z obrazom v svojega casa www.teaterssg.it abonmajska sezonà 07/08 POZIV PRIMORSKEGA DNEVNIKA Pomagajmo obnoviti bolnico Franjo! Prispevke lahko nakažete na posebne račune »Za obnovo bolnice Franje« i- št.26359 Banca di Cividale - Kmečka banka - št.404860 Zadružna banka Doberdob in Sovodnje - št.700246 Antonveneta (agencija 8 - Ul. Filzi) - št. 12970S Primorski TOREK, 2. OKTOBRA 2007_ Št. 232 (19.015) leto LXIII._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 Pot je začrtana, gremo naprej Dušan Udovič Kdo se ne bi strinjal s trditvijo, da bi morala biti ena izmed glavnih ambicij vsake ustanove, tudi manjšinske, skrb za rast, lastno prenovo in razvoj; gre navsezadnje za življenjsko nujnost in splošno družbeno zakonitost, katere neupoštevanje dokazano plačaš z drsenjem v povprečje in izrinjanjem na obrobje. V naših razmerah, ki so pogosto utesnjene zgolj v pogoje preživetja, prenova za nikogar ni enostavna, je pa neizbežna naloga in dobro se je tega zavedati. Veter prenove že nekaj časa veje tudi na Primorskem dnevniku, kjer je vse več mladih obrazov in svežih moči, kar nas lahko navdaja le z optimizmom. Hkrati, naj povemo, ne gre brez nostalgije, ko iz redakcije postopno odhaja generacija zgrajenih novinarjev, naslednikov partizanske generacije iz povojnega obdobja, nosilnih stebrov dnevnika v zadnjih treh desetletjih. Za nas, ki ostajamo dnevno vpeti v vse kompleksnejši in zahtevni mlin ustvarjanja informacije, je njihova dediščina neprecenljiva. Lahko smo jim hvaležni, da so utrdili in začrtali pot, ki sloni na korektnosti, nenehnem utrjevanju znanja in profesionalnosti, poštenosti in neodvisnosti, na odgovornem odnosu do dogajanja v naši skupnosti; skratka, na izvornih vrednotah dobrega novinarstva. Na teh os no vah se naš dnevnik prenavlja z utemeljeno vero v prihodnost, ne glede na to, kaj nas lahko čaka za vogalom. Naši bralci dobro poznajo enkratno dnevnikovo zgodovino, od njegovega partizanskega predhodnika dalje. Z enim stavkom je to zgodba nečesa, čemur se preprosto ne moremo odpovedati. O tem priča volja naših ljudi, zadruga s preko dvatisoč bralci, ki jih čutimo kot močno zaledje in trajno spodbudo. O vrednosti dnevnika za vsakodnevno življenje naše skupnosti pa še najbolj zgovorno pričajo velika sredstva in napori, ki sta jih založniška hiša in zamejska družba nasploh vložili v njegovo preživetje, ko nam je v preteklosti šlo resnično za nohte. Vse to nam krepi optimizem in prepričanje, da bo Primorski dnevnik tudi v prihodnje uspešen spremljevalec, komentator in sooblikovalec tukajšnje stvarnosti, ki z dokončnim padcem meje in evropsko integracijo prehaja v novo obdobje. Prihajamo od daleč, pot je začrtana, gremo naprej. dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT) DEŽELNI SVET - Zaščita Slovencev Dežela priznala SKGZ in SSO Zakona pa še niso odobrili Desnica izvajala obstrukcijo, skupščina je bila nesklepčna ŠKEDENJ - Odprli so obnovljeni Ljudski dom Veliki ljudski praznik Poimenovali so ga po Zori Perello - Glavna pobudnica je Stranka komunistične prenove ŠKEDENJ - V objemu nadvse številnega občinstva so v nedeljo popoldne odprli prenovljeni Ljudski dom, ki ga je glavna pobudnica, Stranka komunistične prenove, namenila spominu na Zoro Perello, katere življenje je zgodaj usahnilo v nemškem koncentracijskem taboriš- ču. Na nedeljski slovesnosti so se tudi zahvalili vsem, ki so prispevali k uresničitvi zamisli. Na 10. strani TRST - Deželnemu svetu tudi včeraj žal ni uspelo odobriti zakona za zaščito Slovencev, ki bo spet na dnevnem redu seje 17. oktobra. Za zamude je kriva zlasti desnica, ki je izvajala obstrukcijo proti zakonu, odločilna pa je bila popoldanska nesklepčnost skupščine. Deželni svet je ob ostrem nasprotovanju Forza Italia in Nacionalnega zavezništva priznal Svet slovenskih organizacij in Slovensko-kulturno gospodarsko zvezo. Na 3. strani Predsednik Pokrajine Videm Strassoldo odstopil Na 5. strani Demokratska stranka: v Trstu srečanje z Morettonom Na 7. strani Letošnjo Barcolano bodo zaznamovale zvezde jadranja Na 9. strani Na Goriškem sta se motorist in kolesar smrtno ponesrečila Na 21. strani Pri načrtovanju jezu v Pevmi bodo iskali V • V • V I • čim širše soglasje Na 21. strani RUSIJA Putin računa, da bo premier MOSKVA - Ruski predsednik Vladimir Putin je napovedal, da bo na parlamentarnih volitvah 2. decembra nastopil kot glavni kandidat na listi stranke Enotna Rusija. »S hvaležnostjo sprejemam vaše povabilo, naj bom na čelu liste Enotne Rusije,« je povedal Putin na kongresu stranke. Ob tem ni izključil možnosti, da bi postal ruski premier, vendar pod dvema pogojema: zmaga Enotne Rusije na volitvah in »moderen politik« na položaju predsednika. Na 25. strani 2 Torek, 2. oktobra 2007 MNENJA, RUBRIKE / ISTRSKI ZORNI KOT Pozornost prodaji ključnih slovenskih logističnih podjetij na Obali Miro Kocjan V številnih evropskih državah, tudi sosednih, bodo kmalu na vrsti pomembni notranji dogodki, volitve, referendumi, vladne krize, tudi problemi sodelovanja z Evropsko unijo, ali pa vključevanja vanjo, skratka niz političnih manifestativnih dogajanj, ki so ali pa bodo potisnila v kot tudi ozke meddržavne odnose, kamor sodi denimo meja med Slovenijo in Hrvaško začenši z mej o na morj u. Skratka, o tem j e že zavladal molk, najbrž bo trajal nekaj časa (čeprav niso izključna presenečenja, ki smo jih že navajeni), državi se morata zdaj ubadati z daleč širšimi vprašanji. Slovenija bo predsedovala Evropski uniji, na Hrvaškem bodo poslanske volitve, v Sloveniji predsedniške, pa čeprav ne bodo tako odločujoče, saj predsedniki države še zmeraj nimajo posebnih pristojnosti, čeprav bi jim pripadale. Skratka, bilateralno nas bo najbrže določen čas obdajal mir. Vsaka od teh dveh držav pa ima polne predale resnih vprašanj, pri čemer se bosta trudili, da bi jih reševali tako, da jih javnost ne bi pretirano grajala. Hrvaški premier Sanader je na srečanju s pomembnimi predstavniki notranje politike napovedal, da bo vlada v kratkem pristopila k novim privatizacijam, da pripravljajo seznam, da pa jih bodo izpeljali tako, da bodo pri delnicah imeli kar »pomemben« prostor delavci, ki so v teh podjetjih, pa še, kar je izstopajoča novost, da bo kupček delnic šel tudi upokojencem. Podobno rešitev so že pred meseci uveljavili v INA (naftna industrija) in ustvarja spodbudne rezultate. Z zanimanjem spremljamo, kako je hrvaška javnost (pa tudi državna) pozorna na glasove o tem, da bodo nemške železnice odkupile koprsko luko, Intereuropo, najbrže pa še kaj, da bi slovenska vlada s pridobljenim denarjem končno pričela globalno reševati problem železnic. To zanimanje pa je nekako zadržano, kar je opaziti tudi pri istrskih oblastnih organih. O namenu sicer pišejo, vendar mu ne dajejo posebnega poudarka tako, da se nam vsiljuje spoznanje, da raje kot odkrito ocenjevati slovensko dogajanje, je bolje počakati na izid te operacije seveda če, kako in ali bo sploh stekla. Hrvaška, pa tudi manjšina, je te dni zabeležila pomemben evropski obisk. Gostje bil Hans-Gert Pottering, predsednik evropskega parlamenta, kije predvsem Hrvaško