieaeam moraarstvu v Jadraaakem morji! Uesteraiski.