ka kšna usoda nas čaka Uradna »resnica« o fojbah pod vprašajem Primorski Severna liga brez Bossija Dušan Udovič Ob klavrnem Bossijevem odhodu se mi je v spomin povrnil dogodek z začetka osemdesetih let prejšnjega stoletja. Slučaj je nanesel, da sem se takrat ob povratku s hribov nekje blizu Lecca znašel na ša-gri Lombardske lige. Morje ljudi, večinoma preprostih hribovcev, vonj po golažu in polenti, gesla v stilu »Roma ladrona«, vikinška pokrivala z govejimi rogovi. Vse skupaj je spominjalo na dokaj dobrodušno burko. Klima je bila v znamenju malce primitivnega navdušenja, kot da je nekdo tem ljudem končno dal jasno alternativo. »Denar severa naj ostane doma, drugače bo se-cesija«. Kot prava perspektiva je vzniknila Padania kot nova, bogata domovina, brez balasta »zaostalega in tatinskega juga«. Enostavna in učinkovita gesla, za preprosto ljudstvo kot magnet. Stranka pa bo počistila z nesnago korupcije in potrate javnega denarja. Levičar, tedaj že simpatizer lige, ki me je pripeljal na šagro, mi je zagotavljal, da ima gibanje prihodnost, ker so ljudje naveličani. Imel je prav, Lombardska liga je pod Bossijevim vodstvom kmalu prerasla v Severno ligo in začela v severnih deželah in parlamentu dobivati vse pomembnejše odstotke na volitvah. Gibanje protesta in kritike skorumpiranega strankarskega sistema se je institucionaliziralo, grožnje s secesijo severnega dela države je dopolnilo z občuteno idejo o federalizmu. Umberto Bossi je bil s svojo dokaj vulgarno, z iztegnjenim sredincem zaznamovano karizmo, ljudski tribun in mobilizator ple-bejskih množic, instinktivni lider, ki je znal ob pravem času zajahati tigra populizma. A je bil pravi šolar-ček v primerjavi z Berlusconijem, čigar zvezda je zablestela na začetku devetdesetih. Potem sta se liderja interesno in človeško povezala, dokler ni Severna liga pred par leti postala le še zadnja bergla iztekajočega se Berlusconijevega obdobja. To zavezništvo je Ligi omogočilo preživetje, vendar je od svojih ciljev, razen občasnih groženj s secesijo in včasih odurno rasističnih tonov, uresničila bolj malo. Morda bi ji uspelo uveljaviti kakšno obliko federalizma, če bi poslušala filozofa Gianfranca Miglia, ki je bil kot zavzet federalist več let nekakšen ideolog, eden redkih pravih intelektualcev Severne lige. Dokler se ni razšel z Bossijem, ki je padal v vse tesnejši Berlusconijev objem. O nekdanjem mislecu je tedaj Bossi v svojem značilnem slogu javno izjavil, da je »navaden prdec«. Nekaj je danes vsem jasno. Po odhodu svojega idola liga ne bo več to, kar je bila. Njen glavni cilj bo sedaj boj za preživetje. dnevnik SOBOTA, 7. APRILA 2012_ Št. 83 (20.406) leto LXVIII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,20 € CENA V SLOVENIJI 1,20 € gorica - Slovenska skupnost se bo pritožila na upravno sodišče Zaradi ukinitve rajonov volitve pod vprašajem Sodnik bo odločal 26. aprila - Pritožbo pripravil izvedenec Robert Louvin bih - 20. obletnica začetka obleganja mesta 11.541 praznih rdečih stolov za 11.541 padlih Sarajevčanov SARAJEVO - Središče Sarajeva je bilo včeraj v rdečem. Ob 20. obletnici začetka obleganja mesta so v spomin na 11.541 smrtnih žrtev skoraj štiriletnega obleganja na glavni ulici Maršala Tita po- stavili prav toliko praznih rdečih stolov. Stoli so bili postavljeni na 800 metrih ceste od večnega ognja do džamije Ali Paše. Na njih bi ob včerajšnji prireditvi sedeli prebivalci Sarajeva, če jih ne bi ubile topovske granate ali ostrostrelci bosanskih Srbov. Stoli, razvrščeni v 825 vrst, so tako ostali prazni, program pa je bilo mogoče spremljati s pločnikov. Na 13. strani GORICA - Ukinitev rajonskih svetov bi lahko privedla do odložitve majskih upravnih volitev v Gorici. Pet predstavnikov stranke Slovenske skupnosti (SSk) se bo obrnilo na deželno upravno sodišče, od katerega bo zahtevalo, naj začasno zadrži izvajanje deželnega sklepa o razpisu upravnih volitev v Gorici in se izreče v zvezi z nelegitimnostjo ravnanja goriške občine. Občinski svet namreč v prejšnjih mesecih ni sprejel nobenega sklepa o novi zasnovi rajonov, ki jo je predvideval deželni zakon št. 1/2011, posledica tega pa je hkratna ukinitev vseh krajevnih sosvetov. Razprava na upravnem sodišču bo 26. aprila. Na 15. strani V Benečiji kmalu tudi dvojezične jasli? Na 2. strani Na sedmem pomolu več kontejnerjev Na 4. strani Trst: o prostorskem načrtu dialog z občani Na 6. strani Zgonik in kraško-srbska trilaterala Na 7. strani V tovarni Kemica stekla proizvodnja Na 14. strani Pahorjev življenjepis predstavljen v Gorici Na 15. strani [V-Mmm na velikonočni ponedeljek VtMla V«Uka nočl^i^iV* Avtobusa št. 11 in 25 vas pripeljeta prav do nas! Ul. Eremo 259 - 5 min. od Katlnare, 100m od parka Revoltella - Tel. 040/910342 2 Sobota, 7. aprila 2012 ALPE-JADRAN / maribor - V sklopu Evropske prestolnice kulture tudi razstava o Trstu 31 lesorezov in fotografij o Trstu med letoma 1612-2012 V četrtek odprli razstavo Imago Trieste, ki sta jo uredila Fabrizio Somma in Pierpaolo Gutty MARIBOR - Enaintrideset lesorezov in fotografij, na katerih zaživi štiristo let tržaške zgodovine. Od prve upodobitve mesta Trst, ki nosi letnico 1612, do fotografije, ki so jo v Trstu posneli februarja 2012, ko je mesto bilo v primežu burje in ledu. Razstavo Imago Trieste so v četrtek popoldne odprli v Ve-trinjskem dvoru v Mariboru v sklopu Evropske prestolnice kulture 2012. April je kot znano tudi mesec Italije, zato se v teh dneh vrstijo številni kulturni dogodki, posvečeni zgodovini in ustvarjalnosti Apeninskega polotoka, a tudi Istre in Dalmacije. V sredo bodo tako predstavili slovenski prevod knjige Istria nel tempo. Odprtja razstave so se udeležili številni institucionalni predstavniki, med njimi tržaška občinska odbornica Antonella Grim, pokrajinski podpredsednik Igor Dolenc, predsednik Unije Italijanov Maurizio Tremul, direktor Inštituta za italijansko kulturo v Ljubljani Angelo Izzo. Prisotne je nagovoril predsednik Ljudske univerze Silvio Delbello, saj je bila tržaška Universita popolare glavni pobudnik razstave, na kateri so nazdravili z vini tržaških kraških vinarjev. Razstava Imago Trieste, ki je bila že na ogled v tržaški Palači Gopčevič, bo odprta do konca meseca, prinaša pa vedute in grafike iz zbirke Stelia in Tity Davia ter fotografije iz 50. let prejšnjega stoletja, kakor jih je ujela kamera poklicnega fotografa Francesca Bru-nija. Posebna pozornost je posvečena železniškemu odseku Trst-Ljubljana, ki je v preteklosti odigral pomembno vlogo pri razvoju obeh mest ...danes pa ne vozi na njem en sam vlak. Ob koncu razstave je tudi večji plakat o vodniku Kako lep je Trst, ki opozarja na slovensko prisotnost v mestu. ima ^^^^ WÂrï. r i g lO anTi fel^ "i*r" " 1 "—TT', r™ rrt.^nr.-ï^m. ■ .Uli lui- IH l-^ii' i, n. iVv^-t^Ti-.I^T^" Q+fci», h yti.Pr>. j.r5-hrf?ij^m.n. >1») i di^li feV^ii^ l^hiifciÉ, MM hui HV-"1-^ U^virtVitifciP' Spit Trn* I <>;■ 't**™. —J ■ Trt^-r I ÉrnU' rTfa111' 1 Uvodni pano na mariborski razstavi Imago Trieste .■: -lil r; -« ■ h - ' ■ ■ ..-v ,U \A r nfjw F VU 1 P r ul epk izobraževanje - Odprli naj bi jih v šolskem letu 2013/14 v Podbonescu V Benečiji tudi dvojezične jasli? Zanimanje zanje tudi v Posočju, zato bi lahko dobile čezmejni značaj - Prostore v nekdanji OŠ bo potrebno preurediti PODBONESEC - Bo po dvojezičnem vrtcu, osnovni in nižji srednji šoli Benečija dobila še dvojezične jasli? Pobudo za odprtje jasli oziroma »otroškega gniezdaca«, kot jim pravijo v Nadiških dolinah, je dal Zavod za slovensko izobraževanje, prejšnji teden pa je bilo v Podbonescu srečanje s starši, ki so izrazili zanimanje za vpis svojih otrok vanje (prijav je bilo vsekakor več, kot je bilo staršev na sestanku). Kot je po srečanju povedal predsednik Zavoda za slovensko izobraževanje Igor Tull se je v Benečiji ideja o ustanovitvi dvojezičnih jasli porodila že pred več leti, konkretneje pa so o tem začeli razpravljati lani. Pozanimali so se, kako delujejo jasli drugod v naši deželi in začeli iskati primeren prostor. Občina Podbonesec je tedaj predlagala, da bi jasli odprli na sedežu osnovne šole, ki so jo morali zaradi pomanjkanja zadostnega števila učencev zapreti. Prostori bi bili primerni, treba pa bi jih bilo nekoliko preurediti, da bi lahko v njih gostili majhne otroke, ki imajo nedvomno drugačne potrebe kot osnovnošolci. Podboneška občinska uprava, ki jo projekt otroških jasli zelo zanima, je že zaprosila za prispevek, s katerim bi pokrila stroške preureditve. Če bo šlo vse po načrtih bi lahko jasli odprli s šolskim letom 2013/2014. Govorili pa so tudi o možnosti, da bi bile jasli čezmejnega značaja. Župan Podbonesca Piergiorgio Do-menis se je o tem že pogovarjal tudi s kobariškimi upravitelji, ki so zagotovili podporo projektu. Navsezadnje nekateri otroci iz Kobarida obiskujejo tudi dvojezično šolo v Špetru, zato bi lahko bile dvojezične jasli zanimive tudi za slovenske starše iz Posočja. Perspektive so vsekakor trenutno dobre, saj se za odprtje jasli zanima skupina petnajstih do dvajsetih staršev iz Nadiških dolin, kjer take varstvene ustanove ni nikjer, dvojezični značaj jasli pa bi lahko pritegnil tudi starše iz Čedada in Furlanije, tako kot se je za starše iz čedajskega okoliša že izkazala za vabljivo špetr-ska dvojezična šola. (NM) www.primorski.eu 1 Jasli naj bi odprli v prostorih nekdanje osnovne šole v Podbonescu, ki so jo zaprli zaradi pomanjkanja učencev nm V uradnem listu sklep o razrešitvi generalne konzulke v Trstu Vlaste Valenčič Pelikan LJUBLJANA - V včerajšnjem uradnem listu je objavljen sklep slovenske vlade o razrešitvi generalne konzulke v Trstu Vlaste Valenčič Pelikan. Vlada je sklep o njeni predčasni razrešitvi sprejela na seji 22. marca.Va-lenčič Pelikanova, ki bi se ji mandat iztekel prihodnje leto, v skladu s sklepom v Trstu ostaja do 1. julija. Dolgoletna diplomatka je bila generalna konzulka v Trstu dvakrat, in sicer med letoma 1995 in 1999, drugič pa je bila na položaj imenovana julija 2009. Zunanji minister Karl Erjavec je dan po odločitvi vlade pojasnil, da so bile razlog za predčasno razrešitev Valenčič Pelikanove "delovne potrebe". Ni pa želel komentirati ugibanj, da naj bi bil kandidat za ta položaj bivši zunanji minister Dimitrij Rupel. Dnevnik, ki je navajal neuradne informacije, je takrat poročal, da naj bi bil razlog za razrešitev, ker naj konzulka ne bi bila dovolj učinkovita. Dnevnik, ki se je skliceval na diplomatske kroge, je še pisal, da so bili ti krogi precej kritični do dela Valenčič Pelikanove, hkrati pa so dejali, da naj bi bil glavni razlog za njeno razrešitev, da naj bi to mesto zanimalo dolgoletnega zunanjega ministra Rupla. Časnik Delo pa je poročal, da naj bi vlada do začetka poletja izvedla vse postopke za imenovanje novega konzula, neuradnih informacij, da naj bi vlada na ta položaj imenovala Rupla, pa na vladi niso potrdili. Tudi Rupel govoric ni hotel komentirati. Zagreb zahteval pojasnila zaradi slovenske vojaške ladje LJUBLJANA, ZAGREB - Hrvaško zunanje ministrstvo je včeraj sporočilo, da jih je hrvaška policija v četrtek opozorila na slovensko vojaško ladjo, ki je vstopila v hrvaške teritorialne vode. Hrvaška zunanja ministrica Vesna Pusič je zaradi tega poklicala slovenskega kolega Karla Erjavca, ki je zatrdil, da incidenta ni bilo. Tudi s slovenskega zunanjega ministrstva so sporočili, da je minister Erjavec hrvaški kolegici zagotovil, da se je "po naših informacijah ladja ves čas nahajala v slovenskih teritorialnih vodah". Hrvaško zunanje ministrstvo je v sporočilu za javnost spomnilo na vsebino arbitražnega sporazuma o urejanju spora o meji, ki določa, da se bosta Hrvaška in Slovenija izogibali pro-vokacijam, incidentom in spornim situacijam. O tem sta se na nedavnem srečanju v Zagrebu pogovarjala tudi Pusičeva in Erjavec. zadruga pd Občni zbor bo 26. aprila na Opčinah TRST - Zadruga Primorski dnevnik - delniška zadruga sklicuje redni občni zbor v prvem sklicanju v torek, 24. aprila, ob 10. uri na družbenem sedežu Ul. Montecchi 6 v Trstu in v drugem sklicanju v četrtek, 26. aprila, ob 18. uri v Prosvetnem domu na Opčinah, Ul. Ricreatorio 1. Dnevni red predvideva otvoritev, imenovanje predsedstva, zapisnikarja, verifikacij-ske in volilne komisije, poročilo Upravnega odbora o poslovanju in o zaključnem računu na dan 31. 12. 2011, predstavitev bilance, poročilo Nadzornega odbora, razpravo in odobritev bilance potrditev kooptacije člana Upravnega odbora, izvolitev Nadzornega odbora in določitev honorarja. Podano bo tudi poročilo o stanju in perspektivah založniške hiše Primorskega dnevnika. in memoriam V Reziji se poslavljajo od Severina Negra V sredo nas je zapustil Severi-no Negro. Na Solbici in po celi Reziji je bil zelo znan. Bil je podpredsednik kulturnega društva Rozajan-ski Dum in član raznih društev, ki delujejo v Reziji. V Rozajanski Dum se je včlanil že v začetku delovanja društva, leta 1984, in od takrat je bil vedno aktiven. Rodil se ja na Solbici leta 1933 in ko je bil še mlad, je z očetom in brusaškim kolesom zapustil Rezijo in se naselil v okolici Porde-nona, kjer se je tudi poročil in živel z ženo in dvema hčerkama. S časom je spremenil svoje delo in postal predstavnik za prodajo najrazličnejših rezil od škarij, nožev do drugih podobnih proizvodov in to delo opravljal do upokojitve. Čeprav je živel v Cordenonsu je velikokrat prišel domov na Sol-bico, kjer je imel hišo. Bil je zelo navezan na rezijansko kulturo in narečje. Brez težav je jasno po- udarjal, da je rezijansko narečje slovensko narečje in da smo Rezi-jani sestavni del slovenske manjšine v Italiji. Bil je med tistimi, ki so ustanovili podjetje MIR, prvo podjetje v Reziji, ki še danes deluje. Pri društvu Rozajanski Dum je vsako leto skrbel za organizacijo kulturnega izleta, ki je imel več čas svoj cilj v Sloveniji. V zadnjih letih je organiziral tudi sprejem delegacije iz Slovenije, ki je polagala vence pri partizanskem spomeniku v Osojanah. Aktivno je tudi sodeloval na prireditvah ob padcu meje med Italijo in Slovenijo. Verjel je v dobro, konstruktivno in pozitivno besedo, v pošteno delo in v normalne odnose tudi s tistimi, ki so mu v zadnjih letih nasprotovali prav na tematiko vezano na slovensko manjšino in zaščitni zakon. Članom društva je dajal pogum ter jih razveseljeval z veselo in včasih tudi ironično besedo. Izgubili smo dobrega človeka, ki je bil vezan na svoje korenine in je optimistično gledal naprej. Pogreb bo na Solbici v ponedeljek 9. aprila ob 15.30 uri. Luigia Negro / ALPE-JADRAN, DEŽELA Sobota, 7. aprila 2012 3 avstrija - Manjšinska zakonodaja Vse manjšine nezadovoljne z osnutkom novega zakona Kanclerjev urad dobil številne pripombe, vendar odziva nanje še ni bilo CELOVEC/DUNAJ - Osnutek novele zakona o narodnih skupnostih, ki ga je v postopek preverjanja poslal manjšinskim organizacijam v Avstriji urad zveznega kanclerja na Dunaju, je izzval vrsto kritičnih pripomb. Skupni imenovalec pa je: nobena manjšina ni zadovoljna, vsi imajo pripombe na osnutek in zahtevajo bistvene vsebinske spremembe. Tako organizacije koroških Slovencev (NSKS, ZSO, SKS) v skupnem pismu državnemu sekretarju Josefu Ostermayerju zahtevajo vrsto sprememb v novem zakonu. Prva zahteva je pravica do skupinske (kolektivne) pritožbe, nadalje naj bi avstrijska država - paralelno z novelo zakona o narodnih skupnostih - zakonsko uredila tudi odprta vprašanja na področju Inzko (NSKS), Sturm (ZSO) in Sadovnik (SKS) z Dorflerjem in Ostermayerjem šolstva, manjšinskih medijev, sistemskega financiranja pomembnih manjšinskih ustanov, itd. Korenite spremembe osnutka zahteva tudi najmočnejša organizacija gradiščanskih Hrvatov, Hrvaško kulturno društvo (HKD), prav tako predsedniki sosvetov pri uradu zveznega kanclerja, ki so po besedah predsednika sosveta za Slovence Marjana Sturma na sestanku konec marca na Dunaju »spisali pripombe, želje in zahteve« k osnutku. Tudi to skupno stališče je bilo že posredovano uradu zveznega kanclerja, ki naj bi pripombe pred sklepanjem zakona še vgradil. »Vsaka manjšina zase je zbrala zahteve, želje in pripombe in jih v pismeni obliki posredovala naprej,« je dejal Sturm, ki je tudi povedal, da so tako predsedniki političnih organizacij koroških Slovencev kot tudi predsedniki sosvetov zahtevali tudi razgovor z državnim sekretarjem Oster-mayerjem. Glede zahtev koroških Slovencev, navedenih v skupnem pismu, pa je Sturm zatrdil, da stoji za temi zahtevami. Njihova izpolnitev je tudi zanj pogoj za pristanek na novelo zakona o narodnih skupnostih, je poudaril Sturm, ki je ob začetku postopka preverjanja še menil, da je novela zanj sprejemljiva tudi v slučaju, da urad zveznega kanclerja ne bi več spremenil besedila novele zakona. Kot je znano, poteče v četrtek, 12. aprila, rok, do katerega avstrijske narodne skupnosti lahko oddajo svoje pripombe in pripišejo svoje želje oziroma zahteve k osnutku zakona o narodnih skupinah. Ivan Lukan Saša Pavček v Franciji nagrajena za vlogo v filmu Kruha in iger MARSEILLE - Igralka Saša Pavček je bila za vlogo Jelke v filmu Kruha in iger na 13. mednarodnem filmskem festivalu v francoskem mestu Aubagne deležna posebne omembe žirije. V obrazložitvi so zapisali, da je z vlogo ogoljufane oz. prevarane ženske v filmu režiserja Klemna Dvornika ganila občinstvo.Pavčkova je bila omembe deležna skupaj s še štirimi igralkami. Žirija je med drugim zapisala, da nagrajene igralke dokazujejo, da ženske spet dobivajo svoje mesto v filmu. Kvaiit etno frtno orodje po konkurenčnih cenah! OD 1962 50 let ^ skupaj Cenjenim strankam želimo veselo Veliko noč! Trst - ul. Udine, 18 - Tel. in Fax 040 418878 Vsem zvestim strankam in sodelavcem voščimo VESELO VELIKO NOČ! POSTOJNA - Mesarji od leta 1928 MESNICA PRUNK Trst - Largo Barriera 1 Tel. 040 3721547 TELEČJE MESO, JAGNJETINA, KOZLIČEK, MLADO JAGNJE PO NAROČILU ^Pršu^Hiruiu^ Kruh, sladice, pince, potice in titole I Kraški teran iz Vipavske doline in šest sort vina iz slovenskih Goriških brd I ZA BOGATO OBLOŽENO VELIKONOČNO MIZO: MESO PROSTE REJE S PAŠNIKOV VREMSKE DOLINE 4 Sobota, 7. aprila 2012 GOSPODARSTVO pristanišča - Podatki za letošnje prvo četrtletje na sedmem pomolu Pretovor kontejnerjev nadaljuje lansko rekordno rast V prvih treh mesecih se je glede na enako lansko obdobje povečal za 22 odstotkov TRST - Pretovor kontejnerjev na sedmem pomolu tržaškega pristanišča nadaljuje trend rasti, ki se je začel v lanskem letu. O tem govorijo podatki za marec in za letošnje prvo četrtletje, ki so najboljši v zgodovini sedmega pomola, je včeraj objavila tržaška Pristaniška oblast. V letošnjem marcu je bilo pretovorjenih 23.011 kontejnerjev ali 35.681 kontejnerskih enot (TEU), kar je za 23,6 oziroma za 22,6 odstotka več kot v enakem lanskem mesecu. V primerjavi z letošnjim februarjem je bila rast 19,12- oziroma 19-odstotna, saj je bilo februarja pretovorjenih 19.317 kontejnerjev oz. 29.988 TEU. V letošnjem prvem četrtletju so na sedmem pomolu pretovorili 64.072 kontejnerjev oziroma 99.331 TEU, kar je za 23,74 oziroma za 22,14 odstotka več kot v enakem lanskem obdobju, ko so pretovorili 51.779 kontejnerjev oz. 81.322 TEU. Toda dobrih novic za kontejnerski terminal s tem ni konec. Danes bo namreč na privez na sedmi pomol priplula ladja MAERSK Karlskrona, največja nosilka kontejnerjev, kar jih je kdajkoli priplulo v tržaško pristanišče. Nosilnost te velikanke dosega 7.403 TEU. V maju je predviden prihod prve ladje v sklopu nove če-zoceanske neposredne plovne linije, ki bo enkrat na teden povezovala Trst s pristanišči Daljnega vzhoda. Linijo bodo partnersko vzdrževale ladjarske družbe Evergreen, Hanjin, Mitsui Orient Line in Yang Ming, izvajale pa jo bodo ladje tajvanske-ga ladjarja Evergreen. Predsednica Pristaniške oblasti Marina Monassi je novosti takole komentirala: »Potrjujem polno podporo Pristaniške oblasti in tudi mojo osebno, da se bodo potencialnosti, ki jih Maersk Line in druge najpomembnejše ladjarske družbe vidijo v našem pristanišču, vse bolj konkretiziralez nadaljnjo rastjo pretovora kontejnerjev, namenjenih v severovzhodno Italijo in srednje-vzhod-no Evropo prek tržaškega pristanišča.« Sedmi pomol za pretovor kontejnerjev v tržaškem pristanišču arhiv pristanišča Evergreen z novo povezavo Jadrana z Daljnim vzhodom KOPER - Tajvanski ladjar Evergreen (Ladjarji Evergreen-Line) je vzpostavil novo kontejnersko linijo Daljni vzhod - Jadran. Linijo, imenovano UAM Pendulum bo Evergreen pokrival s svojimi ladjami kapacitete med 5.300 in 6.300 TEU. Prevoze kontejnerjev na tej liniji bo poleg Ever-greena v okviru CKYH dogovorov ponujal še južnokorejski ladjar Hanjin Shipping in tajvanski ladjar Yang Ming Line. Potek ladijske linije: Tokyo - Osaka -Pusan - Qingdao - Shanghai - Ningbo -Kaohsiung - Hongkong - Yantian - Tanjung - Colombo - Ashdod - Alexandria - Taranto - Koper - Reka Trst - Taranto - Colombo - Tanjung Pelepas - Kaohsiung - Hong Kong - Yantian - Shanghai - Ningbo. V Koper bodo ladje priplule vsak četrtek, prvo (Ital Universo) pa pričakujejo prihodnjega 10. maja. železnica - Zaradi reorganizacije sbrskih železnic Zastoj pri ustanavljanju železniške družbe Cargo 10 LJUBLJANA - Projekt ustanavljanja skupnega podjetja regionalnih železnic Cargo 10 trenutno stoji. Medtem ko so bila za ustanovitev družbe pridobljena vsa soglasja tako v Sloveniji kot na Hrvaškem, se je zataknilo v Srbiji, kjer postopek pridobivanja potrebnih soglasij še ni končan. Kot so za STA pojasnili na Slovenskih železnicah (SŽ), postopek v Srbiji zaradi statusnih sprememb in reorganizacije na tamkajšnji železnici kljub večkratnim dogovarjanjem še ni končan, zato še niso izpolnjeni pogoji za ustanovitev družbe. Slovenske železnice so sicer večkrat posredovale pri srbskih kolegih in za podporo zaprosile tudi tamkajšnjega ministra za infrastrukturo, saj bi njegova podpora pro- jektu pospešila izvedbo potrebnih postopkov, poudarjajo na SŽ. Predstavniki železniških podjetij Slovenije, Srbije in Hrvaške so že v letu 2010 podpisali protokol o ustanovitvi skupnega podjetja treh držav, imenovanega Cargo 10, pozneje so se jim pridružile tudi makedonske železnice. Cilj projekta povezovanja je skupen nastop na transportnem trgu in obvladovanje blagovnih tokov na 10. evropskem železniškem koridorju. Priprave na ustanovitev družbe Cargo 10 so stekle v začetku lanskega leta. SŽ so v sodelovanju s svetovalnim podjetjem AT Kearney izdelale poslovni model in poslovni načrt družbe. Načrte je julija lani sprejelo poslovodstvo SŽ, ki je sprejelo tudi predloge družbene pogodbe in pogodbe o zastopanju in sodelovanju. Zeleno luč sta pozneje dala še nadzorni svet železnic in Agencija za upravljanje kapitalskih naložb RS, s tem pa so se v Sloveniji končali vsi potrebni postopki in bila pridobljena vsa soglasja organov upravljanja družbe Slovenske železnice za ustanovitev projektne organizacije z namenom povečanja konkurenčnosti železniškega tovornega prometa na 10. koridorju. Postopek pridobivanja soglasij se je uspešno končal tudi na Hrvaškem. Na SŽ sicer zagotavljajo, da kljub zastoju pri ustanavljanju družbe Cargo 10 aktivnosti v združenju železniških podjetij Slovenije, Hrvaške, BiH, Republike srbske, Srbije in Makedonije nemoteno tečejo naprej. (STA) gibanja - Po podatkih državnega statističnega urada V Sloveniji lani 8,2-odstotna stopnja anketne brezposelnosti LJUBLJANA - V Sloveniji je stopnja brezposelnosti po anketi o delovni sili lani znašala 8,2 odstotka, leto prej pa je bila 7,3-odstotna, je včeraj objavil državni statistični urad. Stopnja brezposelnosti se je tako že četrto leto zapored znatno zvišala - leta 2009 je bila namreč 5,9-od-stotna, leta 2008 pa 4,4-odstotna. Stopnja brezposelnosti je bila po anketi o delovni sili, ki temelji na mednarodno usklajenih definicijah Mednarodne organizacije dela in evropskega statističnega urada Eurostat, lani 8,2-odstot-na tako pri moških kot ženskah, leto prej pa je bila za moške 7,4-odstotna in za ženske 7,1-odstotna. Število prebivalcev v Sloveniji v zadnjih letih raste. Leta 2005 je prvič po letu 1991 preseglo dva milijona, ta trend pa se je nadaljeval tudi v naslednjih letih. Leta 2010 je v Sloveniji živelo povprečno 2,048 milijona prebivalcev, leta 2011 pa 2,051 milijona prebivalcev. Povečanje števila prebivalcev v Sloveniji pa ni vplivalo na število delovno sposobnih prebivalcev, to je tistih nad 15. letom starosti. Njihovo število je namreč lani v primerjavi z letom 2010 ostalo nespremenjeno, povečalo pa se je število oseb, mlajših od 15 let, in sicer za 4000. Število brezposelnih je tako kot prejšnja tri leta raslo tudi v letu 2011. Glede na tretje četrtletje 2008, ko je bila stopnja anketne brezposelnosti s 4,1 odstotka najnižja po letu 1993, odkar državni statistiki izvajajo omenjeno anketo, se je do zadnjega četrtletja 2011, ko je znašala 8,7 odstotka, povečalo za 112 odstotkov. Najvišjo stopnjo je anketna brezposelnost dosegla spomladi leta 1993, ko je bila 9,1-odstotna. V prvem četrtletju 2011 se je število anketno brezposelnih povzpelo na 86.000, potem je bilo dve četrtletji nekoliko nižje, v zadnjem četrtletju pa je znova poskočilo, in sicer na 89.000. Povečanje števila brezposelnih je bilo približno enako v zadnjem četrtletju 2010, ko se je povečalo s 73.000 na 81.000. Del vsakoletnega povečanja števila brezposelnih v zadnjem četrtletju lanskega leta je mogoče pojasniti z upadom štu- dentskih zaposlitev v tem delu leta, kajti teh zaposlitev je več predvsem v poletnih mesecih. Kar 40 odstotkov oseb, ki so opravljale delo prek študentskega servisa v tretjem četrtletju, je v zadnjem četrtletju postalo brezposelnih ali neaktivnih. Nasprotno smer od gibanja števila brezposelnih kaže gibanje števila delovno aktivnih. Število slednjih se je namreč od leta 2008 do leta 2011 znižalo za 60.000 ali za šest odstotkov. Leta 2011 je bilo v Sloveniji v povprečju 936.000 delovno aktivnih. Stopnja delovne aktivnosti se je od predlanskega do lanskega leta znižala s 54,9 odstotka v letu 2010 na 53,2 odstotka v 2011. Nekoliko boljši pa so podatki za letošnji marec. Na Zavodu RS za zaposlovanje je bilo v preteklem mesecu prijavljenih 110.859 brezposelnih oseb, kar je 3.6 odstotka manj kot februarja. Marca je bila na letni ravni brezposelnost nižja za 2.7 odstotka. V prvih treh mesecih letos je bilo na zavodu v povprečju prijavljenih 113.953 brezposelnih oseb, kar je 0,8 odstotka manj kot pred letom. (STA) investicije Tudi Michelin bo vlagal v Srbiji BEOGRAD - Francoski proizvajalec pnevmatik Michelin je s predstavniki srbske vlade podpisal sporazum o realizaciji investicijskega projekta, po katerem bo v prihodnjih štirih letih v širjenje proizvodnje v mestu Pirot vložil okrog 170 milijonov evrov. Srbska vlada ocenjuje, da njeni napori za spodbujanje tujih vlaganj dajejo rezultate. Srbski predsednik Boris Tadič, ki je v tovarni Tigar Tyres prisostvoval podpisu sporazuma, je pozitivno ocenil dosedanje delo vlade pri spodbujanju tujih investicij. Po njegovih besedah se rezultati kažejo v povečanem povpraševanju tujih vlagateljev in vse več sporazumih o naložbah. V okviru Michelinove investicije bodo v prihodnjih štirih letih odprli 700 novih delovnih mest, proizvodnjo gum pa bodo zvišali z 8 na 12 milijonov letno. Dolgoročno si Michelin obeta zvišanje proizvodnje v Pi-rotu na 20 milijonov gum letno. EVRO 1.3Ú6S $ -g/6 EVROPSKA CENTRALNA BANKA S. aprila 2G12 evro (povprečni tečaj) valute S.4. S.4. ameriški dolar 1,2710 1,3142 japonski jen 107,06 108,22 kitajski juan 8,2398 8,3764 ruski rubel 38,6600 38,6304 indijska rupija 67,1420 67,7620 danska krona 7,4397 7,4407 britanski funt 0,82420 0,82850 švedska krona 8,8185 8,7938 norveška krona 7,5730 7,5505 češka krona 24,704 24,595 švicarski frank 1,2025 1,2038 madžarski forint 295,63 293,80 poljski zlot 4,1548 4,1445 kanadski dolar 1,3042 1,3079 avstralski dolar 1,2710 1,2785 bolgarski lev 1,9558 1,9558 romunski lev 4,3775 4,3823 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,7007 0,7009 braziljski real 2,3942 2,4060 islandska krona 290,00 290,00 turška lira 2,3468 2,3584 hrvaška kuna 7,4820 7,4840 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE S. aprila 2G12 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) LIBOR (EUR) LIBOR (CHF) EURIBOR (EUR) 0,24125 0,46915 0,73340 0,07833 0,11167 0,18500 0,416 0,770 1,070 ZLATO (999,99 %%) za kg 4Ú.Ú23,Ú3 € -4/91 TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE S. aprila 2G12 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 5,51 IMTTTDCI IDDDA nCC -6,45 KRKA 1 1 IKA KOPER 48,90 1011 -7,50 -0,18 -1 84 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 130,00 185 00 -1,52 +1 65 TELEKOM SLOVENIJE 68,00 +0,74 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 9,00 - ACDnnDnh/i i HIBI I AM A I -3 nn DELO PRODAJA ETOL 24,00 139 00 - ISKRA AVTOELEKTRIKA ISTRARENZ 15,90 1 62 -- ISIRADENZ NOVA KRE. RANKA MARIBOR MLINOTEST MLINOTEST 3,49 -0,29 KOMPAS MTS NIKA 2,70 6,10 1900 -- PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SA| i le IIMRI IANA 9,20 5,80 8,02 21010 +6,98 -3,33 SALUS, L_IURL__IANA SAVA TERME ČATEŽ 11,91 178 00 -0,67 IERME ČAIE7 ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 75,00 14,40 +2,86 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: S. aprila 2G12 -G/19 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ ATLANTIA ATLANTIA 0,55 86,4 1245 -0,45 -0,40 -1 03 BANCO POPOLARE BCA MPS BCA MPS 1,21 031 -2,48 BCA POP MILANO EDISON EDISON 0,38 -2,82 -6,60 +1 63 ENEL ENI 0,87 2,59 1714 -1,44 FIAT ciMft/icrrAMirA 4,27 1 sc -2,34 +3,69 GENERALI 11,1 -0,98 iirii INTESA SAN PAOLO 1 OTTOMATICA 1,23 1409 -0,96 LOI lOIVlAIICA LUXOTT1CA MEDIASET 26,79 1 90 -1,47 +0,87 MEDIASE 1 MEDIOBANCA PARMAIAT 4,01 -0,88 -2,48 PAnMALAI PIRELLI e C PRYSMIAN 1,81 8,76 12 6 -0,33 -4,42 Pni SMIAN SAIPEM SNAM SNAM 38,78 +0,72 -1,00 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,53 5,8 -0,28 +3,57 -1 32 TENARIS TERNA 0,86 14 -1,27 -1 80 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,95 0,03 +8,15 UNICREDIT 2,89 3,30 -2,69 -3,10 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 103,31$ +1/81 IZBRANI BORZNI INDEKSI S. aprila 2G12 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBITOP, Ljubljana 593,47 -0,28 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS 1.843,86 +0,28 FIRS, Banjaluka 836,49 1.798,51 out; +0,21 -0,70 LISICA i j, uajyiou i yj SRX, Beograd - - BICY 1 /IQC1C un /\, -ja i aji_vi-_> NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 2.030,52 +0,35 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 13.031,87 2.756,89 -0,33 +0,43 S&P 500, New York 1.395,39 -0,26 MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London 1.291,81 6.982,28 5.838,34 -1,90 -1,05 -0,62 CAC 40, Pariz 3.313,47 -2,74 ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 2.047,00 935,1 2.392,54 -3,57 -1,12 -0,25 Nikkei, Tokio 9.819,99 -2,29 STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj 3.016,07 20.593,00 2.262,79 +0,19 -0,95 +0,47 Sensex, Mubaj 17.486,02 -0,63 / ITALIJA Sobota, 7. aprila 2012 5 afera - Donedavni vodja Severne lige poskuša iti v protinapad Bossi: To je maščevanje tatinskega in podlega Rima Toda upravna tajnica stranke je preiskovalcem potrdila goljufije in poneverbe MILAN - »Vse to smrdi. Mi smo sovražniki tatinskega in gospodovalnega Rima ter sploh Italije, ki ne bo nikoli demokratična država. Podli Rim se je zdaj maščeval in proti nam poslal svoje tožilce.