pohvalil, da se resno pripravlja na vključitev v Evropsko unijo. Zanimalo pa gaje zlasti ravnanje z manjšinami (v tej državi jih je kar 14), daljši pogovor pa je imel s Fur-iom Radinom, poslancem italijanske skupnosti. Radin, ki je na koncu sporočil, da je zadovoljen s pogovorom, je poudaril zlasti dvoje, da ima dobre in konstruktivne odnose z vlado, da se ta iskreno trudi za napredek manjšine, o njej pa je razlagal, da je ozemeljsko razdvojena, saj sta dela na Hrvaškem in v Sloveniji, da pa je prepričan, da bo vstop Hrvaške pripomogel tudi k upravnemu poenotenju italijanske skupnosti. Radin je tudi poudaril, da so odnosi s krajevnimi oblastmi tako v Istri kakor na Kvarneru dobri in uspešni, pri čemer zasluži poudarek podatek, da so ti spodbudni odnosi pomembni tembolj, ker italijansko prebivalstvo marsikje žal ne presega desetih odstotkov vse populacije. Predsedniku evropskega parlamenta pa so kot dragocen napredek predstavili tudi to, daje Romano Prodi na zadnjem obisku v Sloveniji zagotovil, da bo italijanska vlada pripravila zakon o »stalni povezanosti« med matico in manjšino. Problematika manjšin je zadnje dni na Hrvaškem precej v ospredju. V Zagrebu so imeli okroglo mizo, ki sta jo pripravila pravosodno ministrstvo in delegacija Evropske organizacije za varnost in sodelovanje, izhodišče pa je bilo, da naj bi jamstvo za življenje manjšine hkrati krepilo tudi demokratičnost države. Osrednja tema je bila, kakor je bilo pričakovati, prisotnost in sodelovanje manjšincev v pravosodnih organih. Tu so še praznine. Stiki med Istro, Kvarnerjem in Dalmacijo ter Italijo so vsebolj intenzivni, seveda pa prednjačijo tisti, ki zajemajo sosedne pokrajine. Tako, recimo, dežela Veneto že vsako leto v svojem proračunu namenja določena sredstva krajem, kjer je na sosedni obali italijanska skupnost, da bi prispevali, kakor piše v naslovu, »obnovi, ohranitvi in vrednotenju« kulturnega zaklada beneškega porekla v Istri in Dalmaciji. Letos je deželni svet Veneta odobril sosedom okrog 550 tisoč evrov, pri čemer vzbuja zanimanje dotacija v višini nekaj tisoč evrov za 720. obletnico podpisa listine o sodelovanju med Piranom in Benetkami. Izdatna je vsota za Poreč (57 tisoč evrov), to pa za obnovo srednjeveškega mosta pri vhodu v zgodovinsko središče mesta. Več tisoč evrov pa so namenili tudi tehnološki posodobitvi Beneške hiše v Ko-tarju ter za opremo krajevne organizacije italijanske skupnosti na Hvaru. Finančni napori Veneta so pravzaprav usmerjeni, kakor so takrat spet pojasnili, ne samo krajem in institucijam beneškega porekla na Jadranu, marveč vsemu, kar spominja na Doževe Benetke tudi širom po Sredozemlju. V Pulju pa je visok kvarnerski funkcionar Zlatko Komadina imel sestanek s predstavniki socialne demokracije ter jim sporočil, da bo stranka na bližnjih volitvah nastopila samostojno. To smer menda podpirata, je dejal, tudi predsednik Mesič ter hrvaška cerkev. Zraven bodo tudi glavne sindikalne organizacije. Gostje v bistvu dejal, da si bo stranka prizadevala za podporo turističnemu projektu (ki je glavni v Istri) »Brioni Riviera«, za posodobitev cestnega in železniškega omrežja (med drugim naj bi iz znane istrske ypsilonke speljali tudi odsek za Labin) ter za gradnjo železniškega predora pod Učko. Na Reki pa so v petek odprli »Navtični sejem 2007« za sodobna turistična in sploh manjša plovila. To je 12. edicija te manifestacije, ki so jo tokrat opredelili s tem, da razstavljajo v glavnem plovila, izdelana doma. Na sejmu prednjači plovilo »Mondial45«, dosedaj največje na Hrvaškem. Razstavljavcev pa je kar 132, razstavljenih plovil pa 120. Sejem imenujejo »Razstava stvarnosti«, saj v njem ni mesta za futuristične barke, marveč za sicer najnovejše, vendar dostopne širšemu krogu. V tem mestu pa bo vzbudilo zanimanje odprtja regionalne agencije za energetiko, ki bo 20. oktobra. Namen je spodbujati alternativne energetske vire, se pravi, storiti vse, da bi se od njih hitreje in odločneje dokopali. To je dobesedno, kakor vemo, problem zdajšnjega svetovnega razvoja. Sedež agencije bo na prostoru nekdanje tovarne »Torpedo«, kjer nameravajo urediti tudi največji ribiški trg na Hrvaškem. Svojo ponudbo naj bi razširili tudi v tujino. Pa ne samo to. Na Reki so položili prvi kamen za gradnjo nove mestne bolnišnice. To se bo dogajalo na Trsatu, v prostorih, kjer so svojčas bili veliki vojaški objekti. Bolnišnica bo stala 300 milijonov kun. Zraven bodo tudi drugi bolnišnični oddelki, med njimi za dermatologijo, ki bodo stali 47 milijonov. Mimogrede: zraven, se pravi tudi tam, kjer je svojčas imela svoje objekte jugoslovanska grmada na Trsatu, bodo kmalu začele rasti tudi fakultete za medicino, matematiko in filozofijo. Veliko smo tokrat (sicer neizbežno) pisali o razstavah in načrtih, zato pa tudi končajmo z njimi. Istra se je vključila v evropski načrt »Interreg III A« s tremi izrazitimi domačimi programi: zaščititi domačo kravjo vrsto, ohraniti jadransko floro in obnoviti istrsko vas Pogdoro, ki sodi med najstarejše na polotoku. BOGATIMO SVOJ JEZIK Čas je, da se od našega prestrukturiranja in njegove sopomenke preureditve in preurejanja, kiju pomensko razumemo in tudi uporabljamo napačno, vrnemo k osnovnemu pojmu, iz katerega vse to izhaja: to je struktura (ital. struttura). Zapisala sem že prejšnji teden, da struktura, v naši rabi zgradba, ni vedno poslopje. Kaj torej še pomeni? Šlenc nam pojasni, da je to ogrodje, v širšem ali prenesenem pomenu pa je struktura, ustroj in zgradba. V naglici malokdo prebere slovarsko geslo do konca; zadovolji se kar s prvo razlago. Če bi si prebral tudi zglede, bi našel družbeni ustroj, ustroj države, struktura vesolja, (kem.) kristalna struktura, (miner.) struktura kamenine, globinska, površinska struktura jezika. Nikjer ni besede zgradba! Zakaj ne? Ker je zgradba v teh primerih samo sopomenka za strukturo. Struktura (zgradba v sloven. j. v širšem, prenesenem pomenu) ni nič konkretnega, je le pojem, je lahko ogrodje ali osnova česa. Je nekaj, kar sestavlja kako snov ali predmet, je torej celota, sestavljena iz medsebojno povezanih odvisnih elementov. V tehniki lahko rečemo, da računalnik nadzoruje naprave, ki sestavljajo zapleteno strukturo. Lahko govorimo o struk- turi ali zgradbi (sestavi) tal, lahko je zrnata, grudičasta ali plastnata. Tujka struktura je v slovenščini zelo pogosto rabljen izraz, le tu pa tam jo zamenja slovenska sopomenka zgradba, včasih sestava in manj ustroj. V agronomiji govorijo o strukturi poljščin, to je razmerje med površinami, zasejanimi z različnimi poljščinami. V ekonomiji pomeni struktura cene ali kapitala razmerje med osnovnim in obratnim kapitalom. Struktura atmosfere je v meteorologiji razporeditev posameznih plasti zraka z različnimi lastnostmi. Slovenska strokovna literatura nerada uporablja katero izmed slovenskih sopomenk, čeprav je slovensko poimenovanje celo boljše. Namesto struktura (ali tudi ustroj) družbe je bolje, če rečemo ureditev družbe. Geološka struktura zemlje je geološka sestava zemlje; poznamo tudi kemično sestavo krvi. Samostojna enota v sestavi podjetja ali tovarne je