List 14.
Politiški oddelek.
Velika noč.
Minola je ostra zima in prišla je zopet mila pomlad. Cvetlice zopet lepšajo livade naše lepe domovine, mile ptice pevke pa oživljajo naše gaje. Vse se vzbuje k novemu življenju. Pa tudi človek je pomladi nekako prerojen, vesel je, da je prebil zimo in dočakal novo oživljen je prirode. Vse se pa veseli pomembnih velikonočnih praznikov, ki nas spominjajo zmage odrešenikove nad smrtjo.
Pred skoro devetnajstimi stoletji so bili velikonočni dogodki prerodiii ves svet. Namesto zastarelega in otrpne-lega poganstva, je stopilo krščanstvo, ki je znova poživilo svet. Ž njim se je naredil začetek sedanji evropski izobraženosti. Krščanstvo namreč je prerodilo narode, ne le v verskem oziru, temveč je prešinilo vse njih javno življenje. Nekaj časa se je še upiralo staro poganstvo, a moralo se je naposled umakniti mlademu, krepkemu krščanstvu.
V naši Avstriji je tudi marsikaj že zastarelo in se odživelo in je potrebna prenovljenja. V političnem življenju se pa baš sedaj tako prenovljenje pripravlja. Sicer stvari še niso tako dozorele, da bi mogli govoriti o dovršenih dejstvih, a pripravlja se važen prevrat. Kakor se vsi taki prevrati le počasi vrše, tako se tudi prenovljenje in poživljenje našega političnega življenja ne bode zgodilo na mah.
Krščanstvo je nekako ublažilo svet, odstranilo je ostra nasprotja mej gospodarjem in sužnjim, kajti cerkev jednako ceni vse svoje ovčice. Ravno tako se pa tudi v naši državi pripravlja nekako zjednačenje. Dosedaj so bili političnih pravic deležni le nekateri izvoljeni stanovi, po volilni reformi dobe politične pravice vsi stanovi.
Kakor so^ se nekdaj krščanstvu ustavljali pogani, tako se tudi sedaj upirajo stare stranke političnemu pre-
novljenju. Toda pokazalo se je, da so preslabe upirati se duhu časa.
Odsek za volilno reformo je dovršil svoje delo. Sedanja predloga zares ni tako popolna kot je bila Taaffejeva, a vendar ž njo pride nekaj novega duha v naš parlament, ki ga bode z nova poživel. Stare stranke se že boje novega duha, zato je bil zavladal velik strah, ko se je bilo začelo govoriti, da se razpusti državni zbor precej po skleneni volilni reformi. Takoj so se stavile do vlade interpelacije. Če tudi je sedanjemu državnemu zboru odmenjena le kratka doba, vendar se boji, da bi se mu še ta doba ne prikrajšala. Pomenljivo je, da stranke, ki so toliko let vladale Avstrijo, imajo tako malo življenjske sile, da kar trepečejo za svoj upliv, ko je vendar volilna reforma le neznatna in je še tako daleč do pravega narodnega zastopa, do občne volilne pravice.
Vsi slutijo, da pri sedanji volilni premembi ne . ostane, temveč da za sedanjo pride zopet druga, dokler se popolnoma ne pomete s sedanjimi političnimi pred-pravicami. Tega preporoda avstrijskega političnega življenja moramo se posebno veseliti Slovani. Po sedanjem volilnem redu smo bili obsojeni v manjšino, če tudi smo v veliki večini v naši državi in nosimo večino ^državnih bremen. Volilni privilegiji niso branili samo vpliva premožnejšim stanovom, temveč bila so v naši državi tudi nekako jamstvo za nemško gospodstvo v Avstriji. Ves volilni red je bil tako preustrojen, da se zagotovi za vse bodoče čase večina Nemcem. Toda kaže se, da je duh časa močnejši, nego je pa bila moč nekdanjih zakonodajalcev in njih dela se že začenjajo rušiti.
, Na videz se osnuje samo jedna nova kurija in pridene poprejšnjim, a v resnici se pa bode pretresla vsa sedanja umetno zgrajena zgradba. Sedanji zastopniki čutijo, da bode njih stališče težavno nasproti poslancem, kateri se bodo mogli sklicevati, da zastopajo narod. Ta strah najbolj dokazuje kričanje po novih jamstvih, da se ne poskusi nov napad na politične predpravice privile-govanih stanov. Najhuje se boje veleposestniki, ker je njih velika volilna predpravica najmanje utemeljena. Zahte-
Yajo, naj se kar njih   kurija  ogradi z določbo,   da je za
v
nje odpravo potreba celo tričetrtinska večina. Zelja se jim ne bode izpolnila, in prej ali slej zapade njih kurija svoji osodi. Kamen, ki se je sprožil, se več ustaviti ne da. Prej nego sedanje stranke mislijo, utegnemo tudi v Avstriji dobiti popolnoma naroden zastop. To bode pa tudi zmaga Slovanov nad Nemci. Pokazal se bode pravi slovanski značaj večine naše države. Mi le želimo, da kmalu pride ta dan zmage, ki končno stre nemško prevlado v Avstriji. Bog daj, da bi kmalu praznovali to zmago, pravo slovansko Veliko noč.
------   132   —-