« Tako je včeraj Umberto Bossi skušal časnikarjem oz. javnosti obrazložiti izbruh afere, ki ga je v četrtek odnesla s položaja voditelja Severne lige, kateri je na-čeloval vse od ustanovitve leta 1989. Po njegovih besedah je do rimskega maščevanja prišlo, potem ko je stranka po razpadu Berlusconijeve vlade šla v ostro opozicijo ter pri tem žela velik uspeh, tako da bi na prihodnjih volilnih preizkušnjah lahko postala najmočnejša politična stranka v severni Italiji. »V Rimu mislijo samo na to, kako bi preživeli z denarjem iz severa,« je pristavil. Sicer pa je Bossi priznal, da je tudi sam naredil kako napako. Po njegovih navedbah je najbolj zgrešil, ko je dopustil, da sta se njegova sinova začela ukvarjati s politiko. Kot znano, preiskovalci sumijo, da so si sam Bossi in še bolj njegova sinova Riccardo in Renzo, pa tudi družinski prijatelji, kot je Rosi Mauro, prilaščali strankin denar in ga uporabljali za svoje zasebne namene, od popravila hiše, nakupa avtomobila in zdravljenja do česa drugega. Sicer pa je Bossi še včeraj skušal braniti zlasti svojega sina Renza. »Ni res, da si je kupil avtomobil s strankinim denarjem. Sam mi je pokazal potrdila o plačilu,« je dejal. A po drugi strani so včeraj prišle v javnost nekatere podrobnosti četrtkovega zaslišanja upravne tajnice Severne lige Nadie Dagrada. Ta je milanskim in neapeljskim tožilcem priznala, da je Bossi prejemal denar na črno za stranko, pa tudi, da so s strankinim denarjem redno poravnavali zasebne stroške Bossija ter članov njegove družine in nekaterih prijateljev. S tem denarjem so med drugim plačevali šolanje Bossijevih sinov v zasebnih šolah v Švici oz. kupovali študijske diplome zanje, pa tudi za že omenjeno Rosi Mauro in njenega partnerja. Po besedah Dagradove naj bi stvar degenerirala zlasti po Bossijevi možganski kapi v letu 2004. Kot je federalni svet Severne lige sklenil v četrtek, bo stranko do jesenskega kongresa vodil triumvirat, ki ga sestavljajo Roberto Calderoli, Roberto Maroni in Manuela Dal Lago. Z njimi se je Bossi včeraj sestal na sedežu stranke v Milanu. »Govorili smo o tem, kako bi Severna liga lahko znova prevzela politično pobudo,« je ob koncu srečanja dejal Maroni. Utrujeni Umberto Bossi sredi obleganja časnikarjev ansa reforma trga dela Predsednica industrijcev Marcegaglia razočarala ministrico Fornerovo RIM - Ocena predsednice Confindustrie Emme Marcegaglia, češ da je po zadnjih popravkih vladni osnutek reforme trga dela »zelo slab«, je močno odjeknil tudi v mednarodni javnosti. Wall Street Journal je včeraj preklical primerjavo, ki jo je naredil pred tednom dni, po kateri naj bi bil italijanski premier Mario Monti na višini nekdanje britanske železne dame Margaret Thatcher. »V resnici bi ga morali primerjati s klavrnim predhodnikom Thatcherje-ve Tedom Heathom,« je včeraj zapisal konservativni ekonomski časnik, ki za Marcegagliovo ponavlja, da naj bi Monti naposled »klonil« pred zahtevami sindikatov. »Predsednica industrijcev me je zelo razočarala,« se je v intervjuju za turinski dnevnik La Stampa odzvala ministrica za delo Elsa Fornero. »Besedilo, ki ga je Marce-gagliova svoj čas sprejela, smo spremenili le v tem, da smo predvideli možnost obnovitve delovnega razmerja za delavce, ki bi bili odpuščeni iz službe iz ekonomskih razlogov, a to le tedaj, ko bi bila ta utemeljitev očitno neobstojna,« je dejala ministrica, ki je obžalovala, da pomembne osebnosti, kot je predsednica industrijcev, neutemeljeno širijo negativno podobo Italije v tujini. Na izjavo Marcegaglie se je včeraj že drugič odzval sam premier Monti, ki je poudaril, da je obnovitev delovnega razmerja v primeru neutemeljenih odpustov iz ekonomskih razlogov le možna, ne pa obvezna. vse manj aktivne politike Berlusconi bo poučeval na svoji »Univerzi svobode« RIM - Po koncu premier-ske kariere se želi nekdanji predsednik vlade Silvio Berlusconi lotiti novih izzivov. 75-letni medijski mogotec namerava ustanoviti »Univerzo svobode«, katere se- Silvio Berlusconi ansa dež bo v njegovi pred nekaj leti kupljeni vili blizu Milana. Nekdanji premier naj bi na univerzi tudi sam poučeval. Na univerzi naj bi predavale tudi pomembne osebnosti mednarodne politike zadnjih 20 let. Mladim z vsega sveta, ki se vidijo v politiki, bodo predavali o vladanju in svobodi, je v intervjuju za izraelski časnik Jediot Ahronoht dejal Berlusconi. Nekdanji premier načrtuje tudi ustanovitev dobrodelnega sklada za gradnjo pediatričnih klinik po svetu. Več pozornosti pa bo namenil tudi svojemu nogometnemu klubu AC Milan. Berlusconi, ki od novembra lani ni več predsednik vlade, pa je zanikal govorice o tem, da bo kandidiral za predsednika države. Prav tako ne bo kot desnosredinski kandidat sodeloval na parlamentarnih volitvah, ki jih bodo predvidoma izvedli v začetku prihodnjega leta. Zaradi mafije razpuščenih pet občinskih svetov RIM - Ministrski svet je na svoji zadnji seji zaradi povezav z mafijo razpustil kar pet občinskih svetov, tri v Kampaniji in dva v Kalabriji. V Kam-paniji bodo tako na skorajšnjih volitvah obnovili občinske svete v občinah Castelvolturno, Casapesenna in Casal di Principe. V Kalabriji je je vlada odredila predčasno razpustitev občinskih svetov v Vibo Va-lentii in Bagaladiju. Izpostaviti velja, da je bil tokrat občinski svet v občini Casal di Principe v zadnjih dveh desetletjih že tretjič razpuščen zaradi povezav s ka-moro. Prvič se je to zgodilo leta 1991, drugič pa leta 1996. Gre za fevd zloglasnega klana Casalesijev. INPS: Nov porast dopolnilne blagajne RIM - Tudi letos so v mesecu marcu zabeležili porast dopolnilne blagajne. Podjetja, predvsem tista trgovskega sektorja, so italijanski zavod INPS zaprosila za skoraj sto milijonov ur dopolnilne blagajne, kar je celo 21,6% več kot februarja letos. V primerjavi z marcem 2011 pa se je število ur zmanjšalo za 1,8%. Kot je komentiral predsednik zavoda Antonio Mastrapasqua, se je tudi letos ponovil trend, da se marca podjetja bolj poslužujejo dopolnilne blagajne kot v prejšnjih mesecih. Največ prošenj so vložila trgovska in trgovinska podjetja: +25,9% v primerjavi s februarjem in +38,4% v primerjavi z lanskim letom! Največ ur dopolnilne blagajne (skoraj 63 milijonov) so vsekakor namenili delavcem industrijskega sektorja. Povečalo se je tudi število prošenj, ki so jih vložili brezposelni. Februarja je INPS prejel 80.693 prošenj, kar je skoraj devet odstotkov več kot februarja lani. Ministrski dekret daje Rimu nove pristojnosti RIM - Ministrski svet je odobril dekret, s katerim bodo nekatere pristojnosti, ki so bile doslej v domeni države in dežele Lacij, prešle na občino Rim. Te se tičejo predvsem turizma, varstva okolja, sejmov in civilne zaščite, delno pa tudi osebja. Dekret so včeraj predstavili javnosti na konferenci v palači Chigi, ki so se je udeležili tako premier Monti kot krajevni upravitelji. Župan Alemanno, predsednik pokrajine Zingaretti in predsednica dežele Polverini so prepričani, da bo lahko sedaj Rim bolje odigral vlogo prestolnice. Najpomembnejši del dekreta bo stopil v veljavo šele po odobritvi tozadevnega deželnega zakona. l'aquila - Od tragičnega potresa so minila tri leta Baklada v spomin na 309 žrtev potresa LAQUILA - Tri leta po tistem 6. aprilu 2009, ko so se ob 3.32 v Abrucih stresla tla, so ulice glavnega mesta LAquila preplavile bakle. Preživeli so se tudi letos odločili, da tako počastijo spomin na 309 žrtev potresa, ki je uničil glavno mesto in 56 sosednjih vasi. Na čelu sprevoda je bil velik transparent, udeleženci pa so nosili fotografije študentov, ki so umrli pod ruševinami tamkajšnjega študentskega doma. Kljub pozni nočni uri se je baklade udeležilo veliko ljudi, med drugim minister za teritorialno kohezijo Fabrizio Barca. Sprevod se je zaključil pred mestno stolnico, kjer so prebrali imena vseh žrtev, zvonovi pa so odbili tristo devetkrat ... Minister Barca se je včeraj sestal z župani vseh 57 prizadetih občin in jim potrdil podporo osrednje italijanske vlade. Upravitelji so ga pozvali, naj vlada vlaga predvsem v projekte na družbenem in ekonomskem področju, saj ostaja položaj tudi tri leta po potresu skrb vzbujajoč: večina stavb je porušenih, število prebivalcev se niža, marsikdo pa se je znašel v hudi finančni stiski. Udeleženci so nosili portrete žrtev ansa arheologija Pompejem se obeta svetlejša prihodnost NEAPELJ - Premier Mario Monti in več resornih ministrov je v četrtek predstavilo štiriletni načrt restavriranja Pompejev, svetovno poznanega arheološkega najdišča na jugu Italije. Evropska unija je sredstva odobrila konec marca. Ime antičnega mesta, ki ga je leta 79 pod seboj pokopal izbruh Vezuva, se je v zadnjem času pogosto znašlo na naslovnicah časopisov, nekajkrat zaradi slabega upravljanja z najdiščem, še večkrat pa zaradi poročil o poškodbah na dediščini. Po besedah ministra za kulturo bodo za obnovo potrebovali 105 milijonov evrov. Od tega bo Bruselj prispeval 41,8 milijona, Italija pa 63,2 milijona evrov. V petstopenjskem načrtu resta-vriranja je poudarek predvsem na utrjevanje ogroženih arheoloških ostalin, izboljšati pa nameravajo tudi varnostno službo in infrastrukturo za obiskovalce. Vlada je obljubila, da bo vse potekalo popolnoma zakonito ter da bo zagotovila transparentno poslovanje. kultura - Muzej Ara Pacis V Rimu na ogled razstava ruskega avantgardnega slikarstva RIM - V rimskem Museo dell' Ara Pacis so odprli razstavo ruskega avantgardnega slikarstva. Pod naslovom Ruske avantgarde je na ogled 70 del priznanih umetnikov, kot so Vasilij Kandinski, Kazimir Malevič in Marc Chagall, pa tudi manj poznanih umetnikov, ki jih sicer hranijo različni ruski muzeji. Razstava bo odprta do 2. septembra. V Rimu je mogoče videti nekaj zgodnejših Chagal-lovih del, med njimi sliki Lekarna v Vitebsku (1914) in Kopanje otroka (1916), ki pričata o vplivu impresionizma in fauvizma v delu tega francosko-ruskega umetnika. Pozornosti je vredna tudi upodobitev Rdečega trga v Moskvi Vasilija Kandinskega. Postavitev, ki so jo v muzeju pripravili v sodelovanju z ruskim veleposlaništvom v Rimu, je razdeljena na več tematskih sklopov. Predstavljeni so futurizem, konstrukti-vizem in abstraktna umetnost. Ena izmed razstavnih dvoran je posvečena slikarki Nataliji Gončarovi in njenemu soprogu, slikarju in scenografu Mihailu Larionovu. Umetnika sta iz osnov kub-izma in futurizma razvila slikarsko smer, imenovano re-jonizem. Po besedah kustosinje razstave Viktorije Zubravskaje so za predstavitev v Rimu izbrali najboljša dela iz različnih ruskih muzejev. Veliko jih je posodila moskovska Tretja-kovska galerija. 6 Sobota, 7. aprila 2012 iz Primorski L r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu občina trst - Začetek postopka revizije splošnega prostorskega načrta Uprava se je odločila za odkrito soočenje z občani Urad za načrtovanje tudi z zunanjimi sodelavci - Od 18. aprila dalje vrsta srečanj - Na voljo bo tudi vprašalnik Tako kot v primeru prometnega načrta, je tudi v primeru snovanja nove variante k splošnemu prostorskemu načrtu Občine Trst levosredinska uprava župana Roberta Cosolinija izbrala pot obveščanja javnosti ter soočenja s prebivalstvom in pogledi le-te-ga. To izhaja iz včerajšnje dopoldanske predstavitve začetka postopka revizije prostorskega načrta na tržaškem županstvu. O tem je novinarjem spregovorila odbornica za urbanistiko Elena Marchigiani, ki je dejala, da je občinska uprava ustanovila urad za načrtovanje, ki ga sestavljajo v glavnem občinski tehniki, a tudi zunanji izvedenci, ki bodo v teku letošnjega leta sodelovali z občinsko upravo: gre za tri arhitekte z izkušnjami na področju oblikovanja urbanističnih načrtov, ki so jih izbrali na podlagi javnega razpisa, in dva risarja, ki ju bodo izbrali po velikonočnih počitnicah, strošek za sodelovanje peterice v letošnjem letu pa bo znašal 160 tisoč evrov: vsota je bila že vključena v lanski rebalans proračuna, v letošnji proračun, ki naj bi ga občinski svet sprejel pred 25. aprilom, pa so vključili tudi postavke za izbiro dodatnih zunanjih svetovalcev, predvsem za izvedbo geološke študije. Naloga novega urada bo tudi pregledati poglede, predloge in zahteve občanov, ki jih občinska uprava namerava v prihodnjih mesecih zbrati na javnih srečanjih in s pomočjo vprašalnikov, ki jih bodo delili med prebivalstvom. Faza javnega soočanja z zahtevami občanov, t.i. nosilcev interesov (občanskih združenj, stanovskih organizacij, sindikatov, gospodarstvenikov, okoljevarstvenih organizacij idr.) se bo začela 18. aprila s prvo javno predstavitvijo, v nadaljevanju pa se bo občinska uprava soočila tudi s pogledi rajonskih svetov. Kmalu bo na voljo tudi že omenjeni vprašalnik, s katerim bodo skušali pridobiti določeno sliko o tem, kaj prebivalstvo meni, da manjka oz. kaj bi bilo potrebno narediti. Vprašalnik bodo delili na javnih srečanjih v posameznih okrožjih, na voljo pa bo tudi na spletni strani Občine Trst www.retecivica.trieste.it, prav tako je predvideno, da bo v mestnem središču Tržaška občinska uprava se namerava srečati s prebivalci na teritoriju (na arhivskem posnetku posnetek Banov) in nosilci interesov, da se seznani z njihovimi pogledi in zahtevami kroma deloval zbirni center, kjer bodo občani lahko zaprosili za vse potrebne informacije. Faza zbiranja podatkov naj bi trajala do konca meseca junija, informacije, ki jih bodo pomagali zbirati tudi stažisti Fakultete za arhitekturo Univerze v Trstu, bodo nato zbrali v podatkovni bazi in bodo oblikovali tudi zemljevid. Nazadnje se bodo zopet predstavili javnosti, da povedo, kaj je izšlo iz vseh teh posvetovanj s prebivalstvom, rajonskimi sveti in nosilci interesov ter katere zahteve bo Občina upoštevala. Vse omenjeno kaže na veliko razliko v obnašanju Cosolinijeve uprave v primerjavi s prejšnjo desnosredinsko upravo bivšega župana Roberta Di-piazze, je prepričana odbornica Marc-higianijeva, saj se je nova uprava odločila za odkrito soočenje s pogledi prebivalstva in za dialog s slednjim, medtem ko je Dipiazzova uprava nad svojo varianto k prostorskemu načrtu, okoli katere se je svojčas dvignil velik oblak prahu in jo je po lanskih upravnih volitvah nova levosredinska večina dokončno umaknila, dejansko dala oznako tajnosti. trst-ljubljana Cosolini na razstavi tržaških slikarjev Tržaški župan Roberto Cosolini se je včeraj popoldne mudil v Ljubljani, kjer je obiskal Cankarjev dom oziroma razstavo Razprta obzorja Tržaški slovenski slikarji 1945-1960, pravi poklon zamejskim umetnikom Avreliju Lukežiču, Jožetu Cesarju, Robertu Hlavatyju, Rudolfu Saksidi, Bogdanu Gromu, Lojzetu Spacalu, Avgustu Černigoju, Milku Bambiču in Albertu Sirku. Občina Trst je razstavi dala svoje pokroviteljstvo v luči želje po podiranju pregrad, snovanju novih prijateljskih povezav in sodelovanju s sosednjo državo tudi na kulturni ravni. Župan Cosolini je bil nad ogledom razstave, ki sta jo uredila Vid Lenard in Peter Krečič, navdušen. Podoben uspeh je zaželel tudi podobni razstavi, ki jo bodo v Trstu slovesno odprli 20. aprila v nekdanji tržaški ribarnici. Pod naslovom Razprta obzorja - Umetnost 20. stoletja med Italijo in Slovenijo bodo na ogled najbolj reprezentativne zbirke slovenskih umetnikov v Italiji. zahodni kras - Na seznamu javnih del za 2012 poseg v Križu Obnova cerkvice sv. Roka Odbornik Maurizio Consoli predstavil občinski proračun rajonskim svetnikom - Hitri postopek Arhitektonska in strukturna prenova cerkvice sv. Roka v Križu je glavno javno delo, ki ga namerava Coso-linijeva levosredinska uprava izvesti letos na območju Zahodnega Krasa. Tako izhaja iz obsežne dokumentacije o javnih delih, ki jo je občinski odbornik za proračun Maurizio Consoli posredoval rajonskim svetnikom med četrtkovo sejo. Odbornik je prišel, da bi svetnike seznanil z vsebino proračunskega dokumenta, o katerem mora rajonski svet izreči svoje mnenje po hitrem postopku, kajti upravi se mudi k odobritvi dokumenta, saj rok za odobritev zapade 29. aprila. Consoli je omenil, da je imela uprava velike težave s pripravo proračunskega dokumenta, Maurizio Consoli kroma v prvi vrsti zaradi krčenja sredstev, pa tudi zaradi negotovosti, ki izhajajo iz uvajanja novega davka na nepremičnine IMU. Ta davek naj bi v občinsko blagajno »prispeval« nekaj več kot 51 milijonov evrov. Na seznamu javnih del za leto 2012 niso vse postavke za območje Zahodnega Krasa podrobno omenjene. Ob že omenjeni prepotrebni obnovi cerkvice sv. Roka v Križu (predvideni strošek znaša 470 tisoč evrov), sta na seznamu še izredno vzdrževanje športnega centra pri Proseku (750 tisoč evrov) in gradbena obnova šol na Proseku (milijon evrov). Ob teh so zabeležena še nekatera javna dela, za katera pa ni še jasno, kje jih bodo izvedli. Tako je predvidenih 500 tisoč evrov za »ureditev cest in pločnikov v kraških vaseh«, 500 tisoč evrov za »parkirišča in cestne ureditve v kraških vaseh« ter 100 tisoč evrov za »ureditev poti in stez na kraškem ozemlju«. M.K. devin-nabrežina - Županski kandidat levosredinske koalicije Kukanja uživa podporo pokrajinske uprave Srečanje s predsednico Pokrajine Mario Tereso Bassa Poropat in odbornico Mariello De Francesco - Pozornost promociji občinskega ozemlja Promocija teritorija, vloga Pokrajine v čezmejnem sodelovanju ter koordinacija in sodelovanje zlasti med manjšimi občinami so bile glavne teme na dnevnem redu pogovora med županskim kandidatom devinsko-nabre-žinske leve sredine Vladimirjem Kuka-njo (spremljal ga je deželni svetnik Igor Gabrovec) in predstavniki političnih sil, ki vodijo tržaško Pokrajino. Četrtkovega srečanja, ki se je odvijalo v kmečko turističnem obratu v Cerovljah, sta se udeležili tudi predsednica Pokrajine Trst Maria Teresa Bassa Poropat in od-bornica Mariella Magistri De Francesco. Beseda je tekla o številnih investicijah v javna dela na devinsko-nabrežin-skem območju, ki so jih v teh letih omogočili naklonjenost in pozornost pokrajinske uprave. V tem smislu je županski kandidat Kukanja izpostavil še vrsto potrebnih posegov in pričakovanje, da se bo v naslednjem obdobju končno začela in tudi zaključila gradnja dolgo pričakovanega nadvoza čez železnico med Nabrežino in Šempolajem. Vladimir Kukanja (peti z leve) med predsednico Pokrajine Mario Tereso Bassa Poropat (desno) in odbornico Mariello De Francesco Predsednica Poropatova in pokrajinski svetovalci njene večine s predsednikom skupščine Vidalijem na čelu so Kukanji izrazili priznanje in podporo, s tem pa tudi željo, da bi volitve 6. in 7. maja zaokrožile uspeh leve sredine v tržaški po- krajini. Devinsko-nabrežinska občina je v tem trenutku zadnja politična postojanka v režiji desne sredine. Simone Napolitano in njegova Nova generacija »Mi z vami« je motto, ki si ga je izbrala občanska lista Nuova ge-nerazione - Nova generacija za Devin-Nabrežino za sodelovanje na majskih občinskih volitvah v devinsko-nabrežinski občini. Njen županski kandidat Simone Napolitano jo bo uradno predstavil danes ob 16.30 v restavraciji Al pes-catore v Devinu. Na srečanju bo Napolitano seznanil občane s programom občanske liste in razlogi, ki so privedli do njenega nastanka. V prvi vrsti se zavzema za to, da bi postali občani spet protagonisti lastnega življenja v domačem kraju, kar jim je zadnje čase vse težje uveljavljati. / TRST Sobota, 7. aprila 2012 7 1 pokrajina - Brezplačna postavitev fotovoltaičnih naprav Projekt prehaja v operativno fazo Objavili seznam prvih 317 koristnikov - Maja začetek del Na strehe poslopij 317 prosilcev na območjih brez omejitev bodo kmalu začeli postavljati fotovoltaične naprave arhiv kroma Na spletni strani Pokrajine Trst www.provincia.trieste.it je objavljen seznam prvih 317 prosilcev, katerim bosta konzorcij ABN iz Perugie in zadruga Powercoop iz Vidma v mesecu maju začela postavljati fotovoltaične naprave za koriščenje sončne energije na strehe poslopij v okviru projekta Pokrajina, občani in sonce, s katerim bo pokrajinska uprava dodelila določeno število brezplačnih fotovol-taičnih naprav. Kot je na včerajšnji tiskovni konferenci dejal pokrajinski odbornik za okolje Vittorio Zollia, v primeru omenjenega seznama 317 prosilcev, katerih prošnje za postavitev naprav so bile sprejete, gre za občane, ki živijo na območjih, kjer ni krajinskih omejitev. Odprto pa ostaja vprašanje okoli 850 drugih prosilcev, ki pa živijo na območjih, kjer te omejitve obstajajo in glede katerih ni prišlo še do dogovora med pokrajinsko upravo in spomeniškim varstvom: če slednje sprejme predlog Pokrajine o treh vrstah standardnih projektov, bodo stroške lahko še vedno omejili in ne bodo bremenili občanov, če pa obvelja stališče spomeniškega varstva, po katerem je treba za vsakega prosilca posebej pripraviti načrt, se lahko strošek zviša za kakih osemsto do okoli tisoč evrov. Prav tako ostaja še odprto vprašanje kakih šestdesetih prosilcev, ki sicer živijo na območjih brez omejitev, kjer pa še vedno poteka preverjanje o primernosti postavitve naprav. Pokrajina Trst je razpis za brezplačno postavitev fotovoltaičnih naprav objavila julija leta 2010, naletel pa je na veliko zanimanje, saj je na koncu prošnjo oddalo 1937 občanov. Pokrajinska uprava in konzorcij ABN sta potem opravila selekcijo na podlagi lege poslopij in streh ter prisotnosti že omenjenih omejitev, poleg tega je Pokrajina tudi preverila lastništvo stavb. Tako bo, slabi dve leti po objavi razpisa, projekt prešel v operativno fazo: v prihodnjih dneh bodo izvajalci stopili v stik s prosilci za podpis konvencije, ki je potrebna za dodelitev državnih prispevkov za proizvodnjo električne energije (t.i. »conto energia«), ob tisti priložnosti pa se bodo tudi dogovorili za izvedbo del. Kot že rečeno, občanom ne bo treba plačati: Pokrajina je namreč že namenila določeno vsoto za pridobivanje in pripravo potrebne dokumentacije, izvajalci bodo na lastne stroške postavili naprave z jakostjo treh kilovatov, njim pa bo šel državni prispevek v okviru t.i. »conto ener-gia«. Občani bodo plačali le za porabljeno električno energijo, kar bodo njihove naprave proizvedle odvečnega, pa se jim bo upoštevalo na položnicah. (iž) cerkev Velikonočni v stolnici Potem ko so v prejšnjih dneh potekali obredi velikega četrtka in velikega petka, bo danes, na veliko soboto oz. velikonočno vigilijo, tržaški nadškof msgr. Giampaolo Crepaldi v stolnici sv. Justa ob 9. uri vodil hvalnice, ob 22.45 pa se bo začelo velikonočno bdenje, ko bo pred vhodom v stolnico blagoslov ognja, kateremu bosta sledili procesija in maša z besednim bogoslužjem, podelitvijo zakramenta krsta, obnovo krstnih obljub in evharističnim bogoslužjem. Jutri, na praznik velike noči, bo ob 10. uri v stolnici nadškof Crepaldi daroval slovesno mašo s podelitvijo papeškega blagoslova, ob 18. uri pa bo vodil večernice. S tem se bo tudi za tržaško Cerkev začelo petdeset-dnevno velikonočno obdobje, ki se bo zaključilo s praznikom binkošti. velika noč - Poslanica škofa Crepaldija »Pravi zmagovalci so vsekakor poštenjaki« Predragi bratje in sestre! Sprejmite voščila za sveto Veliko noč, v luči in veselju vstalega Kristusa! Kristusovo vstajenje je namreč osrednja krščanska skrivnost, kakor nas spominja apostol Pavel: »Če pa Kristus ni vstal, je tudi naše oznanilo prazno in tudi vaša vera prazna« (1 Kor 15,14). Kot je rekel francoski pesnik C. Peguy: »... Kristusovo vstajenje je prvi dan sveta.« To je dokončni dogodek, po njem ne moremo pričakovati nič novega, ampak samo polno izpolnitev tistega, kar se je že zgodilo. Tudi nam angel ponavlja tolažilne besede, ki jih je spregovoril ženama, ko sta se odpravili h grobu: »Vama se ni treba bati! Vem, da iščeta Jezusa, Kri-žanega. Ni ga tukaj. Vstal je, kakor je bil rekel« (Mt 28,5). Velika noč je praznik upanja, praznik, ki nas kljub vsakodnevnim problemom in težavam vodi, da gledamo na življenje s prenovljenim upanjem. Nasilen načrt kneza zla, ki je med ljudmi pogosto našel prizadevne zaveznike, je bil premagan: ljubezen je premagala sovraštvo, dobro je porazilo zlo, usmiljenje hudobijo, ljubeznivost krivico,ponižnost ošab-nost, prijateljstvo neobčutljivost. Če bomo vstalega, živega in večnega Gospoda sprejemali z odprto razpoložljivostjo, bo On oživil in prenovil naše duše in naše življenje. Kristusova Velika noč daje velikonočno razsežnost tudi odnosom v civilni družbi. Številne dejanske razmere čakajo na prenovitveno milost Velike noči, ki oživlja usmiljenje krščanskega upanja. Predvsem je tu nerazpoložljiva vrednota človeškega življenja, ki je dandanes izpostavljeno nevarnosti zlasti v trenutkih največje nebogljenosti, kot sta njegov začetek in njegov konec. Kakšna je prihodnost družbe, ki dopušča splav, ev-tanazijo, oskrbovani samomor, de-tomor in drugo? Potem so tu mladi, ki živijo v negotovosti zaradi čedalje hujše kulturne, socialne in gospodarske krize. Mladim je treba povedati resnico: v življenju ne smemo ravnati nepošteno, kajti napor je mnogo več vreden kot uspeh, pripravljenost na težave pa več vredna kot površnost. Pravi zmagovalci pa so vsekakor poštenjaki. In tu je še družina, ki jo premnogi vztrajno prikazujejo kot nekaj zastarelega, ko pa je ena izmed redkih ustanov, ki se z izredno in hvalevredno sposobnostjo postavlja po robu sedanji krizi. Družina ima svoje korenine v sami človeški naravi. V njej človek dobi zaupanje v samega sebe in v druge, uči se pravilno poimenovati kroma stvari, razlikovati dobro od slabega, uravnotežiti dolžnosti in pravice. Z vrednoto družine je povezana vrednota nedelje, dneva počitka po delu: družina je zopet skupaj in, če je verujoča, prisostvuje Gospodovi liturgiji. Nedelje ne smemo žrtvovati gospodarskim razlogom. Tisti, ki menijo, da tako postane družba bolj učinkovita in produktivna, bi morali biti pošteni in povedati, kolikšni pa so stroški, tudi ekonomski, ko zmanjka družinska povezanost. In končno je tu svet dela, to je svet tistih, ki dela ne dobijo, in tistih, ki so ga izgubili. Ta svet je nenadoma prišel v ospredje zaradi vsakodnevnih samomorov obupanih delavcev in podjetnikov. Prav oni pričajo o naraščajočem in neizprosnem razpadanju moralnega ravnanja v našem družbenem življenju ter razvojnem modelu, ki je bedasto pozabil na neovrgljivo resnico, da imamo resnični razvoj samo tedaj, ko je popoln in solidaren. Izhod iz gospodarske in finančne krize ne bo mogoč z uveljavljanjem izumetničenih gospodarskih in finančnih tehničnih rešitev, pač pa s takojšnjim zavestnim snovanjem duhovne, moralne in kulturne povezanosti v razparanem družbenem tkivu. Dandanašnja najresnejša in najbolj preudarna racionalna gospodarska gledanja nikakor ne podcenjujejo pozitivnih učinkov, ki tudi na strogo gospodarski ravni prihajajo od trdne duhovne in moralne povezave med ljudmi in narodi. To osnovno resnico pozna Cerkev od vedno in jo umno in vztrajno predlaga v svojem družbenem nauku, ne da bi kdajkoli prejela Nobelovo nagrado za ekonomijo. V tem pogledu potrebujemo seveda prenovljen politični razred in razsvetljene tehnike, predvsem pa potrebujemo Boga in svetnike, ki živijo in izpričujejo os-vobajajočo in obnavljajočo moč Velike noči Jezusa Kristusa, ki je Velika noč življenja in upanja. Iz srca blagoslavljam vse in vsem ponovno voščim lepo Veliko noč! Giampaolo Crepaldi nadškof - škof zgonik - Župan Mirko Sardoč s sežanskim kolegom Davorinom Terčonom na obisku v srbski občini Veliko Gradište Občinska kraško-srbska trilaterala Podpis Listine o prijateljskem sodelovanju na kulturnem, športnem in turističnem področju - Na vidiku tudi priprava projektov za pridobivanje evropskih sredstev Obmejni občini Zgonik in Sežana ter srbska občina Veliko Gradište so si -kljub razdalji skoraj 800 kilometrov - bližje. Na povabilo predsednika občine Veliko Gradište Dragana Milica se je skupna delegacija občin Sežana in Zgonik pod vodstvom obeh županov, Davorina Ter-čona in Mirka Sardoča, mudila pred dnevi na delovnem obisku v Republiki Srbiji. Namen srečanja je bil preveriti možnosti in doseči dogovor o skupnem načrtovanju prihodnjih oblik sodelovanja na različnih delovnih področjih. Zgoniški župan Sardoč je pred leti že obiskal srbsko občino in takrat stkal prijateljske stike z županom Milicem. Tokrat se mu je pridružil še sežanski kolega Terčon, da je dobilo srečanje obseg občinske kra-ško-srbske trilaterale. Na uradnem sprejemu, ki se je odvijal v tamkajšnji občinski zgradbi, so župani najprej predstavili značilnosti ter potenciale svojih občin in ob tej priložnosti podpisali Listino o prijateljskem sodelovanju. V prepričanju, da imajo vse tri lokalne skupnosti veliko skupnih značil- nosti in aktualnih tem za sodelovanje, je bilo s podpisom listine začrtano povezovanje, ki bo v tej začetni fazi zajemalo predvsem izmenjave na področju kulture, športa, izobraževanja in turizma, v prihodnje pa naj bi se vsekakor nadgradilo tudi s pripravo skupnih projektov za pridobivanje evropskih sredstev. Kot so izpostavili vsi trije župani, je poglavitni cilj nedvomno v tem, da bi se sodelovanje v bodoče razširilo tudi na področje gospodarstva. Sodelovanje, ki bo temeljilo na programih izmenjave in soudeležbe različnih subjektov in struktur s skupnim ciljem povezovanja treh občin iz različnih držav in njihovih prebivalcev, bo služilo za načrtovanje nadaljnje vizije za uresničevanje skupnih interesov. Z načelnim podpisom protokola o sodelovanju so župani tako naredili zelo pomemben korak v procesu zbliževanja in utrjevanja prijateljstva ter sodelovanja med Občino Sežana, Občino Zgo-nik in Občino Veliko Gradište s svojimi prebivalci. Z leve sežanski župan Davorin Terčon, župan občine Veliko Gradište Dragan Milic in zgoniški župan Mirko Sardoč a.g. 8 Sobota, 7. aprila 2012 TRST / narodni dom - Predstavitev monografije o primorskih in istrskih fojbah Fojbe - uradna »resnica« pod vprašajem Knjiga jasno in razumljivo osvetljuje to stran zgodovine - Pogledi Slovencev, Hrvata in Italijana Fojbe so pri nas še vedno žgoča tema, o kateri slišimo večkrat govoriti pavšalno in brez neke strokovne razlage, kaj šele raziskave, je na četrtkovi predstavitvi knjige Fojbe - monografije o primorskih in istrskih fojbah občinstvo nagovoril Milan Pahor v imenu prirediteljev srečanja NŠK, Cankarjeve založbe iz Ljubljane, Univerze na Primorskem - Fakultete za humanistične študije in Znanstveno raziskovalnega središča v Kopru. Knjiga, ki izredno jasno in razumljivo osvetljuje to stran zgodovine, bo po mnenju urednika Cankarjeve založbe Tineta Logarja zapolnila »bele lise v zgodovinskem spominu v Sloveniji«. Knjiga, ki je najprej izšla v italijanščini, je v slovenski različici dopolnjena z dokumenti ravno z namenom, da ljudi seznani s tem, kar v Sloveniji žal premalo vedo. V knjigi so objavljeni prispevki avtorjev Inštituta za novejšo zgodovino iz Ljubljane, Univerze na Primorskem, Univerze v Pulju in v Ales-sandriji, se pravi pogledi Slovencev, Hrvata in Italijana oz. Jožeta Pirjevca, Nevenke Troha, Gorazda Bajca, Darka Dukovskega in Guida Franzinettija. Največji del je nastal izpod Pirjevče-vega peresa. Slednji je v četrtek najprej opozoril na naslovnico knjige, na kateri kraljuje zloglasna fotografija, ki prikazuje streljanje slovenskih talcev s strani italijanskih vojakov in ne slovanskih barbarov, ki se znašajo nad nedolžnimi Italijani. »Gre očitno za veliko propagandno akcijo, pri kateri vztraja Italija, za Slovence pa je žaljiva in nevarna.