pogosto obrat, zato večkrat slišimo, da ima kakšna tovarna več obratov, ki pa imajo svoja poimenovanja v skladu z dejavnostjo, ki jo opravljajo (n.pr. predilnica, tkalnica, barvarna; topilnica in cela vrsta drugih). Če si pogledamo izraz struktura v italijanskih slovarjih, bomo videli, da se pomensko ujema s slo- vensko razlago. Našli bomo kovinsko strukturo (slov. ogrodje) mostu pa še celo dolgo vrsto izrazov, ki se uporabljajo v enakih povezavah kakor naši. Na koncu moram omeniti še strukturalno jezikoslovje, ki obravnava jezik kot strukturo. Močno se je razvilo v 20. stoletju. Poznamo praško, kopenhagensko in ameriško šolo. Uvedlo je natančno izrazje. S tem, da je vedno močno formalizirano, je omogočilo razlago mnogih jezikovnih pojavov, kar so prejšnje slovnice le ugotavljale in zatrjevale. Slov. sopomenka strukture v jezikoslovju je zgradba. V Sloveniji je to metodo razvil prof. Jože Toporišič in tudi prvi objavil strukturalno slovnico, ki je po eni strani boj natančna in dorečena, po drugi pa z uvedbo brezštevilnih novih izrazov otežuje pouk slovenskega jezika. To še najbolj občutijo naši dijaki, ki so navajeni na klasične slovnice po latinskem zgledu. Lelja Rehar Sancin UPRAVNO OKENCE Anonimne prijave kot znak neodgovornosti ŠTEVILNI PRIMERI - Na nekaterih področjih delovanja javnih uprav se prijave občanov vrstijo kot na tekočem traku. Občinski uradi sprejemajo na primer opozorilne dopise v zvezi z nedovoljenimi gradbenimi deli, ki jih izvaja lastnik bližnjega zemljišča ali v zvezi s kupi odpadkov, ki so se nabrali na sosedovem dvorišču. Po prejetju prijave mora uprava preveriti, če so navedene stvari resnične. Pri opozorilih, ki zadevajo nepravilnosti na gradbenem področju in druge manjše kršitve občinskih pravilnikov so za pregled pristojni občinski redarji, ki v ta namen lahko vstopijo tudi na zasebna zemljišča, tako da lahko kar »na licu mesta« sestavijo zadevni zapisnik (it.: »verbale«). Občinski funkcionar, kateremu redarji izročijo zapisnik, se na osnovi tega odloči, ali obstajajo pogoji za izrek predvidenih upravnih kazni lastniku zemljišča (na katerem se izvajajo nedovoljeni gradbeni posegi ali se nahajajo odpadki). PRAVICE »PRIJAVLJENEGA« OBČANA - Na osnovi zakona št. 241/1990 (t.i. zakon o upravnem postopku) lahko prijavljena oseba predloži upravi prošnjo z zahtevo po navedbi podatkov o osebi (ime, priimek, naslov), ki ga je prijavila. Toda postavlja se vprašanje, če je na osnovi zakona o varstvu osebnih podatkov (it.: legge sulla »privacy«) objava teh podatkov sploh mogoča. Dogaja se namreč, da mnoge uprave prav zaradi tega zadevne prošnje zavračajo. Tudi prijave, ki vsebujejo podpis in podatke o identiteti te osebe ostajajo tako v bistvu povsem anonimne! Anonimnost prijav je poleg tega po mnenju nekaterih potrebna za zagotovitev zaščite občanov, ki so vložili prijavo, pred morebitnimi povračilnimi ukrepi s strani prijavljene osebe. Tako tolmačenje pa je v nasprot- ju s pravico prijavljene osebe do ustrezne obrambe. Ta večkrat temelji prav na poznavanju oseb, ki so vložile prijavo, njihove interesne sfere in razlogov za prijavo. Ob morebitni prevladi načela o anonimnosti prijav bi bila pravica do obrambe močno ogrožena. POUDAREK NA ODGOVORNOSTI - Potreba po učinkoviti obrambi je še posebej občutena na področju kazenskega prava, saj je prijavljena oseba izpostavljena zelo hudim posledicam, ki lahko gredo do dolgoletne zaporne kazni. V tem smislu je ključnega pomena določilo 111. člena ustave, ki kot temeljno načelo pravičnega kazenskega postopka (it.: »giusto processo«) navaja pravico prijavljene osebe po zaslišanju osebe, ki jo je prijavila sodnim organom. Izvajanje te pravice predpostavlja seveda poznavanje imena in priimka osebe, ki je predložila prijavo. V kazenskem postopku je tudi prepovedana vsakršna uporaba podatkov, ki jih je posredovala neka priča, če slednja noče ali ne more navesti osebe, ki jo je s temi podatki seznanila. Če bi se izkazalo, da so v prijavi navedena dejstva, na katerih temelji obtožba, neosnovana, pa se bo na zatožni klopi naenkrat znašla oseba, ki je vložila prijavo. Za navajanje neresničnih podatkov so namreč predvidene stroge kazni. Iz teh in drugih podobnih pravil izhaja, da obstaja sicer nenapisano, a uveljavljeno ustavno načelo odgovornosti vsakega posameznika, ki vloži neko prijavo. Anonimne prijave so znak neodgovornosti in so kot take za italijanski pravni sistem nesprejemljive. NAČELO PROZORNOSTI - A povrnimo se k obravnavi prijav ali »opozorilnih dopisov«, ki jih prejemajo občinski uradi in druge javne uprave. Temeljno vodilo zakona št. 241/1990, ki ureja izpeljavo upravnih postopkov, je načelo prozornosti, ki pa je tesno povezano z omenjenim načelom odgovornosti. Uradi, ki prijavljeni osebi onemogočajo dostop do podatkov o identiteti osebe, ki je vložila prijavo, ravnajo protizakonito, čeprav sloni utemeljitev takega početja na varstvu osebnih podatkov. Pravico do zasebnosti bi lahko pristojni uradi upravičeno upoštevali le v primeru t.i. občutljivih podatkov (it.: »dati sensibili«). V to skupino uvrščamo predvsem podatke o zdravstvenem stanju in spolnih navadah posameznika ter podatke o rasni ali etnični pripadnosti posameznika, verskem ali filozofskem prepričanju in članstvu v političnih strankah ali sindikalnih organizacijah. Med občutljive podatke pa zagotovo ne sodijo imena in priimki oseb, ki so vložile neko prijavo. ZAKLJUČEK - V tem smislu beležimo pomembno razsodbo najvišjega organa upravnega sodstva (Državni svet) št. 3601, z dne 25. junija 2007, ki je v celoti sprejel priziv neke profesorice, kateri so pristojni šolski uradi zavrnili prošnjo o vpogledu v podatke o starših, ki so vložili prijavo v zvezi z nekaterimi nepravilnostmi, ki naj bi jih zagrešila med opravljanjem službe. Prijava se je med drugim izkazala kot povsem neosnova-na. Sodniki so poudarili, da so razlogi za ohranjanje anonimnosti prijave na osnovi zakona o varstvu osebnih podatkov neosnovani; prevladati morata načelo prozornosti in pravica obtožene osebe do obrambe. Oseba, ki predstavi neko prijavo, pa mora sprejeti odgovornost za vse, kar je v prijavi navedeno. Pravila pravnega sistema se ponavadi ujemajo s pravili logike; na osnovi nenapisanega, a obče priznanega načela odgovornosti je namreč nedopustno, da nekdo ovrže kamen in takoj zatem skrije roko ! Dr. Walter Coren PISMA UREDNIŠTVU Kdo naj izvaja določila o vidni dvojezičnosti? Zanimiv je že od daleč pogled na zvonik cerkve sv. Martina v Doberdobu, ki ga te dni obnavljajo. Visoko zgradbo prav do vrha objema železno ogrodje. Obsežen in potreben poseg, sem najprej pomislil, velja si zadevo pobliže ogledati. Na tabli na gradbišču je razbrati, da dela financira Dežela, razvidni so tudi drugi podatki. Ker gre za poseg javne uprave in to v občini, ki je vključena v seznam, ki ga je nedavno podpisal predsednik republike in kjer se bo izvajalo določila zakonov 38 in 482, sem upravičeno pričakoval, da bo poleg italijanščine na tabli enakopravno mesto imela tudi slovenščina. Namestitev table na gradbišču, kjer dela financira javna ustanova po mojem sodi v sklop tako imenovane vidne dvojezičnosti. Velja določilo o vidni dvojezično-sti samo za občine, (za nekatere celo s teritorijalnimi omejitvami) in pokrajine ter druge manjše javne ustanove in ne za Deželo ? Morda gre res samo za pozablji- ftlfi vost, za posledico dosedanje prakse in za pomanjkanje pozornosti do sprejemanja novosti in uresničevanja novih odnosov v tukajšnji (deželni) stvarnosti? Zakonov, ki so samo na papirju pa ne potrebujemo. Vlado Klemše / ALPE-JADRAN Torek, 2. oktobra 2007 3 ZAŠČITA SLOVENCEV - Dolga razprava ni privedla do odobritve zakonskega predloga Deželni svet priznal SKGZ in SSO O zakonu spet na seji 17. oktobra Za preložitev obravnave krivi obstrukcija desnice in nesklepčnost skupščine TRST - Deželnemu svetu tudi včeraj ni uspelo odobriti zakona za zaščito slovenske jezikovne skupnosti. Obravnava se je začela prejšnji četrtek, nakar so jo preložili na včeraj, ko je vse kazalo, da bo zakon vendarle odobren. To pa se žal ni zgodilo, obravnavo in upajmo tudi odobritev so namreč sinoči nekaj pred 19. uro odložili na 17. oktober. Vsega skupaj so odobrili 15 členov zakona na skupnih 25. Največ pozornosti je vzbudil šesti člen, s katerim Dežela uradno priznava Svet slovenskih organizacij in Slovensko-kulturno gospodarsko zvezo. Glavna vzroka za zamudno obravnavo zakona sta dva: dolgovezni posegi zastopnikov Forza Italia in zlasti Nacionalnega zavezništva ter nesklepčnost, zaradi katere so sejo nekaj po 17. uri prekinili za približno eno uro. Posege svetnikov Finijeve stranke, ki so se pikolovsko oglasili ob vsakem popravku (teh je vsega skupaj skoraj 150), lahko ocenjujemo kot obstrukcijo. Popoldanska nesklepčnost nima političnega ozadja, a je odraz določenega nezanimanja za ta zakon, ki je enakomerno porazdeljeno med vsemi deželnimi skupinami (tudi v levi sredini). Omenili smo priznanje krovnih organizacij SKGZ in SSO, kateremu so -poleg zastopnikov NZ - ostro nasprotovali svetniki Forza Italia Piero Camber, Roberto Asquini in Gaetano Valenti. Nekdanji goriški župan je nanašajoč se na SKGZ in SSO dejal, da so se v manjšini »rdeči« in »beli« v zadnjih letih res združili, zunaj organiziranega manjšinskega življenja pa so po njegovem ostali liberalci, socialisti in ligaši. Valenti je prepričan, da med Slovenci ni demokracije, kot dokazuje bojkot zasebne televizijske postaje Telemare (njena predstavnica Marija Ferletič je protestirala pred deželno palačo). Camber je priznanje dveh krovnih organizacij celo povezal z nedavnimi volitvami v Nabrežini. Nekoliko bolj umirjen od Camber-ja in Valentija je bil Roberto Molinaro (-UDC). Rekel je, da sicer spoštuje in ceni delovanje SKGZ in SSO, nasprotuje pa, da se ti dve organizaciji omenjata v zakonu. UDC je vsekakor z zadovoljstvom sprejela, da se bodo lahko za mesto »referenčnih« manjšinskih organizacij potegovale organizacije, ki imajo za seboj pet in ne deset let dejavnosti, kot je sprva določal zakonski predlog. Tamara Blažina (LD), večinska poročevalka zakona, je rekla, da se zakonodajalec ni izmislil priznanja SKGZ in SSO, ki je odraz realne situacije med Slovenci. Nobenih privilegijev za nikogar, treba pa je upoštevati konsenz, ki ga krovni zvezi uživata med Slovenci. To je med razpravo zastopnica ponovila nič-kolikokrat. Z Blažinovo je soglašal odbornik Roberto Antonaz. »O financiranju slovenskih organizacij je vedno odločala deželna vlada in ne posvetovalna komisija za Slovence«, je dejal odbornik. V prenovljeni komisiji bo na predlog Mirka Špacapana (SSk) sedel tudi zastopnik deželne komisije za slovenske šole. Antonaz je tudi omenil Slovensko gospodarsko-prosvetno skupnost (-SGPS) Borisa Gombača, na katero so se včeraj, čeprav posredno, navezali zastopniki desnice. Dežela - je dejal odbornik - nima nič proti tej organizaciji, ki je od uprave zahtevala povračilo stroškov tudi za sodne stroške raznih prizivnih postopkov proti Deželi. »To ni ravno korektno, zato bi bilo priporočljivo, da bi SGPS v bodoče več pozornosti namenila konkretni dejavnosti«, je dodal Antonaz. To velja tudi za Telemare, ki je po mnenju Adriana Ritosse (NZ) »velika deželna televizija«. Deželni svet je iz zakona soglasno izločil deseti člen (volilna določila), ki obravnavajo vprašanja iz nove volilne zakonodaje. Člen so izločili iz zakona, da ne bi zadeva povzročila pravne in proceduralne probleme. Obravnavo zakona za Slovence so spremljala mrzlična posvetovanja med odbornikom Antonazem in deželnimi svetniki KROMA Nacionalno zavezništvo, kije seveda zadovoljno, da zakon za Slovence še ni bil odobren, je sinoči napovedalo »veliko kampanjo« proti deželnima zakona za slovensko in furlansko skupnost. Skrajna desnica bo med drugim zbirala podpise pod peticijo, s katero naj posamezne občine zahtevajo »izhod« iz sez- nama 32 občin, kjer se bo izvajal zaščitni zakon za našo manjšino. Vodja NZ Paolo Ciani je tudi včeraj izrazil vso podporo in solidarnost Rezijanom, ki so tudi včeraj (čeprav v manjšem številu kot prejšnji četrtek) protestirali pred deželno palačo. Sandor Tence Vodja Nacionalnega zavezništva Paolo Ciani je zagrizeno nasprotoval zakonu za zaščito slovenske manjšine KROMA DEŽELNI ZAKON ZA SLOVENCE - Mnenji predsednikov SKGZ in SSO Pavšič: Dežela priznala manjšino kot subjekt Štoka: Kljub odložitvi je to dobra novica TRST - Razpravi o deželnemu zakonu za slovensko manjšino sta sledila tudi predsednika Slovenske kulturno-gospo-darske zveze Rudi Pavšič in Sveta slovenskih organizacij Drago Štoka. Po preložitvi razprave sta nam sinoči poudarila pomembnost zakona za slovensko narodno skupnost in še zlasti naglasila odobritev člena 6, ki v bistvu priznava krovni organizaciji na zakonski podlagi. Rudi Pavšič Zakon je pomembna etapa pri uveljavljanju naše prisotnosti v deželi in pomemben inštrument, ki ga ima deželna vlada na razpolago pri nadaljnjem sodelovanju z našo skupnostjo. Zadovoljen sem tudi, da bo temu sledil zakon za furlansko skupnost, ki je v teh letih manjkal. Kar zadeva slovensko narodno skupnost, smo lahko zadovoljni z normami, ki jih zakon predvideva, kajti po eni strani fiksirajo zdajšnjo realnost: dejstvo, da priznavajo vlogo ne samo krovnih organizacij, temveč celotne naše organiziranosti, po- Rudi Pavšič KROMA meni, da dežela priznava subjektiviteto naši skupnosti, kar smo vedno zahtevali in poudarjali. Po drugi strani je obravnavanje zakona zaznamovala globoka in dolga razprava o vprašanju rezijanščine. Kljub vsemu je prišlo do kompromisa, ki ga lahko ocenjujemo kot izhodiščna točka za naprej, čeravno moramo opaziti, da ne razpravljamo o teh problemih s tem, da nižamo izhodiščne točke, ki jih predstavljajo zakon 482, zakon 38 in sami zaključki paritetnega odbora. Zakon predstavlja skratka novo, veliko priložnost za našo skupnost, da z zakonskimi inštrumenti lahko bolj perspek- tivno in optimistično gledamo v našo bodočnost. V zvezi s preložitvijo razprave vsekakor pričakujem, da bo 17. oktobra zakon odobren. Na dokončno odobritev bomo torej morali počakati še dva tedna. Do tega je pač privedla strategija opozicije in sploh mehanizem deželnega sveta. Ni pa razloga, da zakona ne bi odobrili. Moj spomin mora nazaj v leto 1969, ko sem bil deželni svetnik Slovenske skup- nosti. Takrat nam je prvič uspelo zapisati besedo »slovenski« v deželne zakone FJK. Slovenci namreč od leta 1946 do leta 1969 sploh nismo bili imenovani, če ne kot nosilci posameznih interesov. Leta 1969je moj deželni zakon prodrl in od takrat do danes je bil storjen zelo lep razvoj v naši problematiki. Naj še dodam, da v tem trenutku nekega pozitivnega trenda, ko je bil sprejet seznam 32 občin in ko je bila odprta dvojezična šola v Špetru, ta zakon potrjuje pozitivno vlogo, ki jo danes igra levi center do vprašanja slovenske narodne skupnosti v Italiji. To je dobro na podlagi mednarodnih sporazumov, to je dobro danes tudi do Slovenije, ki stopa v Evropo in bo EU vodila šest mesecev, to je skratka zelo zadovoljiva zadeva, ki nas vse lahko le razveseljuje. Škoda le, da ga še niso v celoti odobrili. že danes. Vse se je zavleklo, prej zaradi učinkovite obstrukcije, nato je bil deželni svet nesklepčen. Smo pa zadovoljni, da je bil odobren člen 6 o krovnosti naših organizacij, ker sta krovni zdaj kodificirana v zakonu. Aljoša Gašperlin JEZIK Glede vprašanja rezijanščine Vprašanje rezijanskega narečja - ki ga jezikoslovna znanost že dolgo obravnava kot najbolj zahodno, najbolj izolirano in močno arhaično narečje slovenskega jezika, kakršno še danes intenzivno živi med prebivalci alpske doline v videmski pokrajini - postaja znova aktualno. Aktualno ne v znanstvenem, temveč v političnem pomenu. V novejšem času se namreč v italijanski publicistiki, tudi tržaški, zelo očitno pojavlja teza, da je rezijanščina poseben jezik, ki nima zveze s slovenščino. Teza temelji na nepoznavanju ali neupoštevanju ugotovljenih zgodovinskih dejstev, ki so delovala pri nastajanju in današnjem ustroju rezijanščine. Svojo veljavo gradi s pomočjo popu-listične strategije, kakršna ni združljiva niti z normami jezikovne stroke niti z normami evropske jezikovne tolerance. Re-zijanskemu narečju, ki danes s svojimi višjimi civilizacijskimi, lingvističnimi in literarnimi zmožnostmi živi tudi že na ravni razvitega knjižnega jezika, ta teza v resnici briše njegovo zgodovinsko identiteto. Gre za narečje, ki kljub samosvojosti nosi v sebi poleg staroslovanskega substrata tudi močne sestavine sosednjih koroških, obsoških, terskih in furlanskih govornih plasti, tako da je v resnici čezregijsko in povezovalno. V njem je na poseben in zanimiv način zarisano jezikovno stičišče slovanskega, romanskega in germanskega sveta. Poskusi, ki v pogledih na rezi-janščino uveljavljajo misel o njenem separatizmu, pa ne brišejo samo njene bogate zgodovinske substance, temveč krnijo tudi njeno današnje samozavedanje in s tem duhovno moč. Ne glede na to, da velik del Rezijanov ne čuti nikakršne vezanosti na knjižno slovenščino, jim kulturna politika ne bi smela ožiti vednosti o lastnem jeziku. Rezijanska »madre lin-gua« tako s pomočjo omenjene teze postaja le še osamljeno in brezzaledno jezikovno naključje, ki živi, dokler živi, med prebivalci neke obrobne alpske doline nekje na severu Italije. Boris Paternu 4 Torek, 2. oktobra 2007 GOSPODARSTVO / TRGOVINA - V Vidmu posvet deželne direkcije za proizvodne dejavnosti O razvoju trgovske mreže in novih stilih potrošništva Predsednik FJK Illy in odbornik Bertossi o novih deželnih politikah za trgovino VIDEM - Če se logike trgovine in distribucije spremenijo na drastičen način, in danes se to dogaja, potem je treba prilagoditi tudi predpise in načine poseganja deželne uprave, kot je bilo sicer narejeno v teh zadnjih letih v Furlaniji-Julijski krajini. Okrog te analize se je včeraj v konferenčni dvorani videmskega sejmišča razvil posvet z naslovom Trgovina proti spremembam - priložnosti v Furlaniji-Julijski krajini; evolucija distribucijske mreže in novi stili potrošništva, ki ga je organizirala deželna direkcija za proizvodne dejavnosti. Mnenja so si s predsednikom Dežele FJK Riccardom Illyjem izmenjali deželni odbornik Enrico Bertossi, pristojen za trgovino, predsednik videmskega stanovskega združenja trgovcev Confcommerci-o Giovanni Da Pozzo, kije hkrati novi predsednik videmske trgovinske zbornice, izvedenci za trženje in univerzitetni docenti, ki so predstavili tudi konkretne primere. Nova pravila so bila po Illyjevih besedah zastavljena tako, da trgovskemu sektorju omogočajo »minimiziranje tveganj in izkoriščanje priložnosti«, pri čemer je posebej upoštevana geografska lega Furlani-je-Julijske krajine kot edine italijanske dežele, ki meji na dve državi članici Evropske unije, na Avstrijo in Slovenijo. Ti dve sosedi predstavljata namreč konkurenco, vendar pa tudi možnost za razširitev potencialnega bazena odjemalcev, ki lahko s postopnim izboljšanjem avtocestnih povezav pride vse do Madžarske in do držav na Balkanu. Nove deželne politike na področju trgovine so usmerjene, tako Illy, k doseganju treh glavnih ciljev: zadostitev povpraševanja državljanov-odjemalcev na področju cene, izbire in obratovalnega časa; izboljšanje konkurenčnosti sektorja; zaščita trgovin v soseskah zaradi socialne funkcije, ki jo izvajajo. Predsednik FJK se je ustavil tudi pri eni od točk reforme trgovine, kije povzročila največ razprave: pri liberalizaciji nedeljskega obratovanja trgovin, ki jo spremlja možnost, da občinske uprave ali združenja občin določijo specifična pravila za nedeljsko odprtje. Pač pa se je Illy izrekel proti prepovedi nedeljskega obratovanja trgovin, ker bi bilo to neustavno, saj bi pomenilo »omejevanje izvajanja gospodarske dejavnosti«. Nanašajoč se posebej na sindikalne organizacije, pa je predsednik Dežele opozoril, daje izvajanje zakona omogočilo, tudi maj hnim in srednjim podjetjem, zaposlitev nove delovne sile s fleksibilnimi pogodbami za konec tedna, s čimer se je povečala zaposlenost nasplošno in še po- Deželni odbornik za proizvodne dejavnosti Enrico Bertossi govori na posvetu o trgovini v Vidmu sebno žensk. Odbornik Bertossi se je podrobno ustavil pri ukrepih deželne uprave od leta 2003 naprej: modernizacija pravil igre za povečanje podjetniške svobode; načrt za veliko distribucijo; novo enotno besedilo za trgovino (zakon št. 29 iz leta 2005); sredstva, ki so bila v okviru zakona o inovativ-nosti namenjena specifično za inovacije v trgovskem sektorju. Ob tej je Bertossi potrdil namen deželne uprave, da doseže uravnovešenje med različnim i oblikami distribucije, kar dokazuje tudi nov trgovski načrt, v katerem so površine, namenjene veliki distribuciji, znatno manjše kot v preteklosti. Posebna pozornost pa je bila namenjena revitalizaciji majhnih obrtnih in trgovskih dejavnosti v zgodovinskih centrih, čemur je v bilo v operativnem programu za uporabo evropskih strukturnih skladov za prihodnja leta namenjeno kar 25 milijonov evrov. »Samo ugodno ravnovesje med različnimi gospodarskimi področji rojeva resnični razvoj,« je bil prepričan odbornik, ki je zagotovil, da se je deželna uprava vedno držala tega načela, saj je sprejemala predpise v korist vseh podjetij, ne glede na to, v katerem sektorju delujejo. Razpravo so s konkretnimi primeri inovativnosti dopolnili še Fabrizio Valen-te iz družbe Kiki Lab iz Brescie, Valentina Fornari z univerze Bocconi, Gabriele Qu-alizza z videmske univerze in Renato Iset-ti iz družbe Percassi. INTERREG IIIA - Ersa in Občina Dobrovo Strokovni srečanji o kakovosti oljkarstva TRST - Območje znamenitih vin in tudi odličnih olj - govorimo o gričevnati pokrajini Brd, natančneje vzhodno-furlanskih gričev (Colli del Friuli Orientale) in slovenskih Brd. Značilnosti zemlje in podnebja so tukaj res enkratne, kar botruje nadpovprečni kakovosti pridelkov in izdelkov. Od tod zamisel in spodbuda za projekt Interreg IIIA Ita-lija-Slovenija z naslovom UE-LI-JE, katerega predlagatelj je zavod za razvoj kmetijstva ERSA, slovenski partner pa Občina Dobrovo. Cilj projekta - s podnaslovom Oljka v zgodovini, pokrajini in gospodarstvu na območju Brd in Colli del Friuli Orientale: ohranitev in razvoj - je preučevanje in ovrednotenje tipičnih krajevnih oljčnih produkcij na območju, ki ga je meja sicer razdelila, a ima skupno okolje, kulturo in tradicijo. Visoka kakovost proizvodov zahteva veliko dela in potrpežljivosti; kakovost pridelka ob nastanku, je treba ohraniti med predelavo, torej najprej v stiskalnici in potem tudi v podjetju. Pozna- vanje optimalnih tehnik nabiranja, predelave in shranjevanja pridelka ima zato pomembno vlogo v postopku proizvodnje, ki se ne omejuje le na gojenje. Prvo tehnično srečanje v okviru tega projekta, namenjeno kakovosti proizvodnje, bo v Italiji, drugo pa v Sloveniji. Srečanji bosta ob koncu sezone omogočili medsebojno izmenjavo spoznanj in informacij, z namenom, da bi se oljkarstvo še bolj razširilo, še posebno zato, ker pridobiva vse večji pomen v okviru kmetijske proizvodnje v naših krajih. Prvo srečanje bo v petek, 5. oktobra (ob 20. uri) v prostorih Občine Rive d'Arcano (videmska pokrajina), drugo pa v soboto, 6. oktobra (ob 10. uri) v prostorih Vinske kleti Brda v Dobro vem. Na obeh srečanjih, kjer bo zagotovljeno prevajanje, bodo govorili strokovnjaki Saverio Pandolfi z eksperimentalnega zavoda za oljkarstvo iz Spoleta, olj-karski izvedenec Paolo Parmegiani in organizacijski vodja projekta Ennio Scarbolo z agencije Ersa. SLOVENIJA - Privatizacija dela državnega deleža (49,13%) Za Telecom Slovenije se zanima 15 potencialnih kupcev Slovenska vlada ne prodaja železniške infrastrukture LJUBLJANA - Komisija za vodenje in nadzor postopka prodaje kapitalske naložbe države v družbi Telekom Slovenije je prejela petnajst vlog za pridobitev statusa registriranega ponudnika za nakup dela državnega deleža v družbi Telekom Slovenije. Prva faza odprodaje 49,13-odstotnega deleža države v Telekomu bo končana 15. oktobra letos, ko morajo registrirani ponudniki oddati nezavezujoče ponudbe za odkup omenjenega državnega deleža v družbi. Status so pridobili ruska Sistema, hrvaški Hrvatski Telekom, Oger Telecom iz Združenih arabskih emiratov, luksembur-ški Skywheeler (Permira), britanski Providence Equity, madžarski Magyar Telekom, Engrotuš, avstralska Macquarie Bank, luk-semburško-ameriški CEP III/(Carlyle), bri-tansko-nemški konzorcij Bain Capital & Axos Capital, britanski Apax, islandski Skipti, britanski Babcock & Brown, ameriški SAC PCG LLP in egiptovski Telecom Egypt. Registracija ponudb sodi v prvo fazo prodaje Telekoma, v okviru kate bodo po- nudniki poslali nezavezujoče ponudbe na podlagi prejetega informacijskega memoranduma. V drugi fazi privatizacije Telekoma bodo izbrane registrirane ponudnike povabili k oddaji zavezujočih ponudb na podlagi opravljenega skrbnega pregleda družbe, poročila o prodajalčevem skrbnem pregledu in drugih dokumentov v zvezi s transakcijo. Komisija, ki je poziv objavila skupaj z vlado oziroma ministrstvom za gospodarstvo, si sicer pridržuje pravico, da se odloči za izvedbo še tretje faze postopka, in sicer licitacijo. Izbrani kupec bo moral objaviti javno ponudbo za nakup preostalih delnic družbe skladno z zakonom o prevzemih in ostalo veljavno zakonodajo ter v skladu s pogodbami za izvedbo transakcije. Država je mednarodni javni razpis oziroma poziv za prodajo 49,13-odstotne-ga deleža v Telekomu Slovenije objavila 31. avgusta letos, komisija za vodenje in nadzor postopka prodaje pa bo upoštevala samo tiste nezavezujoče ponudbe registriranih ponudnikov, ki jih bo prejela do 15. oktobra do 15. ure. (STA) LJUBLJANA - Predsednik slovenske vlade Janez Janša je včeraj v Državnem zboru zagotovil, da vlada ne prodaja železniške infrastrukture in da bo država v njej ohranila strateški vpliv. V zvezi z oblikovanjem logističnega holdinga v Sloveniji, v katerem naj bi sodelovali nemška družba Deutsche Bahn in slovenska podjetja Intereuropa, Luka Koper in Slovenske železnice, je premier zagotovil, da »vlada zagotovo ne namerava strateških interesov slovenskega gospodarstva ščititi na tak način, kot doslej, ko so železnice propadale, hitrost vlakov pa je ostajala enaka času iz Avstro-Ogrske in izgube so se kopičile«. Janša je poudaril, da vlada ne prodaja slovenskih transportno-logističnih podjetij: »Modernizirati moramo železniško omrežje in iščemo najboljšo, najučinkovitejšo in za davkoplačevalske najcenejšo varianto, prek katere bomo to naredili, vendar ne z namenom, da Slovenija izgubi vpliv na strateške odločitve.« Včeraj startala nova družba Allianz Spa MILAN - Včeraj je postala operativna Allianz Spa, delniška družba, ki je nastala z integracijo italijanskih družb nemške skupine Allianz, sicer največje v Evropi. Skupina Allianz Spa je drugi največji zavarovalni koncern na italijanskem trgu (po Generali) s 7 milijoni strank in 6500 zaposlenimi, 2600 agenti, 2500 finančnimi promoterji in okrog 20 tisoč osebami v distribucijski mreži. V skupino Allianz Spa se je pripojila tudi tržaška zavarovalnica Lloyd Adriatico, njen dosedanji predsednik Enrico Cucchiani pa je pooblaščeni upraviutelj nove družbe. V Kopru Dnevi kmetijstva slovenske Istre 2007 KOPER - Prihodnjo soboto in nedeljo bodo v Kopru Dnevi kmetijstva slovenske Istre 2007, ki bodo potekali v dvorani Bonifika in v koprski Taverni. Namen prireditve je po eni strani poživitev jesenskega dogajanja v slovenski Istri, po drugi pa predstavitev (s poskušanjem) in promocija dosežkov na področju kmetijstva, ribištva in čebelarstva. Evropska centralna banka 1. oktobra 2007 evro valute povprečni tečaj 1.10 28.09 ameriški dolar 1,4232 1,4179 japonski jen 164,76 163,55 kitajski juan 10,6827 10,6429 ruski rubel 35,4000 35,3490 danska krona 7,4549 7,4544 britanski funt 0,69735 0,69680 švedska krona 9,1940 9,2147 norveška krona 7,6875 7,7185 češka krona 27,538 27,532 švicarski frank 1,6603 1,6601 estonska krona 15,6466 15,6466 madžarski forint 251,42 250,69 poljski zlot 3,7700 3,7730 kanadski dolar 1,4142 1,4122 avstralski dolar 1,6022 1,6073 bolgarski lev 1,9558 1,9558 romunski lev 3,3565 3,3441 slovaška krona 33,923 33,877 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,7040 0,7038 malteška lira 0,4293 0,4293 islandska krona 88,10 87,87 turška lira 1,7180 1,7159 hrvaška kuna 7,3114 7,2773 Zadružna Kraška banka 1. oktobra 2007 valute evro nakup prodaja ameriški dolar 1,4435 1,4138 britanski funt 0,7055 0,6892 švicarski frank 1,6862 1,6452 japonski jen 169,1250 160,8750 švedska krona 9,4151 8,9648 avstralski dolar 1,6384 1,5692 kanadski dolar 1,4393 1,3845 danska krona 7,5975 7,3112 norveška krona 7,9027 7,5172 madžarski florint 256,9572 244,4227 češka krona 28,22030 26,84370 slovaška krona 34,7239 33,0300 hrvaška kuna 7,45923 7,09536 ^ CREDITO COOPERATIVO DEL CARS0 ^ ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA Banca di Cividale valute hrvaška kuna 1. oktobra 2007 _evro_ nakup prodaja 7,03 7,811 9,323 ,6245 7,57 Banca di Cividale BANCAGBIC0LA KMEČKA BANKA 1 Milanski borzni trg 1. oktobra 2007 Indeks MIB 30:+1,29 delnica cena € var. % AEM 2,645 +0,76 ALLEANZA 9,395 +0,75 ATLANTIA 23,75 +0,25 BANCA ITALEASE 13,57 +3,58 BANCO POPOLARE 16,27 +3,78 BPMS 4,415 +2,60 BPM 10,47 +1,06 EDISON 2,2975 +0,28 ENEL 7,985 +0,57 ENI 26,2 +0,81 FIAT 21,66 +2,36 FINMECCANICA 20,54 +0,54 FONDIARIA-SAI 33,37 +1,34 GENERALI 31,08 +0,88 IFIL 7,65 +1,19 INTESA 5,53 +2,14 LOTTOMATICA 25,68 +1,30 LUXOTTICA 24,47 +2,51 MEDIASET 7,225 -0,21 MEDIBANCA 15,37 +0,20 PARMALAT 2,55 +2,41 PIRELLI 0,851 +0,71 SAIPEM 30,02 +0,33 SNAM 4,3975 +0,79 STMICROELEC 11,78 -0,01 TELECOM ITA 2,16 +1,36 TENARIS 18,94 +2,28 TERNA 2,6225 +1,14 UBI BANCA 19,32 +2,49 UNICREDITO 6,11 +1,83 Podružnica Trst O ljubljanska banka Nova ljubljanska banka d.d., Ljubljana / ALPE-JADRAN Torek, 2. oktobra 2007 5 VIDEM - Na včerajšnji seji pokrajinskega sveta Predsednik Strassoldo odstopil Njegova usoda v rokah koalicije Vzrok za odstop škandal z obljubljenim delovnim mestom pred volitvami VIDEM - Marzio Strassoldo je naposled odstopil, čeprav še ni znano, ali je ta odstop dokončen, saj nekatera stališča znotraj strank njegove des-nosredinske večine kažejo na možnost, da bi se zaupanje v prvega moža videmske pokrajine obnovilo. Zdaj že bivši predsednik Pokrajine Videm je svoj odstop naznanil na včerajšnji seji videmskega pokrajinskega sveta, potem ko se je v prejšnjih dneh na njegov račun dobesedno vsul plaz kritik in obsodb po objavi njegovega pisnega dogovora z bivšim videmskim podžupanom Italom Tavoschijem. V pismu, s katerim se zdaj ukvarja tudi sodstvo, je Strassoldo pred lanskimi pokrajinskimi volitvami Tavoschiju obljubil službeno mesto funkcionarja v slučaju, da bi ga bivši videmski podžu pan podprl in če bi bil Stras sol -do seveda izvoljen za predsednika videmske pokrajine. Obljubljenega službene ga mes ta kljub Stras sol do vi izvo -litvi potem ni bilo, sredi prejšnjega tedna pa je pismo prišlo v javnost in nastala je prava afera, kjer sta tako opozicija kot večina naravnost tekmovali v pozivih, naj predsednik Pokrajine odstopi. Strassoldo, ki sprva o odstopu ni želel slišati, se je konec prejšnjega tedna ven dar le odlo čil v tej sme ri in na -pove dal odstop, kar je sto ril na vče -rajšnji seji pokrajinskega sveta. V krajšem nagovoru je priznal svojo »napako« in se opravičil, istočasno pa podal mnenje, da ni storil kaznivega dejanja oz. prekrška. Izrazil je prepričanje, da se bo ob bolj spro šče ni oce -ni nje go ve ga de la ugo tovilo, da je bi -lo slednje v korist pokrajinske uprave in fur lan ske skup nos ti. Za levosredinsko opozicijo ni dvoma, da je afera Strassoldo-Tavo-schi ze lo huda in v bi stvu pre cedens za Furlanijo Julijsko krajino, hud pa je tudi pos kus pos plo ševanja oz. bana -liziranja tistega, kar se je zgodilo. Za levo sredino je bila to najbolj žalostna stran v zgodovini Pokrajine Videm. Čeprav ostajajo zelo kritične, pa stranke des no sre din ske ve či ne ni so več tako katego rič ne pri zavra čanju Stras -solda. Slednji je po mnenju stranke Naprej Italija z odstopom storil dejanje dostojanstva, pretrgane vezi med predsednikom in njegovo večino pa se lahko ponovno zašijejo. Po Strassol-do vem odsto pu je na mreč še dvajset dni časa, da se preveri, ali obstajajo pogoji za obnovitev zaupanja. Marzio Strassoldo je včeraj odstopil, kar pa še ne pomeni, da ne bo več predsednik videmske pokrajine ARHIV KROMA KOROŠKA - Deželna politika Jörg Haider hoče izsiliti predčasne deželne volitve CELOVEC - Koroški deželni glavar Jörg Haider očitno želi izsiliti predčasne volitve na Koroškem. Kot je napovedal včeraj na tiskovni konferenci svoje stranke BZÖ (Zavezništvo za prihodnost Avstrije), hoče ločiti deželne, komunalne in županske volitve, ki bi sicer morale biti istočasno najkasneje marca 2009. Haider je včeraj dejal, da se je za ločene volitve medtem izrekla tudi koroška ljudska stranka (ÖVP), tako da bi imel večino za tozadeven sklep tako v kolegiju koroške deželne vlade kot tudi v deželnem zboru. Odločno proti ločenim deželnim in komunalnim ter županskim volitvam se je že večkrat izrekla koroška socialdemokratska stranka (SPÖ). Čeprav svojega »ne« ni utemeljila, je jasno, da so skupne deželne in komunalne volitve nedvoumno v prid socialdemokratom. V preteklosti so jim skupne volitve namreč vseskozi prinesle boljše rezultate kot ločene, kajti stopnja mobilizacije volilcev SPÖ je prav pri skupnih volitvah najvišja. To so pokazale tudi vse analize deželnih in komunalnih volitev v zadnjih 15 letih. Jörg Haider Po načrtih koroškega deželnega glavarja Haiderja naj bi bile prihodnje deželne volitve najkasneje jeseni 2008, politični opazovalci pa tudi ne izključujejo volitev še pred poletjem 2008, torej v času, ko bo Haider kot deželni glavar v središču domače in mednarodne pozornosti zaradi evropskega nogometnega prvenstva 2008 v Celovcu. Trenutno velja Haider za velikega favorita na prihodnjih deželnih volitvah. Javnomnenjske raziskave mu namreč napovedujejo gladko zmago. Nekateri raziskovalci javnega mnenja ga v teh dneh celo vidijo blizu absolutne večine! Da bi svoj rating še izboljšal, je desničarski populist še za ta mesec napovedal veliko zborovanje na Koroškem, ki bo popolnoma usmerjeno v prihodnje deželne volitve. V znamenju deželnih volitev - ali bodo zdaj 2009 ali šele 2009 - bosta ta konec tedna potekala tudi deželna kongresa koroških socialdemokratov (SPO) in koroške ljudske stranke (OVP). Obe stranki bosta ob tej priložnosti namreč že predstavila njuna glavna kandidata za prihodnje deželne volitve. Socialdemokrati bodo na deželnem kongresu v soboto v Beljaku za glavno kandidatko izvolili namestnico deželnega glavarja Gaby Schaunig. Ze v petek, 5. oktobra, je na sporedu deželni kongres koroške OVP. Če bodo delegati - in o tem nihče ne dvomi - sledili predlogu predsedstva stranke, bodo na zborovanju za glavnega kandidata za deželne volitve 2008/2009 izvolili predsednika stranke in deželnega svetnika Josefa Martinza. Ivan Lukan V Primorskem mozaiku na TV Koper jutri o partizanski bolnici Franji KOPER - Nedavno neurje je naredilo skoraj nepopravljivo škodo v soteski Pasice v Novakih pri Cerknem, kjer so partizani postavili znamenito Bolnico Franjo. Enkraten spomenik partizanskega boja Primorcev prežet s humanim sporočilom partizanske sanitete se je v nekaj minutah spremenil v kup ruševin. Podivjana voda je uničila vse objekte in odplavila dragoceno medicinsko in drugo originalno opremo. O škodi, vzdrževanju Franje in načrtih za njeno obnovo se bodo v studiu v oddaji Primorski mozaik pogovarjali z ministrom, poslancem, županom in muzejsko strokovnjakinjo. Oddaja Primorski mozaik bo na sporedu jutri ob 18. uri na televiziji Koper. Na Bitefu posebna nagrada za Pupilijo BEOGRAD - Posebno nagrado žirije 41. gledališkega festivala Bitef, ki se je v nedeljo zvečer končal v Beogradu, je prejela slovenska predstava Pupilija, papa Pupilio pa pupilčki - rekonstrukcija Janeza Janše. Grand prix "Mira Trailovic" je pripadel italijanski predstavi "Brussels # 4" v režiji Romea Casteluccija v izvedbi teatra Societas Rafaello Sanzio. Še eno posebno nagrado žirije je prejela hrvaška predstava Ex-pozici-ja avtorjev Borisa Bakala, Katarine Pejovic in Željka Serdarevica, poroča srbska tiskovna agencija Tanjug. Odločitev je sprejela mednarodna žirija, ki ji je predsedoval norveški dramaturg Kristijan Seltun. Velike nagrade Bitefa praviloma ne utemeljujejo. Pupilija v produkciji Maske je bila nagrajena za "reaktualizacijo trajne namere za preizpraševanjem o naravi in mejah gledališča". Ex-pozicija je nagrado prejela za "redefiniranje in okrepitev osebne udeležbe občinstva v gledaliških procesih v lokalnih skupnostih". Umetniški direktor Bitefa Jovan Cirilov je sporočil, da je nagrada občinstva pripadla predstavi Pijana noč 1918 teatra Ulysses v režiji Lenke Udovički. Žirija Politike je nagrado za režijo podelila Jurgenu Goschu za predstavo Shakespearovega Macbetha gledališča Schauspielhaus iz Dussel-dorfa. Člani žirije so bili režiser Tomi Ja-nežič (Slovenija), teatrolog Lazslo Upor (Madžarska) ter vizualna umetnica Milica Tomic in režiser Miloš Lolic (Srbija). (STA) PORTOROŽ - V sklopu jesenskih zasedanj PS OVSE Sredozemski forum tokrat • V* I • 1 • • ••• o manjšinah in nediskriminaciji PORTOROŽ - V sklopu jesenskih zasedanj Parlamentarne skupščine (PS) Ovse je včeraj v Portorožu potekal Sredo zem ski forum PS Ovse, na katerem so spregovorili o sredozemski dimenziji Ovseja ter zaščiti manjšin in nediskriminaciji v Sredozemlju. Parlamentarci so govorili tudi o reševanju kosovskega vprašanja in energetski varnosti, opo zo rili pa na ne var nost ste reo tipov. Predsednik PS Ovse Goran Lennmarker je pri vprašanju Sredozemlja opozoril na številne stereotipe, v katere ne bi smeli zapasti. Kot je pojasnil, je veliko razmišljanj o južni meji Sredozemlja, češ da gre za revno območje, kjer je visoka rodnost in veliko težav. "Če se ob tem ozremo v arabski svet, ugotovimo, da tam beležijo številne pozitivne plati razvoja v deželah sve ta," je opo zo ril in spo mnil, da je "go -spodarski razvoj v arabskem svetu hit rej ši kot v Evropi". Glede vprašanja zaščite manjšin je opozoril, da je problem manjšine običajno problem večine, zato mora večinsko prebivalstvo zagotoviti ustrezen odnos in se prepričati, da se ne poslužuje diskriminacije, prav tako pa mo ra ime ti stan dar de, ki to pre pre ču-jejo. Opozoril je tudi, da "imamo Ev-ropej ci ve li ko de la tudi do ma", in ob tem izpostavil vprašanje mošej oziroma džamij. Po njegovih besedah veliko muslimanov prihaja v Evropo, kjer ima mo svo bodo ve roizpove di, zato smo po njegovih besedah dolžni izpolniti svoje lastne zamisli. Menil je še, da je mnogo bolje graditi mošeje kot imeti zasebna druženja, kjer ne vemo, kaj se dogaja. Prepričan je tudi, da je iz-red ne ga pome na tudi vpra ša nje Tur či -je in njene vloge v EU. Vodja slovenske delegacije v PS Ovse Roberto Battelli je medtem povedal, da so pogovori na jesenskem zasedanju PS Ovse ponudili tudi poglobljeno razpravo o območju JV Balkana in širše var nos ti ter o ener get ski var -nos ti. Glavna tema sre čanja se je po njegovih besedah dotaknila tudi izobraževanja. Lennmarker je glede določitve konč ne ga sta tusa Kosova me nil, da bi ob miroljubni rešitvi ta regija beležila še hitrejši razvoj. Spomnil je, da ob še vedno prisotnem sovraštvu vrnitev k razvoju ni lahka. Rešitev končnega statusa Kosova pa je po nje go vih besedah treba doseči, saj tamkajšnji prebivalci to potrebujejo, predvsem pa je po njegovih besedah potrebno zaščititi manjši ne na Kosovu. PS Ovse se je na jesenskih zasedanjih, ki so v soboto in v nedeljo potekali v Portorožu, posvetila razpravi z naslovom Varnost skozi sodelovanje v Jugovzhodni Evropi: vloga parlamentar cev. Re kor dno šte vilo ude le žen cev je razpravljalo o vlogi izobraževanja pri var nos ti, o var nos ti v ener ge ti ki ter o sta tusu Kosova in is kanju mi roljub ne rešitve pri tem vprašanju. Približno 220 udeležencev je govorilo še o reševanju sporov v Azerbajdžanu in vračanju beguncev. (STA) DUBROVNIK - Odprli razstavo Faberge Obiskovalcem na ogled bogastvo carske Rusije DUBROVNIK - V Knežjem dvoru so v nedeljo odprli razstavo Faberge v Dubrovniku - bogastvo carske Rusije. Eksponati umetniške zbirke, nastale v draguljarni Petra Carla Faber-gea, so prvič predstavljeni na Hrvaškem. Med okoli sto eksponati izjemne vrednosti največjo radovednost zbuja devet carskih velikonočnih jajc. Eksponati so iz zbirke kulturno-zgodo-vinske fundacije Vez časa, kije najbolj dragoceno razstavo, doslej postavljeno na Hrvaškem, pripravila v sodelovanju z Dubrovniškimi muzeji. Zbirka fundacije, ki skrbi za vračanje kulturnih zakladov Rusiji, obsega predmete, izdelane v delavnici svetovno znanega draguljarja Carla Faber-gea (1846-1920). Po obsežnosti in raznolikosti predmetov, od katerih so mnogi pripadali ruski carski družini in drugim evropskim vladarskim družinam, ji na svetu ni para. Zbirka šteje okoli 500 umetnin, najbolj dragocena med njimi so carska velikonočna jajca, del ruskega nacionalnega bogastva, ki je bil v času bolj-ševiške revolucije izropan, odpeljan iz carske palače in razprodan tujim zbirateljem. V Dubrovniku je predstavljen najbolj pomemben del zbirke. Devet carskih velikonočnih jajc, izdelanih v zlatu ter obdanih z diamanti in drugim dragim kamenjem, biseri in miniaturami v akvarelni tehniki, so bila darila Aleksandra III. in Nikolaja II. njunima soprogama. Razstavljeni so še drugi privlačni draguljarski izdelki, kot so medaljoni, broške, tobačnice, okviri za slike in pečati. Na odprtju razstave, ki bo na ogled do 11. novembra, je spregovoril tudi utemeljitelj in predsednik omenjene fundacije Viktor Vekselberg. Ta je leta 2004 odkupil celotno zbirko ameriškega medijskega mogotca Malcoma Forbesa in postal lastnik kar devetih od skupno 42 ohranjenih carskih jajc, izdelanih v Fabergevi delavnici. (STA) 6 Torek, 2. oktobra 2007 ALPE-JADRAN / EVROPSKA UNIJA - V pismu predsedniku Evropske komisije Barrosu in voditeljem članic EU Janša: Srbija naj dobi status kandidatke vsaj v prvi polovici 2008 Slovenski premier voditelje EU pozval k sprejemu pogumnih odločitev o zahodnem Balkanu BRUSELJ - Premier Janez Janša je v pismu predsedniku Evropske komisije Jo-seju Manuelu Barrosu in voditeljem članic EU pozval k "sprejetju pogumnih odločitev v zvezi z Zahodnim Balkanom". Premier je tako pozval k dodelitvi statusa kandidatke za Srbijo "v nekaj mesecih ali vsaj v prvi polovici 2008", ne glede na razplet pogajanj o prihodnjem statusu Kosova. