Za poduk in kratek čas. Kula Ali -mše Čengič-a. III. Tudi 7. septembra na večer spreuiljal je bataljon stajerskega pešpolka Belgier na sodišče obtoženca Mebmet efendi Delagija. Mož, lepe čvrste postave, kakih 65 let, imel je ženo, 4 otroke in obširna posestva. Stopal je v sredi vojakov krepko in ponosno brez vsega straha. Zanikal je odloČDO vse, česar so ga dolžili n. p. da je svoje rojake k boju silil, da je kristijane pod smrtno kaznijo k orožju priganjal, da je pri Fojnici in v Sarajevu z ranjeniki neusmiljeno ravnal. Svoje strastne zagovore je vselej končal z refrenom: ,,eto me! došel sem, da umrem, odmah umrem! Ako zamorete dokazati resnico tega, česar me dolžite, eto! (trkaje s pestjo na prsi) hajd da umrem, hajd, da me posekate. Trdovratno tajenje vsakoršnih zločinstev mu ni mnogo koristilo, ker je po zanesljivih pričah dognano bilo, da je obilo krviprelivanja zakrivil s svojim javnim šuntanjem in piintanjem. Ko mu major avditor prebere obsodbo, potrjeno od nadpoveljnika Filipoviča, ni se genil do konca, ali poteni je burno vzdebnil: evo nie! tu sem, da takoj umrem, a vašo vojsko omiljujem, da ni prišla pogubljat krivičnikov, nego pravičnike. Po tem ga vprašajo, boče U ae ne> koliko časa, da nredi svojo domaSijo, ali odkinial je jok in še resno pridjal, da ničesar ne potrebuje. Zato mu koj prevežejo o5i in v trenotku je bil mrtev, kakor je potrdil reservni nadzdravnik dr. Licbteneger. Dne 4. septembra prispela je v Sarajevo še druga bolenišnica vojaška št. 16. ter prevzela skrb in vodstvo vseh Sarajevskib lazaretov, kterih je že bilo šest. Naš oddelek pa je dobil veselo povelje, da ae mora v kratkem preseliti v neko pro8torno turško poslopje, ki je stalo na prav prijetnem kraji skoro v sredini Sarajevskega polja pičlo uro od mesta. V sredo 11. septembra poberemo svoje reči in se odpeljemo v svoje novo prijazno in zdravo stanovanje, nekdanje bivališče bogatega mohamedanskega pleraenitasa. Prav za prav ste dve biši, zvezani s leseuim pokritim bodnikom. V prvej — selamliku — stanovali so raožje, v drugej — baremliku — bivale so žene. V notranjem ne najdeš nikakega pravega sloga, uikakega čednega reda. Soba sledi za sobo, pa ne edna ni podobna drugej. Ta je velika, ona majhna, ena se lesketa v sarnih rudečih barvah, druga v samih rumenih in zelenkastih, v tretjej pa 80 stene, tramovi in fla obita z umetno zrezljanirni deskicami. V sredi na nebu nahaja se navadno turski grb: polumesec 8 zvezdo, Poleg ženskega stanovanja pod posebno streboje kubinja, dalje na okrog drrarnica, konjski hlevi ia sbranibe za druge razne stvari, postavim za mleko in za strd. Za hišama je dvor, obdan z visokini obzidjem in okinčan s smrckami, brezami, jagnedi ia jeliniuu grmovjem; pred selamlikom pa je ozek vrtec, v kterem so cvetele solnčuice in georgine. Dokler ;e imela biša svojega gospodarja, morala je biti prav vesela; ali ko smo jo mi zasedli, bilo je vse razbito in razmetano in razdrapano. Msn.jkalo je sobam vrat, oken, peči, ključavnic, z besedo našli smo golo zidovje brez vsakoršnega pohištva. Koliko so ženisti trpeli in se trudili, da priredijo najpotrebnejše reči za bolenike, katerih se je sto z nami iz Sarajeva pripeljalo in sicer z najbujimi ranarui, da bi morebiti ua zdravem zraku poprej ozdravili kakor pa v okuženem ruestnein dimu in prabu. Se ve, ko bi bil čisti zrak že vse za bolene in zdrave, potem bi bil človek koj rekel, tu je dobro biti, napravimo si šotore, pa k nesreČi tirja zadovoljoo življenje še mnogo druzega, kar pa je ostalo nam — le goreča želja. Vendar resnična je se zmirom stara prislovica, da je zadovoljnost polovica srečnega življenja. Zatorej ne5em godmjati, in rajše vprašam, kdo se je pred naiitn prihodom sprebajal po teh pisanib sobicah? Kdo je bil oni, kogar se je po okolici balo staro in rnlado, komur se je vboga raja do zemlje klanjala, mu poljubovala roke in kolena? Kdo je bil in kaj je bil. poved6 ti, dragi brate! jegovi podložniki, kržčanski robovi. V tej vili, imenovanej od Bošnjakov pašin konak ali pašina kula, katera stoji ob cesti Brod- Šarajevski siedi rodovitega polja in zelenokošatega drevja, prebivalo je bogata in slavljena poturčena rodovina Cengieev iu sicer trije bratje: Alipaša, Osmanbeg in Hassan, tri žene že umrlega očeta, 2 sestri in 2 ženi prvih dveh starejših bratov. Oengič! strašno irue za krščenega Bošnjaka. Ko- liko prestane grozovitosti, žalosti in biidkosti, ko- liko trpljenja, zasrftmovanja, kolikoperečih besed, visi na tem enem ediaem imenu! Čengič! da ga Bog ubije, s to kletvico pricenja navadno Bošnjak pripovedati o tej triuoškej rodovini in končuje Čengic! puška ga ubila. Kako so ubogi kmeti ljubili iruenovane tri brate Alipašo, Osmanbega in Hassana, označuje in pojasnuje do mere to, da so po njibovetu pobegu pri našem dohodu vse po- trupali, razdjali, razbili, razuosili. Mnogo prav dragocenih reči bilo je po izbab, a sida in jeze kipeča raja je zdrobila in vkoučala vse pobištvo, da se osveti za prejšnje nedoiuišljive muke. Čen- giči 80 poznani po celej Bosni in Hercegovini, kder so imeli obširua posestva. Znani pak so udi ostaletnu slcvanskemu svetu po narodnih bo- sauskib pesaib, katere se pojd o dedu in očetu tcb treh sinov. Tako postavim je priobčil knez Orsat Pučič 1. 1849 v ,,Dobrovniku" pesen: nŽa- lostna 8mrt Stnajil Age Čengiča." Leta 1862 iz- išla je IV. knjiga Vukovih pesui na beli dan in v tej zbirki nabajajo se tri narodne o strašnej pogubi Smajil Čeagiča. A kdo omikanib Jugo- slovanov ni čital epopeje: nSmrt Smail age Cen- giča, pjesan od Ivana Madžurauiča", ki je 1. 1876 doživela že šesto izdajo 8 krasnimi podobarui, da knjižico molčim o izdajab s cirilico pisanih, v katerej Srbi to razširjajo p. A. Majkov v dodatku k svojemu spisu : Istrija srbskega naroda v Beogradu 1858. Na slovenski jezik je to peseu, ako se ne motim, pre- ložil Jan Bilc (Smrt Sinail age Čengiča), na česki Kovaf (Smrt agy Čeugiče. Hrdinska pescn. V Pragi 1860), na nemški Kienberger (Čengič Aga's Tod. Agram 1876) na italijanski profesor P. E. dr. Bolla (Morte di Israail Čcngič-Aga. Fiume 1877). Prevodov v druge jezike ne poznani. Sniail aga Čengič bil je dedec že omenjenib treh bratov, ka- terih kula ali grad ua Sarajevskem polji je bil sedaj v bolenišnico spreruenjeu. Resnifina povest o tem bosauskem strašilu zvoni tako: Za či no- gorskega vladike Petra II. (f 31. okt. 1851) bo- teli ao Grahovljani, sosedom ČVnogorcern pridrnženi postati. Ali 1836. zgrabijo jib Turci in pobijejo, dasi jo došlo 300 mladih črnogorskih sokolov na pomoč. Smail aga Čengič, prvi junak turški, pre- vari jih namreč ter obkoli in brez neusmiljenja poscka. Vladika čnmgorski pa nasvetuje glavar- jem Drobujaškim, uaj Čeagiča, kakor ngorskog vuka" ubijejo, kedar bode prišel harač ali davek pobirat. Res prihruje 1. 1840 8 svojo hudobno četo v Drobnjake, da iztira od sironiakov brez- milostno vsak vinar. Vendar Drodnjaški glavari ga napadejo iu umore; jegovo glavo pa in orožje odnesi aa Cetinje. (Dalje prih.) SineSničar 44. ;,Prosiin, povejte mi, kje jd goBtiluica, ki se nji pravi ,,pri siveni oslu" vpraša nek popctni rokodelec skozi okno gledajočega gospodarja. nTukaj, tukaj, ravno dobro došli", odvrne smejaje se gostilničar, nker pa pustim moj ,,šild" na uovo iznialati, moram sam toliko časa, dokler ne bo nšild" gotov, skoz okno gledati, da Ijndje ved6, kjer se pravi npri sivem oslu"". Iv. Dub.