« Spomnil je, da je bil 10. februar (1947) dan podpisa pariške mirovne pogodbe in torej za Italijo dan veselja ne pa žalosti in oživljanja napetosti v našem prostoru in žal tudi v širši Italiji. »V knjigi smo si drznili postaviti pod vprašaj doslej uradno resnico,« je opozoril Pirjevec in pojasnil, da se v delu poglablja v fojbe in eksodus, ki nista omejena na leto 1945, ampak se vključujeta v širši kontekst italijansko-slovensko-hrvaških odnosov od 19. stoletja dalje, z vzponom slo- Z leve Logar, Bajc, Pirjevec in Trohova v Narodnem domu kroma venske in hrvaške nacionalne zavesti pri nas. Eseji analizirajo predvsem dva dogodka, in sicer istrske fojbe iz leta 1943 in fojbe pri nas iz leta 1945. Prve so izraz ljudskega maščevanja nad italijansko mestno gospodo in administracijo po kapitulaciji, 8. septembra '43, ki sta jih zmerjali s šča-vi. Druge pa so vezane na hude in neprijetne dogodke, ki so bili pogojeni od dramatičnega trenutka ob koncu vojne, ki je terjal aretacijo več tisoč ljudi in poboj kakih 1600. Po utišanju je bila zgodba o foj-bah, predvsem o bazovskem šohtu, v naslednjih desetletjih zelo napihnjena in od odlagališča smeti je pod županovanjem Bartolija postala sveti kraj, tako kot jama Bršljanovka pri Opčinah. Konec junija 1945 so šoht raziskali angloameriški vojaki, ki so naleteli na ostanke 150 nemških vojakov in 1 civilista, podobno je bilo tudi v Bršlja-novki, kljub temu pa sta obe fojbi »postali simbola italijanskega trpljenja, v katerih naj bi bilo pokopanih po 2500 ljudi«. Pir- jevec zahteva, naj se enkrat za vselej javno odpre jamo, saj je pravo žarišče napetosti, ki med otroke širi neresnično zgodbo. S temi številkami se je v svojem delu ukvarjala tudi Trohova, ki pa opozarja, da točnega števila ni. Ugiba se, da je bilo maja 1945 nekaj 100 umrlih in nekaj 1000 pogrešanih. Pri tem pa dodala, da je bila večina tistih, ki so bili poslani v taborišča, tudi hitro izpuščena in da so to bili v glavnem stražniki iz juga države, ki so se vrnili domov in se je za njimi izgubila sled. V svoji raziskavi se avtorica spopada z analizo dveh polov, in sicer obtožbe o genocidu že od leta 1945-46, »ko so umrli nedolžni, žrtve titoistov oz. titinov, zaradi ita-lijanstva«, in kaznovanja za fašistične vojne zločine. »Jugoslavija je ta dejanja dolga leta zanikala, tako kot poboj domobrancev, ustašev in civilistov ... « Bajc pa je v svojem eseju prikazal tretjo plat, se pravi pogled nekoga, ki ni bil vpleten v fojbe - angloameriških oficirjev. Leta glasbena matica - Sodelovanje s tamkajšnjo Glasbeno šolo Obisk iz Kočevja Ob glasbenem srečanju so si gostje tudi ogledali kraške in mestne zanimivosti Prejšnji petek je Glasbena matica iz Trsta gostila Glasbeno šolo iz Kočevja. Skupina petnajstih mladih glasbenikov je s spremljevalci, mentorji in ravnateljem na sedež Glasbene matice v Rojanu dospela v poznih popoldanskih urah, kjer je bilo na vrsti glasbeno srečanje z nastopom najboljših učencev in komornih skupin raznih inštrumentov obeh šol. Gostje iz Kočevja so v naše kraje prišli že v jutranjih urah. V spremstvu ravnatelja prof. Bogdana Kralja so se v Re-pentabru srečali z županom Markom Pi-sanijem, ki jim je predstavil občino in lepoto celotne kraške pokrajine. Nakar so si pod vodstvom domačinke prof. Vesne Guštin ogledali Kraško hišo in prisluhnili zanimivemu predavanju o kraških običajih. V spremstvu prof. Verenke Terčelj so se po obalni cesti pripeljali v Trst, na- kar so se podali na kosilo v Dijaški dom. Popoldne jih je novinarka Poljanka Dol-har pospremila na sprehod po mestnih zanimivostih, ki pričajo o sledeh slovenske prisotnosti v mestnem središču. Obisk glasbene šole Kočevje je doživel višek na popoldanskem glasbenem srečanju, kjer je ravnatelj GM prof. Bogdan Kralj poudaril, da s tovrstnimi srečanji Glasbena matica vzdržuje stike s glasbenimi šolami v matični domovini. Vsi nastopajoči so ob obisku prejeli poleg diplome še velikonočno sladico, ki jo je za to priložnost pripravila prof. Vesna Guštin. Ravnatelj Glasbene šole iz Kočevja prof. Jože Rajk pa je obrazložil, da se je zamisel izmenjave porodila lani ob obisku njihovega učiteljskega kadra v pobrateni občini Dolina, kjer so se srečali tudi s Skupinska slika z glasbenega srečanja GM in Glasbene šole Kočevje predstavniki Glasbene matice. Glasbena šola Kočevje je pred kratkim praznovala 50-letnico delovanja, šteje približno 250 učencev, ki uspešno nastopajo in se udeležujejo mednarodnih in državnih tekmovanj. Na prenovljeni šoli delujejo trije orkestri: simfonični, pihalni in godalni. Poleg instrumentalnega pouka je na šoli dejaven tudi baletni oddelek. Sodelovanje obeh glasbenih šol se bo še nadaljevalo. Na zaključnem letnem koncertu GŠ Kočevje bo 18. aprila kot predstavnica Glasbene matice nastopila harfistka Tadeja Kralj. 11. maja pa se bo Glasbena matica mudila na celodnevnem obisku v Kočevju na podobnem srečanju, ki bo ravno tako zaobjelo ogled narave in okolice ter popoldanski koncert na glasbeni šoli. Erik Kuret 1943 Angloameričani niso imeli svojih ljudi na terenu in torej niso razpolagali z direktnimi informacijami, pač pa so jih prejemali iz italijanskih krogov. Veliko je bilo torej pretiravanj, tako sicer kot leta 1945, ko so italijanski viri očrnili jugoslovansko zasedbo, Angloameričani pa so takrat informacije preverjali oz. vodili samostojne raziskave na terenu. Na dan je prišlo gradivo treh stopenj - diplomatske, vojaške in obveščevalne. »Na najvišjem nivoju je bila jugoslovanska zasedba seveda najslabša možna, pravi režim terorja, v direktnem stiku na terenu pa je bila slika različna.« Po odhodu Jugoslovanov so angloameriški oficirji raziskali bazovski šoht, v kateri so Italijani zabeležili, da leži 600 trupel Italijanov in novozelandskih vojakov. V vojaškem dnevniku 13. korpusa o juniju 1945 pa Bajc ni naletel na podatek o 600 truplih, ravno tako ne o Novozelandcih, pač pa našel potrditev raziskovalnega komiteja o ostankih 150 nemških vojakov in 1 civilista. (sas) bani - SKD Grad Praznik kulture in ohranjanje starih običajev Ta zapis se nanaša na prireditvi, ki sta nastali v okviru delovanja SKD Grad od Banov. Prva je bila ob dnevu slovenske kulture (16. marca) na kateri je Dušan Jelinčič predstavil knjigo Bela dama devinska. Razčlenjeno je podal nastanek in težave pri snovanju tega romana. V nadaljevanju je orisal svojo pot literarnega ustvarjanja, med katero se je spomnil na dela vezana na obdobje, ko se je povzpel na vršace v Himalaji. Na zanimivem kulturnem večeru je v začetku spregovorila predsednica društva Norma Križ-mančič, v nadaljevanju pa je predstavitev avtorja in pogovor z njim vodila Barbara Ban. Nastop vokalne skupine Lipa iz Bazovice, ki ga vodi Anastazija Purič, je popestril in pridal žlahtnost kulturnemu dogodku v vasi. Kmalu za to prireditvijo se je pričela delavnica za otroke, ki se je zaključila konec marca. Pod mentorstvom vztrajnih članic društva, Neve, Norme in Lide so se otroci učili pripravljati pirhe za veliko noč na način, kot so jih delali v starih časih: z olupki čebule in kavno usedlino. Pridih pomladi je dodal Valter, ki je nabral regrad, trobentice, vijolice in druge poljske cvetice, ki so jih privezali na jajca in nato kuhali. Ko so bili pir-hi pripravljeni, se je na lupini prikazal odtis tega pomladnega cvetja. Skupina nadebudnih otrok je pridno sledila delu, obenem pa pripravljala tudi oljčne vejice s podobico. Vsak otrok je poleg druženja in pridobivanja veščin okraševanja pirhov na koncu delavnice odnesel domov košarico z različno okrašenimi pirhi, tudi oljčno vejico in risbo, ki jo je v tem času narisal na temo velikonočnih praznikov. Skrb za mladino je ključ za prihodnost društva in življenja v naši vasi. Tega se pri odboru društva dobro zavedajo in temu primerno usklajujejo svoje delo. (P.V.) Verzi v torek protagonisti srečanja v Tržaški knjigarni V Tržaški knjigarni bodo v torek, 10. aprila, ob 18. uri protagonisti pesniki oziroma njihovi verzi. Svojo poezijo in razmisleke o poetičnem bodo s tržaško publiko delili pesniki z morja in s Krasa, iz Gorice in Nove Gorice, iz Trsta in Ljubljane, iz Italije in Slovenije. Pogovor s pesniki Markom Kravosom, Davidom Bandljem in Jurijem Paljkom ter pesnico Majo Vidmar bo tkala pesnica Meta Kušar. Dogodek se vključuje v pobude ob svetovnem dnevu knjige, 23. aprila, ki ga je razglasila organizacija Unesco. Dan je namenjen promociji branja, založništva in zaščiti intelektualne lastnine in avtorskih pravic zadnja leta pa je posvečen tudi razpravam o trenutnem stanju in prihodnosti ter strategiji spletnega založništva in e-knjig. Otroški tv prispevek: Velikonočne domislice Na predvečer velike noči nam slovenski programski oddelek Rai ponuja prispevek v sodelovanju z učenci OŠ Alojza Gradnika v Repnu. S polno skledo dobre volje in kančkom predprazničnega pričakovanja je vsak razred z drugačno delavnico pripomogel k poustvarjanju velikonočnega vzdušja. V prispevku bomo najprej spoznali, kako so otroci iz das mase izdelali podstavke za jajček v obliki kokoške. Z naravnim barvilom če-buljih listov so sveža jajčka nato obarvali v zlato-rjave pirhe. Ker je bilo pirhov veliko, so izdelali tudi ljubke košarice iz lepenke. Prvošolčki so se z navdušenjem posvetili velikonočnim obeskom iz volnene vrvice, bele namizne prtičke pa so spremenili v radožive spomladanske travnike. V prazničnih dneh brez čestitk nikakor ne gre, zato so učenci iz Repna izdelali tudi pisane voščilnice in vsem gledalcem slovenskih televizijskih programov zaželeli prisrčne velikonočne praznike. Prispevek je pripravila Deva Pincin. Obalna straža zasegla 110 kg ribjih izdelkov Med 3. in 5. aprilom so obalne straže iz Furlanije-Julijske krajine izvedle obsežen program kontrol pred velikonočnimi prazniki. Operacija Pelagos Tre, ki jo je usklajevala pomorska direkcija, je zadevala celotni sektor proizvodnje in prodaje ribjih izdelkov, tako na morju kot na kopnem. Pod drobnogledom so bile ribje tržnice, grosisti, nakupovalna središča, restavracije, ribarnice in sami ribiči. Več kot štirideset inšpektorjev je pregledovalo dokumente ter preverjalo, ali je zagotovljeno spoštovanje državnih ter evropskih predpisov. Napisali so enajst glob v skupnem znesku 24.000 evrov, tri osebe so kazensko ovadili, zasegli pa so celih 110 kilogramov ribjih izdelkov. Največ prekrškov so zaznali v gostinskih obratih, ribarnicah in pri grosistih, in sicer večinoma v zvezi s podatki, navedenimi na etiketah. V treh ribarnicah na Tržaškem je obalna straža opazila, da etikete niso bile pravilno izpolnjene. Na deželni ravni pa so tri gostince kazensko ovadili zaradi suma poskusa goljufije. Redarji nudijo informacije in sprejemajo obvestila Tako imenovani mobilni urad tržaške občinske policije v posameznih predelih mesta in okolice nudi informacije in sprejema obvestila občanov. Na redarje, ki imajo vso potrebno dokumentacijo v kombiju, se lahko kdorkoli obrne in jih opozori na manjše ali večje probleme, ali pa jih enostavno zaprosi za kakršnokoli pojasnilo. Prihodnji teden bo mobilni urad v torek med 9. in 13. uro na Trgu sv. Jakoba, med 15. in 19. uro pa na Trgu Cavana. Nato bo parkiran na tržnici v Naselju sv. Sergija (v sredo 9-13), na Trgu Bonifacio (v sredo 15-19), pred bolnišnico na Katinari (v četrtek 9-13), pri gozdiču v Barkovljah (v četrtek 15-19), pred nakupovalnim središčem Il Giulia (v petek 913), na Trgu Rosmini (v petek 15-19), pred cerkvijo v Bazovici (v soboto 9-13) in na Trgu Marinai d'Italia (v soboto 15-19). Mejna policija z openske postaje v Ulico Carsia Tržaška kvestura sporoča, da so na openski železniški postaji izpraznili pisarne mejne policije in jih preselili na sedež policijskega komisariata v Ulici Carsia 37. / TRST Sobota, 7. aprila 2012 9 1 trst - Včeraj prenos ene od zadnjih dveh še ohranjenih Čupa Lisa priplula v tržaški Pomorski muzej Značilno plovilo slovenskih tržaških ribičev bo tam na ogled dva meseca Čupa Lisa, ki je bila zgrajena v Nabrežini leta 1882 in ki je bila dolga leta spravljena in nekako pozabljena v skladišču tržaške občine, in sicer v okviru zbirke Diega de Henriqueza, je od včeraj na ogled v Pomorskem muzeju na Marsovem polju. Precej dobro ohranjen leseni čoln, čigar zadnji lastnik je bil Ivan Gruden (Janez Martinčev) iz Nabrežine, so v muzej pripeljali včeraj dopoldne, njegovi obiskovalci pa si bodo odličen primerek slovenskega plovila lahko ogledovali približno dva meseca. Marino Vocci iz Pomorskega muzeja nam je pojasnil, da čupa predstavlja odličen vir za preučevanje okoliškega ribolova, ki je bil v preteklem stoletju v domeni slovenskih ribičev. Ču-pa v Trstu pooseblja odnos med morjem in Krasom, je menil Vocci, ki je tudi povedal, da so čupe izdelovali iz odpornega lesa. Izvedeli smo tudi, da so posebnosti čupe razmerje med dolžino in širino, velike čupe pa so imele približno tri dimenzije, v povprečju pa so bile dolge med 5 in 7 metrov. Na Jadranski obali je sicer čupa izpričana že od 12. stoletja dalje, na slovenski pa od leta 1621. Do druge svetovne vojne so čupo uporabljali na nabrežinskem Bregu. Ribiči so jih te- sali doma in splavljali v Sesljanu, Grljanu ali Barkovljah. Izmed originalnih sta ohranjeni samo še dve ču-pi: čupo Mario, ki je bila zgrajena v Nabrežini leta 1890, hrani Slovenski etnografski muzej, čupa Lisa, 8 let mlajša od Marie, pa je v lasti, kot rečeno, zbirke de Henriquez. Bruno Lisjak Volpi je v svoji knjigi Slovensko pomorsko ribištvo skozi stoletja: od Trsta do Timave med drugim zapisal, da se je zgodovina slovenskih čup ob morju končala, ko je Maria odpotovala leta 1947 v ljubljanski Etnografski muzej, Liso pa kupil znani zbiratelj starin Diego de Henriquez. Za vse tiste, ki bi radi videli, kako v živo izgleda to plovilo, naj povemo, da bo Pomorski muzej v teh prazničnih dneh odprt vse dni med 10. in 18. uro. Tako bo že danes, ko bodo ču-po premierno predstavili obiskovalcem, za izredno odprtje muzeja pa so se odločili tudi za jutrišnji in ponedeljkov praznični dan. Dolg leseni čoln je na ogled v pritličju omenjenega muzeja, kjer bodo obiskovalci lahko spoznali, kje in kako so hranili ču-pe, turisti pa bodo med drugim lahko tudi izvedeli, da so čupe izdelovali predvsem slovenski ribiči. (sč) VELIKONOČNI PONEDELJEK Komorni koncert v proseški cerkvi Zahodnokraški rajonski svet prireja na velikonočni ponedeljek komorni koncert v proseški cerkvi sv. Martina. Nastopil bo komorni orkester Camerata strumentale italiana, sestav, ki deluje že 21 let v Trstu. Sestavljajo ga krajevni glasbeniki, ki so pod vodstvom maestra Fabrizia Fiviura začeli s promocijo skladb sodobnih italijanskih avtorjev in so potem obogatili repertoar z baročno in klasično glasbo. Koncerti-rali so v številnih italijanskih krajih, v Sloveniji, Hrvaški, Španiji in drugih državah. Koncert, ki ga je omogočil prispevek dežele FJK, se bo začel ob 19.30. V BOLJUNCU OD TORKA Parkiranje proti plačilu na glavnem trgu Gorici V torek, 10. aprila, stopa v veljavo nova prometna odredba, ki predvideva plačevanje parkirnine na glavnem trgu Gorici v Boljuncu. Parkiranje proti plačilu je predvideno ob delavnikih (od ponedeljka do sobote), ob nedeljah in praznikih pa bo še naprej brezplačno. Parkiranje vozil znotraj označenih parkirnih mest bo tudi ob delavnikih brezplačno za prvo uro, ob predhodni nabavi listka na parkomatu, sporočajo z občine. Spremembe v odvozu odpadkov v Dolini Občina Dolina sporoča, da se bodo nadomestni odvozi odpadkov, ki jih ne bodo izvedli na velikonočni ponedeljek, 9. aprila, izvajali na območjih in po urnikih predvidenih po ekokoledarju, ki so ga uporabniki prejeli na dom in je na vpogled tudi na spletni strani občine: http://www.comune.san-dorligo-della-valle.ts.it/ z izjemo zaselkov Ža-vlje in Frankovec, kjer bodo izvedli nadomestni odvoz v sredo, 11. aprila. Naravoslovni center v ponedeljek odprt Tudi na velikonočni ponedeljek bo odprt Naravoslovni didaktični center v Bazovici (tel. 040 3773677). Od 9. do 17. ure si bo obiskovalec lahko ogledal lepote kraške narave, multimedijske posnetke, spoznal kraške sedimentne kamnine na trenutni razstavi Iz morja, kamen, ki jo je opremil Paolo Sos-si. Avtor razstave bo na razpolago za voden obisk ob 11. ter ob 15. uri. Vstop je prost. j.v. valvasor - Občni zbor Slovenskega zamejskega numizmatičnega društva Bankovci in kovanci kot zrcalo časa Pester in bogat program - V prihodnje načrtujejo nekaj izletov, predavanj in seveda redna mesečna srečanja - Vabilo radovednežem, naj se jim pridružijo Pred časom so člani Slovenskega zamejskega numizmatičnega društva J. V. Valvasorja imeli redni letni občni zbor. Zbrali so se v dvorani gostilne Veto na Opčinah in pregledali delovanje preteklega leta. Lani so v društvu praznovali 15- letnico ustanovitve, celotno leto 2011 pa so posvetili praznovanju 20-letnice osamosvojitve Slovenije. Numizmatično društvo je poudarilo predvsem denarno osamosvojitev Slovenije, ker smo leta 1991 Slovenci poleg države dobili tudi naš prvi sodobni denar. V sodelovanju z Društvom slovenskih izobražencev iz Trsta so lani povabili v goste prvega guvernerja Banke Slovenije dr. Franceta Arharja, ki je na zanimivem predavanju obrazložil potek denarnega osamosvajanja in nelahko vlogo Banke Slovenije v kritičnih trenutkih prehoda z dinarja na tolar. To je zgodba o uspehu, kjer je slovenska iznajdljivost uspela, kljub nelahkim okoliščinam in dejstvu, da se večina zahodnih držav ni veliko zavzemala za njeno samostojnost. Člani društva so takrat postavili »letečo razstavo« in predstavili nekaj prvih slovenskih tolarjev. Oktobra lani so v prostorih Zadružne kraške banke na Opčinah postavili manjšo razstavo o prehodu valut - od dinarjev na tolarje. Oktobrski termin ni bil slučajno izbran, saj je ravno v tem mesecu pred dvajsetimi leti prišlo do zamenjave dinarjev s tolarji. V vitrinah so prikazali zanimiv prehod: dinarje (kovance in bankovce), ki so bili v obtoku pred razpadom Jugoslavije in tudi privatni projekt Lipa, kot izraz tistega kaotičnega časa, nato tolarske bone, vse tolar- ske kovance, ki so krožili do uvedbe evra v Sloveniji leta 2007, nekaj tolarskih bankovcev, pa še nekaj primerkov srebrnih tolarjev in celotno zbirko zlatih tolarjev. Decembra so numizmatiki izpeljali še zadnji del letnega programa z običajnim društvenim izletom. Ponovno so bili gostje Numizmatičnega kabineta Narodnega muzeja Slovenije, kjer jih je gostil kustos Andrej Šemrov. Obisk je uspel nad pričakovanji, saj jih je kustos pospremil v »trezor« Narodnega muzeja, ki je zaprt za publiko in kjer hranijo stroje, načrte, mavčne osnutke, poskusne odtise, punce, matrice in veliko drugih stvari povezanih z nastankom in razvojem slovenskega tolarja. Gospod Še-mrov je udeležence pospremil še v kabinet, kjer je pokazal nekaj unikatov iz srednjega veka in antike. Spomladi so pri društvu imeli v go-steh člane italijanskega numizmatičnega društva iz Trsta, ki si želijo več sodelovanja med društvoma. Obisk so nato vrnili konec meseca maja, ko so predstavili delovanje in si izmenjali izkušnje na zbira-teljskem področju. Dogovorjeni so, da bi to izkušnjo še ponovili. Društvo je imelo redne mesečne sestanke vsako drugo sredo v mesecu, v sobi ki jo prijazno nudi gostilna Veto. Med letom so se nekateri člani udeležili tudi letnih numizmatičnih sejmov v Ljubljani, Veroni in Vicenzi. Lani je društvo obogatilo svojo knjižnico in kupilo nekaj novih knjig, in sicer katalog Kovanice i novčanice Jugoslavije, Slovenije, Hrvatske, Bosne I Hercegovine, Srbije, Črne gore i Makedonije, knjigo Guide to Biblical Coins in Encyclopedy of Roman Imperial Coins. Društvo je naročeno na revije Monete antiche in Panorama numismatico, redno pa prejema Numizmatični vestnik, glasilo Numizmatičnega društva Slovenije. Glede delovanja v letošnjem letu in bodočega programa so se udeleženci strinjali, da bi steklo po že utečenih tirih - z nekaj izleti (numizmatično srečanje v Ogleju, izlet v Benetke, srečanje s tržaškim italijanskim numizmatičnim društvom ipd.), predavanji in rednimi mesečnimi srečanji. Letošnjega občnega zbora se je udeležilo tudi nekaj članov Numizmatičnega društva iz Ilirske Bistrice, saj sorodna društva rada sodelujeta in si izmenjujeta izkušnje že dolgo let. Ob koncu uradnega dela občnega zbora je ostalo dovolj časa za prijetno kramljanje med udeleženci in za skupno pripravo novih načrtov. Program društva je torej pester in raznolik, in vsi, ki bi radi pobliže spoznali numizmatiko ali bi le iz radovednosti prišli na sestanek (zakaj pa ne, tudi za kakšen strokovni nasvet glede starega denarja), so vabljeni, naj se kar pridružijo društvu na mesečnih sestankih, ki so vsako drugo sredo v mesecu (razen v poletnem času) po 20.30 uri v gostilni Veto. 1 0 Sobota, l. aprila 2012 TRST / GRMADA - Na pobudo SKD Igo Gruden Pohod po poteh in jarkih ■ •• v v • bojisc prve svetovne vojne V nedeljo, 11. marca, se je na pobudo SKD Igo Gruden iz Nabrežine v Cerovljah zbrala lepa skupina pohodnikov, ki so se peš odpravili na krožno pot na Grmado. Med prvo svetovno vojno je bila Grmada z okolico prizorišče dolgotrajnih krvavih bojev, ki so pustili velike brazgotine v teh krajih in njihovih ljudeh. Skupino je v imenu organizatorja pozdravil Zvon-ko Legiša, ki je tudi med potjo postregel pohodnikom z zanimivimi podatki iz prve svetovne vojne. Iz Cerovelj so pohod-niki obšli Šimonove Merine, kjer je med vojno bil nameščen Skupina pohodnikov posluša razlago med potjo na Grmado damjan gerl eden izmed največjih topov avstrijske artilerije, 420 kalibrski Mörser, nakar so se po rusi poti povzpeli do vrha Grmade, kjer jim je vodič z nazornimi shematičnimi zemljevidi predstavil potek soških ofenziv. Dokaj zanimivi so bili tudi spusti v dve znani jami pod Grmado, Pejco in Grofovo jamo, ki sta med največjim bombardiranjem nudili vojakom najbolj varno zatočišče. Jasno nebo je izletnikom omogočilo tako z vrha Grmade kot iz razgledišča ob Grofovi jami panoramski pogled tako rekoč na vse strani neba. Včeraj danes U Kino Danes, SOBOTA, 7. aprila 2012 DARKO Sonce vzide ob 6.33 in zatone ob 19.41 - Dolžina dneva 13.08 - Luna vzide ob 21.00 in zatone ob 6.30 Jutri, NEDELJA, 8. aprila 2012 VELIKA NOČ VREME VČERAJ: temperatura zraka 12,2 stopinj C, zračni tlak 1028,7 mb ustaljen, vlaga 80-odstotna, brezvetrje, nebo rahlo oblačno, morje mirno, temperatura morja 10,9 stopinje C. CI3 Lekarne Danes, 7. aprila 2012 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Bernini 4 (040 309114), Ul. Felluga 46 (040 390280), Milje - Lungomare Ve-nezia 3 (040 274998). Opčine - Proseška ulica 3 (040 422478) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Bernini 4, Ul. Felluga 46, Oširek Pia-ve 2, Milje - Lungomare Venezia 3. Opčine - Proseška ulica 3 (040 422478) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Oširek Piave 2 (040 361655). AMBASCIATORI - 15.00, 18.20, 21.40 »Titanic 3D«. ARISTON - 16.30, 20.00 »II mio mi-gliore incubo!«; 18.15, 21.45 »Il sen-tiero - Na Putu«. CINECITY - 17.40, 22.10 »Edgar Allan Poe - The Raven«; 20.05 »Ghost Rider - Spirito di vendetta«; 22.20 »E' nata una star?«; 22.05 »Quasi amici«; 15.25, 17.40, 20.05 »Buona giornata«; 15.20, 17.40, 20.00, 22.15 »La furia dei Titani 3D«; 15.20, 17.35, 19.55, 22.10 »Biancaneve«; 15.00, 16.50, 18.40, 20.30 »Pirati! Briganti da stra-pazzo«; 16.30, 20.30 »Titanic 3D«; 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »Act of valor«; 15.30 »Viaggio nell'isola miste-riosa«. FELLINI - 16.00, 18.00, 20.05, 22.10 »Romanzo di una strage«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Quasi amici«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Marigold hotel«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.00, 19.05, 22.15 »Magnifica presenza«; 17.45, 20.50 »Cesare deve morire«. KOPER - KOLOSEJ - 20.10 »Hudič v nas«; 18.10 »John Carter«; 20.40 »Marčeve ide«; 18.00 »Pisma Sv. Nikolaju«; 20.30 »Potomci«; 18.20 »Potovanje v središče zemlje 2: Skrivnostni otok«. KOPER - PLANET TUŠ - 11.30, 18.30 »Kupili smo živalski vrt«; 21.05, 23.15 »Odklop«; 16.30, 21.10, 23.15 »Vse za denar«; 11.55, 12.50, 15.20, 16.05, 17.20, 18.00 »Lorax 3D - sin-hro.«; 12.00, 17.30, 20.30, 23.35 »Igre lakote: Arena smrti«; 11.05, 13.00, 15.05, 17.05, 19.05 »Lorax - sinhro.«; 13.55, 20.00, 22.10 »Bes Titanov 3D«; 19.30 »Titanik 3D«; 11.40, 14.00, 16.20, 18.40, 21.00, 23.20 »Ameriška pita: Obletnica«. NAZIONALE - Dvorana 1: 17.00, 19.30, 22.10 »Piccole bugie tra amici«; 17.00, 20.30, 22.20 »Act of valor«; Dvorana 2: 15.20, 16.45, 18.30, 20.15 »Pirati! Briganti da strapazzo«; Dvorana 3: 15.20, 18.50, 22.20 »La furia dei Titani«; Dvorana 4: 15.20 »Buo-na giornata«; 15.20, 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Biancaneve«. SUPER - 16.30, 20.00 »Cosa piove dal cielo?«; 18.15 »I piu grandi di tutti«; 21.45 »The Raven«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.40, 20.00, 22.00 »Biancaneve«; Dvorana 2: 19.45, 21.45 »La furia dei Titani 3D«; 17.45 »Buona giornata«; Dvorana 3: 17.00, 20.30 »Titanic 3D«; Dvorana 4: 16.45, 18.15, 20.10 »Pirati! Briganti da strapazzo«; 22.00 »Quasi amici«; Dvorana 5: 17.20, 19.50 »Romanzo di una strage«; 22.10 »The Raven«. Hfl Osmice DRUŽINA MERLAK je odprla osmico v Ul. S. Sabba 6, v bližini Rižarne. Toči belo in črno vino z domačim prigrizkom. Tel. 335-1624285. DRUŽINA ŠUC je odprla osmico, Bri-ščiki 18. IGOR IN VESNA sta odprla osmico v Saležu. Toplo vabljeni. OSMICA JE ODPRTA v Šempolaju, v oljčnem gaju. Vabljeni! OSMICA je odprta na kmetiji Kraljič v Prebenegu št. 99. Tel. 040-232577. Vabljeni! OSMICA je odprta pri Škerku v Pra-protu. Tel. 040-200156. OSMICO je odprl Milič, Repen 49. Toplo vabljeni! Tel. 040-327104. OSMICO je odprl Miro Žigon, Zgonik 36. Tel. 040-229198. NABREŽINA Prispevki za oddajo stanovanj v najem manj premožnim Občina Devin Nabrežina sporoča javnim osebam ali zasebnikom, ki so lastniki nepremičnine na ozemlju devinsko nabrežinske občine, da v primeru, da so oddali v najem manj premožnim osebam stanovanje, ki je bilo pred tem neoddano, lahko zaprosijo za prispevek kot predvideva drugi stavek 6. člena DZ 6/2003. V ta namen morajo interesenti predstaviti prošnjo izključno na za to namenjenem obrazcu, ki je priložen razpisu in je na razpolago od dne 2. aprila 2012 na občinski spletni strani www.comune.duino-aurisina.ts.it - albo pretorio in v Uradu za socialno službo občine Devin Na-brežina - Sesljan, Naselje sv. Mavra št. 124, od ponedeljka do petka od 9.00 do 12.00 in tudi, samo ob ponedeljkih in sredah, od 15.00 do 17.00. Rok za vložitev v celoti izpolnjenih prošenj zapade dne 4. maja 2012 ob 12.00 uri. OSMICO sta odprla Korado in Roberta na cesti v Slivno. Tel. št. 3383515876. OSMICO sta odprli Maurica in Sidonja v Medji vasi št. 10. Tel. 040-208987. PAOLO IN MARINKA sta v Mavhinjah na Punkišči odprla osmico. V LONJERJU ŠT. 255 je odprl osmico Damjan Glavina. Tel. št.: 3488435444. V SAMATORCI je družina Pipan odprla osmico. Tel. št. 040-229261. H Mali oglasi IŠČEM DELO kot hišna pomočnica ali negovalka starejših oseb. Tel. 3206303821 (v večernih urah). PODARIM tri simpatične mucke. Tel. št.: 338-1492876. POŠTENA GOSPA išče zaposlitev kot negovalka starejših oseb. Tel. 3470641636. PRIPOROČENA GOSPA iz Latinske Amerike nudi 24 urno nego ostarelim po zmerni ceni. Tel. 347-6082315. PRODAJAMO domači brinjevec in bri-njevo olje, tel. št. 040-2024022 od 16. do 20. ure. PRODAM FIAT 600, letnik 2006. Klima, servovolan, ABS, radio in letna vi-njeta. Cena po dogovoru. Tel. 040228189. PRODAM MIZO iz nerjavečega jekla (inox), primerno za restavracije, velikost 180 cm x 70 cm, cena 200,00 evrov. Tel. št. 347-6849308. PRODAM SADIKE starih sort nešplje in žižule. Telefonirati v času obedov ob sobotah in nedeljah na tel. št. 0402296051. PRODAM STANOVANJE v Trstu (Ul. Rivalto), 3. nadstropje, 60 kv.m., 2 spalni sobi, kuhinja in kopalnica, sončna lega, pogled na občinski vrt. Tel. št.: 040-764682. ö Poslovni oglasi PODJETJE Z LESENIMI PODI iz Ville Vicentine takoj zaposli pro-dajalca-prodajalko. C.V. pošljite na info@fracaros.it SLOVENSKO PODJETJE v Trstu, s področja elektronike, išče sodelavca/ko za tehnično-komer-cialno dejavnost. Zahteva se višješolska ali univerzitetna izobrazba iz tehnično znanstvenih smeri, zanimanje za nove tehnologije, poznavanje dela z orodji MS Office in angleščine. Od vas pričakujemo redoljubnost, točnost, zanesljivost in organiziranost. Nudimo vam zaposlitev v mladem, dinamičnem in proaktiv-nem kolektivu. Curriculum vitae pošljite na delotrst@gmail.com PRODAM devet velikih miz za šest oseb in sedem majhnih za štiri osebe, po zelo ugodni ceni. Tel. 328-1570366. PRODAM sedem notranjih vrat temne barve, 210x80 cm, in dvojna vhodna vrata z oknom iz pvc-ja bele barve. Klicati v večernih urah na tel. št. 040291148. SCOOTER APRILIA sport city cube 300, letnik 2010, črne barve, 6.600 prevoženih km, prodam. Tel. 3346390079. B Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP:Drevored Campi Elisi 59, Naselje sv. Sergija - Ul. Forti 2, Devin -državna cesta 14 SHELL: Drevored Sanzio ESSO: Trg Foraggi 7, Opčine - križišče IP: Istrska ulica 212 TAMOIL: Miramarski drevored 233/1 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3, Mira-marski drevored 233/1 AGIP: Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Katinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin - Državna cesta. 14, Sesljan - avtocestni priključek km 27 ENI: Ul. A. Valerio 1 (univerza) ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Trg Valmaura, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Carnaro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 ADRIA: Proseška postaja 35 SHELL:Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL:Ul. Brigata Casale TOTALERG:: UL Flavia 59 V sodelovanju s FIGISC Trst. / TRST Sobota, 7. aprila 2012 1 1 H Čestitke Danes bo tata ADRIANO 40 let praznoval in se s torto posladkal. Vse najboljše mu želiva Ivan in Martina. Mami Nataši v naročje, očku Aleksandru za vrat se je rodil mali korenjak. Gabrielu in Rubenu se je pridružil mali SAMUEL. Prijatelji Gregor, Anja in Petra se tega veselijo in bratoma velijo: »Korajžno na delo, pomagajte mami pri čiščenju ritke... da ne bo smrdelo!« Čestitamo! H Šolske vesti DTZ ŽIGE ZOISA obvešča, da bodo danes, 7. aprila, uradi zaprti. RAVNATELJSTVO LICEJA A.M. SLOMŠEK obvešča, da bo šola zaprta danes, 7. aprila. RAVNATELJSTVO LICEJA FRANCETA PREŠERNA sporoča, da bodo danes, 7. aprila, uradi zaprti. 12. GLASBENA REVIJA Sv. Ciril in Metod: Zaključni nastop se bo odvijal v sredo, 11. aprila, v gledališču Ba-saglia v parku pri Sv. Ivanu (Ul. Weiss, 15). Komisija bo podelila diplome in nagrade. Vstop prost, toplo vabljeni! M Izleti deljo, 20. maja. Za prijave in informacije pokličite na (+39) 339-6980193 ali pišite na naslov skdprimorec@ya-hoo.it. KRUT obvešča člane, da sprejema prijave za skupinsko bivanje z vključenim prilagojenim paketom za zdravje in dobro počutje v Šmarjeških toplicah od 10. do 20. junija. Podrobnejše informacije in prijave: Ul. Cicerone 8/b, tel. 040-360072. Ü3 Obvestila ALI BI SI RAD OGLEDAL MONGOLIJO - deželo modrega neba in domovino Genggis Khana? Kdor bi se rad pridružil enkratnemu in avanturističnemu potovanju po Mongoliji, naj se javi na tel. št. 338-6985052. KRUT obvešča, da sprejema prijave za individualna bivanja v termalnih centrih v Sloveniji, na željo tudi s prilagojenimi zdravstvenimi programi. Podrobnejše informacije in prijave: Ul. Cicerone 8/b, tel. 040-360072. SPDT prireja v ponedeljek, 9. aprila, tradicionalni Pomladanski izlet v Istro. Zbirališče ob 8.30 pri gledališču Prešeren v Boljuncu, od koder se bomo z osebnimi avtomobili, na razpolago bo tudi društveni kombi, peljali v Marezige, na izhodišče planinskega izleta. Predvidene so 4 ure zmerne hoje. Informacije na tel. št.: 040-220155 (Livio). UDELEŽENCI IZLETA V PRAGO IN NA DOLENJSKO v organizaciji SKD Primorec so vabljeni, da poravnajo preostanek v četrtek, 12. aprila, od 19. do 20. ure v Ljudskem domu v Trebčah. KROŽEK AUSER Domjo in Milje organizirata izlet v Dalmacijo, od 22. do 24. junija. Obiskali bomo čarobno otočje Kornate ter spoznali izjemno okolje. Prijave in informacije do 15. aprila na tel. št.: 335-6655215 (Matilda). SI ROJEN LETA 1958? Pridi z nami v Belo krajino v soboto, 19. maja. Informacije in prijave do 15. aprila po tel. št. 347-0396371 (Nadja) ali 3479604775 (Igor). ENODNEVNI IZLET NA BRIJONE: v nedeljo, 20. maja, za letnike '38 in '40 iz Brega. Prijave od 18. do 20. ure na tel. št. 040-228468 (Ada). Vpisovanje do 20. aprila. PREŠERNI IZLET Kd Kraški dom, Skd Krasno Polje, Skd Skala, Skd Slovan, Skd Primorec, Skd Lipa in Skd Tabor v Ljubljano z ogledom razstave »Tržaška umetnostna obzorja« v Cankarjevem domu in v Vrbo s kosilom, v nedeljo, 22. aprila. Vpisovanja (do zasedbe mest) na tel. št. 347-0410542 (Suzana). DRUŠTVO VRTNARJEV organizira izlet v Amsterdam, ki bo od 26. do 30. aprila. Prostih je še 8 mest. Program: ogled Amsterdama z okolico, borzo cvetja, cvetlični park Keukenhof, Haag. Informacije na tel. št.: 0038631372632, 335-6479875. KRUT obvešča člane, da je v teku vpisovanje za skupinsko bivanje v Tala-so Strunjan od 6. do 16. maja, z individualno prilagojenim paketom za zdravje in dobro počutje. Podrobnejše informacije in prijave: Ul. Cicerone 8/b, tel. 040-360072. IZLET V BOSNO organizira Fotovideo Trst80 od 10. do 13. maja: izlet do kamnitih krogel pri Zavidovicih, piramid v Visokem, Sarajevo, Travnik in Jajce. Informacije in opis programa na www.trst80.com. Prijave in informacije čim prej na tel. 329-4128363 (Marko). ENODNEVNI IZLET NA DOLENJSKO v organizaciji SKD Primorec bo v ne- POZOR BOLJUNČANOM! Zbiramo stare in novejše fotografije, ki so v zvezi s prvimi maji in šagrami v Boljun-cu. Slednje bomo uporabili za zgodovinsko razstavo ob letošnjem praznovanju 1. Maja. Javite se na tel. št.: 338-7220353 (Fantovska Boljunec). OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabre-žina, Zgonik in Repentabor) in Zadruga L'Albero Azzurro obveščajo, da bo brezplačna ludoteka, namenjena otrokom od 1 do 6 let, delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih od 16. do 18. ure in v sobotah od 10. do 12. ure. Manipolativne delavnice v aprilu: »Moja tipalna knjiga« in »Uokvirimo se«. Informacije na tel. št.: 040-299099 od ponedeljka do sobote od 8. do 13. ure (Igralni kotiček Palček). SKD VESNA vabi v nedeljo, 8. aprila, na tradicionalno velikonočno »Tučenje jajc«. Začetek po maši ob 11.30, pred vaško cerkvijo v Križu. FOTOVIDEO TRST80 vabi na predavanje »Piramide v Bosni«, ki bo v torek, 10. aprila, ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani, Ul. S. Francesco 20. Marko Čivardi nam bo predvajal video in predstavil izlet, ki bo 10.-13. maja. Pričakujemo vas! KROŽEK ZABAVNE MATEMATIKE, ki ga vodi prof. Drago Bajc, v torek, 10. aprila, odpade. Naslednje srečanje bo v torek, 17. aprila, ob 17. uri v Peter-linovi dvorani v Donizettijevi ulici 3. Pridružite se nam! SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, prireja osnovni tečaj angleškega jezika »Teatime english with Michael« vsak torek z začetkom 10. aprila, od 16.30 do 18.00. Urili bomo jezik na različnih področjih in bogatili besedni zaklad. Vljudno vabljeni. Info: 040-4528489 ali 331-5662155. TPPZ P. TOMAŽIČ obvešča, da bo v torek, 10. aprila, ob 20.45 na sedežu na Padričah redna pevska vaja. TRŽAŠKA KNJIGARNA, Ul. sv. Frančiška 20, vabi v torek, 10. aprila, ob 18. uri v sklopu pobude »Ko te knjiga napiše 2012«, na razgovor s pesniki Majo Vidmar, Markom Kravosom, Davidom Bandljem in Jurijem Paljkom. Vodila bo Meta Kušar. VZPI-ANPI SEKCIJA PROSEK-KON-TOVEL obvešča vaščane, da zbira fotografski material iz obdobja pred, med in po drugi svetovni vojni, za razstavo, ki bo v sklopu proslavljanja 40-letnice postavitve spomenika na Pro-seku. Material lahko oddate v trafiki na Proseku do 10. aprila. Informacije: tel. št. 340-5437959 (Sharon). KRUT NATURA vabi na tečaj »Mišični test - Bachovi in drugi cvetovi«, prvo srečanje bo v sredo, 11. aprila, ob 18. uri na društvenem sedežu. Informacije in prijave na Krutu, Ul. Cicerone 8/b, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. PODROČNI SVET SLOVENSKIH VERNIKOV S TRSTA IN MILJ vabi na obisk gostov doma za starejše ITIS, Ul. Pascoli 31, v sredo, 11. aprila: ob 16.15 molitev rožnega venca, ob 16.30 sv. maša. POKRAJINSKI SVET SKGZ sklicuje 7. pokrajinski kongres SKGZ za Tržaško v sredo, 11. aprila, ob 18. uri v prvem in ob 19. uri v drugem sklicanju v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. S.Francesco 20/II). AGRARNA SKUPNOST JUSOV-SRENJ vabi predsednike upravnega in nadzornega odbora Jusov-Srenj v tržaški pokrajini na sejo glavnega odbora, ki se bo odvijala v znamenju Zveze upravičenih posestnikov v četrtek, 12. aprila, ob 20. uri v sejni dvorani Mirka Špa-capana na sedežu na Padričah. GLASBENA MATICA - šola Marij Kogoj prireja v četrtek, 12. aprila, ob 18. uri v Kavarni Tommaseo Glasbeni aperitiv. Nastopajo: Rok Dolenc, Julija Kralj, Simon Kravos in Max Zu-liani - klavir ter Sara Bembi in Carlo Venier - flavta. Vabljeni! SKD PRIMOREC prireja volilni občni zbor v četrtek, 12. aprila, v Ljudskem domu v Trebčah s prvim sklicanjem ob 20. uri in z drugim ob 20.30. V novi odbor so vabljeni vsi, ki bi radi pomagali pri organizaciji društvenih kulturnih pobudah. Zainteresirani se lahko prijavijo preko: skdprimo-rec@yahoo.it; tel. št. +39339-6980193. Obveščamo vas, da se lahko volitev udeležijo člani, ki so poravnali članarino za l. 2012 (poravnajo se lahko v četrtek, 12. aprila, od 19. ure dalje). SKUADRA UOO vabi vse svoje člane na 3. društveni redni in volilni občni zbor, ki bo v Nabrežini v Kamnarski hiši v četrtek, 12. aprila, ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. ZADRUGA KULTURNI DOM PRO-SEK-KONTOVEL vabi člane, da se udeležijo občnega zbora, ki se bo odvijal v Kulturnem domu v prvem sklicanju v četrtek, 12. aprila, ob 7. uri in v drugem v petek, 13. aprila, ob 20. uri. CICI KNJIŽNICA v Ljudskem domu v Trebčah je odprta vsak torek, od 15.30 do 17.00. Stopite v pravljični svet knjig, z veseljem vas pričakujemo. SK DEVIN prireja štiridnevni tečaj plezanja od 14. aprila do 1. maja v Glin-ščici in na Napoleonski cesti in tečaj plezanja po zavarovanih poteh, ki bo potekal 22., 25. in 29. aprila in se bo odvijal v Glinščici in v Vipavski dolini. Informacije in vpisovanja na in-fo@skdevin.it ali na 335-8416657. ZSKD obvešča, da se bosta delavnici v okviru pobude »Kult-ura zate« nadaljevali tudi aprila: delavnica »Projektno vodenje: mentorstvo v projektu, komunikacija, motivacija, evalvacija« v soboto, 14. aprila, od 9. do 17. ure v prostorih SKD France Prešeren; delavnica »Tim in timsko delo: stili vodenja tima, vloge v timu« v soboto, 21. aprila, od 14. do 18. ure v srenjski hiši SKD Krasno polje v Gročani. PLANINSKI ODSEK SK DEVIN prireja v nedeljo, 15. aprila, 25. Memorial »Mirko Škabar«, tradicionalni in letos jubilejni spomladanski pohod od Pra-prota v Repen. Zbirališče v Praprotu od 8.30 do 10.00, prihod v Repen v opoldanskih urah, kjer bo v Koči pod Rupo kosilo ter nagrajevanje. Za po-vratek v Praprot bodo na razpolago društveni kombiji. Informacije na tel. 040-200782 (Frančko). DSMO K. FERLUGA sklicuje redni občni zbor volilnega značaja, ki bo v ponedeljek, 16. aprila, v društvenih prostorih (Ul. Roma 22 - Milje) ob 20.00 v prvem, ob 20.30 v drugem sklicanju. Občni zbor bo priložnost za včlanje-vanje oz. za poravnavo članarin. Vabljeni. A.N.A.G. - Državno združenje poku-ševalcev žganja - Tržaška sekcija, organizira tečaj 1. stopnje pokuševalcev žganja. Tečaj se bo odvijal v Trstu (rajon Sv. Alojzij, Ul. Dei Mille 16) od 20.00 do 22.30 v torek, 17., v petek, 20. in 27. aprila ter v petek, 4. in v torek, 8. maja. Informacije in vpis: Jadran Žerjal 349-8638740, erik.@ali-ce.it; Bruno Fortunato (deželni predsednik) 338-9490408, fortunatobru-no@libero.it. ZDRUŽENJE SLOVENSKI DIJAŠKI DOM Srečko Kosovel vabi svoje člane, da se udeležijo rednega občnega zbora, ki bo v torek, 17. aprila, ob 16.30 v prvem sklicanju in v sredo, 18. aprila, ob 19.30 v drugem na sedežu Združenja v Trstu, Ul. Ginnastica 72. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV Hospice Adria Onlus vas vljudno vabi na predavanje »Onkološka prevencija: važno kaj je na krožniku« v sredo, 18. aprila, ob 17. uri v Narodni dom, Ul. Filzi 14, Trst. Predavala bo dr. Majda Košuta. SLORI - Slovenski raziskovalni inštitut sklicuje 36. redni občni zbor, ki bo v četrtek, 19. aprila, ob 17. uri v prvem in ob 18. uri v drugem sklicu v Konferenčni in razstavni dvorani Narodnega doma v Trstu, Ul. Filzi 14. ZSKD sklicuje 46. redni občni zbor v četrtek, 19. aprila, (prvi sklic ob 19.30 in drugi ob 20.00) na sedežu AŠKD Kremenjak v Jamljah (Go), Prvomajska ul. 20. Dnevni red: otvoritev občnega zbora, predsedniško in blagajniško poročilo ter predstavitev finančnega obračuna in predračuna, poročilo nadzornega odbora, razprava, odobritev bilanc, razno. SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO sklicuje v petek, 20. aprila, redni občni zbor v svojem sedežu, Ul. Mazzini 46, v Trstu. Poleg poročil bo na dnevnem redu obnovitev vodstvenih teles. Začetek v drugem sklicu ob 18. uri. SZSO - Trst vabi vse mlade na tradicionalni križev pot na Repentabru na Veliki petek, 20. aprila. Zbiranje ob 20.00 na Colu. V cerkvi na Tabru bo po križevem potu tudi priložnost za spoved. Lepo vabljeni! SDGZ prireja 4. maja seminar »Kako spodbuditi trženjski način razmišljanja in internacionalizirati podjetje v 21. stoletju« namenjen malim in srednjim podjetjem. Prijavnica in program sta na www.sdgz.it. Prijave zbira tajništvo do 27. aprila na info@sdgz.it oz. faks 040-6724850. ZSKD v sodelovanju s Krožkom za promocijo mladinske književnosti in ustvarjalnosti Galeb prireja otroške poletne delavnice »Mala ustvarjalna akademija«, ki se bodo odvijale od 27. avgusta do 1. septembra na Livku pri Kobaridu (SLO). Mentorji: Jelka Bo-gatec (plesna delavnica), Jana Drassich (glasbeno-pevska delavnica), Jana Pečar (likovna delavnica), Mirna Viola (fotografska delavnica) in Marko Ga-vriloski (pravljična delavnica). Informacije in prijave na tel. št. 040635626 (tržaški urad), 0481-531495 (goriški urad). Razpis s prijavnico je na voljo tudi na www.zskd.org. Rok prijave 10. maj. INTERCAMPUS 2012, 8. mednarodni mladinski glasbeni laboratorij v organizaciji ZSKD in JS RS za kulturne dejavnosti ter v sodelovanju z Zvezo slovenskih godb se bo odvijal v Dijaškem domu v Kopru od 15. do 22. julija. Študijski teden je namenjen godbenikom od 12. do 20. leta (izjemoma tudi več), ki že imajo nekaj izkušenj v igranju v orkestru. V sklopu Intercampusa se bo od 17. do 20. julija v Dijaškem domu v Kopru odvijal seminar za predvodnike. Rok prijave 18. maj. Prijave in informacije na tel. št. 040-635626, info@zskd.org, www.zskd.org. 0 Prireditve RAZSTAVA PIRHOV V NABREŽINI Tudi letos bo ob sobotah, od 8. do 22. aprila, od 16. do 19. ure v župnijski dvorani v Nabrežini tradicionalna razstava pirhov z vsega sveta (več kot 700). Urnik ob praznikih: 16.00-19.00. RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS s prispevkom Avtonomne dežele FJK prireja Velikonočni koncert z nastopom komornega orkestra »Italijanska instrumentalna druščina« v cerkvi Sv. Martina na Proseku, v ponedeljek, 9. aprila, ob 19.30. Toplo vabljeni! SLAVISTIČNO DRUŠTVO TRST-GO-RICA-VIDEM IN SLOVENSKI KLUB vabita na predstavitev knjige »Janez Vrečko: Srečko Kosovel. Monografija«. Pri predstavitvi in pogovoru z avtorjem bosta sodelovala prof. Ivan Verč in prof. Marija Pirjevec, Kosovelove pesmi pa bo podal Primož Forte, igralec SSG-ja. Srečanje bo v četrtek, 12. aprila, ob 17.30, v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20). KD SKALA IN ZSKD vabita na koncert v sklopu 43. revije Primorska poje v petek, 13. aprila, ob 20.30 v Kulturni dom v Gropado. Nastopajo MoPZ Ciril Kosmač-Koper, MePZ Faros-Piran, MePZ Gorjansko-Komen, DePZ Ple-jade-Ajdovščina, ŽePZ sožitje Pod-melec, DeVS Ubeljsko-Veliko Ubelj-sko, Komorni zbor Ipavska. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV v sodelovanju z ZPZP, JS RS za kulturne dejavnosti, ZCPZ-Trst in ZSKP-Gorica organizira niz koncertov v sklopu revije Primorska poje: Gropada, Kulturni dom Skala, 13. aprila, ob 20.30; Barkovlje, Cerkev sv. Jerneja, 14. aprila ob 20.30; Števerjan, Kulturni dom, 20. aprila, ob 20.30; Milje, Občinsko gledališče Giuseppe Verdi, 21. aprila, ob 20.30; Zavarh, Cerkev sv. Florijana, 29. aprila ob 15.30. KD KRAŠKI DOM - Amaterske skupine se predstavljajo: sobota, 14. aprila, ob 20.30 Proposte teatrali: »Ma chi te son ti...?«, režija Luciano Volpi; nedelja, 15. aprila, ob 18. uri - Mlajša gledališka skupina Skk: »Razbojnice«, režija Patrizia Jurinčič in Maruška Gu-štin. Vljudno vabljeni na ogled v kulturni dom na Colu. SKD BARKOVLJE IN ZSKD vabita na koncert v sklopu 43. revije Primor- ska poje v soboto, 14. aprila, ob 20.30 v Cerkev sv. Jerneja v Barko-vljah. Nastopajo MePZ sv. Lucija-Portorož, CeMePZ Zvon-Ilirska Bistrica, MePZ Coro Tre valli-Tri do-line-Sv. Lenard, Komorni zbor Grgar, MoPZ Napev-Batuje, Združeni zbor ZCPZ Trst in Primorski akademski pevski zbor Vinko Vo-dopivec-Ljubljana. SKD V. VODNIK vabi v nedeljo, 15. aprila, ob 17. uri v društvene prostore na ogled predstave Rum'n Koca-cola. Nastopajo čarovnik Vikj in sodelavki Tanja in Eva. Vabljeni osnovnošolci in srednješolci ter seveda odrasli. CENTER ZA KULTURNE RAZISKAVE BARDO IN ZSKD vabita na koncert v sklopu 43. revije Primorska poje v nedeljo, 29. aprila, ob 15.30 v Cerkev sv. Florijana v Zavarhu. Nastopajo Vokalna skupina Pobegi, MePZ Igo Gru-den-Nabrežina, ŽePZ Rože-Nova Gorica, MoPZ Kazimir Nanut-Kanal, MoPZ Izola, DePZ Kraški slavček-Nabrežina. Prispevki V počastitev spomina na najino predrago mamo Sonjo Stubel darujeva Pavel in Tanja 50,00 evrov za Slovenski visokošolski sklad Sergija Tončiča v Trstu. V spomin na dragega Angela Škerka darujejo soletniki 100,00 evrov za Vaško skupnost Praprot. V spomin na Doro Križmančič darujeta Walter in Patricija 20,00 evrov za SKD Lipa. V spomin na Albina Kralja darujejo Sa-vina, Ana in Marina 60,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Gabrovcu. V spomin na moža in očeta Branka darujeta žena in hčerka 50,00 evrov za Združenje bivših deportirancev ANED. V spomin na dragega Angela Škerka darujeta družini Gergič in Iskra 50,00 evrov za SKD Vigred. Po pogrebu ljubljene mame Vojke in v spomin na očeta Ivana darujeta Drago in Sonja Ukmar 100,00 evrov za Godbeno društvo Prosek.V spomin na gospo Vojko Ukmar darujeta Miranda in Renato Blason 20,00 evrov za Godbeno društvo Prosek. Ob obletnicah smrti strica Milana, tete Pepke in mame Stanislave Bolčič darujeta Ada in Eva 25,00 evrov za COŠ Albina Bubniča ter 25,00 evrov za Otroški vrtec Mavrica v Miljah. Namesto cvetja na grob Angela Šker-ka darujejo Franko, Slavica in Boris 50,00 evrov za Godbeno društvo Na-brežina. V spomin na dragega Angela Škerka daruje družina Legiša 50,00 evrov za Godbeno društvo Nabrežina. Namesto cvetja na grob Angela Šker-ka darujeta Romano in Valerija 50,00 evrov za Godbeno društvo Nabrežina. Namesto cvetja na grob Iči Stranj daruje Meri Furlan 20,00 evrov za Moški zbor Valentin Vodnik. V spomin na Radka Slavca daruje družina Sancin - Slavec 200,00 evrov za Moški zbor Valentin Vodnik. V spomin na Romano Sancin daruje družina 460,00 evrov za Moški zbor Valentin Vodnik. V sredo, 4. aprila, nas je zapustil dragi Severino Negro star 78 let Sporoča Kulturno društvo ''Rozajanski Dum'' z družino Pogreb bo na Solbici v Reziji v ponedeljek, 9. aprila, ob 15.30. 12 Sobota, 7. aprila 2012 KULTURA / slikarstvo - Spominska razstava Toneta Lapajneta koncert - Orkester FJK in čelist Mario Brunello Genius Loci Lera 2004 - 2009 Razstavljena dela, ki jih je ustvaril na delavnicah v Sečovljah Ko ti glasba napolni dušo V razstavišču Caserma v Krajinskem parku Sečoveljske soline na Leri bo do 17. aprila na ogled razstava, posvečena priznanemu pokojnemu slovenskemu kiparju in slikarju Tonetu Lapajnetu, ki je leta 2011 umrl v Ljubljani, kjer se je rodil leta 1933. Med letoma 1956 in 1961 je v slovenski prestolnici obiskoval Akademijo za likovno umetnost, na kateri je študiral kiparstvo pri profesorjih Karlu Putrihu in Borisu Kalinu. Potem ko je leta 1964 zaključil specialko iz kiparstva, se je študijsko izpopolnjeval v Franciji in na raznih potovanjih v tujini. Kot slikar je imel veliko osebnih razstav in sodeloval na mnogih narodnih in mednarodnih skupinskih pobudah. Za svoje delo je prejel tudi več pomembnih nagrad. Razstavo v Krajinskem parku Sečoveljske soline na Leri sestavljajo slike, ki jih je La-pajne ustvaril na šestih multimedijskih ustvarjalnih delavnicah Genius Loci. Pobuda, ki je prvič zaživela leta 2004 in njeni pokrovitelji so Obalne galerije Piran in Krajinski park Sečoveljske soline na Leri, izstopa predvsem zaradi posebnosti svoje lokacije, kjer povabljeni uveljavljeni umetniki teden dni ustvarjajo na prostem v naravnem okolju parka. Bivanje, ki poteka navadno konec avgusta, predvideva soočanje tako s krajevnimi naravnimi in materialnimi specifičnostmi kot z njihovo tradicijo. V tem vzdušju je Lapajne kot stalni gost delavnic Genius Loci ustvaril osemnajst slik, ki temeljijo na likovnem izražanju, s katerim je postal prepoznaven doma in v tujini. Gre za izvirne likovne interpretacije, ki temeljijo na uporabi naravnih barjanskih in drugih zemelj. Preko tega pristopa je avtor izpovedoval svojo intimno doživljanje avtohtonosti narave in vloge civilizacije v njej. Pri interpretacijah primorskega območja se je Lapajne ob različnih vrstah ze-melj, ki jih je zbral v neposredni bližini solin, posluževal še solinskega blata in soli. V enem primeru je na platno celo pritrdil kose lesa, ki jih je morje naplavilo. Tako je izpostavil intimno povezavo med okoljem in stvarnostjo, ki na njem obstaja in se razvija. Eksponati so dobesedno grajeni na prefinje-nem ravnovesju materičnih struktur in barvnih tonov. V svojih abstraktnih strukturah se kompozicije porajajo kot skrivnostne in neznane očarljive neskončnosti. Razstavo si je mogoče ogledati do 17. aprila, vsak dan od 9. do 17. ure. Štefan Turk Redko se zgodi, da ti koncert napolni dušo z blagimi in plemenitimi občutki, ki te še dolgo spremljajo z neizbrisnimi zvočnimi odtisi: samo izbranim umetnikom je dano, da se povzpnejo v dimenzije, ki upravičujejo teorije o magičnih učinkih glasbe, in Mario Brunello sodi med redke izbrance. Čelist, ki je v Moskvi l.1986 kot prvi in doslej edini Italijan osvojil prestižno tekmovanje Čajkovski, ni samo vrhunski umetnik, temveč tudi človek, ki v glasbi išče vedno nove izzive, saj sodeluje tudi na gledališkem področju z umetniki kot Marco Paolini in Margherita Hack: simfonični orkester FJK Mitteleuropa je imel veliko čast, da je kar zaporedoma muziciral z dvema čelistoma, ki sta tudi prijatelja in sodelavca. Giovanni Sollima, ki smo ga z orkestrom poslušali v Tržiču, se je večkrat pridružil Brunellovim glasbeno-gorskim podvigom ter se z violončelom na rami povzpel na dolomitske vršace: njuni koncerti ob zori so nekaj edinstvenega, občinstvo, ki se stiska v vetrovke, je z obema čelistoma doživelo nepozabne trenutke z glasbo, ki gre od Bacha do Jimija Hendrixa, seveda pa je koncertna dvorana prostor, v katerem lahko najlepše uživamo vse odtenke najžlahtnejšega muziciranja. Brunello je za nastop v gledališču Rossetti z orkestrom naštudiral program, ki je slonel na dveh vzporednicah: dve skladbi mojstrov 20.stoletja, ki ju je navdihnil italijanski barok, in dva Hayd-nova koncerta je mojster interpretiral v dvojni vlogi solista in dirigenta. Beneški skladatelj Gian Francesco Malipiero je temeljito preštudiral Vivaldijeve partiture ter spisal poklon svojemu someščanu v skladbi Vivaldiana, ki je nastala kot lepljenka šestih koncertov. Malipiero je v marsičem ohranil originalno strukturo in samo rahlo predelal ideje, ki jih je orkester pod Bru-nellovim vodstvom podal dokaj tekoče in sproščeno. Čudoviti čelist je nato zablestel v Hayd-novem Koncertu v D-Duru Hob.VIIb št.2, bri-ljantni partituri, ki ne prizanaša z virtuoznimi pasažami. Izredno kultiviran in plemenit zvok ter muzikalnost, ki se izraža v najmanjših podrobnostih, sta povsem navdušila občinstvo, zato je čelist že pred odmorom zaigral dodatek, blago in poduhovljeno temo iz Bachove kantate Bist du bei mir. Kot Malipiero, je tudi ruski skladatelj Igor Stravinski študiral baročne zaklade: veliki ko-reograf Sergej Diagilev mu je svetoval Pergole-sijevega Pulcinello , ki ga je Stravinski genialno predelal najprej za balet, nato je sestavil orkestralno suito in različico za violino in klavir. Izredno domiselna orkestracija, v kateri se venomer prepletata komorna in simfonična dimenzija, raznolika barvna paleta in ritmični vzorci Mario Brunello nosijo razpoznaven pečat ruskega mojstra, ki je znal iz stare podlage ustvariti svežo, originalno in zabavno pripoved. Brunello je spodbujal orkester k živahni igri, suvereno je obvladal nelahko partituro, v kateri so se tako posamezniki kot ansambel zelo lepo izkazali. Najlepše trenutke koncerta smo doživeli v zadnji točki: spet Haydn, tokrat z bolj popularnim Koncertom v C-Duru Hob.VIIb št.1; na-elektreno, obenem klasično brezhibno muzici-ranje, je v drugem stavku postalo čista poezija, ljubeč izliv umetniške duše, ki zna zadrhteti z globoko iskrenostjo. Nato še eksplozija virtuozno-sti v tretjem stavku, občudovanja vredno poigravanje z najtežjimi pasažami, ki je sprožilo naval navdušenih aplavzov in vzklikov. Mario Bru-nello se je zahvalil v svojem slogu: zaigral je arhaično armensko melodijo, ki nas je popeljala v eksotični okvir kot meditacija, kot starinska pripoved o bajnih deželah; umetnik je zvok svojega glasbila-dragocenega Maggini, ki je bil last Franca Rossija, čelista Italijanskega kvarteta-spremenil do take mere, da je violončelo ob pedalu orkestrašev zvenel kot armensko pihalo. Očarani in hvaležni smo zapustili dvorano, ki bo za Koncertno društvo gostila še dva dogodka, 16.aprila ter 7.maja. Katja Kralj TOMIZZEV DUH / Leva akcija 3 Milan Rakovac ÊÙÊ Zadnjič sem tukaj jamral, da zakaj ni spoštovanja vredne levice »od Vardara sve do Triglava«. Pozabil sem navesti nekatere razloge: da je SKJ samomorilsko razpadel, JLA pa je v imenu Jugoslavije (de facto samo Srbije) napadla svoje lastne narode. I tako je sad jako teško načini-ti niku novu ljevicu, a uve ča ih imamo (Slovenija, Hrvatska, BiH, Srbija... ) su neoliberalistične. A neoli-beralizam vratio je pred-revolucio-narna pravila igre; in tako, pravi statistika, ima deset tisoč Italijanov toliko denarja kot trije milijoni reve-žev. Kje je Pravica? »Giustizia: ilusione o utopia«, xe el titolo della 13-esima edizione del Forum Tomizza, dal 23. al 26. Maggio a Trieste, Capodistria e Umago. Jur naslov je car, me par; ča je pravica danas, iluzija ili utopija? Vol dir, je iluzija i je utopija, ossia, pravica, kako i čuda tega drugega u trudnoj civilizaciji danas, je dalje od ljudi nego ča je bilo, vržmo, prija Frančieške revolucije. Jedan od mla- dih aktivisti i filozofi ča ne moliva-ju i ne kapituliraju sprid te sliparske liberal-makakade, Srečko Horvat, je jedan mrež ljudi Foruma Tomizza. Ervin Hladnik Milharčič je ra-zgovara š njin za Dnevnik: »Srečko Horvat govori tako hitro kot Slavoj Žižek pred tridesetimi leti. Lani je bil v Kairu tik pred revolucijo na Ta-hrirju, v New Yorku med okupacijo Wall Streeta in v Senegalu na svetovnem socialnem forumu. Vratolomno menja vloge in področja, na katerih igra. Je levičarski zagrebški filozof in jezikoslovec, kolumnist... Doma se počuti v kinu Evropa na zagrebškem Cvetnem trgu, kjer že peto leto organizira Subverzivni festival in Subverzivni forum. 'Na predavanja v kinodvorano pride do tisoč ljudi.' Med stotino letošnjih predavateljev so Slavoj Žižek, Samir Amin, Stéphane Hessel, Michael Hardt, Tariq Ali, Gayatri Spivak, Slavoj Žižek, Saskia Sassen in množica drugih, ki so tudi govorili med revolucijo na Tahrirju in med okupacijo Wall Streeta v New Yorku. Naslov letošnjega festivala je Bodočnost Evrope, 'ki jo gre ločiti od Evropske unije. To danes ni več eno in isto.' Zakaj se je levici tako nemogoče pririniti z bolj radikalnim dnevnim redom? - Zato ker levica še vedno sanja o prevzemu oblasti tako da ohrani idejno čistost... Oblast, socialni demokrati, so še bolj neoli-beralno razpoloženi od HDZ. V tem pogledu je Hrvaška zelo evropska država. Na levici je nastal prazen prostor... Večina progresivnih intelektualcev v državi in neodvisnih gibanj pa še vedno zavrača parlamentarno bitko kot nekaj umazanega. Tudi sam sem včasih tako mislil, pa sem si premislil. Potrebujemo gibanja, stranke, parlament, sindikate in vse druge inštrumente političnega boja. Tudi to je naš prostor. Od kod ste prišli? Takšne smo bili navajeni v Feral Tribune in skoraj nikjer drugje. - Doba Ferala je minila, sovražnik se je spremenil. Morda pa tudi nismo streljali na pravega sovražnika. Zgodba, ki v prvi plan postavlja etničnost, narod, Tudmana, Miloševica, cerkev in cel ideološki splet krivcev za naš položaj, ne pove več veliko. O tem smo rekli vse, kar je bilo mogoče reči. Razmisliti moramo, kakšno vlogo je v naši zgodbi imel IMF, ekonomija, prerazporeditev bogastva... Jasno, da delujemo v resničnem prostoru. V Zagrebu se je s študentskimi blokadami leta 2009 odprlo polje aktiv-izma. Imamo gibanje pravica do mesta, se navdihuje pri Davidu Harveyu in Henriju Lefebvreju in se nadaljuje v gibanje zelenih. Govorimo o skupnih dobrinah in javnih prostorih. Povezujemo kritiko ekonomije z gozdovi, vodami, mestnimi trgi in drugimi življenjskimi prostori. Na Hrvaškem je prišlo do novosti. Nastala je nova fronta, ki ne gleda smo v narod, ne gleda samo v cerkev, ampak študira politično ekonomijo in poskuša razumeti kaj zares določa naše življenje. Najprej so bili v državi samo otoki upora od Milana Rakovca naprej. Subverzivni festival je utopični prostor, ki se zgodi enkrat na leto. Za sedaj imamo platformo, kjer so vsi dobrodošli od sindikatov iz Srbije do gibanj iz Albanije, od Slavoja Žižka do Samira Amira, od aktivistov iz New Yorka in delavskih voditeljev iz Argentine. Nismo pa več samo posamezniki, ampak nastaja trdnejša organizacija, iz katere lahko nastane politična stranka, ki bo koordinirala vse naše boje. To je naša bodočnost Evrope«. Ok, hvala ti, Srečko, samo na žalost nisam važni aktivist, niti otok, a istina je da pišem našu stvar, bez krzamnja, i istina je da nastaje posve nova lijeva opcija. Od starih simbola treba uzeti samo malo -»ustajte prezreni na svijetu«! Ono novo što je na početku, jest info-politična i, slažem se 100%, demokratična, parlamentarna, pacifistična politična borba za - PRAVICU. Ona dolazi neminovno, jer neoli-beralizam ne zna da je propao, pa mu to treba netko kazati! / TRST Sobota, 7. aprila 2012 13 1 afrika - Tuareško Narodno gibanje za osvoboditev oznanilo rojstvo Azavada Tuaregi so na severu Malija razglasili neodvisnost Afriška unija, Evropska unija in Francija že zavrnile enostransko potezo BAMAKO - Uporniški Tuaregi v Ma-liju so včeraj na severu države, ki so ga zavzeli v zadnjem mesecu, razglasili neodvisnost. Tuareško Narodno gibanje za osvoboditev regije Azavad (MNLA) je sporočilo, da razglašajo "neodvisnost Azavada". Kot je v izjavi poudarilo gibanje, so v odgovoru na zahteve mednarodne skupnosti končali vojaške operacije. Zagotovili so, da bodo spoštovali meje sosednjih držav. MNLA je obenem ob razglasitvi neodvisnosti malijsko vlado še obtožil, da je skušala Tuarege iztrebiti, tudi s stradanjem med sušami, in da imajo do samostojnosti pravico na podlagi listin ZN. V svetu se na najnovejše dogajanje v tej afriški državi že vrstijo odzivi. Afriška unija in Francija sta zavrnili neodvisnost, ki so jo razglasili uporniški Tuaregi. Pariz je ob tem izpostavil pomen ozemeljske celovitosti države. Podobnega mnenja so v Bruslju. Kot je poudarila tiskovna predstavnica visoke zunanje predstavnica EU Catherine Ashton, Maja Kocijančič, je Evropska unija dala tekom krize jasno vedeti, da spoštuje ozemeljsko celovitost Malija. Vsakršno rešitev sedanje krize pa je po njenih besedah treba najti v obstoječem ustavnem okviru. Zaradi nastalih razmer se je Velika Britanija medtem odločila za začasno zaprtje svojega veleposlaništva v Maliju. Po besedah tiskovnega predstavnika veleposlaništva bodo konzularno pomoč odslej zagotavljali iz sosednjega Senegala. Tuaregi si za neodvisnost v odročni puščavski regiji Azavad v Maliju prizadevajo že vsaj od leta 1958, ko so predsednika Francije, takratnih kolonialnih oblasti, pozvali k oblikovanju samostojne tuareške države. Namesto tega je sever, kjer živijo bolj svet-lopolti Tuaregi, postal del iste države kot jug, kjer so temnopolte etnične skupine nadzirale prestolnico in državne finance. Tuaregi so sredi januarja začeli nov upor na severu države. Prav ta upor naj bi botroval državnemu udaru, ki ga je 22. marca izvedla malijska vojska. Hunta je namreč po izvedbi udara, v katerem je strmoglavila predsednika Amadouja Toureja, sporočila, da se je za to odločila, ker Tourejev režim ni bil sposoben rešiti krize na severu države. Kljub udaru v Bamaku so Tuaregi nadaljevali vojaške operacije na severu države in minuli teden ob pomoči islamskih skupin zasedli največja mesta treh severnih provinc, Kidal, Gao in Timbuktu. Sedaj tako nadzirajo regijo Azavad, veliko kot Francija in Belgija skupaj. MNLA se je borila skupaj z manjšo, a radikalno islamsko skupino Ansar Dine (Branilci vere), ki jo vodi Tuareg Ijad Ag Ga-li, in delom teroristične skupine Al Kaida v islamskem Magrebu. Ti sta medtem iz Timbuktuja že pregnali MNLA in tam razglasili šeriatsko pravo, okrepili pa sta tudi položaje v več delih severa. Tiskovni predstavnik gibanja MNLA Mosa Ag Ataher je včeraj glede islamistov dejal, da se MNLA zaveda, da jo čaka "težka naloga popolne sekularizacije provinc Kidal, Gao in Timbuktu". S tem je dal vedeti, da bi se to posvetno gibanje znalo spopasti z omenjenima islamskima skupinama. Mednarodna skupnost in sosede Ma-lija so zaskrbljene zaradi razmer v tej za-hodnoafriški državi, ki je sedaj razdeljena na sever pod nadzorom upornikov in islamistov ter jug pod nadzorom vojaške hunte. Mednarodne nevladne in humanitarne organizacije pa opozarjajo, da je Mali na robu humanitarne katastrofe. Poveljniki oboroženih sil članic Ecowas so na pogovorih za zaprtimi vrati v četrtek v Abidjanu pripravili mandat sil skupnosti, ki bi lahko vojaško posredovale v Maliju. Direktor francoskega think-tanka CF2R Eric Denece pa je menil, da je za dogajanje v Ma-liju odgovoren tudi Zahod in bi zato, podobno kot v Libiji moral posredovati. (STA) Tuareški upornik ansa zda - Obama: Potrebnega je še veliko trdega dela Marca se je stopnja brezposelnosti nekoliko znižala in dosegla 8,2% WASHINGTON - V ameriškem gospodarstvu so marca odprli 120.000 novih delovnih mest, stopnja brezposelnosti pa se je znižala za 0,1 odstotne točke na 8,2 odstotka. V primerjavi s februarjem je število novih delovnih mest precej upadlo, kar kaže na nadaljnjo negotovost ameriškega gospodarstva. Februarja in marca so ameriški delodajalci odprli več kot 200.000 delovnih mest. Tokrat je bilo število novih delovnih mest precej manjše, se pa je kljub temu znižala stopnja brezposelnosti. Ta je sedaj najnižja od januarja 2009, padec pa gre predvsem na račun manjšega števila ljudi, ki je iskalo zaposlitev. Ameriško gospodarstvo je od decembra lani odprlo skupno 858.000 novih delovnih mest, kar pomeni najboljše štiri mesece zaposlovanja v dveh letih. Marca je zasebni sektor odprl 121.000 delovnih mest, medtem ko jih je vlada ukinila 1000. V predelovalnem sektorju so znova zabeležili močan mesec, saj so ustva- Barack Obama ansa rili 37.000 novih delovnih mest. Število delovnih mest v tovarnah se je februarja zvišalo za 31.000. Za 34.000 pa je marca nepričakovano upadlo število delovnih mest v trgovini na drobno. Marca je število delovnih mest v gradbenem sektorju upadlo za 7000, kar je drugi zaporedni mesečni padec. V storitvenem sektorju so na novo zaposlovali predvsem v zdravstveni negi, profesionalnih in poslovnih kategorijah. Povprečen zaslužek se je okrepil za pet centov na uro, povprečen delovni teden pa je bil krajši za 0,1 ure in je trajal 34,5 ure. Poročilo je po treh mesecih solidne rasti zaposlovanja razočaralo. Počasnejše ustvarjanje delovnih mest bi lahko ogrozilo rast zaupanja potrošnikov in zatrlo zanimanje vlagateljev za delnice. Prav tako bi lahko ogrozilo pot ameriškega predsednika Baracka Oba-me k novemu mandatu. Ameriške borze so sicer bile včeraj zaprte, zato odziva vlagateljev na poročilo do ponedeljka ne bo mogoče oceniti. Obama se je sicer včeraj na poročilo o znižanju brezposelnosti odzval pozitivno, pri čemer pa je opozoril na potrebo po nadaljnjem trdem delu. "Pozdravljamo današnjo novico, da je gospodarstvo v prejšnjem mesecu ustvarilo novih 121.000 delovnih mest in da se je stopnja brezposelnosti znižala," je dejal, ob tem pa opozoril, da je na poti okrevanja pričakovati še številna nihanja. "Pred nami je še veliko dela," je dejal. Donos do dospelosti španskih obveznic na letošnjem vrhu BRUSELJ - Potem ko so vlagatelji v sredo ob izdaji obveznic izkazali nizko stopnjo zaupanja v Španijo, se še dodatno zvišuje donos do dospelosti španske 10-letne obveznice na sekundarnem trgu. V četrtek je dosegel 5,78 odstotka, kar je najvišja vrednost v letošnjem letu. Iz podatkov na elektronskem trgu MTS je razvidno, da se zvišuje tudi donos do dospelosti 10-letne italijanske obveznice, ki je v četrtek dosegel 5,43 odstotka, potem ko je bil v začetku marca pri 4,91 odstotka. Znova so se zvišale tudi obresti na portugalske obveznice, in sicer z 11,17 odstotka konec marca na 13,27 odstotka v četrtek. Turčija za posredovanje ZN zaradi sirskih beguncev ANKARA - Turški minister za zunanje zadeve Ahmet Davutoglu je sporočil, da je Združene narode in mednarodno skupnost pozval, naj posredujejo pri soočanju Turčije z množičnim valom sirskih beguncev, ki jih je v tej državi že 24.000. Kot je dejal Da-vutoglu, je generalnemu sekretarju ZN Ban Ki Moonu sporočil, da morajo ZN nujno posvetiti pozornost sirskim beguncem v njegovi državi. "Turčija je izkazovala in bo še naprej izkazovala gostoljubnost bratom Sircem. Ampak če bo prišlo do še večjega izseljevanja, bodo morali posredovati ZN in mednarodna skupnost," je novinarjem povedal Davutoglu. Obenem je pojasnil, da sirska vojska nadaljuje operacije na območjih v bližini meje s Turčijo, zaradi nasilja pa Sirci množično zapuščajo domove in bežijo čez mejo. "Mednarodna skupnost mora igrati jasnejšo, aktivnejšo vlogo," je dejal Davutoglu, ki pa ni pojasnil, kaj točno pričakuje od ZN. Na Kubi veliki petek prvič uradni praznik HAVANA - Na Kubi je bil veliki petek letos prvič po pol stoletja dela prost dan, vendar se je le malo katolikov odločilo, da bodo praznik izkoristili za obisk verskih obredov. Kubanska vlada je veliki petek za praznik razglasila po pozivu papeža Benedikta XVI. med njegovim obiskom na komunističnem otoku minuli teden. Vendar pa je bilo v katoliških cerkvah v Ha-vani včeraj moč opaziti le nekaj več vernikov kot običajno. Oblasti so poleg tega kardinalu Jai-meju Ortegi dovolile, da je velikonočno sporočilo prebral na državni televiziji. Na Kubi je manj kot deset odstotkov prebivalcev katolikov in velja za najmanj katoliško državo na zahodni polobli. (STA) bosna in hercegovina - Včeraj je minilo 20 let od začetka enega najbolj okrutnih dogodkov v novejši zgodovini Središče Sarajeva ob žalostni obletnici v rdečem v spomin na 11.541 padlih med obleganjem mesta SARAJEVO - Središče Sarajeva je bilo včeraj v rdečem. Ob 20. obletnici začetka obleganja mesta so v spomin na 11.541 smrtnih žrtev skoraj štiriletnega obleganja na glavni ulici Maršala Tita postavili prav toliko praznih rdečih stolov. Stoli so bili postavljeni na 800 metrih ceste od večnega ognja do džamije Ali Paše. Na njih bi ob včerajšnji prireditvi sedeli prebivalci Sarajeva, če jih ne bi ubile topovske granate ali ostrostrelci bosanskih Srbov. Stoli, razvrščeni v 825 vrst, so tako ostali prazni, program pa je bilo mogoče spremljati s pločnikov. Postavitev stolov sodi v okvir scensko-glasbene-ga programa z naslovom "Sarajevska rdeča črta", v okviru katere so pripravili tudi koncert. Programa so se udeležili številni politiki in javne osebnosti BiH, pa tudi delegacije iz tujine. Predsednik predsedstva BiH Bakir Izetbegovič je ob žalostni obletnici, na katero sicer v prestolnici BiH obeležujejo tudi praznik - dan mesta Sarajevo - poudaril, da je Sarajevo "vitalno in močno mesto". "Sarajevo je nepremagljivo mesto, ki je premagalo vse barbare, ki so ga napadli. Glavno mesto BiH je prehitelo vse tisto, kar danes vidimo v Evropi," je dodal. Pri tem je poudaril, da je Sarajevo že pred 500 leti imelo močnega duha, strpnost ter vodo in kanalizacijo, ki ju takrat evropske metropole niso imele. "Zato je Sarajevo mesto, za ka- terega se je vredno boriti," je še poudaril Izetbegovic. Sarajevski župan Alija Behmen pa je spomnil na trojni pomen včerajšnjega dne, ko Sarajevo obeležuje 550. rojstni dan, 67 let od osvoboditve izpod fašizma in 20 let od začetka agresije na mesto. Žalostna obletnica po njegovih besedah spada h "kulturi spomina". "Svet mora vedeti, kaj se je zgodilo, da bi lahko potegnili lekcije za prihodnost," je še poudaril Behmen. Državni in mestni predstavniki so ob tem položili cvetje in vence v spomin na žrtve. V mestu so bile navzoče medijske hiše z vsega sveta, v sarajevski hotel Holiday Inn pa so se zvečer vrnili nekateri domači in tuji novinarji, ki so med vojno poročali iz BiH, med drugim poročevalka CNN Christiane Amanpour, fotoreporterji Ron Haviv, Gary Knight in Santiago Lyon ter Ed Vulliamy. Govorili bodo o medijih v vojni in miru. Ob obletnici so na spletni strani Fama collection postavili "virtualni muzej obleganja -umetnost življenja 1992-1996" o izkušnjah ljudi in doživljanju obleganja. Na zunanjem ministru BiH pa so sinoči priredili sprejem, zaradi česar pa je protestiral predsednik Republike srbske Milorad Dodik. Kot je dejal v pismu zunanjemu ministru BiH Zlatku Lagumdžiji, ki bo gostil sprejem, ta ni bil vnaprej usklajen z vsemi stranmi v BiH. (STA) Dekle postavlja cvetje na prazne stole v spomin na padle Sarajevčane ansa Sobota, 7. aprila 2012 APrimorski r dnevnik O w o or Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu gorica - Število sklenjenih kupoprodajnih pogodb se je znižalo za skoraj 20 odstotkov Kriza nepremičninskega trga najmočneje prizadela Goriško »Ali si bo trg opomogel, je odvisno tudi od bank«- Z odprtjem Pipistrelove tovarne in komercialnega parka v Vilešu pozitivni premiki nova gorica - Kupcev iz Italije ni veliko Cene stanovanj nižje tudi za 20 odstotkov Goriško pokrajino je najmočneje v deželi prizadela kriza nepremičninskega trga. V prvem polletju lanskega leta se je glede na enako obdobje leta 2010 število sklenjenih nepremičninskih kupoprodajnih pogodb znižalo za kar 19,1 odstotka, kar je najvišji odstotek v deželi. V Trstu so beležili 13,5-odstotno znižanje, v Pordenonu 6,4 odstotno, v Vidmu 4,9-odstotno, medtem ko deželno povprečje znaša 8,9 odstotkov. Na državni ravni je bil nepremičninski trg živahnejši kot v deželi FJK, saj se je v prvem polletju lanskega leta glede na enako obdobje leta 2010 število sklenjenih kupoprodajnih pogodb znižalo za 5,3 odstotka. Po doslej razpoložljivih podatkih bo negativen tudi podatek za drugo polletje lanskega leta, kar kaže na to, da se nepremičninski trg še vedno nahaja v težkem položaju in še vedno občuti negativne učinke splošne krize, v primežu katere je že dalj časa italijansko gospodarstvo. »Lansko leto se je za italijanski nepremičninski trg zaključil v znamenju stagnacije in upada cen stanovanj. V goriški pokrajini so bili posebno močni negativni učinki splošne gospodarske krize, ki je zajela več sektorjev. Resnici na ljubo je naša krajevna skupnost dobro kljubovala težavam, saj je ravnovesje med ponudbo, cenami in povpraševanjem po stanovanjih le rahlo upadlo,« pojasnjuje Pierluigi Sardel-li, pokrajinski predsednik zveze nepremičninskih posrednikov FIAIP, in poudarja, da je goriška pokrajina še vedno privlačna tako za domače kot tuje kupce zaradi svojih naravnih danosti in konkurenčnih cen nepremičnin. Ali si bo letos nepremičninski trg opomogel, je za Sardellija v veliki meri odvisno od bank in njihove kreditne politike. »Težav ne gre iskati v prepričanju, da so Italijani vse revnejši, pač pa se je treba osredotočiti na pomembno vlogo, ki jo pri kupoprodajnih pogodbah in zagotavljanju kreditov odigrajo banke. Danes smo priča tako imenovanemu kreditnemu krču, ki otežuje najem posojil. Z višanjem "spreada" bo po drugi strani za ljudi še težavneje priti do posojil, ki so še kako potrebna za nakup hiš in stanovanj,« pravi Sardelli, ki napoveduje, da naj bi se vsekakor goriški nepremičninski sektor v bližnji prihodnosti prebudil iz sna. K temu naj bi pripomogel tudi »pristanek« Pipistrela na goriškem letališču, saj bo v tovarni slovenskega podjetja zaposlenih okrog dvesto delavcev. Sardelli pričakuje pozitivne premike na nepremičninskem trgu tudi v Tržiču, kjer naj bi k temu prispevala ladjedelnica Fincantieri, pred velikimi spremembami pa je tudi Vileš, kjer bodo prihodnjo jesen odprli nov komercialni center. Gradilo ga bo 350 delavcev, opremljalo okrog 400, ko bo odprt, pa bo zagotavljal zaposlitev preko 1.000 usluž- v, pokrajina Najdražja stanovanja v Gradežu Na goriškem Korzu bumbaca bencem. Sardelli opozarja, da je prihodnost nepremičninskega trga odvisna tudi od davkov. »Ljudje nas sprašujejo, kakšne bo v prihodnosti državna davčna politika, kako se bo povišala katastrska vrednost stanovanj, kakšna bodo gibanja bančnih obresti in življenjskih stroškov. Državni upravitelji bi morali upoštevati, da je nepremičninski trg zelo pomemben, zato pa bi morala vlada čim prej določiti jasna davčna pravila, ki zadevajo nepremičnine,« poudarja Pierluigi Sardelli in pojasnjuje, da se v Gorici cene novih stanovanj sučejo od 1.850 - 2.100 evrov za kv. meter v središču mesta do 1.450 -1.650 evrov za kv. meter v obmestnih rajonih. Stanovanja, ki so potrebna obnove, pa stanejo od 850 - 1.250 evrov v središču mesta do 650 - 850 evrov v obmestnih rajonih. Poročilo o stanju nepremičninskega trga je pripravila tudi zveza agentov Fimaa, ki je zbirala podatke med svojimi člani. Podatki o cenah stanovanj v Gorici se ne ujemajo s tistimi, ki jih je zabeležila zveza FIAIP, saj so povprečne cene nižje, v poročilu pa je izpostavljeno, da se glede na specifične značilnosti nepremičnin pov- Najvišje cene stanovanj v goriški pokrajini ima občina Gradež. Za novo ali obnovljeno stanovanje v centru mesta, navaja poročilo o stanju nepremičninskega trga zveze agentov Fimaa, je treba odšteti med 3.500 do 5.000 evrov na kv. meter, za starejša stanovanja v centru pa je treba plačati med 2.200 in 3.200 evrov na kv. meter. Bistveno manj stanejo stanovanja v gradeški Pineti: za novo stanovanje plačamo med 1.500 in 1.800 evrov na kv. meter, za starejše stanovanje pa med 1.000 in 1.300 evrov na kv. meter. Najboljše cene novih stanovanj ponujajo v Vilešu (med 1.150 evrov na kv. meter in 1.350 evrov na kv. meter v centru, med 1.100 evrov in 1.350 evrov v predmestju), v Foljanu-Redi-pulji (med 1.150 in 1.500 evrov na kv. meter v centru, med 1.100 in 1.300 evrov na kv. meter izven središča) in v Koprivnem (med 1.100 in 1.300 evrov na kv. meter v centru, med 950 in 1.150 evrov izven središča). Podobne cene kot Gorica ima občina Tržič, kjer je treba za kvadratni meter novega stanovanja v mestnem središču odšteti od 1.600 do 1.900 evrov, za starejše stanovanje pa med 1.200 in 1.300 evrov na kv. meter. Po podatkih zveze Fimaa so cene stanovanj v tržiškem predmestju višje od goriških: nova stanovanja stanejo od 1.300 do 1.500 evrov na kv. meter, rabljena stanovanja pa med 900 in 1.000 evrov na kv. meter. prečne cene lahko spremenijo tudi za 15 odstotkov. Podatke v poročilih o stanju nepremičninskega trga gre torej jemati previdno, saj temeljijo na omejenem vzorcu stanovanj. Kakorkoli že, zveza Fimaa navaja, da je treba v goriškem mestnem središču za novo stanovanje odšteti med 1.600 in 1.900 evrov na kv. meter, za stanovanje v dobrem stanju med 1.100 in 1.400 evrov, za stanovanje, ki je potrebno obnove, pa med 900 in 1.200 evrov na kv. meter. V predmestju se cena novega stanovanja suče od 1.100 do 1.350 evrov na kv. meter, cena stanovanja v dobrem stanju od 800 do 1.000 evrov na kv. meter, cena stanovanja, ki ga je potrebno obnoviti, pa od 500 do 700 evrov na kv. meter. V Novi Gorici so starejša stanovanja obdana z zelenjem, novogoriške ulice pa so široke fotok.m. Po podatkih Geodetske uprave Republike Slovenije (GURS) so cene stanovanj v Novi Gorici v zadnjem četrtletju lanskega leta padle. V primerjavi z enakim obdobjem leta 2010 so se v povprečju znižale za 20 odstotkov - povprečna cena kvadratnega metra stanovanja v Novi Gorici je decembra lani znašala 1.620 evrov, predlani pa 2.003 evre. »Pred prvim padcem cen v letu 2008 so se stara stanovanja v Novi Gorici prodajala po 130.000 evrov, nato pa so jim cene padle tudi na 90.000,« pritrjuje Boža Mozetič iz novogoriške nepremičninske agencije Mundus, ki dobro pozna goriško in novogoriško poslovno okolje. V primerjavi s preostalo Slovenijo so novogoriške cene stanovanj med dražjimi, višje se uvršča le Ljubljana z 2.420 evri in Obala ter Slovenska Istra z 2.529 evri, ki jih je v povprečju treba odšteti na kvadratni meter stanovanja. Za nakup pisarniških prostorov se povprečne cene v Novi Gorici vrtijo okoli 1.020 evrov, med tem ko so v Tolminu za polovico nižje. Nakup kvadratnega metra lokala v Novi sovodnje - Po preklicu zasega V tovarni Kemica stekla proizvodnja Kemica pri Rupi bumbaca V tovarni Kemica v sovodenjski občini, ki so jo na zahtevo državnega tožilstva iz Gorice pred dvema tednoma zasegli karabinjerji posebnega oddelka NOE iz Vidma, je včeraj popoldne ponovno stekla proizvodnja. Zaposleni delavci - le-teh je 32 - in njihove družine, ki so bili zaskrbljeni nad usodo obrata, bodo torej lahko z lažjim srcem preživeli velikonočne praznike, z njimi pa občutek olajšanja delijo tudi sindikalni predstavniki in občinska uprava, ki so se bali, da bi se lahko vodstvo tovarne zaradi velikih izgub odločilo za zaprtje. Tožilstvo je zaseg preklicalo v četrtek popoldne, nakar je uprava tovarne ta- koj poskrbela za popravilo sistema za merjenje emisij na treh od štirih dimnikov obrata. Dela na treh dimnikih so se zaključila včeraj, v prihodnje pa bo podjetje prilagodilo normam tudi četrti dimnik. Po zaključku del sta včeraj popoldne zeleno luč dala goriška pokrajina in oddelek ka-rabinjerjev NOE, nakar je okrog 17. ure proizvodnja ponovno stekla. »Z razpletom smo zadovoljni, ohranitev delovnih mest je bilo prioritetnega pomena,« je povedal predstavnik sindikata CGIL Enrico Co-ceani. Zadovoljstvo je izrazila tudi sovo-denjska županja Alenka Florenin in pristavila, da bo občina Sovodnje še naprej pozorno sledila zadevi. (Ale) Gorici povprečno stane 1.203 evre, v Ljubljani je cena enkrat višja, v Tolminu pa skoraj enkrat nižja. Za zazidalna zemljišča je v Novi Gorici treba odšteti povprečno 43 evrov, v Ljubljani 213, na Obali pa 87. Ima pa Primorska, sodeč po podatkih GURS-a iz zadnjega četrtletja lanskega leta najdražja kmetijska zemljišča, v povprečju je treba za kvadratni meter odšteti 5,25 evrov. »Kmetijska zemljišča postajajo na tržišču v teh časih, kakršni so, vse bolj zanimiva - ljudje jih bodo kupovali kot naložbe, s katerimi ni stroškov. Če kupiš, denimo, staro stanovanje, ga je treba obnoviti, dati v najem, plačevati vzdrževanje, rezervni sklad ... in pa vsako leto starejše je,« dodaja Mozetičeva, ki iz izkušenj pove, da se starejša stanovanja, ki ne presegajo cene 110.000 evrov v tem trenutku najbolje prodajajo, nasprotno pa gredo zelo slabo v promet parcele na deželi, kjer pa se po drugi strani hitreje prodajo take starejše hiše, ki jih z malo stroški lahko kupci hitro preuredijo v bivalne in ki imajo nekoliko zemljišča. »Parcele v Novi Gorici in okolici se tudi da prodat, kot tudi stare hiše v Novi Gorici, Šempetru ... za nova luksuzna stanovanja pa ni veliko kupcev. Pomemben vidik je ta, da so v starih blokih stroški vzdrževanja nižji kot v novogradnjah,« pojasnjuje sogovornica. Kupcev iz Italije po njenih izkušnjah ni veliko, tu pa tam kdo sprašuje po najemu manjšega stanovanja ali pa poslovnega prostora. Tudi velikega odliva v nasprotni smeri ne zaznava. Nekaj mladih Novogoričanov si je v zadnjih letih resda kupilo nepremičnine v Gorici, toda sogovornica pri vsakodnevnem delu opaža naslednje: »Mladi so vseeno raje tukaj, ne glede na cenejša stanovanja čez mejo. Stara stanovanja v Novi Gorici so v krasnem okolju, v Gorici pa je večina starih stanovanj zabasanih v ulicah brez zelenja. Mi smo vajeni širokih, zelenih ulic. Več primerov pa vidim, da so se Novogoričani začeli uveljavljati v Gorici s kakšno dejavnostjo, odpirajo bare, trgovinice . Ob meji je tudi veliko primerov, ko imajo Slovenci nepremičnine v Italiji ali Italijani v Sloveniji. Zato potrebujejo pomoč pri določenih postopkih in pri prodaji.« (km) / GORIŠKI PROSTOR Sobota, 7. aprila 2012 15 gorica - Stranka Slovenska skupnost se je obrnila na sodišče Rajoni: pritožba vročena, volitve so pod vprašajem Pritožili so se Walter Bandelj, Lovrenc Persoglia, Božidar Tabaj, Marilka Koršič in Damijan Terpin Damijan Terpin Ukinitev rajonskih svetov bi lahko privedla do odložitve majskih upravnih volitev v Gorici. Pet predstavnikov stranke Slovenske skupnosti (SSk) se bo obrnilo na deželno upravno sodišče, od katerega bo zahtevalo, naj začasno zadrži izvajanje deželnega sklepa o razpisu upravnih volitev v Gorici in se izreče v zvezi z nelegitimnostjo ravnanja goriške občine. Občinski svet namreč v prejšnjih mesecih ni sprejel nobenega sklepa o novi zasnovi rajonov, ki jo je predvideval deželni zakon št. 1/2011, posledica tega pa je hkratna ukinitev vseh krajevnih sosvetov, med katerimi so bili tudi Štandrež, Pevma-Štmaver-Oslavje in Podgora, kjer je prisotnost slovenske narodne skupnosti bolj izrazita. »Danes (včeraj, op.ur.) smo goriški občini in deželi Furlaniji-Julijski krajini vročili pritožbo, ki jo moramo v roku desetih dni skupaj z listinami, na katere se sklicujemo, vložiti še na upravnem sodišču,« je povedal deželni tajnik SSk Damijan Terpin, ki je v tej vlogi tudi eden od pritožnikov skupaj s predsednikoma rajonskih svetov za Podgoro in Pevmo Walterjem Bandljem in Lovrencem Persoglio, občinskim svetnikom in bivšim predsednikom rajonskega sveta za Štandrež Božidarjem Tabajem ter občinsko svetnico Marilko Koršič, ki se je pritožila kot volivka goriške občine. »Pritožili smo se bodisi na podlagi funkcije, ki jo imamo, bodisi na podlagi pripadnosti slovenski manjšini. To možnost nam daje razsodba Državnega sveta, ki je določila, da lahko pripadniki manjšine vlagajo pritožbe na upravno sodišče zoper sklepe javne uprave, ki kršijo zaščitno zakonodajo,« je pojasnil Terpin. V sodelovanju s Terpinom in tržaškim odvetnikom Petrom Močnikom je pritožbo pripravil Robert Louvin, nekdanji predsednik dežele Dolina Aosta - bil je član stranke Union Valdotaine, nato pa je ustanovil avtonomistično gibanje ALPE - ter univerzitetni profesor prava, ki je pravi izvedenec na področju manjšinskih pravic. Pritožba se sklicuje na različne zakone, od mednarodnih norm za zaščito manjšin, 6. člena ustave in zaščitnega zakon za slovensko manjšino št. 38/2001 do odloka predsednika republike z dne 12. septembra 2007. Pred krčenjem ali ukinitvijo rajonskih svetov, piše v pritožbi, bi morali dežela FJK in občina preučiti možne učinke na slovensko manjšino, v postopek pa bi morali vključiti tudi Paritetni odbor. Ob tem bi bilo treba upoštevati dolžnost institucij, da zagotovijo participacijo slovenske manjšine v javni upravi in zagotavljajo njeno avtonomijo. Pritožba ne nazadnje ugotavlja, da je deželni zakon št. 1/2011 protiustaven, saj pri krčenju števila rajonov ni upošteval interesov manjšine. S pritožbo ciljajo najprej na začasni preklic veljavnosti sklepa, s katerim je deželni odbornik za krajevne avtonomije razpisal volitve 6. in 7. maja. »Na podlagi deželnega zakona morajo namreč volitve za rajonske svete potekati skupaj z občinskimi,« je povedal Terpin in nadaljeval: »Ob tem zahtevamo, da se sodišče izreče o nelegitimnem ravnanju goriške občine, ki ni sprejela sklepa o novi zasnovi rajonov, ter da jo obveže, da sprejme ustrezne ukrepe v upoštevanju pravic slovenske manjšine.« Upravno sodišče se bo o začasnem zadržanju izvajanja sklepa o razpisu volitev izreklo že 26. aprila. V primeru, da bo sodišče ugodilo zahtevi pritožnikov, v Gorici maja ne bo volitev. »V tem primeru se bo moral občinski svet ponovno sestati in sprejeti sklep o novi porazdelitvi ozemlja na rajone. Če bi občinski svet sklepa ne sprejel, bi lahko zahtevali od sodišča, naj izda nadomestni sklep,« je zaključil Damijan Ter-pin, ki meni, da imajo pritožniki 50-odstotno možnost uspeha. Če upravno sodišče ne bo ugodilo njihovi zahtevi, bi se lahko pritožili tudi na evropsko sodišče v Strasbourgu. Aleksija Ambrosi gorica - Boris Pahor in biografinja Cristina Battocletti Nikogaršnji sin Avtorici življenjepisa se je v pogovoru s pisateljem odprl nov in hkrati zapleteni svet Slovencev v Italiji Boris Pahor in Cristina Battoclet-ti, avtorica letos izdanega pisateljevega življenjepisa »Figlio di nessuno«, sta se spoznala pred osmimi leti v tržaški kavarni San Marco. Kljub temu, da je iz Čedada, kjer je med sošolci bilo tudi nekaj Benečanov, ni dolgo nič vedela o pisatelju samem in niti o slovenski narodni skupnosti v Italiji. Kot novinarka pri finančnem dnevniku Sole 24 Ore je leta 2008 prebrala prevod Nekropole in nato Pahorja vprašala, ali bi skupaj sestavila njegov življenjepis. Po privolitvi se ji je odprl nov obširen in hkrati zapleten svet, pisatelj pa je bil počaščen, ker je objavo sprejela založba Rizzoli, potem ko ni v prejšnjih desetletjih nobena italijanska založba imela posluha za njegova dela. Na četrtkovi predstavitvi v knjigarni LEG nasproti Ljudskega vrta v Gorici je pogovor pred okrog tridesetimi poslušalci, od katerih je le tretjina bila dvojezična, zaobjel vrsto Pahorjevih spominov, razlag in informacij: od zgodovinskih dogajanj in okoliščin do družinskih doživljanj, od v prejšnjem stoletju prevladujočih ideologij do domače kulinari-ke v pisateljevem otroštvu. Po prvem vprašanju, kot tudi sicer, je pisatelj obširno pripovedoval o značilnostih Trsta in življenja v njem v obdobju avstroogr-ske monarhije, ki ne bi propadla, če bi imela kaj posluha za slovanske narode v njej in bi jim dovolila nekaj avtonomije, a cesar je Slovane omalovaževal. Tržaško pristanišče je bilo za cesarstvo zelo pomembno okno v svet, zato se je mesto izredno razvilo in bogatelo. Postalo je magnet za številne pripadnike različnih narodov, ki so prišli in jezikovno, versko ter splošno kulturno popestrili že prisotno italijansko in slovensko dejavnost. S tajnim dogovarjanjem in sklenjenim paktom v Londonu je Italija zamenjala zavezništvo in ob koncu prve svetovne vojne za »nagrado« pridobila Primorje in Dalmacijo. Seveda se Slovenci nismo mogli čutiti osvobojene, če se je celo italijanskih intelektualcev in ire-dentistov polotilo malodušje ob spoznanju, kakšne spremembe je prinesla italijanska oblast. O fašizmu je skoraj vse znano in večkrat povedano, a tudi po njem je slovenstvo tako v Trstu kot v Gorici ostalo večini kot nekakšen »cmok« v grlu in je v teh dveh mestih javno napisana slovenščina še vedno prepovedana. Vzdušje pa se je le spremenilo in žaljivk na račun Slovencev ni več slišati. Družinska ravnovesja je pisatelj opisal z nekaterimi ženinimi značajski- Boris Pahor in Cristina Battocletti v goriški knjigarni bumbaca mi potezami in odličnostmi. Domenila sta se za civilno poroko, imela dva otroka, žena je sodelovala pri organizacijskih zadevah, ki jih je zahtevalo izdajanje revije Zaliv, zamerila pa mu je, ker je bil posredno kriv, da so jo odpustili od službe in je zgubila - poleg finančne škode - občutek samostojnosti. Vsekakor je ta del knjige najbolj poetičen. Glede odnosa do vere se je Boris Pahor navezal na filozofa Spinozo, ki je izpostavljal naravo kot nositeljico smisla in zakonitosti. V njej je vse misterij in božanstvo. Težko je dojeti in sprejeti obstoj krščanskega boga kot stvarnika vseh nesmislov in krutosti, ki jih človek povzroča in so široko prisotne tudi v živalskem svetu. Niti razlaga s svobodno voljo ne more opravičiti dogajanja v svetovni zgodovini. Vprašanje iz publike je poudarilo vzporejanje s stališči Prima Levija. Mar bi morebitni stvarnik postavil stvari drugače. Ljudje potrebujejo tolažbo, a v resnici smo na tem svetu sami in od nas je odvisno, ali se zmenimo ali se pobivamo. Po fašizmu, nacizmu, stalinizmu je prevladal kapitalizem, ki se sedaj trže po šivih. Zadnja razmotrivanja so vrnila zanimanje prisotnih na začetna izvajanja o nekdanji urejenosti Trsta, o načrtih vodnega omrežja, ki so še sedaj na razpolago, o živahnosti v pristanišču s konji, vozovi, težaki in blagom, o osebnih trijezičnih listinah, o različnih cerkvah, o hrani, ki je do današnjih dni, če izvzamemo pico, ostala enaka. Sam se je pri hrani (tudi po sili razmer) vedno omejeval na preproste količine in vsebine: v otroštvu in mladosti prav res ni bilo izobilja, vojaščino je opravljal tudi v Libiji (pesek v me-nažkah), za taborišča vemo kako in kaj, v Franciji po vojni je bila hrana odmerjena in organizem se prilagodi. Podpisani strokovno ocenjuje, da je mogoče pisateljevo dolgo življenje razložiti tudi z odnosom do hrane. Prav gotovo ni telesa spremenil v kurilnico, kot smo napačno storili številni drugi. Aldo Rupel sovodnje Pomoč za ostarele • ■ v • in družine v stiski Sovodenjska občinska uprava je s krajevnimi predstavništvi sindikatov upokojencev sklenila dogovor, na osnovi katerega bodo zagotavljali podporo starejšim občanom in družinam v finančni stiski. Podpisali so ga sovodenjski podžupan Slavko Tomsič in predstavniki sindikalnih organizacij SPI-CGIL-Gorica, FNP-CISL-Gorica in UILP-UIL-Gorica s ciljem, da bi razširili in izboljšali kakovost socialnih in zdravstvenih storitev, ki jih zagotavljajo pristojne uprave v korist ostarelih, nesamostojnih oseb ali invalidov, ter da bi olajšali družinam v stiski plačila stroškov za bivališče in javne storitve. Občinska uprava iz Sovodenj je podprla stališče sindikatov, ki od dežele Furlanije-Julijske krajine zahtevajo, naj spremeni novi predpis o t.i. »ticketih« (25 evrov za bele kode v oddelkih prve pomoči in 10 evrov poviška na ostalih zdravstvenih prispevkih) ter uvede sistem plačevanja, ki bo temeljil na dohodkih občanov (na indeksu Isee). Glede nesamostojnih občanov so podpisniki sklenili, da bodo državno vlado pozvali, naj ponovno financira namenski državni sklad, k povečanju sredstev za podpiranje nesamostojnih ljudi pa bodo spodbudili tudi deželo. »Treba je olajšati legalizacijo dela družinskih pomočnic, podpirati njihovo poklicno usposabljanje in pospeševati jezikovno integracijo,« pravijo podpisniki. Glede uporabe izjave Isee pri izračunavanju cen posameznih storitev podpisniki menijo, da bi bilo koristno opravljati temeljitejše kontrole in preverjanja, glede tarif za občinske storitve pa ocenjujejo, da morajo stati v veljavi obstoječe olajšave. »V okviru uvedbe davka Imu se občinska uprava obvezuje, da bo podpirala oblike sporazumnega stanovanjskega najemanja in da bo predvidela za stanovanja, ki niso v najemu in so v lasti ostarelih s stalnim prebivališčem v domovih, isti režim kot za glavna stanovanja,« piše v sporazumu. Sovodenjska občinska uprava soglaša tudi z izvajanjem sporazumov z Agencijo za prihodke za odkrivanje neplačanih davščin, ki bodo omogočili občini, da del višjih prilivov, ki izhajajo iz preprečevanja davčne utaje, nameni kritju stroškov za teritorialne socialne službe v dogovoru s socialnimi dejavniki. Občina Sovodnje v dogovoru s sindikati predvideva tudi ustanovitev ali okrepitev informativnih okenc za ženske, ki so žrtve nasilja, ki se ločujejo ali so se znašle v drugih težavah. Občina bo v letošnjem letu namenjala pozornost tudi delavcem, ki so izgubili službo ali so v dopolnilni blagajni: delno ali v celoti jih bo oprostila plačila storitev, ki se izvajajo na posameznikovo prošnjo. Občina je za brezposelne in delavce v dopolnilni blagajni tudi že sprožila več projektov družbeno koristnih del in projektov javne koristi. ajdovščina- razdrto - Projekt izdelan, denarja še ni Za zaščito proti burji 25 milijonov evrov »Investicija se bo povrnila že v 7-8 letih« Projekt protivetrne zaščite ob hitri cesti med Razdrtim in Ajdovščino, ki bi dovoljeval vožnjo tovornjakov do moči burje 150 kilometrov na uro, bo stal 25 milijonov evrov; delno bi ga lahko financirala Družba za avtoceste v RS (Dars), del sredstev pa bi morala primakniti država. Na včerajšnji predstavitvi projekta v Ajdovščini so domači gospodarstveniki izrazili upanje, da se bo začel kmalu uresničevati. »Zavedamo se, da je v teh kriznih gospodarskih časih to veliko denarja, vendar se bo projekt povrnil predvidoma že v sedmih do osmih letih,« je pojasnil sekretar območne obrtne zbornice Ajdovščina-Vipava, Marko Rondič. Gospodarska škoda je namreč ob vsaki zapori prometa zaradi močne bur- je velika, je povedal koordinator mešane delovne skupine za izgradnjo protivetrne zaščite Ivan Lemut. Leta 2006, ko so začeli opozarjati na nujnost gradnje protivetrne zaščite ob hitri cesti po dolini, je znašala škoda zaradi zapor prometa kar 1,3 milijone evrov, leta 2009 pa ob 59 dneh omejitve prometa zaradi burje še enkrat več. Doslej so začeli omejevati promet po hitri cesti pri burji, ki je v sunkih presegala 80 kilometrov na uro. Po postavitvi proti-vetrne zaščite pa bo vožnja za tovornjake mogoča do hitrosti burje, ki bo dosegala 150 kilometrov na uro in do 180 kilometrov na uro za osebna vozila. Po besedah projektanta ograje Marjana Pipenbaherja iz družbe Pon-ting iz Maribora bo hitra cesta dovoljevala vožnjo interventnim vozilom tudi ob hitrostih burje preko 200 kilometrov na uro. Protivetrna ograja, ki bo na nekaterih delih hitre ceste delovala tudi kot zaščita pred hrupom, bo visoka med tremi in štirimi metri, njena posebnost pa bo tudi pritrditev na že obstoječo ograjo. Zaradi različnih predmetov, ki jih ob visokih hitrostih burja prenaša po zraku, bo ograja narejena iz pločevine in ne pleksi stekla, ki bi ga lahko razbilo. Za postavitev protivetrne ograje bodo uporabljeni vsi že obstoječi nasipi, ki sedaj delujejo kot protihrupna zaščita, a jih bodo nadgradili. Gospodarstveniki si želijo, da bi do začetka gradnje prišlo še letos; začetek in zaključek gradnje pa bo zagotovo odvisen od pridobljenih finančnih sredstev. Posledice vipavske burje 1 6 Sobota, 7. aprila 2012 GORIŠKI PROSTOR / kojsko - Projekt genetske banke cepičev se nadaljuje Živi muzej starih sadnih sort z več kot sto drevesi Manjkata dve sorti hrušk: štrnivke in dunajke - Razmišljajo o postavitvi sušilnice avtohtonega sadja V kolekcijskem sadovnjaku starih sort v Kojskem je že posajenih čez sto dreves, med njimi so različne sorte hrušk, breskev, jabolk, fig, češenj, marelic in sliv. Gre za projekt živega muzeja oziroma genetske banke cepičev starih avtohtonih sadnih sort Goriških Brd, ki je začel nastajati lansko leto. »V tem času smo na terenu našli skoraj štirideset različnih sadnih sort, jih posadili in cepili,« odgovarja nosilec projekta Gregor Božič na vprašanje, kaj se je novega zgodilo v letu dni, odkar smo o tem pisali v Primorskem dnevniku. Takratni članek je med bralci naletel na dober odziv, več posameznikov se mu je oglasilo s prošnjami za cepiče, nekaj jih je tudi opozorilo na dodatne stare sadne sorte, ki so jih nekoč poznali, spet drugi so se oglasili zgolj zato, da so pohvalili prizadevanje pri ohranjanju in ponovni vrnitvi sadnih sort, ki so bile še pred desetletji prisotne na skoraj vsaki briški kmetiji. Kot smo že pojasnili, so stare sorte sadnega drevja odporne na razne škodljivce, zato pri pridelavi ni treba uporabljati škropiv. Ker so prilagojena na ugodno briško mikroklimo in sestavo prsti, je njihovo sadje polne arome in okusa, v nasprotju z novejšimi, v tujini vzgojenimi sortami, ki v pogo- jih, kot jih nudijo Brda, morda ne dosežejo najkakovostnejše stopnje plodov. Žal pa so v zadnjih desetletjih avtohtono sadno drevje v Brdih izpodrinile prav tuje sadne sorte in trte. Da bi uspeli ohraniti, kar se še ohraniti da, nastaja v Kojskem omenjeni projekt. Božič je stare sorte, kot so hruške pituralke, butirke, perifigi, breskve šmo-horke, mohnice, kadone, jabolka trdo-leska in malonce, fige čidelce ..., iskal na kmetijah na slovenski in italijanski strani Brd ter v Benečiji. »Našel sem že večino. Manjkajo mi še dve sorti hrušk: štrnivke in pa dunajke, ki so bile poznane tudi pod imenoma kobdilke in funtarce. Prve so v Brdih uporabljali za sušenje. To je bila manjša poletna hruška, očitno pa so to bila velika drevesa, ki so dobro obrodila. Ogromno teh dreves je bilo, a so jih posekali zaradi trt. Dunajke pa so bile hruške za kuhanje, večinoma so jih prodajali na Dunaj, tu niso imele tržne vrednosti, medtem ko so bile na Dunaju ene dražjih. Že Val-vazor je pisal o njih,« opisuje sogovornik, ki je dosegljiv na elektronskem naslovu gregor@nosorogi.com in bi bil hvaležen za informacije, kje bi lahko ti dve sorti še našel. Projekt genetske banke cepičev, ki je zastavljen v več fazah, se tako na- Gregor Božič v kolekcijskem sadovnjaku avtohtonih in starih sort v Kojskem arhiv g. božič daljuje. »Letos načrtujemo vse te zbrane sorte fotografirati in strokovno popisati. V ta namen smo vzpostavili kontakte z biotehniško fakulteto v Ljubljani in s Kmetijskim inštitutom Slovenije. Ko bo njihova sortna istovetnost potrjena, jih bomo lahko prijavili kot prave avtohtone sorte,« pojasnjuje Božič, ki se nadeja da bodo letos s pomočjo Regijske razvojne agencije severne Primorske vendarle uspeli do sredstev na katerem od evropskih razpisov. Načrtov je namreč še veliko: poleg tega, da bi v kratkem v Brdih radi razširili okrog 300 dreves teh starih sadnih sort in krajini tako začenjali vračati nekdanjo podobo, bi radi izdali še knjigo o avtohtonih briških sortah, ki bi vsebovala še zgodbe in tradicije, povezane s tem sadjem. Na slednje je namreč sogovornik naletel »na terenu«, medtem ko je iskal primerke dreves. Ker je tudi to ljudsko izročilo nedvomno dra- goceno, si zato prav tako zasluži, da ga iztrgajo pozabi. Starejši ljudje so imeli veliko znanja o gojenju sadnega drevja in tudi o uporabi plodov. Nekateri namreč surovi niso nič kaj okusni, medtem ko kuhani postanejo prava gurmanska poslastica. Nič čudnega torej, da so že v preteklosti zbudili zanimanje gospode na Dunaju in v drugih evropskih središčih. Prav tja bi radi snovalci projekta briško avtohtono sadje znova tržili. Zato bi radi še letos poskusili s pilotnim projektom sušenja avtohtonega briškega sadja, ki bi ga odkupovali od briških kmetov, in bi ga v prihodnje kot ek-skluzivni izdelek tržili pod enotno blagovno znamko na francoskem, nemškem in avstrijskem tržišču. Zato razmišljajo o postavitvi sušilnice sadja na Dobrovem, ki bi jo radi uresničili s pomočjo briške občine. Katja Munih VOLITVE V GORICI SEL stavi tudi na Slovence v listi Kandidati na listi stranke Svoboda Ekologija Levica (SEL) za občinske volitve v Gorici so se predstavili javnosti; predstavitve se je udeležil županski kandidat Giuseppe Cin-golani, ki uživa podporo celotne leve sredine. Koordinator goriškega krožka stranke Paolo del Ponte je poudaril, da je lista odraz zelo različnih poklicnih izkušenj, izrazita je ženska prisotnost (žensk je trinajst na 29 kandidatih), pomenljiva pa je slovenska prisotnost. V listo je vključenih tudi nekaj neodvisnih kandidatov, »s čimer želimo vnesti v stranko različne delovne izkušnje, znanja in kom-petence, ki bodo koristni ne le v vidiku volitev, temveč predstavljajo naložbo na dolgi rok, saj bodo prispevali k utrditvi naše vloge v mestu,« pravi del Ponte v imenu krožka, ki napoveduje angažiranje na področjih sociale, zdravstva, kulture, trajnostnega razvoja in okoljske zaščite, ovrednotenja goriških identitet, sodelovanja z Novo Gorico in drugimi slovenskimi občinami ter ponovne oživitve mestnega jedra in trgovskega sektorja. Svojo »čezmejnost« so kandidati SEL potrdili s fotografiranjem na Trgu Evrope-Transalpini vileš - Priseljenci iz Catanie S parkirišča pri Ikei odgnali petnajst že kaznovanih oseb Goriška kvestura je včeraj izdala petnajst odločb o izgonu ravno tolikih nomadov, ki so se nastanili na parkirišču trgovine Ikea pri Vilešu. Policija in karabinjerji so bili namreč obveščeni, da se je v sredo na ploščad pred skladiščem omenjene trgovine priselila skupina ljudi s stanovanjskimi prikolicami in avtodomi. Agenti so prišli na kraj in opravili kontrole na dokumentih priseljencev. Ugotovili so, da imajo vsi bivališče v pokrajini Catania, med njimi pa je petnajst takih, ki so že imeli odprte račune s pravico. Zanje so izdali odločbe o takojšnji oddaljitvi s kraja in vrnitvi v občino, kjer imajo bivališče. gorica - Na pobudo Livia Bianchinija Psihiatru Francu Basaglii V • I V V I • V I • posvečajo ploščad pri šoli V četrtek, 19. aprila, bodo ploščad v bližini višješolskega zavoda Pacassi v Ulici Vittorio Veneto poimenovali po Francu Basaglii, ki je svojo revolucijo v umobolnicah začel v Gorici in jo nato nadaljeval v Trstu. Slovesnega odkritja table z novim poimenovanjem naj bi se udeležila tudi hči italijanskega psihiatra Alberta Basaglia, napoveduje občinski svetnik stranke Svoboda ekologija in levica Livio Bianchini. »Basaglia je bil eden izmed največjih mož prejšnjega stoletja, bil je kulturnik, človekoljub in znanstvenik, ki je spremenil italijansko psihiatrijo. To ne- precenljivo delo je začel ravno v Gorici leta 1961, s tem pa je ponesel ime mesta v svet,« poudarja Bianchini, ki si že leta prizadeva za poimenovanje goriške ulice po Basagli in je k temu pozval občinsko upravo. »Predstavnike krajevnih institucij bom ob odkritju table pozval, naj pomagajo goriškemu centru za duševno zdravje. Na tem je treba še veliko delati,« pravi Bianchini, ki meni, da je figura Franca Basaglie v sodobnem svetu še vedno zelo aktualna. Leta 2010 so po Francu Ba-sagliu in njegovi ženi poimenovali gledališče v parku sedaj že bivše psihiatrične bolnišnice v Trstu. Obveščeni so bili kasneje »Na dan, ko je potekal občinski svet, uprava še ni bila obveščena o najdbi azbesta na območju letališča, kjer bo zrasla tovarna podjetja Pipistrel. Projektni menedžer Adriano Ceccherini nam je informacijo posredoval kasneje, zato o tem nisem mogla poročati.« Tako pravi Alenka Florenin, županja občine Sovodnje, na katero sta načelnika svetniških skupin Skupaj za Sovodnje in Slovenske skupnosti Walter De-vetak in Peter Černic naslovila interpelacijo o odkritju azbestnih ostankov na zemljišču, kjer bo Pipistrel gradil halo. Dve leti kradel bencin Novogoriški policisti so v četrtek obravnavali primer italijanskega državljana, ki je v Sloveniji kradel bencin. Po dveh letih bo za vse tatvine odgovarjal voznik črnega Forda focusa z italijanskimi registracijami, ki se je pripeljal na bencinski servis v Kobaridu. Natočil je za 58 evrov dizelskega goriva in odšel, ne da bi poravnal računa. Policisti bodo pri italijanskih kolegih preverili, kdo omenjeno vozilo uporablja, napisali kazensko ovadbo za to in za vse ostale tatvine, ki jih je izvršil na istem servisu v zadnjih dveh letih. (km) Velikonočni obredi Na današnji dan bo tudi po goriških cerkvah češčenje ob Božjem grobu. Drevi ob 20. uri bodo v cerkvi sv. Ivana v Gorici obredi velikonočne vigilije, jutri ob 6.30 v stolnici pa vstajenjsko slavje. V Štandrežu bo na veliko noč ob 10. uri slovesna maša, ki jo bo vodil kardinal Franc Rode; na Peči bo maša ob 9. uri, v Sovodnjah ob 11. uri, v Štandrežu ob 11.15, na Vrhu ob 11.30. VOLILNA KRONIKA Cingolani o investicijah Privabiti investitorje in zagotoviti mladim delovna mesta, zato da ne bodo zapuščali Gorice, izrabiti še neizkoriščeno okoljsko in enogastronomsko bogastvo od Krasa do Brd ter razviti visoko raven turizma, ki bo dal kisika mali trgovini in lokalom, spodbuditi konkurenčnost malih podjetij: to so programske smernice županskega kandidata Giuseppeja Cingolanija, ki so bile izpostavljene na srečanju z deželnim tajnikom UIL Giacintom Menisom. Cin-golani se je zavzel za inovativnost, raziskovalno dejavnost ter sistemsko mreženje podjetij, univerze ter raziskovalnih središč iz Italije in bližnjih držav. Ključnega pomena je »green economy«, je dejal in poudaril, da bo treba premostiti davčne razlike v čezmej-nem prostoru. 163 zaposlenih oseb »Medtem ko se drugi zatekajo v demagogijo, mi izpostavljamo dejstva. V zadnjih petih letih je občina Gorica za določen čas zaposlila 163 oseb po zaslugi projektov javne in socialne koristi. Začel se je postopek še za šestnajst tovrstnih zaposlitev. Romolijeva uprava je znala izkoristiti - tudi s pomočjo učinkovitih občinskih služb - vse inštrumente, ki jih je na področju zaposlovanja in pomoči družinam zagotavljal zakon,« poudarja Guido Germano Petta-rin, odbornik in kandidat na listi Popolo di Gorizia - Romoli sindaco. Lista na strani živali Levosredinska lista Gorizia e Tua, ki podpira Giuseppeja Cingolanija, predlaga, da se v parkih uredijo majhna območja, namenjena pasjim igram, in da se ukine prepoved vstopa psom na javna mesta, predvsem tista v občinski lasti, na primer v večnamenskem središču v Ulici Baiamonti. Predlaga tudi večji nadzor nad nasilnim ravnanjem z živalmi, pomoč ostarelim v finančni stiski za živinozdravniške stroške ter vzgojo otrok v vrtcih in šolah k spoštovanju živali. Pritožbe ne bodo vložili Lista Zelenih, ki se zaradi nezadostnega števila zbranih podpisov ne bo udeležila majskih volitev v Gorici, ne bo vložila pritožbe na upravno sodišče. To je včeraj sporočil Renato Fiorelli in napovedal, da bodo vsekakor nastopali v volilni kampanji. / GORIŠKI PROSTOR_Sobota, 7. aprila 2012 1 7 GORICA - Komigo v Kulturnem domu »Svobodni zakon« in igralca dodobra zadovoljili publiko Če se na gledališkem odru pojavita izjemna igralca, je uspeh predstave zagotovljen. To se je pripetilo v sredo v dvorani goriškega Kulturnega doma, kjer sta Nataša Tič Ralijan in Tadej Toš z vrhunskim nastopom razgalila to, kar se dogaja v marsikateri družini: zvestoba, nezvestoba, skakanje čez plot, namigovanje na ženino natikanje rogov ... Šlo je za predstavo »Svobodni zakon« po besedilu Daria Foja in France Rame, ki jo v slovenskem prevodu odigravajo na odrih že kakih deset let. Igralca sta v Gorici nastopila v okviru letošnjega festivala Komigo, ki v minulem tednu startal z ravno tako Foju posvečeno prvo predstavo, v kateri je glavno vlogo imela izvrstna Marina De Juli. V sredo pa so publiki postregli s Fojevo igro v slovenščini, ki je za oder nastala v produkciji Narodnega doma Maribor. To je uvodoma povedal ravnatelj Kulturnega doma Igor Komel, ki je izpostavil posrečeni izbor predstav letošnjega Komigoja, obregnil pa se je ob (ne)na-merno izbiro občinske uprave, da asfaltira vso Ulico Brass z izjemo nekaj deset metrov ravno pred Kulturnim domom. Dario Fo bi imel na to kaj pripom- niti. Povrnimo se k igri, ki je prevzela do zadnjega kotička polno dvorano, saj sta igralca doživeto uprizorila prigode zakonskega para srednjih let. V ospredju je zdolgočaseni vsakdan, zabeljen z občasnim zba-danjem in pričkanjem za prazen nič. Zakonca začneta iskati nove spodbude in nove »smisle življenja« izven družinskega okolja, zatekata se k izvenzakonskim pustolovščinam. Pri tem izstopa predvsem soprog, neutrudni čezplotnik, ki pa se mora vse bolj soočiti z dejstvom, da se je za to ogrela tudi njegova žena in da ga bo vsak čas prehitela. Ponižanje je zanj boleče, saj nič več ne velja, da je svobodni zakon le zakon, v katerem je brez obveznosti samo mož, ne pa tudi žena. Na začetku so bili gledalci šokirani zaradi govorice, ki sta jo igralca uporabljala in je prečkala mejo spodobnosti, a je zabeljena s pristnim humorjem kmalu izgubila svoj krepki značaj. Govor je bil začinjen še z narečnim naglasom, in sicer s štajerskim pri moškem, primorskim pri ženski. Igralca sta pred koncem postregla še s pevskim dodatkom in z razlago v mešanici slovensko-francoskega jezika. Za vse to ju je nagradil dolg aplavz občinstva. (vip) Nataša Tič Ralijan in Tadej Toš foto k.d. GORICA - SPDG Povelikonočno ■ v • v| • druženje s člani in prijatelji Slovensko planinsko društvo Gorica prireja za člane in prijatelje povelikonočno druženje v ponedeljek, 9. aprila, na Tabru nad Črničami. Tja se bodo odpravili po geološko zelo zanimivi stezi po soteski potoka (okrog 40 minut) iz Črnič. Kdor želi, se na Tabor lahko pripelje, in sicer po cesti preko Raven (okrog 3 km). Sledil bo krajši ogled utrjenega in danes žal propadajočega naselja Tabor, zatem pa povelikonočna malica v lastni režiji (vključno stoli in mizice). Prevoz bo z lastnimi sredstvi, odhod ob 10.30 s parkirišča pri Rdeči hiši; za zamudnike velja, da se lahko pripeljejo direktno v Črniče, parkirišče bo pred marketom pri cerkvi. Začetek pohoda-spre-hoda bo ob 11. uri (priporočajo primerno obutev zaradi blata), snidenje na prostoru pred Tabrom pa ob 12. uri (informacije na tel. 0481-882079). [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI TAVASANI, Korzo Italia 10, tel. 0481531576. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V MARIANU CINQUETTI, Ul. Manzoni 159, tel. 0481-69019. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. ANTONIO, Ul. Romana 93, tel. 0481-40497. DEŽURNA LEKARNA V ŠPETRU OB SOČI VISINTIN, Ul. Matteotti 31, tel. 048170135. M Gledališče OPERA V KINU: v tržiškem Kinemaxu bodo preko satelita predvajali lirične in baletne predstave z najbolj prestižnih svetovnih odrov: 10. aprila ob 19. uri Massenetova »Manon« iz newyor-škega Metropolitana; 17. aprila ob 19. uri Verdijeva »Traviata« iz newyor-škega Metropolitana; 8. maja ob 19. uri ponovitev baleta »Class Concert - Gi-selle« iz moskovskega Bolšoja; 15. maja ob 19.30 balet »Romeo in Julija« iz pariške Opera; informacije in rezervacija po tel. 0481-712020. V KULTURNEM DOMU V SOVOD-NJAH bo v petek, 13. aprila, ob 20. uri ponovitev igre »Limonada Slovenica« dramske družine SKPD F. B. Sedej iz Števerjana; več na spletni strani www.sedej.org/dramska-druzina/. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: danes, 7., ter 11. in 12. aprila, ob 20. uri (Simo- B Kam po bencin Danes in jutri bodo na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA ESSO- Ul. Lungo Isonzo 77 ERG- Ul. Brigata Re, na državni cesti 56 AGIP- Ul. Trieste 179 SHELL- Ul. Aquileia 20 TRŽIČ SHELL- Ul. Boito 43 AGIP- Ul. Matteotti 22 ERG- Ul. G.F. Pocar KRMIN SAN MARCO PETROLI- Drev. Venezia Giulia 53 GRADIŠČE SHELL- Drev. Trieste 60/a, na državni cesti 351 RONKE AGIP- Ul. Redipuglia, na državni cesti 305 km 14+ ŠTARANCAN AGIP- Ul. Trieste 47 MARIAN SAN MARCO PETROLI- Ul. Man-zoni 164 ŠKOCJAN AGIP- Ul. Battisti 22 (Pieris) ROMANS API- Ul. del Castelliere 50 na Semenič) »24ur«; informacije na blagajna.sng@siol.net in po tel. 003865-3352247. Q Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 16.45 - 18.15 -20.00 »Pirati! Briganti da strapazzo«; 22.00 »The Raven«. Dvorana 2: 17.00 - 20.30 »Titanic« (digital 3D). Dvorana 3: 17.45 - 20.00 - 22.00 »Biancaneve«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.00 -22.00 »Biancaneve«. Dvorana 2: 17.45 »Buona giornata« (digitalna projekcija); 19.45 - 21.45 »La furia dei Titani« (digital 3D). Dvorana 3: 17.00 - 20.30 »Titanic« (digital 3D). Dvorana 4: 16.45 - 18.15 - 20.10 »Pirati! Briganti da strapazzo«; 22.00 »Quasi amici«. Dvorana 5: 17.20 - 19.50 »Romanzo di una strage«; 22.10 »The Raven«. fi Razstave V PILONOVI GALERIJI V AJDOVŠČINI bo do 15. aprila na ogled razstava grafičnih del Tince Stegovec. V MUZEJU SV. KLARE na vogalu med Korzom Verdi in Ulico Sv. Klare v Gorici je na ogled fotografska razstava akrobatske eskvadrilije Frecce Trico-lori; do 3. junija od torka do nedelje 10.00-19.00; vstop prost. POKRAJINSKI MUZEJI V GORICI obveščajo, da bo Pinakoteka v palači At-tems Petzenstein na Trgu De Amicis v nedeljo, 8. aprila, zaprta, v ponedeljek, 9. aprila, pa bo odprta z urnikom 10.00-17.00 (tel. 0481-547541). Muzej prve svetovne vojne, muzej mode in umetne obrti ter arheološka zbirka v goriškem grajskem naselju bodo v nedeljo, 8. aprila, zaprte, v ponedeljek, 9. aprila, pa bodo odprte z urnikom 9.0019.00, (tel. 0481-530382). V RAZSTAVNIH PROSTORIH POKRAJINSKIH MUZEJEV v goriškem grajskem naselju je na ogled multimedij-ska razstava »Življenje drugih - Glasovi in pogledi krajev spomina in spominov na kraje«; v nedeljo, 8. aprila, zaprta, v ponedeljek, 9. aprila, bo odprta 9.00-19.00; vstop prost. V POKRAJINSKI GALERIJI V UL. DIAZ v Gorici bo v torek, 10. aprila, ob 17. uri odprtje fotografske razstave iz zbirke Erminija Delfabra z naslovom »Una lunga notte 1942-1945 - Neskončna noč 1942-1945«. Razstavo bo predstavil Dario Mattiussi; na ogled bo do 20. aprila, od ponedeljka do sobote 17.00-19.00; vstop prost. M Koncerti SNOVANJA 2012: v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici v petek, 13. aprila, ob 18. uri »Mi smo pomlad«, pojejo in igrajo učenci glasbenih šol V. Vodopivca iz Ajdovščine in S. Gan-dino iz Porcie ter učenci Slovenske- ga centra za glasbeno vzgojo Emil Ko-mel iz Gorice. V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI bo v petek, 13. aprila, ob 20.15 koncert skupin Etnoploč in Accordion Orchestra 4-8 8-16; več na www.kul-turnidom-ng.si ali na blagajna@kul-turnidom-ng.si. PD VRH SV. MIHAELA v sodelovanju z Združenjem cerkvenih pevskih zborov prireja 12. revijo Zlata grla - Srečanje slovenskih otroških in mladinskih zborov v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici: revijski del v soboto, 14. aprila, ob 18. uri, tekmovalni del v nedeljo, 15. aprila, ob 16. uri. PRIMORSKA POJE: v petek, 20. aprila, ob 20.30 bo koncert na sedežu društva Briški grič na Bukovju 6 v Števerjanu. H Šolske vesti ŠOLA ZA STARŠE V DIJAŠKEM DOMU: v četrtek, 19. aprila, ob 18. uri bo predavala na temo »Otrok v šoli: težave in vsakodnevni izzivi« psihologinja in psihoterapevtka Valentina Ferluga; psihologinja Marilena Francioso bo predstavila službo »Doba odraščanja -UOEEPH. Srečanja so javna, zagotovljeno je varstvo otrok, po predhodni najavi (tel. 0481-533495, info@dija-skidom.it). @ Izleti AKŠD VIPAVA vabi na pohod na južno koto 208 (Varda) po sledeh prve svetovne vojne v nedeljo, 15. aprila. Zbirališče ob 8.45 v zaselku Boneti v Dolu; organizatorji priporočajo primerno obutev, fizično kondicijo in žepno svetilko. EKSKURZIJO Z E'STORIABUSOM bo 22. aprila vodila zgodovinarka Lucia Pillon in bo posvečena briškemu območju; informacije in rezervacije po tel. 0481-539210 in na eventi@leg.it. KNJIGA OB 18.03 prireja dva avtobusna izleta. V soboto, 14. aprila, obisk Gorice in bližnje okolice; 28. aprila pa ogled Cortine in vinogradov v njeni okolici. Za prijave in vse potrebne informacije tel. št. 342-5542360. 13 Obvestila OBČINA SOVODNJE obvešča, da bo pobiranje kosovnih odpadkov, ki ga brezplačno opravlja občina, prekinjeno aprila in maja zaradi tehničnih težav z uporabo tovornjaka. OBČINA SOVODNJE obvešča, da je občinska uprava začela postopek priprave novega splošnega občinskega prostorskega načrta, zato vabijo vse zainteresirane, da vložijo prošnjo za spremembo namembnosti najkasneje do 30. junija t.l. Občina ne bo upoštevala prošenj, ki bodo predstavljene po tem datumu; informacije na občinskem tehničnem uradu ob ponedeljkih in petkih 12.00-13.00 in ob sredah 16.00 -17.30. OBČINA SOVODNJE obvešča, da je so-vodenjska knjižnica odprta ob ponedeljkih od 16. do 18. ure, ob torkih od 9. do 12. ure, ob sredah od 15. do 18. ure in ob četrtkih od 10. do 12. ure. PET PROMIL DAVKA IRPEF se lahko ob pripravi davčne prijave nameni delovanju ZSKD in ljubiteljski kulturi z navedbo davčne številke ZSKD (80003310317) v ustreznem polju davčne prijave in podpisom. OBČINA SOVODNJE je razpisala javno dražbo za prodajo občinskega prevoznega sredstva piaggio ape car (tri-cikel za prevoz blaga) z evidenčno tablico AB-75238, 218 kubičnih cm, letnik 1998, potreben popravil; informacije in prodajni pogoji na razpisu dražbe v občinskem tehničnem uradu ali na spletni strani www.albopreto-rio.regione.fvg.it/savognadisonzo. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV sklicuje 46. redni občni zbor v četrtek, 19. aprila, (prvi sklic ob 19.30 in drugi ob 20. uri) na sedežu AŠKD Kremenjak v Jamljah, Prvomajska ul. 20. KROŽEK KRUT vabi na spomladanski ciklus skupinske vadbe in plavanja v termalnih bazenih v Gradežu in Stru-njanu. Ponudba vključuje vodeno vadbo v bazenu, avtobusni prevoz in spremstvo. Datumi: 11., in 18. april, 2., 9., 16., 23. in 30. maj; organizatorji vabijo stalne in nove člane. Vpisovanje in informacije nudijo na sedežu goriškega Kruta, vsak torek in četrtek od 9. do 12. ure in po tel. 0481-530927 ali na krut.go@tiscali.it. SZSO - SLOVENSKI GORIŠKI SKAVTI IN SKAVTINJE sporočajo, da si člani lahko nabavijo kroje v četrtek, 12. aprila, od 17. do 19. ure na svojem sedežu v kompleksu Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici. VZPI IN AVLG GORICA vabita pred goriško južno železniško postajo v soboto, 21. aprila, ob 10. uri na slovesnost ob odkritju spominskega obeležja padlim partizanom na Goriški fronti v septembru 1943. FUNDACIJA GORIŠKE HRANILNICE je objavila razpis za financiranje dejavnosti v letošnjem letu. Obrazci, ki so na voljo na spletni strani strani www.fondazionecarigo.it, je letos mogoče izpolniti in odposlati samo preko spleta do 30. aprila. Ob zahtevani dokumentaciji morata prošnjo spremljati izpolnjeni informativni vprašalnik in predstavitev projekta. Vsak prosilec lahko vloži samo eno prošnjo za leto 2012, izjemo predstavljajo šole in vzgojne ustanove, ki lahko vložijo dve prošnji. Za šole zapade rok za vložitev prošenj kasneje, in sicer 29. junija; informacije na uradu Fundacije Goriške hranilnice v Ulici Carducci v Gorici od ponedeljka do petka med 8.15 in 13.15 (tel. 0481-537111). ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV v sodelovanju s Krožkom za promocijo mladinske književnosti in ustvarjalnosti Galeb prireja otroške poletne delavnice »Mala ustvarjalna akademija« od 27. avgusta do 1. septembra na Livku pri Kobaridu v Sloveniji. Delavnice bodo vodili mentorji Jelka Bogatec (plesna delavnica), Jana Drassich (glasbeno-pevska delavnica), Jana Pečar (likovna delavnica), Mirna Viola (fotografska delavnica) in Marko Gavriloski (pravljična delavnica). Rok prijave zapade 10. maja, informacije in prijave po tel. 040-635626 (tržaški urad ZSKD) oz. 0481-531495 (goriški urad ZSKD). Razpis s prijavnico je na voljo tudi na spletni strani www.zskd.org. Z GORIŠKE KVESTURE sporočajo, da bodo mladoletniki od 26. junija letošnjega leta lahko potovali v tujino le z osebnim dokumentom in ne bo več zadostoval vpis na potne liste staršev, ki pa bodo kljub tej novosti še naprej veljavni. Zaradi tega bodo mladoletniki od 26. junija lahko zapuščali Italijo le z osebnim potnim listom (za otroke od 0 do 3 let bo veljaven tri leta, za otroke od 3 do 18 let bo veljaven pet let) ali z osebno izkaznico (zakon št. 106 iz lanskega leta določa, da lahko zaprosijo za osebno izkaznico tudi otroci pod 15. letom starosti). 0 Prireditve DELAVNICA DRUŽINSKIH POSTAVITEV z dr. Silvio Miclavez (več o tera-pevtki na spletni strani www.alcico-stellazioni.it) bo v soboto, 14. aprila, od 15. do 18.30 v Tumovi dvorani KB Centra na Korzu Verdi, 51 v Gorici. Prijave na naslovu gorica@zskd.org ali po tel. 327-0340677. JEHOVE PRIČE vabijo na svoj sedež v Šempetru pri Gorici, Ulica padlih borcev 2A, na slovesnost v spomin na Jezusovo smrt z naslovom »Kako si predstavljate Jezusa?« danes, 7. aprila, ob 18. uri v slovenščini in v nedeljo, 8. aprila, ob 10. uri v italijanščini pa bo potekalo predavanje z naslovom »Ali je konec bližje, kot si mislimo?«. GORIŠKI MUZEJ NOVA GORICA prireja predstavitev knjige »Čas odločitev: katoliški tabor in začetek okupacije«. Knjigo bosta predstavila avtor Bojan Godeša in Branko Marušič v torek, 10. aprila, ob 20. uri v gradu Kromberk. KNJIGA OB 18.03: v dvorani APT v goriški železniški postaji: v četrtek, 12. aprila, bo predstavitev knjige »Son stu-fadiza «Barbare Grubissa. Z avtorico se bo pogovarjal Andrea Bellavite. V KNJIGARNI UBIK na Korzu Verdi 119 v Gorici (tel. 0481-538090) bo v petek, 13. aprila, Nataša Cvijanovič predstavila svojo knjigo »La dama e l'aquila«. DELAVNICE ZA OTROKE V KNJIGARNI UBIK na Korzu Verdi 119 v Gorici (tel. 0481-538090) za otroke med 5. in 11. letom starosti: v nedeljo, 15. aprila, ob 11. uri »Allegra fattoria« in v nedeljo, 13. maja, ob 11. uri »Il tesoro piu grande del mondo«. Pogrebi DANES V GORICI: 9.30, Luigi Vizin iz bolnišnice Sv. Justa v cerkev v Stražcah in na glavno pokopališče; 11.00, Ugo Stanta (iz mrtvašnice v Ul. Costalun-ga v Trstu) na glavnem pokopališču. DANES V TRŽIČU: 10.00, Alfredo Mi-niussi na glavnem pokopališču; 10.50, Renato Mari iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče, sledila bo upepe-litev; 11.50, Vilma Tambarin iz splošne bolnišnice, sledila bo upepelitev. 1 8 Sobota, 7. aprila 2012 APrimorski r dnevnik LISA RIDOLFI NADOKNADILA 162 MEST DORTMUND - Po nastopu na namiznote-niškem ekipnem SP v Nemčiji je Nabrežin-ka Lisa Ridolfi na svetovni ženski jakostni lestvici izboljšala svojo uvrstitev kar za 162 mest. Od 484. se je prebila na 322. pozicijo (1716 točk). Od »azzurr« je tretja: pred njo sta Nikoleta Štefanova (103. s 2117 točkami) in naturalizirana Kitajka Tan Wenling (97., 2133 točk). Vivarellijeva pa je za njo (335.). Od Slovenk sta Martina Pohar 213. in Jana Tomazini 253. Na prvi petih mestih so Kitajke. S 3058 točkami vodi Ning Ding. ŠPANIJA ZAČELA ZANESLJIVO MONTECARLO - Španska moška reprezentanca je dobila oba uvodna če-trtfinalna posamična teniška dvoboja v svetovni skupini Davisovega pokala. Nicolas Almagro in David Ferrer sta gladko ugnala Avstrijca Jurgena Melzerja in Andreasa Haider-Maurer-ja. Obračun v Monte Carlu med Francijo in ZDA je po prvem dnevu neodločen 1:1. Za Francoze je prvo točko osvojil Jo-Wilfried Tsonga po zmagi nad Ryanom Harrisonom, medtem ko je Gilles Simon moral priznati premoč Johnu Isnerju. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu PO BASKIJI: RODRIGUEZ UTRDIL VODSTVO BILBAO - Španski kolesar Joaquim Rodriguez (Katju-ša) je tik pred zmago na domači dirki po Baskiji. Na peti, predzadnji etapi od Bere do Onatija, dolgi 183 km, je namreč zmagal in se še utrdil v skupnem vodstvu. Etapno drugo in tretje mesto sta osvojila njegov rojak Samuel Sanchez Gonzalez in Hrvat Robert Kišerlovski. Edini slovenski predstavnik na dirki Simon Špilak, moštveni sotekmovalec vodilnega Rodrigueza, je bil na etapi 24., zaostal je 23 sekund, skupno pa je zdaj na 15. mestu. NOGOMET - Danes na stadionu Rocco Cagliari - Inter V Trstu končno A-liga Navijači sardinskega kluba niso zadovoljni, da bo Cagliari bržkone igral vse ostale domače v Trstu ansa TENIS Davisov pokal: Slovenija-JAR še izenačeno JOHANNESBURG - Po prvem dnevu dvoboja 2. kroga prve evroafri-ške skupine Davisovega pokala v Jo-hannesburgu med Južnoafriško republiko in Slovenijo je izid poravnan na 1:1. Najprej je Blaž Kavčič v štirih nizih premagal Ruana Roelofsa s 7:6 (4), 1:6, 1:6, 3:6, nato pa je moral Grega Žemlja priznati premoč Izaku van der Merweju, ki je slavil s 6:1, 3:6, 6:3, 6:4. Danes bo na sporedu igra parov, jutri pa še dva dvoboja posameznikov. Zmagovalec, ki se bo uvrstil v kvalifikacije za svetovno skupino Davisove-ga pokala, bo ekipa, ki bo prva prišla do treh točk. HOKEJ NA LEDU - NHL Oba Slovenca v končnici LOS ANGELES - Moštvo Los Angeles Kings slovenskega hokejista Anžeta Kopitarja je v razburljivi tekmi in šele po izvajanju kazenskih strelov izgubilo s San Josejem (5:6). Kopitar je zabeležil tri podaje in zgrešil kazenski strel ob koncu tekme, kar pomeni, da je na zadnjih dvanajstih tekmah zbral 18 točk, in tako ekipo popeljal v končnico lige NHL. Drugi slovenski igralec v najmočnejši hokejski ligi na svetu Jan Muršak je z Detroitom prav tako doma izgubil proti New Jerseyju (1:2). Poraz ni preveč zaskrbljujoč, saj si je Detroit že zagotovil uvrstitev v končnico. PRITOŽBA - Nogometna zveza Slovenije je za včeraj načrtovala začetek prodaje vstopnic za evropsko prvenstvo reprezentanc do 17 let. Toda prodaja vstopnic bo stekla šele 13. aprila, vzrok pa je pritožba Madžarske, ki je kljub osvojenemu prvemu mestu v skupini ostala brez EP. ROKOMET - Prijateljska tekma: Slovenija - Češka 33:28. ODBOJKA - Po osvojitvi državnega prvenstva načrtujejo novo sezono Skrivnostni ACH Volley »Nismo nezadovoljni, a pričakovali smo nekoliko več« - Ženska ekipa? - Nastop v italijanskem prvenstvu? TRŽAŠKA VROČICA - Bivši predsednik Triestine Sergio Aletti je obljubljal A-ligo v dveh letih, a splet okoliščin je nanesel, da bodo Tržačani A-ligo videli v živo že v letošnji sezoni. Danes ob 15. uri bosta namreč na Roccu igrala Cagliari in Inter. Predsednik Sar-dincev ne izključuje, da bo Cagliari vse do konca sezone ostal v Trstu, saj se odnosi med njim in županom sardin-ske prestolnice Zeddo vse bolj krhajo. Odziv tržaških nogometnih navdušencev je bil celo nad pričakovanji. Do sinoči so v predprodaji strgali že okrog 14.000 vstopnic. Stadion Nereo Rocco bo torej po več letih znova imel primerno koreografijo. Na tribunah bodo navijači Interja seveda v veliki večini, saj bodo v Trst prišli iz cele severne Italije ter Slovenije in Hrvaške, medtem ko bo iz Cagliarija prispelo okrog 300 navijačev. Tekma sicer veliko več pomeni za goste, ki niso še opustili načrta naskakovanja tretjega mesta na lestvici. Res, da je Lazio trenutno oddaljen kar sedem točk, a v zadnjem krogu je na sporedu ravno dvoboj med Laziom in Interjem in črnom-odri se želijo do takrat tekmecem približati na vsaj tri točke. »Domači« (sicer v tem primeru ni ravno najbolj primeren izraz) so na sredini lestvice in brez pravih ciljev: danes računajo na zadetke Pinille, ki je v dosedanjih štirih domačih nastopih s Cagliarijem dosegel šest zadetkov. Pri Interju se nadaljujejo reforme, ki jih je sprožil Stra-maccioni. Sinoči so črnomodri prispeli v Trst brez Sneijderja, ki še okreva. Trener bo v glavnem potrdil ekipo, ki je pred tednom dni petkrat zatresla mrežo Genoe (a prejela štiri zadetke). V napadu bo igrala trojica Forlan-Mi-lito-Zarate. MILAN NESPORNI FAVORIT, TEŽJE ZA JUVENTUS - Novo poglavje na osi Milan-Turin. Po novem bodo vse tekme igrali istočasno le v zadnjem krogu in v četrtek so objavili seznam urnikov tekem do konca sezone. V predzadnjem krogu naj bi milanski derbi igrali zvečer, to se pravi po tekmi med Cagliarijem in Juventusom -slednjo ni izključeno, da bodo ravno tako premestili v Trst - in v taboru Ju-ventusa s to odločitvijo niso zadovoljni. Bolj zanimiv kot te otročarije je dvoboj na igrišču, ki se seveda nadaljuje. V novem poglavju bo v prednosti Milan, ki gosti na San Siru ekipo v stiski: Fiorentina se je znašla na 17. mestu in ima za sabo le tri ekipe, ki bi v tem trenutku izpadle iz lige. Težko je verjeti, da bi lahko preprečila zmago Milanu, ki se lahko zdaj v celoti posvetijo prvenstvu. Črnordeče je razveselila novica, da lahko Cassano znova igra, čeprav je seveda še daleč od prave forme. A zanj je že uspeh, da lahko še nadaljuje s športno aktivnostjo na najvišji ravni. Sezona se je obratno zaključila za Pata. Vnovična mišična poškodba napadalca je sprožila vrsto vprašanj. Nekateri začenjajo postavljati v dvom samo nadaljevanje kariere Brazilca, ki se je v zadnjih 27 mesecih poškodoval že 14-krat (!). Danes bosta igrala Ro-binho in Ibrahimovic, medtem ko bo napadalna dvojica Fiorentine Jovetic-Amauri. Slednji tudi v Firencah nikakor ne prepriča, vendar Delio Rossi naj bi Ljajica uporabil šele v drugem delu tekme. Juventus bo ob 18.30 igral na Siciliji. Zadnja leta so bila gostovanja v Palermu za črnobele zelo neuspešna, vendar je letošnji Juventus precej različen od tistih, ki so se na isto gostovanje podajali v preteklih sezonah. Predsednik Palerma Zamparini sicer napoveduje presenečenja, saj bo Palermo igral sproščeno, medtem ko mora Juventus nujno zmagati. Pri domačih bo Miccoli gotovo igral, medtem ko bo Mutti le zadnji trenutek odločil koga vključiti v postavo med Budanom in Iličicem. Za napadalno vrsto Juven-tusa bo obveljal rek »kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima«: Matri in Bor-riello bosta počivala, saj naj bi od prve minute igral Quagliarella. ZVEČER ZA TRETJE MESTO -Neizprosen je tudi boj za tretje mesto, LJUBLJANA - Odbojkarji ACH Vol-leyja so v četrtek osvojili še deveti naslov slovenskega prvaka. Potrdili so, da v domači konkurenci nimajo enakovrednih tekmecev, kar glede na pogoje dela in ekipo ni nič čudnega. Njihova prevlada se bo najbrž nadaljevala tudi v naslednjih letih, čeprav bo ekipa gotovo doživela nekaj sprememb, o katerih pa še nočejo govoriti. Ljubljančani so letos osvojili dve lovorike, zmagali so domačem pokalu in prvenstvu. »Nismo nezadovoljni, a pričakovali smo nekoliko več. Predvsem poraz v finalu interlige nas boli, na tekmi finala so se pokazale nekatere slabosti te ekipe. Žal se je v finalu igrala le ena tekma, tako da napak nismo mogli popraviti. Kar se tiče lige prvakov, pa lahko rečem, da smo imeli težjo skupino kot v prejšnjih letih, zato bi za napredovanje potrebovali presežek zmožnosti te ekipe, ki pa ga ni bilo,« je sezono ocenil predsednik upravnega odbora kluba Rasto Oderlap. Nekaj sprememb v sestavi ekipe gotovo bo, toda v klubu o njih še nočejo govoriti, ravno tako še nočejo odgovoriti na vprašanje, ali bo srbski strateg Igor Kola- v katerega je vključenih vsaj šest ekip. Od Lazia (51 točk) vse do Catanie (43). Lazio ima danes priložnost, da število kandidatov precej omeji: na Olimpicu gosti Napoli, ki ima na lestvici tri točke manj. Vendar Lazio je v težavah in ni izključeno, da bo brez Kloseja vse do konca sezone. V primeru spodrsljaja belomodrih bi lahko nastala prava gneča, saj imajo Udinese, Roma, že omenjeni Inter in Catania lažji spored; kar konkretna je možnost, da bi imeli šest ekip v razmiku petih točk. NAŠA NAPOVED 31. KROGA -Ob 15.00: Atalanta - Siena 2:1 (40%, 30%, 30%), Cagliari - Inter 2:3 (30%, 30%, 40%), Cesena - Bologna 0:0 (30%, 35%, 35%), Chievo - Catania 1:2 (30%, 35%, 35%), Lecce - Roma 1:2 (25%, 35%, 40%), Milan - Fiorentina 3:1 (45%, 30%, kovic ostal na trenerskem mestu. »Zdaj je čas slavja, veselimo se naslova državnih prvakov. Ta nam veliko pomeni, ne samo zaradi primata v državi, ampak tudi zato, ker smo si z njim zagotovili nastop v ligi prvakov. V kratkem pa bodo zelo aktivno stekle dejavnosti za sestavo ekipe za naslednjo sezono. Jaz mislim, da smo že letos imeli relativno močno ekipo, ki so ji v določenih trenutkih ponagajale poškodbe. Jo pa želimo dopolniti, iskali bomo igralce, ki bodo dihali kot eden, ki bodo imeli motiv, da zmagujejo v vseh tekmovanjih, v katerih bomo nastopili. Kolakovicu poteče pogodba in zaenkrat nismo začeli nobenih aktivnosti za sestavo strokovnega štaba v naslednji sezoni. V naslednjih dnevih bo čas za premislek, analize, nato pa bomo sprejeli odločitev,« ni izdal kakšnih podrobnosti o sestavi ekipe in trenerskega štaba prvi operativec kluba, ki bo v naslednji sezoni spet igral redni del srednjeevropske lige in ne prvega dela državnega prvenstva. Italijansko prvenstvo, ki pomeni veliko željo kluba, pa tudi zaenkrat še ne bo. Potekajo pogovori, a ljubljansko vodstvo me- 25%), Novara - Genoa 1:1 (35%, 35%, 30%), Udinese - Parma 1:0 (40%, 35%, 25%), ob 18.30 Palermo - Juventus 1:2 (25%, 35%, 40%), ob 20.45 Lazio - Na-poli 0:2 (30%, 30%, 40%). (I.F.) B-LIGA - 34. krog: Ascoli - Albi-noLeffe 1:0, Bari - Grosseto 1:1, Brescia - Verona 2:1, Cittadella - Gubbio 2:1, Crotone - Sampdoria 1:0, Livorno - Padova 1:2, Nocerina - Empoli 2:1, Sassuolo - Modena 0:0, Torino - Reg-gina prel., Varese - Pescara 2:1, Vicen-za - Juve Stabia 0:3. Vrstni red: Torino 66, Sassuolo 64, Verona 63, Pescara 62, Padova 56, Varese 55, Brescia 53, Sampdoria 51, Reggina 47, Juve Stabia 46, Bari 46, Grosseto 43, Cittadella, Modena 41, Crotone 40, Livorno 38, Empoli 34, Vicenza, Ascoli 32, Noce-rina 28, Gubbio 27, AlbinoLeffe 25. Blejčan Andrej Flajs ansa ni, da bi bilo neodgovorno dejanje, če bi dajali obljube ali izjave na to temo. ACH Volley se je pred sezono z Bleda preselil v Ljubljano, kar so v klubu ocenili kot dobro potezo. »Pokazali smo, da lahko tudi v Ljubljani pripeljemo kar nekaj gledalcev na tekmo. Povečali smo priljubljenost odbojke v Ljubljani, predvsem tu mislim na vpliv na odbojkarske šole mlajših selekcij. Iluzorno bi bilo pričakovati, da bi v prvem letu dosegli večjo priljubljenost pri gledalcih, nenazadnje je to zahtevno občinstvo, se pravi, da pričakuje zmage, teh pa nam je letos primanjkovalo, mimo tega ne moremo, zato je bilo mogoče kdaj manj gledalcev, kot smo si želeli,« meni Oderlap. V letošnji sezoni je bilo nekaj govora, da bi ACH vstopil tudi v žensko odbojko. Stekli so pogovori s predstavniki ljubljanskega ženskega prvoligaša Vital, pogovori še potekajo, a zaenkrat pravih odgovorov še ni. »Odbojka je pri ženski populaciji v Ljubljani najbolj priljubljeni ekipni šport, zato si zasluži dobro ekipo. ACH Volley je pripravljen sodelovati, nuditi znanje vodenja, za kar koli več pa je že moška ekipa zelo zahteven zalogaj. Ne verjamem, da bi zmogli dva tako zahtevna projekta. Delitev svojega pridobljenega znanja pa lahko nudimo vsem klubom, predvsem ljubljanskim,« pogovor po osvojitvi naslova državnih prvakov zaključuje Oderlap. (STA) / ŠPORT Sobota, 7. aprila 2012 1 Q jadranje - Predolimpijska regata za svetovni pokal v Španiji S končno uvrstitvijo nista povsem zadovoljna Čupina jadralca sta v zadnjih dveh plovih osvojila 40. in 30. mesto košarka - Trofeja dežel v Markah Visok poraz s Piemontom FJK odslej za 9. mesto Deželna košarkarska reprezentanca Furlanije Julijske krajine je na Trofeji dežel v Markah visoko izgubila proti Piemontu in se bo v nadaljevanju turnirja borila za uvrstitve od 9. do 16. mesta. Izbrana vrsta košarkarjev letnikov 1997, za katero igrajo trije igralci Brega, so izgubili z 41:71. Med strelce se je vpisal le Brežan Luca Gelleni, ki je igral 9 minut in dosegel 4 točke. Nor-bedo in Crismani sta imela večjo minutažo (14 in 10 minut), pri metu na koš pa nista bila natančna. Pri selekciji iz naše dežele, ki jo vodi tudi slovenski trener Robert Jakomin, sta največ točk prispevala Noviello (Pordeno-ne) in Sivilotti (San Daniele), oba po 8 točk. »Priznati moram, da je bil Piemont boljši. Žal mu nismo bili kos. Odslej se bomo borili za 9. mesto, ki smo ga dosegli že na lanski izvedbi,« je dejal Jakomin. FJK bo danes zjutraj igrala proti selekciji iz Sicilije. ODBOJKA Zmaga Kontovela A Under14 ženske Skupina zmagovalcev Kontovel A - Oma 3:0 (30:28, 25:22, 25:23) Kontovel A: Roma, Barnaba, Košuta, Bezin, Mattesich, Fanzella, Ilic. Trenerka: Sandra Vitez Kontovelke so po izenačeni tekmi premagale Omo in jo tako na lestvici dohitele. Še posebno dolg je bil prvi set, v katerem so domačinke igrale pod svojimi sposobnostimi in so bile na servisu in v napadu premalo učinkovite. V ostalih dveh setih so zaigrale boljše, čeprav se je poznalo, da so morale zaradi bolezni in poškodb soigralk nekatere odbojkarice igrati v zanje neobičajnih vlogah. Laura Mattesich je tako tokrat igrala kot podajalka, Nika Košuta pa na centru. Vrstni red: Sloga Dvigala Barich A.D.S. 27, Evs 25, Azzurra 22, Coselli blu 19, Kontovel A in Oma 15, Olympia 14, Altura 1 (Evs z dvema, Azzurra in Olympia z eno tekmo manj). (T.G.) Mladi pri ŠZ Olympia prikazali vrsto športnih veščin Prejšnji konec tedna je skupina predšolskih otrok pri ŠZ Olympia staršem in sorodnikom pripravila kratek prikaz dela ob priliki velikonočnih praznikov. S pomočjo trenerjev in pomožnih vaditeljic Damijane Češčut, Mihe Vogrinčiča, Marije Jussa in Gioie Innocenti so najmlajši pripadniki društvene skupine Gymplay najprej zaplesali »Enkrat je bil en škrat«, potem je sledila kratka štafeta »po pasje« in »po žabje« ter poligon. Telovadci, ki prihajajo iz vrtcev Števerjan, Pevma in goriških vrtcev Ul. Max Fabiani, Ul. Bro-lo, Ul. Romagna in Lasciach so ob koncu bili nagrajeni z zlatim zajčkom. Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti (arhivski posnetek s SP v Novi Zelandiji) Tudi zadnja dva plova v zlati skupini nista šla po načrtih. Na predolimpijski regati za svetovni pokal na Palmi de Mal-lorci sta Čupina »azzurra« Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti osvojila 40. in 30. mesto. Nastope sta tako sklenila na končnem 34. mestu, s katerim slovenska jadralca sesljanske Čupe nista zadovoljna. »Po tihem sva s Simonom računala, da bi lahko končala boje v zlati skupini med najboljšimi tridesetimi posadkami. Že v prejšnjih dveh sva dokazala, da se lahko prebi-jeva celo med vodilne. Žal sva tudi danes (včeraj op. a.) začela slabo in start je bil za naju še enkrat usoden. Z dobrim startom bi si prav gotovo izborila veliko boljše uvrstitve,« je včerajšnja plova orisal flokist Čupine posadke Jaš Farneti, ki je še dodal, da so bile vremenske razmere precej težke: »Jadrali smo z vetrom okrog 20/22 vozlov, morje pa je bilo precej valovito. Predvsem v drugem delu proge sva popustila fizično. Na današnjo regato za medalje se bosta v najboljšem izhodiščnem položaju podala prvouvrščena Avstralca Belcher/Page. Iz najboljše deseterice pa sta izpadla hrvaška re-prezentanta Fantela/Marenic. Italijanska posadka Zan-dona/Zucchetti je konačal regato na 17. mestu, dvojica De-siderato in Pittanti pa sta bila na koncu 24. Slovenca Miku-lin in Dolinšek sta zaključila regato na končnem 57. mestu. V razredu finn se bo Vasilij Žbogar boril za kolajne (7. mesto). Gašper Vinčec pa je bil na včerajšnjem diskvalificiran zaradi prehitrega starta, nato pa ni nastopil. Špansko regato je končal na 29. mestu. namizni tenis - Prvenstvo Treh Benečij ŠK Kras z medaljami vseh treh kovin ... in najmlajši člani Krasa V Eppanu pri Bocnu so Krasovi nam-iznoteniški igralci in igralke nastopili na prvenstvu Treh Benečih (Triveneto). Kra-sovci so odnesli veliko kolajn vseh treh kovin - zlato, srebrno in bronasto. Tekmovanje, ki ima dolgo tradicijo (že od leta 1973), je bilo odlična priprava na bližajoča se prvenstva. Nihče ni razočaral, kajti so vsi tekmovali brez posebnega psihološkega pritiska. Škoda le, da nekatere tekmovalke in tekmovalci niso nastopili na turnirju zaradi različnih obveznosti ali bolezni. UVRSTITVE - Over 40 ženske: 1. Sonja Doljak (Kras), 2. De Tommasi Ga-briella (Eppan), 3. Sedmach Damja-na(Kras). Over 50 ženske: 1. Fasolt Petra (Marling), 2. Silvestri F. (Sarmeola), 3. Sonja Milič, 4. Isabella Torrenti (Kras). Over 50 moški: 1. Mocellin (Este), med 16. Robert Milič(Kras). Over 60 moški: 1. Edi Bole, 3. Ettore Malorgio (Kras). Absolutna kategoria posamezno:1. Pichler Teresa (Eppan), 2. Sonja Milič (Kras), med 32. Claudia Micolaucich in Katarina Mi-lič (Kras). Dvojice članice: 1. Claudia Mi-colaucich - Sonja Milič (Kras), 2. Pichler-Vivarelli (Eppan). Kadetinje posamezno: 1. Pedrotti Laura (S.Michele), 2. Claudia Micolaucich 3. Katarina Milič (Kras). Ka-detinje dvojice: 1. C. Micolaucich- K. Mi-lič (Kras). Dečki posamezno: med 32. Kevin Bruni (Kras). (Kilo)metri luka cijan Tek v naravi, hribov pa nima najraje Vodja in trener mladinske nogometne šole pri ŠD Sovodnje na Goriškem Luka Cijan je priznal, da v prostem času bolj malo skrbi za svojo fizično formo. »Ko mi uspe, se malo sprostim s tekom v naravi. To je tudi vse. Drugače pa prav gotovo nekaj kalorij pokurim tudi na treningih z mladimi nogometaši,« je povedal 31-letni Luka, ki je nogomet igral do 19. leta starosti. »Nato sem se odločil za študij na Fakulteti za šport v Ljubljani. Svojo nogometno pot sem končal tudi zaradi hude poškodbe gležnja.« Kolikokrat na teden pa greste v naravo? Maksimalno trikrat. Odvisno od časa, ki ga imam na razpolago, saj imam poleg treningov tudi družino. Skušam pa se stalno izpopolnjevati in nadgraditi svoje znanje. To je za trenerje zelo pomembno. Ali svojim mladim varovancem priporočate, da se v prostem času gibljejo in ne sedijo pred televizijo oziroma računalnikom? Vsekakor. Zanje pa to ne sme biti domača naloga oziroma obveznost. Z gibanjem se morajo igrati in zabavati. Nekako to, kar smo mi počenjali, ko smo bili mlajši. Ali jim tudi svetujete, kako naj se prehranjujejo? Včasih. Mogoče kaj naj pojejo pred tekmo oziroma treningom, saj večkrat otroci sploh nimajo časa, da bi sedli za mizo. Pred treningom pa morajo nekaj zaužiti. Vsekakor bi morali za to skrbeti tudi starši. Ali izbirate aktivne počitnice ali relaks? Čeprav sem rad zelo aktiven, na počitnicah izberem relaks. Morje ali hribi? Absolutno morje. Hribi so se mi zamerili, ko smo se morali vzpenjati nanje v letih obiskovanja fakultete. nogomet Zaostala tekma najmlajših Sovodenjci so ostali praznih rok Sovodnje - Cormonese 0:1 (0:0) Sovodnje: De Bianchi, Pavletič, Frandolič, Lo Piano (Glessi), Perso-lja, Trevisan, Čavdek, Lazareski, Bruzzechese, Černic, Leban. Zdesetkana domača ekipa zaradi poškodb, bolezni in šolskih aktivnosti se je hrabro zoperstavila gostom iz Krmina. V prvem polčasu so več od igre imeli gostje, vendar si resnejših priložnosti tako kot domačini, niso ustvarili. V začetku drugega polčasa so več poguma za igro v fazi napada pokazali domači igralci, a so gostje izkoristili nesporazum v komunikaciji znotraj domače obrambe in povedli. Le nekaj trenutkov za tem pa so imeli še prosti strel z roba kazenskega prosta, a je odlično posredoval vratar De Bianchi. Nato pa so domači s prerazporeditvijo posameznih igralnih mest postajali nevarnejši ter stopnjevali napade proti gostujočim vratom. Kljub nekaterim dobro izpeljanim akcijam ter dveh nevarnih poizkusih Čavdka iz prekinitev, se mreža žal ni zatresla. □ Obvestila SK DEVIN - Planinski odsek prireja v nedeljo, 15. aprila, 25. Memeorial »Mirko Škabar«, tradicionalni in letos jubilejni spomladanski pohod od Praprota v Repen. Zbirališče v Praprotu od 8.30 do 10.00, prihod v Repen v opoldanskih urah, kjer bo v Koči pod Rupo kosilo ter nagrajevanje. Za povratek v Praprot bodo na razpolago društveni kombiji. Informacije na tel. 040200782 (Frančko)., TPK SIRENA organizira tečaj športnega ribolova za mlade od 9. do 15. leta starosti. Tečaj vključuje štiri lekcije, ki bodo na sedežu kluba v Barkovljah ob sobotah med 15. in 18. uro. V ceni bo vključen ves potrebni material, včlanitev v Zvezo za obvezno zavarovanje, vabe in končno tekmovanje. Vpisovanje bo mogoče do 12. aprila, prvo srečanje pa bo v soboto 14. aprila. Informacije in vpisovanja na 3358034912 ali 3466424907 ali info@tpkcntsirena.it. 20 Sobota, 7. aprila 2012 PRIREDITVE / GLEDALIŠČE - V ponedeljek poseben večer v teatru Miela v Trstu Velikonočni Pupkin Kabaretna skupina in Niente band bosta nastopila v polni zasedbi in obljubljata iskriv večer Božič preživi s svojimi, veliko noč s komer želiš, velikonočni ponedeljek pa ...s Pupkin Kabarettom. To je vabilo priljubljenega gledališkega benda, ki je tako razposajen, da dela prav takrat, ko je za druge praznik. Po drugi strani bi se ne spodobilo, da bi praznovali še takrat, ko je pač zanje edini delovni dan, saj bi s tem prispevali k dodatni poglobitvi spreada. Če pa bi jih odslovili, bi zaradi spremembe 18. člena ne mogli več nazaj na delo. S takimi in vrsto drugih dovtipov bo začinjen ponedeljkov večer (začetek točno ob 21.21) v gledališču Miela. Na njem napovedujejo zasedbo velikih priložnosti, vrnitev gospoda Rocca in nastop Niente banda v popolni zasedbi. Med odmorom predstave bo publika lahko podarila gledališkemu ansamblu ostanke slaščic z velikonočnih pojedin. Predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča Miela še danes in v ponedeljek od 17. do 19. ure in na www.vivaticket.it. GLEDALIŠČE FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Stalno gledališče FJK Il Rossetti Dvorana Generali V torek, 17. aprila, ob 20.30 / Davide Calabrese in Lorenzo Scuda: »Oblivion Show 2.0 - Il sussidiario« / Režija: Gioe-le Dix. / Ponovitve: v sredo, 18. ob 16.00, od četrtka, 19. do sobote, 21. ob 20.30 ter v nedeljo, 22. aprila, ob 16.00. Dvorana Bartoli V soboto, 14. aprila, ob 21.00 / Giovanni Antonucci: »Intervista con Ma-rinetti« / Režija: Francesco Branchetti / Ponovitev: v nedeljo, 15. aprila, ob 17.00. V torek, 17. aprila, ob 21.00 / Galileo Galilei, Lucrezio, Francesca Bonici, Giovanni Renzo: »La musica e le stelle«. / Nastopata: Maria Serrao, Mauri-zio Marchetti / Ponovitve: od srede, 18., do sobote, 21. ob 21.00 ter v nedeljo, 22. aprila, ob 17.00. Gledališče De Banfield - La Contrada V petek, 13. aprila, ob 20.30 / Francis Veber: »L'apparenza inganna«. / Režija: Tullio Solenghi / Nastopata: Mau-rizio Micheli in Tullio Solenghi / Ponovitve: v soboto, 14. ob 20.30, v nedeljo, 15. in v torek, 17. ob 16.30,od srede, 17. do sobote, 21. ob 20.30 ter v nedeljo, 22. aprila, ob 16.30. VIDEM Novo gledališče Giovanni da Udine V ponedeljek, 16. aprila, ob 20.45 / Carlo Goldoni: »Il ventaglio«. / Režija: Damiano Michieletto. / Ponovitve: od torka, 17., do četrtka, 19. aprila, ob 20.45. _SLOVENIJA_ NOVA GORICA SNG Nova Gorica Veliki oder V soboto, 14. aprila, ob 10.30 in ob 16.00 / Predstava za otroke / Svetlana Makarovič: »Pekarna Mišmaš« / Gostovanje Mini teatra Ljubljana. Mali oder Danes, 7. aprila, ob 20.00 / Simona Se-menič: »24ur«. / Ponovitev: v četrtek, 12. aprila, ob 20.00. LJUBLJANA Cankarjev dom Klub CD Danes, 7. aprila, ob 20.00 / komedija / Tone Partljič: »SPRAVA« / Režija: Boris Kobal / Nastopata: Janez Hočevar Rifle in Sandi Pavlin. / Ponovitve: v petek, 13. aprila ob 20.00. Štihova dvorana V četrtek, 12. aprila, ob 19.30 / Heiner Müller: »Macbeth po Shakespearu«. / Re- žija: Ivica Buljan. / koprodukcija: Mini teater, Novo kazalište Zagreb, ZKM, CD. SNG Drama Veliki oder Danes, 7. aprila, ob 18.00 / Miroslav Krleža: »Gospoda Glembajevi«. / Ponovitve: v torek, 10. aprila, ob 19.30. V sredo, 11. aprila, ob 11.00 / Otfried Preußler, Andrej Rozman Roza: »Mala čarovnica«. V četrtek, 12. aprila, ob 17.00 / Matjaž Zupančič: »Padec Evrope«. / Ponovitve: v petek, 13., v soboto, 14. in v petek, 20. aprila, ob 19.30. Mala dvorana V sredo, 11. aprila, ob 20.00 / Oscar Wilde: »Slika Doriana Graya«. V soboto, 14. aprila, ob 20.00 / Via Negativa, Via Nova 2011: »MandicStroj«. / Ponovitev: Slovensko mladinsko gledališče Spodnja dvorana V torek, 10. aprila, ob 20.00 / Henrich Böll - Blažka Müller Pograjc: »Izgubljena čast Katharine Blum« / Režija: »Matjaž Pograjc«. / Ponovitve: v četrtek, 12. aprila, ob 20.00. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi V petek, 13. aprila, ob 20.30 / Balet / Giacomo Puccini: »La Boheme«. / Ponovitve: v nedeljo, 15. aprila, ob 16.00, od torka, 17. aprila, do petka, 20. ob 20.30, v soboto, 21. ob 17.00, v nedeljo, 22. ob 16.00 ter v torek, 24. in v četrtek, 26. aprila, ob 20.30. GORICA Kulturni dom V petek, 13. aprila, ob 20.45 / koncert / »Poklon Augustu Daoliju«. Nastopa skupina Emfaber Band. VIDEM Novo gledališče Giovanni da Udine V četrtek, 12. aprila, ob 20.45 / balet / »Ballet de L'Opéra National de Bordeaux« / Glasba: Igor Stravinskij in George Gershwin. V soboto, 14. aprila, ob 20.45 / Koncert / »Orchestra del Maggio Musicale Fio-rentino« / Dirigent: Zubin Mehta. _SLOVENIJA_ PORTOROŽ Avditorij Glavna dvorana Danes, 7. aprila, ob 20.30 / koncert / 3 Big Band Orchestra z gostjo Alenko Godec. Avditorij Jutri, 8. aprila, ob 19.30 / balet / svečani velikonočni baletni koncert. NOVA GORICA Kulturni dom Nova Gorica Velika dvorana V petek, 13. aprila, ob 20.15 / Koncert / »Etnoploč in Accordion Orchestra 48 8-16«, nastopajo: Aleksander Ipavec, harmonika; Piero Purini, saksofoni, du-duk; Matej Špacapan, trobenta, didži-ridu. LJUBLJANA Cankarjev dom Gallusova dvorana V četrtek, 12. aprila ob 19.30 / Koncert / Orkester Slovenske Filharmonije / Dirigent: Giancarlo Guerrero / Solist: Andrew von Oeyen - klavir. / Ponovitev: v petek, 13. aprila, ob 19.30. Linhartova dvorana Danes, 7. aprila, ob 17.00 / Glasbena pravljica / Antonin Dvorak; libreto: Hans C. Andersen: »Mala vodna vila«. Glasba, scenografija in kostumografi-ja: Ksenija Konvalinka; Režija: Edita Garčevic Koželj. Štihova dvorana V soboto, 14. aprila, ob 18.00 / koncert / »Terrafolk: (p)osvojimo pesem drugega naroda« / Nastopajo: Danijel Černe - kitara; Janez Dovč - harmonika, kontrabas; Matija Krečič - violina. Klub CD V torek, 10. aprila, ob 20.30 / Koncert / Get the blessing, (Velika Britanija). V torek, 17. aprila, ob 20.30 / koncert / »Tigran Hamasjan, Armenija«. Nastopa: Tigran Hamasjan - klavir. V torek, 24. aprila, ob 20.30 / koncert / »Hanne Hukkelberg, Norveška«. Nastopajo: Hanne Hukkelberg -vodilni vokal, kitara, sintetizator; Ivar Grydeland - kitara, notesnik; Mai Elise Solberg -vokal, kitara, sintetizator. SNG Opera in balet Ljubljana V sredo, 11. aprila, ob 19.30 / Balet / Adolphe Adam in David Coleman: »Giselle«. / Ponovitve: v četrtek, 12. ob 17.00, v petek, 13. aprila, ob 19.30. V soboto, 14. aprila, ob 19.30 / Koncert / Folklorna Skupina Tina Rožanc: »Čudežne goslice«. / Ponovitev: v nedeljo, 15. aprila, ob 18.00. V ponedeljek, 16. aprila, ob 17.00 in ob 20.00 / Koncert / »Melodije za srce«. / Nastopa: Slovenski oktet. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. / Na ogled je razstava Gio-vannija Tallerija: »Orizzonti limpidi di liberta«. Železniški muzej na Marsovem polju (Campo Marzio, ul. Giulio Cesare, 1): Stalna razstava železniske postaje. Urnik: od 9.00 do 13.00. / Za več informacij: tel.:040-3794185; fax: 040312756. Muzej Revoltella: do 1. aprila v okviru »150-letnice Itala Sveva«, je na ogled razstava tržaških slikarjev: Isidoro Grunhut, Carlo Wostry in Umberto Veruda in to v četrtem in tretjem nadstropju. Salone degli incanti ( bivša ribarnica ): do 9. aprila bo na ogled razstava »Il fuoco della natura / The flash of natu-re«. Na ogled bodo slike, fotografije, skulpture video in instalacije od 82 sodobnih umetnikov iz 18 različnih državah. Urnik: od ponedeljka do petka, od 11.00 do 13.00 in od 16.00 do 20.00, v soboto in v nedeljo, od 10.00 do 20.00. Krožek uslužbencev podjetja Generali (trg Duca degli Abruzzi št.1): danes, 3. aprila, ob 17.30 bo otvoritev razstave slikarja Walterja Starza z naslovom: »Fantastico diario«. / Na ogled bo do 20. aprila in sicer ob ponedeljkah, sredah in četrtkah od 9.30 do 12.30 in od 15.30 do 18.00, ter torkih in petkah, od 9.30 do 12.30. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek, od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi: je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904. _SLOVENIJA_ SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. LIPICA Muzej Lipicanca: z zgodbo o nastanku in lastnostih konja kot živalske vrste in tesni povezanosti s človekom, ki se kaže tudi skozi upodobitve konja v mitologiji in umetnosti od pradavnine dalje. Osrednji del je namenjen predstavitvi zgodbe o ustanovitvi lipiške kobilarne, njenih vzponih in padcih skozi stoletno zgodovino do današnjih dni. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL Galerija Lojzeta Špacala: stalna razstava grafik v galeriji Lojzeta Špacala. Urnik: med tednom, od 11.00 do 14.00, v soboto in nedeljo od 10.00 do 17.00, v ponedeljek zaprto. TIC Štanjel: stalna razstava o življenju in delu arhitekta in urbanista Maksa Fa-bianija. AJDOVŠČINA« Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. Muzejska zbirka Ajdovščina: odprto v sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 18.00. Za najavljene skupine je ogled možen tudi izven urnika. DOBROVO Goriški muzej - Grad Dobrovo: obvešča, da je na ogled obnovljena zbirka del Zorana Mušiča (stalna postavitev), razstava »Grajska zbirka na Do-brovem - poskus rekonstrukcije« (stalna postavitev) in arheološka razstava »Pivsko posodje iz slovenskih muzejev« od torka do petka med 8.00 in 16.00, sobota, nedelja in prazniki od 12.00 do 16.00. KROMBERK Grad Kromberk (muzej): muzej ponovno odprt, od ponedeljka do petka, med 8.00 in 19.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih med 13.00 in 19.00; informacije po tel. telefon: 0038653359811, www.goriskimuzej.si. BRANIK Grad odprt: ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101). MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: na gradu Kromberk je na ogled razstava iz zbirke podarjenih del Vladimirja Ma-kuca z naslovom »Risbe in kipi«; Sv. Gora - zaprta do nadaljnega zaradi popravila prostorov; Grad Dobrovo ob ponedeljkih zaprto, od torka do petka od 8.00 do 16.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13.00 do 17.00; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12.00 do 19.00, ob nedeljah pa od 10.00 do 19.00. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 003865-3359811). LOKAVEC Kovaški muzej: orodje in oprema, stalna razstava. KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka, od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan, od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan, od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Galerija Svetovnega kongresa: je na ogled slikarska razstava beneške slikarke Lorette Dorbolo. Galerija CD: do 30. junija bo na ogled razstava: »Razprta obzorja - tržaški slovenski slikarji 1945-60« Milko Bambič (1905-91), Jože Cesar (1907-80), Avgust Černigoj (1898-1985), Bogdan Grom (1918- ), Robert Hlavaty (18971982), Avrelij Lukežič (1912-80), Lojze Spacal (1907-2000) in Rudolf Sak-sida (1913-85). prireditve kje in kdaj na www.primorski.eu / MNENJA, RUBRIKE Sobota, 7. aprila 2012 21 SLOVENIJA TA TEDEN Kosilo z ministrom Vojko Flegar Da je šlo zgolj za »prijetno obujanje spominov na čas osamosvajanja Slovenije«, ko sta bila Vinko Gorenak, sedanji slovenski notranji minister, in Igor Bavčar, notranji minister pred 21 leti, sodelavca, je v svojem spletnem dnevniku ta teden zapisal prvoimenovani. Šlo je za odmev na odmeve, ki ga je skupno kosilo aktualnega in nekdanjega notranjega ministra v menzi ministrstva sprožilo, ko je javnost zanj izvedela, ne da bi si Gorenak in Bavčar to želela. Začudeni, zgroženi in tu in tam tudi ogorčeni so bili ti odmevi, poglavitni razlog za to pa je dejstvo, da je Bavčar v preiskavi oziroma kazenskem postopku zaradi suma gospodarskih kaznivih dejanj. Gre za domnevne nezakonitosti, storjene v času njegovega vodenja holdinga Istrabenz v drugi polovici prejšnjega desetletja; Istrabenz se je pred približno tremi leti zaradi velikanskih dolgov znašel v prisilni poravnavi, Bavčar pa je zaradi poskusa menedžerskega prevzema podjetja postal eden najbolj razvpitih slovenskih tajkunov, torej menedžerjev, ki so se s sposojenim denarjem poskušali dokopati do lastništva podjetij. Da je sedanji notranji minister desnosredinske vlade pod vodstvom premiera Janeza Janše obedoval z nekom, ki ga njegovi kriminalisti (in tožilci, kajti državno tožilstvo se je po novem iz pravosodnega preselilo »pod streho« notranjega ministrstva) preganjajo, pa je zanimivo tudi zaradi dolgoletnih osebnih in političnih vezi med vsemi tremi omenjenimi. Janša in Bavčar sta tako prijatelja še iz predosamosvojitvenih časov (Bavčar je, denimo, vodil odbor za izpustitev znamenite lju- bljanske četverice Janša, Borštner, Tasič in Zavrl, leta 1988 obtožene pred vojaškim sodiščem), skupaj sta bila v prvi slovenski demokratično izvoljeni vladi (Janša kot obrambni minister, Bavčar z Go-renakom v svojem kabinetu kot notranji) in s skupnimi močmi sta, navsezadnje, leta 2005, v času mandata prve Janševe vlade, »odstranila« Zorana Jankovica, ljubljanskega župana in zmagovalca lanskih slovenskih parlamentarnih volitev, z vrha največje slovenske trgovske verige Mercator. Drugače rečeno, ne glede na Gorenakova zagotovila pretežni del slovenske javnosti dvomi, da je med kosilom šlo zgolj za prijetno obujanje spominov, prej nasprotno: v ministrovi pripombi, da je »Bavčar je eden najpomembnejših ustvarjalcev samostojne Slovenije« vidi posredno potrditev teze, da bo sedanja vlada postopke proti Bavčarju poskušala pomesti pod preprogo v imenu njegovih zgodovinskih zaslug. A če je to res nameravala, bo zaradi razkritja skupnega kosila in tudi precej nerodnega ministrovega pojasnila zdaj to veliko težje storila. Mediji so se namreč spomnili, da si je Gorenak pred dvema letoma kot opozicijski poslanec močno brusil jezik zaradi kosila takratne notranje ministrice Katarine Kresal z - ljubljanskim županom Jankovicem, ki je bil takrat (in je tudi danes) prav tako v preiskavi. Kresalova je takrat pojasnila, da se z Jankovicem nista pogovarjala o nobenem postopku, temveč zgolj o političnih razmerah, vendar Gore-naka in drugih poslancev Janševe SDS seveda nista prepričala. S kom notranji minister obeduje nemara ne bi zbudilo tolikšne pozornosti, če državljani, zdaj soo- čeni z močno bolečim rebalansom proračuna, ne bi še vedno čakali na to, da bo koga iz politično-gospo-darske elite vendarle doletela kazen. Ljubljansko sodišče, denimo, je prejšnji petek resda obsodilo tri gradbene barone na večmesečne zaporne kazni, toda zaradi napovedanih pritožb obrambe bo do pravnomočnih sodb preteklo še nekaj let. Ivanu Zidarju, dolgoletnemu direktorju medtem propadlega največjega slovenskega gradbenega holdinga SCT, Dušanu Črnigoju, direktorju ajdovskega Primorja (pred stečajem) in Hildi Tovšak, direktorici propadlega velenjskega Vegrada, tako niti po petih letih še ne bo treba v zapor zaradi podkupovanja in »režiranja« javnega razpisa za gradnjo letališkega stolpa na ljubljanskem letališču, zelo počasi, vsekakor prepočasi po mnenju večjega dela javnosti, pa potekajo tudi drugi postopki proti njim. Kot tudi preiskave proti Bavčarju, Jankovicu, Bošku Šrotu, Zdenku Pavčku in množici drugih tajkunov, za katerimi so v zadnjih letih ostala opustošena podjetja in izgubljena delovna mesta. In kar malce cinično zveni ob tem pravkar objavljena statistika policije, da se je lani delež gospodarske kriminalitet v Sloveniji v vseh kaznivih dejanjih zmanjšal s 14,6 (leta 2010) na 14,4 odstotka, škoda zaradi kaznivih dejanja belih ovratnikov pa s pol milijarde evrov na »samo« 176 milijona evrov. Tem številkam bi bilo mogoče pristaviti odkrito cinično napoved: letos bo gospodarskega kriminala še manj, saj počasi zmanjkuje tistega, kar bi bilo mogoče po-neveriti, prigoljufati ali prisvojiti si z drugimi elegantnimi knjigovodskimi operacijami. ODPRTA TRIBUNA O dveh pogledih na slovenstvo Časnikarsko poročilo z nedavnega zasedanja zbora posameznikov - članov SKGZ (zasedal je 14. marca) je na časopisnih in nekaterih spletnih straneh sprožilo nekaj polemičnih odzivov. Osredotočili so se na poudarjenem razločku, ki sta ga izpostavili predsednikova uvodna beseda in nekateri udeleženci v razpravi, med etničnim (biološkim) in državljanskim (citoyenskim) pojmovanjem slovenstva. Malone vsi so tudi izhajali iz tihe predpostavke, da so lahko pred to razpotje poklicani samo pripadniki manjšin v zamejstvu. V tako zoženem obzorju pa bi naj izbira med tem in onim naziranjem ne bila kulturno-politične in filozofske narave, pač pa moralne, ker naj bi bojda šlo za zvestobo ali nezvestobo koreninam, podedovanim svetinjam, spominu na prestano gorje itd. Pa ni tako. Osebno menim, da sloni predpostavka o »izjemnosti« manjšinskih skupnosti na dokaj trhlih tleh. Kajti omenjeni razcep ne nagovarja v resnici v nič manjši meri pripadnikov večinskih skupnosti in to v vseh evropskih narodnih sredinah. Prav res vseh! In ker se spodobi najprej pometati pred lastnim pragom, naj svojo trditev ponazorim z aktualnim, morda banalnim primerom iz sosednje Slovenije. V zadnjih dneh je televizijske zaslone preplavil na videz povsem nedolžen, rekel bi celo nič kaj domiseln oglas, ki priporoča jogurt Na planincah. V idilični alpski pokrajini se pase krava, otrok ter mladenič in mladenka v cvetu svojih let pa brezskrbno prepevajo rahlo prirejeno različico narodne Na pla-nincah sončece sije ... Naj kdo reče, da je ne pozna.! Sam oglas ne razkrije imena proizvajalca kot tudi ne geografskega izvora mlečnega izdelka. Seveda pa se o tem in onem lahko potrošnik mirno prepriča iz navedb na sami konfekciji na prodajni polici. No, in? - se najbrž marsikdo od vas že nestrpno sprašuje. Evo: kot bi trenil se je usul plaz kritik in ogorčenja. Prišlo je celo do tega, da je donedavni minister za kmetijstvo (in danes poslanec iz vrst opozicijske stranke, ki se proglaša za edino zastopnico levice!) proizvajalca - francosko multina-cionalko Danone - pri priči prijavil tržnemu inšpektoratu in inšpektoratu za kmetijstvo, kajti, ojoj: »Oglas Na planincah vzbudi asociacijo slovenske narodne pesmi in s tem izkoristi naklonjenost povprečnega slovenskega potrošni-ka...Takšna ravnanja so v času, ko se slovenski potrošnik še posebej zaveda vedno večje potrebe, da kupuje slovenske izdelke, ki so kakovostni, s tradicijo in visokimi standardi varnosti ter tako v krizi pomaga domačemu proizvajalcu, še posebej sporna in moralno vprašljiva.«" Pustimo ob strani dejstvo, da so pred kratkim ravno italijanski kupci slovenskega mleka morali opozoriti pristojne oblasti v Sloveniji na okuženost nekaterih pošiljk z aflatoksinom (!)... Tudi me ta hip ne zanima, ali je Danone s tovrstnim oglaševanjem jogurta, pridelanega iz alpskega mleka na Tirolskem, kršil kak predpis in ali z njim nemara protizakonito zavaja gledalce. Ta hip me pač bolj zanima kupčeva plat: kaj je v »povprečnem slovenskem potrošniku« takega, da je mogoče njegovo naklonjenost pridobiti že s tem, da si mu mlečni izdelek ponudil na valovih slovenske narodne pesmi in mu s tem pričaral sanjsko predstavo o »slovenskem« mleku, ki naj bi ga »slovenske« roke pomolzle pri »slovenski« kravi in da je že zato »kakovostno, s tradicijo in visokimi standardi varnosti« ter njegovim »slovenskim« organom, celicam in tkivom pravzaprav edino prikladno. Občutljivost za zvoke čarobne piščali? Evo, v tem tiči razloček med obema pogledoma na slovenstvo: eni menimo, da je temnopolti piranski župan Slovenec z razvejano kulturno identiteto (vse več jih bo!) in da so krave pač krave - bog jim daj zdravja! Drugi pa nasprotno menijo, da so lahko krave (da o zadružnih bankah niti ne govorimo.) slovenske, a le dokler se pasejo na domači strani meje, sicer so tujke; temnopolti župan pa sploh nima med Slovenci kaj iskati! Ravel Kodrič VELIKONOČNI ČAS Največji krščanski praznik Vremenarjeva napoved: »V noči na nedeljo sneg do nižin« krepko potrjuje slovenski rek »Zelen božič, bela Velika noč«. Tistim, ki so se že veselili izleta ali nekajdnevnega odhoda od doma, to ne gre v račun. Tudi velika gurmanska praznovanja z jedmi z žara na prostem in ob sončnem vremenu so vprašljiva. So pa tudi taki, ki ne glede na vremenske razmere odkrivajo pomen velikonočnega časa v drugih stvareh in obiskujejo obredje sv. tridnevja ter se družijo v molitvi. Mnogi bodo vigilijo prebedeli, številni bodo prav takrat krščeni. Velika noč je za kristjane največji praznik, ker zanje prestopa meje smrtnega in odpira dimenzije večnostnega. Ker koreni-nimo v krščanskem izročilu, je modro, da tudi novim rodovom osvetlimo globlje vedenje o prazniku, za katerega se nekateri opredeljujejo le iz tradicije, drugi vidijo v njem proste dni za potovanja in zabavo, tretjim pa je zlasti duhovna in verska poglobitev. Težko vsekakor spregledamo dejstvo, da ima ta praznik nekaj skupnega z Jezusom Kristusom. Osvežimo si versko in splošno kulturo. Različnost odnosa do verskih praznikov lahko na Slovenskem zasledimo že v pravopisnih navodilih za pisanje imen praznikov z malo začetnico, kjer je vidna logika časa, v katerem so nastala, in po mnenju mnogih kličejo po reviziji. Velikonočni čas se končuje z Binkošti, petdeseti dan po Veliki noči. Tudi Judje so petdeseti dan po Pashi praznovali kot praznik tednov ali praznik žetve prvin. Za kristjane pa je velikonočno praznovanje tesno povezano s pripovedovanjem svetega pisma o življenju Jezusa Kristusa. Veliki teden od Oljčne ali Cvetne nedelje do Velike noči dobi tudi naziv tihi, sveti in pa-sijonski teden ali teden žalovanja. Na prvem ekumenskem koncilu v Nikeji so l. 325 določili, da se Veliko noč praznuje na nedeljo po prvi spomladanski polni luni. Za velikonočni čas je eden izmed najpomembnejših dni v velikem tednu veliki petek, ki ga od 2. stoletja po Kr. dalje označujejo kot dan žalovanja in spomina na Jezusovo križanje ter njegovo smrt. Ponekod je že ta dan dela prost; verniki tiho žalujejo in se postijo. Nekoč je bil dan, posvečen barvanju pirhov. Na veliki petek ni nikjer maše. Veliki četrtek pa je dan spomina na zadnjo večerjo in evharistijo. Da bi se otrokom ne vtisnili v spomin le veliki pisani čokoladni pirhi, gromozanske pojedine, ribje gostije na strogi post in podobno, je važno, da na primeren način tudi najmlajšim osvetlimo te praznike, ne glede če jih vzgajamo ali ne v verskem duhu. Velika noč je najstarejši in največji krščanski praznik. Pri nas jo imenujemo tudi U'zm, drugod po Sloveniji Vuzem, kar naj bi izhajalo po mnenju eti-mologov iz »mesovzem« ali vzetje mesa, po vzorcu podobne krajšave iz »mesopust« v pust. Velik simbolni pomen imajo v tem času cerkveni zvonovi. Ti z or-glami utihnejo na veliki četrtek po gloriji. Zvonovi »gredo v Rim«, znova bodo zapeli po vstajenjski maši. Drugod pa se na veliki četrtek zvonovi »zavežejo« in »odve-žejo«. Nekoč so zvonove nadomestile velike in male raglje, ki so jih poleg strežnikov s pridom vrteli tudi otroci. Noč med veliko soboto in velikonočno nedeljo, ko je vrhunec praznika in se opravi tudi vstajenj-ska procesija, nekoč okrašena s starodavnimi banderi, nad duhovnikom z Najsvetejšim pa so nosili nebo, se z blagoslovljenim ognjem znova prižgeta kadilo in velika velikonočna sveča. Ta je simbol vstajenja, stoji ob glavnem oltarju in je okrašena s Kristusovim križem, le- tnico, ter z alfo in omego, prvo in zadnjo črko grške abecede, kar spominja na Jezusove besede: »Jaz sem začetek in konec.« V svečo je vstavljenih tudi pet kadilnih zrn -znamenje za pet Jezusovih ran. Od te sveče dobijo ogenj vse ostale sveče vernikov pri bogoslužju. Velikonočna sveča ostaja ob glavnem oltarju vse do Binkošti. Nekoč so sveče od bogoslužja nosili verniki domov in jih po domovih prižigali ob posebnih priložnostih. V sobotni noči je blagoslovljena tudi voda in ponekod opravljajo krst. Med vstajenjsko mašo znova zadonijo orgle in zapojejo zvonovi. Velika sobota je v znamenju blagoslova ognja, vode in velikonočnih jedi. Najpomembnejši praznični dan pa je velikonočna nedelja. Kristjani obhajajo takrat Kristusovo vstajenje, ki jim daje novo upanje. V pravoslavnem svetu voščijo praznik z besedami: »Kristus je vstal!« odgovor pa se glasi »Resnično je vstal!« v opomin, da za kristjana smrt nima zadnje besede nad človekom. Velikonočna zadnja dva dneva se zaključita z velikonočnim ponedeljkom, ki je marsikje dela prost dan. S praznovanjem Velike noči so tudi pri nas simbolno povezani mnogi običaji in mnoge jedi. Velikonočna nedelja je bila družinski praznik, ni se spodobilo iti od doma. Obiski so bili šele na velikonočni ponedeljek: pri sosedih, prijateljih in sorodnikih. Bil je to spomin na Kristusovo pot v Emavs po vstajenju. Običaji, ki jih poznamo na Slovenskem, so na Veliko nedeljo povezani z družinskim praznovanjem. V velikem tednu in sploh v postnem času so se ljudje pripravljali na največji praznik v letu. Vsaj nekoč je bil to čas temeljitega čiščenja stanovanj, urejanja dvorišč in gospodarskih poslopij. Velikokrat so v tem času prepleskali domove. Na veliki petek je v temačni cerkvi pri božjem grobu migetala le drobna lučka, brljivka. K mrtvemu Jezusu so prihajali ves čas verniki in poljubljali veliko razpelo. Bog obvaruj, da bi se na ta dan obdelovala zemlja. Veljal je strogi post, mnogi se spominjamo, da se je običajno jedla polenovka - »štakviž«. Na veliko soboto navsezgodaj so blagoslavljali ogenj, ki so ga za tem strežniki raznašali v obliki žerjavice po domovih. V soboto popoldne ali na nedeljo zgodaj zjutraj so gospodinje pripravljena velikonočna jedila zložile v jerbase ali košare, jih prekrile z belimi prtiči, in jih nesle blagoslovit. Po nedeljski jutranji slavnostni sv. maši se je družina zbrala okrog mize in zaužila »žegen« (potico, prato, šunko, hren, pirhe in druge dobrote). Tudi domačim živalim so dali nekaj. Na ta dan so se sekali pirhi, ponekod so jih »šicali«: vanje so metali kovance, kdor je zadel, je obdržal nasprotnikov pirh, sicer pa je izgubil tudi kovanec. V mnogih krajih so na velikonočni ponedeljek prirejali ples, izvoljencu ali izvoljenki so mladi podarili najlepši pirh. Barvali so jih na različne načine in krasili z najrazličnejšimi tehnikami. Nekoč se praznovanje velike noči ni zaključilo s ponedeljkom, pač pa so tudi še naslednjo Belo nedeljo praznovali kot malo Veliko noč, manj slovesno, pa vendar. Danes nam praznik Velike noči z dela prostim velikim ponedeljkom lahko pomeni, tudi če nismo verni, novo pomlad po zimski temačnosti in mrazu, je pa lahko tudi priložnost za trenutek globljega razmisleka in postanka v iskanju nove življenjske harmonije ter za poživljanje spomina na družinsko in narodno tradicijo, ki naj ne gre v pozabo. Jelka Cvelbar 22 Sobota, 7. aprila 2012 RUBRIKE TA TEDEN EDINOST PRED 100 LETI Edinost je tokrat poročala o gledališki predstavi v tržaškem Narodnem domu. »Uprizorili so Jesenske manevre z gospodom Iličičem kot gostom v vlogi nadpo-ročnika Lorentheyja. Uprizoritev je bila dobra in so poleg gosta, ki ga je občinstvo, ki ni bilo navzoče v ravno prevelikem številu - stojišče in galerija dobro zasedena, nekoliko slabše pa sedeži v dvorani - sprejelo s pravim navdušenjem, tudi domače moči storile vse, da je bila opereta v celoti prav zadovoljiva. Da je bilo tupatam že nekoliko preveč karikature, ni sicer hvalevredno, no, pa mislimo, da ravno ni največja škoda, če se tu nekoliko za-tisne eno oko. Občinstvo je bilo z uprizoritvijo zelo zadovoljno in odobravanja ni bilo malo. Bil je to tudi poslovilni večer naše Ivanke Mekin-dove. Gotovo si ga nismo želeli, gospica Ivanka nam je prav posebno otežila svoje slovo, saj ne izdajamo nobene tajnostim, ako povemo, da smo videli, ko je zopet prihajala na ponovne zahteve občinstva na oder, da so se i njej sami in marsikomu med občinstvom svetile solze v očesu. Naša dobra, ljubka, srčkana Ivanka se je poslovila za vedno od našega gledališča, upamo pa, da je vzela s seboj prepričanje, da je naše gledališko občinstvo ne odpušča lahko, da mu je bilo slovo težko, težko. Naj so ji one pestre cvetke, ki so jih ji poklonili ob tej priliki njeni odkriti častilci, zagotovilo, da naše ljudstvo resnično spoštuje, visoko ceni in prisrčno ljubi tiste, ki so vredni njegovega spoštovanja in njegove ljubezni. Tržaške gospe so poklonile slavljenki dva krasna šopka v lepih korinskih vazah, Narodni dom prav tako lep šopek, krasno košarico s cvetjem pa »Tržaški fantje občudovalci simpatični gospici Mekindovi«. Dramatično društvo zopet lep šopek in zlato verižico, krasen dar sta bila zlata zaponka in prstan, tovariši in tovarišice na odru pa so se izkazali s finim kavinim servisom. Po predstavi se je zbrala večina članov našega gledališča v zgornji sobi restavracije »Balkan«, kjer se je intendant gospod Hlača s primernimi besedami poslovil od gospice Ivanke Mekindove.« TA TEDEN PRIMORSKI DNEVNIK PRED 50 LETI PRIMORSKI DNEVNIK Tudi Primorski dnevnik rad poroča o gledališkem življenju, tokrat o zanimivem koncertu v Avditoriju. »Orkester Opere SNG in Slovenske filharmonije, mešani zbor Opere Slovenskega narodnega gledališča iz Ljubljane ter trije solisti: sopranistka Ksenija Vidalijeva, basist Danilo Merlak in tenorist Mirko Brajnik na en sam večer! Je mar možno razkošnejše umetniško doživetje za ljubitelje operne glasbe med nami, ki nam je to vse tako daleč, ki vsega tega tako pogrešamo tu v zamejstvu daleč od matičnega žarišča? Odgovor na to vprašanje bi morali iskati v navdušenem in nezadržnem ploskanju občinstva, ki je za to priložnost napolnilo Avditorij, v ploskanju, ki je hotelo, da bi vsaj še za trenutek podaljšalo večer ob zvokih očarljivega Gotovčevega kola ali katere koli arije, ki je bila na sporedu dobri dve uri trajajočega koncerta. Kronist, ki bi hotel povedati nekaj več kot samo to, kar mu narekujejo notranji občutki, bi bil postavljen pred nelahko nalogo. Izbirati med lepim in še lepšim je že stvar prefinjenega okusa in poglobljenega smisla za glasbo, stvar strokovne podkovanosti, ki zna razločevati med najmanjšimi, komaj zaznavnimi odtenki. Prepustimo to delo zaradi tega drugim, bolj poklicanim, mi pa se raje pridružimo enodušni ugotovitvi, da je orkester pod sugestivnim vodstvom dirigenta Žebreta podal overturo iz Rossinijeve »Italijanke v Alžiru« prav tako brezhibno, kot je znal vliti v zaključni prizor iz Go-tovčeve opere »Ero z onega sveta« vso potrebno ognjevitost, v sceno kronanja iz opere »Boris Godunov« vso mogočnost zvenečih akordov; v Borodinove Polovske plese iz opere »Knez Igor« ves neugnani ritem ruske duše in kot je pri vseh ostalih solističnih arijah znal biti tenkočuten in v podrobnostih izdelan spremljevalec. Zbor je prišel najlepše do veljave v sceni kronanja in v polovskih plesih, vedno pa je bila med njim in orkestrom dosežena največja skladnost.« FILMI PO TV Nedelja, 8. aprila, Rete 4, ob 23.45 LLuomo della pioggia Režija: Francis Ford Coppola Igrajo: Matt Damon, Danny DeVito, Claire Danes, Jon Voight Rudy Baylor je mlad odvetnik, ki se poveže z izkušenim Bruiserjem Stoneom, ki zastopa bolne oziroma poškodovane paciente v boju za zavarovalniški denar. Ko se Bruiser znajde v težavah, ga njegov podrejeni Deck Schifflet povabi, da skupaj odpreta odvetniško pisarno in med drugim pomagata obupani mami Dot Black. Njenemu sinu Don-nieju, ki boleha za levkemijo, zavarovalnica noče plačati presaditve kostnega mozga: to bi mu lahko rešilo življenje. Baylor se tako sooči s težko bitko, ki ga še enkrat postavi pred premoč vplivnega odvetnika. Ponedeljek, 9. aprila, Rai 1, ob 21.10 Alice in wonderland Režija: Tim Burton Igrajo: Mia Wasikowska, Johnny Depp, Helena Bonham Carter, Crispin Glover, Anne Hathaway, Stephen Fry, Christopher Lee Devetnajstletna Alica se kmalu po smrti ljubljenega očeta udeleži zabave na starem viktorijanskem posestvu. Tam opazi nenavadnega zajca, oblečenega v telovnik in ovešenega z ročno uro. Povsem zbegana najstnica steče za zajcem, mu sledi skozi vrtni labirint in naposled skoči za njim v zajčjo luknjo. Pristane v skrivnostnem Spodnjem svetu, ki ga je pred desetimi leti že obiskala, vendar je vmes povsem pozabila nanj. Režiser nepozabnih fantazijskih pripovedk, edinstveni Tim Burton se tokrat z Alico vrača v čudaško Čudežno deželo. Toda Alica ni več otrok, temveč svojeglava 19-letnica, ki želi ubežati nezaželeni zaroki. Zato znova sledi nagajivemu Belemu zajcu, ki želi, da bi Alica ustavila tiranijo zloglasne Srčne kraljice, ki ustrahuje prebivalce Čudežne dežele. Alici na pomoč priskoči Nori klobučar in prepriča njene stare prijatelje, da se ji pridružijo v novi nepozabni pustolovščini. Torek, 10. aprila, Rete 4, ob 21.10 Cast away ZjRo^ ^//Juvvv^ Igrajo: Tom Hanks, Helen Hunt, Christopher Noth, Nick Searcy, Lauren Birkell, Viveka Davis, Vale-rie Wildman Chuck Noland je inženir podjetja FedEx. Poklicno življenje bistveno pogojuje vse njegove odnose, saj ga pogostokrat tudi na vrat na nos vodi v najbolj oddaljene kraje - in proč od njegovega dekleta Kelly. Hitri tempo njegovega življenja se nenadoma ustavi, ko se po letalski nesreči reši na samotni otok. Najprej mora poskrbeti za najbolj osnovne potrebe: vodo, hrano, zatočišče. Chuck, izvrsten reševalec problemov, sčasoma poskrbi za svoje preživetje. Toda kaj potem? Njegova prava preizkušnja se šele začne, kajti soočiti se mora s samoto. Po štirih letih, ko se Chuck vrne med ljudi popolnoma spremenjen, sprevidi, da je izguba vsega, kar je kdaj imel in cenil, pravzaprav najboljše, kar se mu je lahko zgodilo. Sreda, 11. aprila, Iris, ob 21.10 Gosford park Režija: Robert Altman Igrajo: Michael Gambon, Kristin Scott-Thomas in Jeremy Northman Tudi v tem filmu, katerega scenarij si je prislužil oskarja, se je Robert Altman preizkusil z režijo skupinske zgodbe, ki jo označuje ločitev višjega in nižjega sloja. Dogajanje je tokrat postavil v razkošno podeželjsko domačijo Williama McCordleja, Gosford park. Tu sta gospodar in Lady Sylvia povabila vrsto prijateljev, da bi preživeli skupaj konec tedna. Njuno povabilo pa se kaj kmalu spremeni v pravo nočno moro, saj v Gosford Parku najdejo truplo in vsi udeleženci razposajenega week-enda so seveda osumljeni umora. (Iga) SLIKOVNA KRIŽANKA - naši kraji REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI RADIO IN TV SPOREDOV SLOVARČEK - ANIO = antično ime za reko Aniene • EJUP = makedonski slikar (Umer) • LONGARONE = občina pri Bellunu, ki je bila leta 1983 razdejana (jez Vajont) • LORETO = mesto v Markah • ORSKA = avstrijska igralka / RADIO IN TV SPORED Sobota, 7. aprila 2012 23 V" Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.20 Tv Kocka: Prvi aplavz: Velikonočne delavnice (OŠ Repen) 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Utrip Evangelija 20.50 Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 passato (triler, Kan./ZDA, '06, r. J. Terlesky, i. M. Monroe, A. Cohen) 1.50 Nočni dnevnik Canale 5 ^ Rai Uno 6.30 Variete: UnoMattina in famiglia 7.00 8.00, 9.00 Dnevnik 10.05 Aktualno: Sette-giorni 10.55 Rubrika: ApriRai 11.10 Aktualno: Unomattina storie vere 12.00 Variete: La prova del cuoco (v. A. Clerici) 13.30 Dnevnik 14.00 Variete: Mixitalia 14.40 Variete: Le amiche del sabato 17.00 Dnevnik 17.15 Aktualno: A Sua immagine 17.45 Dok.: Passaggio a Nord Ovest 18.50 Kviz: L'eredita 20.00 Dnevnik in športne vesti 20.35 Kviz: Affari tuoi (v. M. Giusti) 21.10 Talent show: Ballando con Te (v. M. Carlucci) 23.10 Dnevnik - kratke vesti 0.30 Show: Di che talento sei 1.15 Nočni dnevnik in Focus? v Italia 1 Rai Due 7.00 Rubrika: Cartoon Magic 8.50 Film: Cuccioli - Il codice di Marco Polo (ris., It., '08) 10.15 Rubrika: Sulla via di Damasco 10.50 Aktualno: ApriRai 10.55 Aktualno: Quello che 11.35 Variete: Mezzogiorno in famiglia 13.00 Dnevnik 13.25 Šport: Dribbling 14.00 Variete: Quelli che aspettano... 15.40 Variete: Quelli che il calcio (v. Victoria CabeIIo)17.05 Dnevnik - kratke vesti 17.10 Šport: Stadio Sprint 18.00 Šport: 90° Minuto 19.35 Nan.: Lasko 20.25 Žrebanje lota 20.30 Dnevnik 21.00 Nan.: Castle 21.45 Nan.: Body of Proof 22.35 Šport: La domenica sportiva 1.00 Dnevnik in Dossier ^ Rai Tre ^ Tele 4 7.35 Film: 12 metri d'amore (kom., ZDA, '54, r. V. Minnelli) 9.10 Aktualno: Paese-Reale 10.15 Nan.: Pepper Anderson agente speciale 11.00 Aktualno: Tgr Bellitalia 11.30 Aktualno: Tgr Prodotto Italia 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 12.25 Aktualno: Tgr Il Settimanale 12.55 Aktualno: Tgr Ambiente Italia 14.00 Deželni dnevnik, sledi Dnevnik in vremenska napoved 14.45 Aktualno: Tg3 Pixel 14.55 Variete: Tv Talk 16.50 Dnevnik, L.I.S. 16.55 Aktualno: Istituzioni 17.45 Dok.: Kilimangiaro Album 17.55 Nan.: Un caso per due 19.00 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Aktualno: Blob 20.10 Talk show: Che tempo che fa (v. F. Fazio) 21.30 Dok.: Ulisse - il piacere del-la scoperta (v. A. Angela) 23.25 Dnevnik in deželni dnevnik 23.45 Dok.: Amore criminale 0.45 Dnevnik in Rubrike u Rete 4 6.05 Dnevnik 7.15 Nan.: Magnum P.I. 8.20 Variete: Vivere meglio 9.35 Aktualno: L'Ita-lia che funziona 9.50 Nan.: Carabinieri 2 10.50 Aktualno: Ricette di famiglia 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Un detective in cor-sia 13.00 Nan.: La signora in giallo (i. A. Lansbury) 13.50 Variete: Il tribunale di Forum 15.05 Nan.: Perry Mason 17.00 Nan.: Monk 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 21.15 Nan.: The Mentalist 23.55 Film: Ombre del La 7 Slovenija 1 A Kanal A 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije in vremenska napoved 8.50 Glasb. odd.: Loggione 9.45 Nan.: Finalmente arriva Kalle 10.45 Film: La corsa di Virginia (dram., Kan./ZDA, '02, r. P. Mar-kle, i. G. Byrne) 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nan.: Belli dentro 14.10 Variete: Verissimo - Tutti i colori della cro-naca (v. S. Toffanin) 17.30 Nan.: The Starter Wife 18.50 Igra: The Money Drop (v. G. Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.301.00 Aktualno: Striscia la notizia (v. E. Greggio, M. Hunziker) 21.10 Talent show: Amici (v. M. De Filippi) 0.30 Variete: Mai dire Grande Fratello 0.30 Nočni dnevnik in vremenska napoved 6.00 Kultura, sledi Odmevi 7.00 Igr. nan.: Zgodbe iz školjke 7.25 Poučna odd.: Iz popotne torbe 7.45 Lutk. nan.: Bine 8.05 Odd. za otroke: Studio Kriškraš 8.50 Ris. nan.: Palček David 9.15 Kviz: Male sive celice 10.00 Kratki igr. film: Je šesteroprsti tvoj prijatelj? 10.15 Nad.: 2012, leto nič - Ugrabitev (pon.) 10.45 Polnočni klub (pon.) 12.00 Tednik (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.20 Bilo je... (pon.) 14.30 Film: Legenda o Cidu 16.05 O živalih in ljudeh (pon.) 16.25 Na vrtu - odd. Tv Maribor 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.15 Sobotno popoldne 18.30 23.55 Ozare 18.40 Risanke 18.55 0.05 Dnevnik, Utrip, vremenska napoved in športne vesti 20.00 Moja Slovenija 7.1512.20, 19.00 Risanke 8.20 Film: Picco-le canaglie (kom., ZDA, '94, r. P. Spheeris) 10.10 Film: Bogus, l'amico immaginario (fant., ZDA, '96, r. N. Jewison) 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.00 Šport: Guida al campionato 14.00 23.45 Ris.: Simpsonovi 14.40 Film: Bandslam - High school band (kom., ZDA, '09, r. T. Graff) 16.55 Motociklizem: SP, Moto3, VN iz Katarja, vaje, prenos 17.45 Dnevnik 17.55 Motociklizem: SP, Moto2, VN iz Katarja, vaje, prenos 18.55 23.10 Motocikli-zem: SP, MotoGp, VN iz Katarja, vaje, prenos 20.05 Kratkometraža: Mostri contro alieni - Zecche mutanti venute dallo spazio (r. P. Ramsey) 20.30 Kratkometraža: Shrek-kato da morire (r. G. Trousdale) 20.50 Krat-kometraža: La festivita di Kung Fu Panda (r. T. Johnson 21.10 Film: Inkheart - La Ieggenda di cuore di'inchiostro (fant., V.B./ZDA/Nem., '08, r. I. SoftIey, i. B. Fraser)0.15 Šport: Controcampo - Linea notte 1.10 Variete: Pokerlmania 7.00 8.30 Dnevnik 7.20 Dok.: Il portolano 9.35 Dok.: Borgo Italia 11.00 Dok.: Italia da scoprire 11.50 Film: Nata libera (pust., V.B., '65, r. J. Hill, i. V.McKenna, B. Travers) 13.20 20.10 Aktualno: Fede, perche no? 13.30 Dnevnik 13.55 Dok.: Gioielli nascosti 14.05 Aktualno: Today we eat sicilian 15.05 Šport: Ski Magazine 16.00 Variete: 80 Nostalgia 16.30 Dnevnik 17.00 Risanke 19.10 Videomotori 19.30 Dnevnik 20.00 Aktualno: Itinerari del culto 20.30 Deželni dnevnik 20.55 Film: Marcellino pane e vino (rom., Šp., '55, r. L. Vajda, i. P. Calvo, R. Rivelles, A. Vico) 23.00 Nočni dnevnik 23.20 Glasb.: Speciale Cattedra San Giusto 0.35 Variete: A tambur battente 21.30 Film: Carl in Bertha (pon.)23.05 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 23.35 Maribor 2012, Evropska prestolnica kulture 23.50 Dok. serija: Branja 0.55 Dnevnik Slovencev v Italiji 1.15 Infokanal Jr Slovenija 2 8.45 Skozi čas (pon.) 8.50 Pogledi Slovenije (pon.) 10.10 Posebna ponudba 10.40 Slovenski utrinki (pon.) 11.20 Minute za - odd. Tv Koper (pon.) 11.55 Circom regional (pon.) 12.20 Knjiga mene briga (pon.) 12.45 Škofjeloški pasijon 15.20 Naš nogomet 15.55 Nogomet: Prva liga, Mura - Gorica, prenos iz Murske Sobote 17.55 Šport 20.00 Film: Juda 21.30 Na lepše (pon.) 21.55 Sobotna glasbena noč 23.30 Brane Rončel izza odra (pon.) 1.25 Infokanal (t* Slovenija 3 6.00 Tvd Maribor 6.35 Primorska kronika 7.15 21.30 Žarišče 9.10 Studio City (pon.) 10.20 Evropski premislek 12.15 Prava ideja (pon.) 13.30 Prvi dnevnik Tvsl 15.40 Tedenski pregled 16.30 Na tretjem... 17.10 Aktualno 17.25 Poročila Tvsl 17.50 Kronika 18.15 20.00 Satirično oko 19.00 Tv dnevnik - z znakovnim jezikom 20.15 22.00 Politik, to sem jaz! 0.40 Dnevnik Slovencev v Italiji Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Glasb. odd.: Boben 15.20 Srečanje z 16.00 Zoom - vsestranska ustvarjalnost 16.20 Arhivski posnetki 17.25 23.20 Vsedanes - Aktualnost 18.00 Evropski magazin 18.35 Vreme 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00, 23.50 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Šport 19.30 Vsedanes -Svet 19.45 Jutri je nedelja - verska oddaja 20.00 Tednik 20.30 Folkest: Baba Zula 21.45 Avtomobilizem 22.15 Back Stage Live 22.35 »Q« - trendovska oddaja 0.05 Čez-mejna Tv LA 6.00 Dnevnik, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 10.00 Aktualno: Bookstore 11.10 Aktualno: Prossima fermata 11.25 Aktualno: I menu di Benedetta 12.25 Nan.: Una nuova vita per Zoe 13.30 Dnevnik 14.05 Show: Cuochi e fiamme (v. S. Rugiati) 15.20 Film: Assalto finale (western, ZDA, '68, r. P. Karlson, R. Corman, i. G. Ford, G. Hamilton 17.10 Nan.: JAG - Avvocati in divisa 18.00 Nan.: L'ispettore Barnaby 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: In Onda 21.30 Variete: The Show Must Go Off (v. S. Dan-dini) 0.00 Nočni dnevnik in športne vesti 0.10 Aktualno: m.o.d.a. 0.55 Film: Pinero -La vera storia di un artista maledetto (dram., ZDA, '01, r. L. Ichaso, i. B. Bratt) pop Pop TV 6.30 Tv prodaja 7.00 10.55 Risane serije 10.40 Zabavno-izob. serija: Hitri prstki 11.10 Nan.: Zasebna klinika 12.00 Nan.: Razočarane gospodinje 12.55 Film: Plavalni tečaj (ZDA) 14.40 Nova ameriška restavracija (resnič. serija) 15.40 Opremljevalci vrtov v zasedi (resn. serija) 16.10 1.20 Kamp raz-vajencev ZDA (resn. serija) 17.05 Film: Ukradeni izum (Kan.) 18.50 Ljubezen skozi želodec 18.55 24UR vreme, Vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 Film: Deja vu (ZDA) 22.20 Film: Slovar v postelji (ZDA) 0.25 Dok. odd.: Za kulisami Jurskega parka (ZDA) 2.20 24UR (pon.) 3.20 Nočna panorama 7.55 Tv prodaja 8.10 Nan.: Pogumna čaro-dejka 9.05 Nan.: Najstniške zdrahe 9.35 Film: Hudičeva ljubica (ZDA) 11.20 Nan.: Merlinove pustolovščine 12.15 Jaz sem pa Earl (hum. nan.) 12.45 Mladi zdravniki (hum. nan.) 13.15 23.50 Šerifova pravica (nan.) 14.05 Film: Gola pištola (ZDA) 15.40 Film: Roxy Hunter (ZDA) 17.30 Igrače za velike (zabav. serija) 18.00 Svet - Povečava 18.30 Volan (avtomob.) 19.00 Vse, kar ste želeli vedeti o pokru 19.35 Naj posnetki z interneta (zab. serija) 20.00 Film: Policaj in pol (druž., ZDA)21.40 Film: Vrnitev v prihodnost (ZDA) 0.35 Batman - Pogumni in drzni (ris. serija) 1.10 Love Tv RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; Koledar; 7.25 Dobro jutro, napovednik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 9.00 Primorska poje; 10.00 Poročila; 10.15 Odprto za srečanja; 11.30 Tedenski intervju Studia D; 12.00 Ta rozajanski glas; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Nediški zvon; 15.00 Mladi Val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Jazz odtenki; 18.00 Mala scena: Theophilus - režija Franko Žerjal; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK; 6.20 Utrinek s Primorske poje; 6.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska; 9.0012.30 Sobota in pol; 12.00 Kulinarični kotiček; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Oddaja o morju in pomorščakih; 14.45 Evrotip; 15.30 DIO; 16.20 Glasbena lestvica; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Radijski dnevnik in kronika; 20.00 Legende; 21.00 Kantina v živo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Crossroads. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.25 Drobci zgodovine; 6.58 Viag-giando (vsako uro do 19.58); 8.00-10.30 Calle degli orti grandi - Jutranjik; 8.05 Horoskop; 8.10 Prireditve; 8.35 Nogometna kabala; 8.50, 15.05 Pesem tedna; 9.00 Gostje tedna; 9.35 Appuntamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Programi radio in tv; 10.35, 13.35, 22.30 Glasbena lestvica; 11.00 Per un'ora di radio; 11.35 Play list; 12.00 Kratke vesti; 12.01 Collezione musicale di RC; 12.30, 15.30 Dogodki dneva; 13.00 Baluardi di cultura e tradizioni; 14.00 Slot parade; 14.35 The Chillaut Zone; 16.00-18.00 Popoldan ob štirih, Hot Hits; 18.00 London calling; 20.00 Proza; 20.30 L'Italia e fatta; 21.00 Radio Indie Music Like; 22.00 Glasba RC; 23.00 Etnobazar; 0.00 Prenos RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Čitalnica; 7.45 Vremenska napoved; 8.05 Ringaraja; 9.05 Program za mlade; 10.10 Kulturomat; 10.30 Gori, doli, naokoli; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 13.45 Labirinti sveta; 14.30 Sobotno branje; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.30 Razkošje v glavi; 17.05 Tedenski aktualni mozaik; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Prizma optimizma; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.40 Kratka radijska igra; 23.05 Literarni nokturno. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 5.30, 6.40 Športna zgodba; 6.50 Črna kronika; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 8.55 Sporedi; 9.15, 17.45 Na Val na šport; 9.35, 16.05 Popevki tedna; 10.00 Reakcija; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 10.45 Zapisi iz močvirja; 11.00 Heroji za vse čase: poklici; 13.00 Danes do 13-ih; 13.30, 18.50 Sporedi; 14.00 Kulturnice; 14.45 Aktualno; 15.03 RS napoveduje; 15.30 DIO; 19.30 Športna sobota; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Glasba svetov. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Jutranji-ca; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Zborovski panoptikum; 10.50 Skladba tedna; 11.05 Naši umetniki pred mikrofonom; 11.25 Oddaljeni zvočni svetovi; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kulturna panorama; 14.05 Divertimento; 14.30 Gremo v kino; 15.00 Filmska glasba; 15.30 DIO; 16.05 Sporedi 16.10 Baletna glasba; 17.00 Operni recital 18.00 Izbrana proza; 18.30 Arsov sobotni večer; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro; 9.00-10.00 Bi-Ba-Bo veseli vrtiljak; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-18.00 Farant; vmes 17.0017.30 Studio ob 17-ih; Radio Agora: 13.0015.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; Radio Dva: 10.00-12.00 Mozaik (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,20 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 24 sobota' 7- apri|a 2012 VREME jasno zmerno oblačno oblačno ó rahel dež a A zmeren üü dež óVr nevihte veter megla rahel sneg z sneg 6á mocan SÜS sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona O GRADEC 9/10 MARIBOR O 5/14 PTUJ O M. SOBOTA O 9/14 ZAGREB 8/17 O ÍNAPOVED ZA DANES Po vsej deželi bo večinoma oblačno s padavinami, ki bodo lahko tudi močnejše. Pihal bo jugo. Proti večeru pa bo začela pihati močna burja. Spremenljivo do pretežno oblačno bo. Občasno bodo padavine, deloma plohe in posamezne nevihte. Ob morju bo pihal jugo. Zvečer se bodo padavine od severa okrepile in v noči zajele vso državo. Meja sneženja se bo spuščala. Najnižje jutranje temperature bodo od 4 do 10, najvišje dnevne od 11 do 15, ob morju do 17 stopinj C. Nad deželo doteka od jugozahoda zelo vlažen zrak, kateremu bo proti večeru sledila hladna fronta. Jutri bo po prehodu fronte zapihala burja. V ponedeljek in torek bo vreme bolj stabilno,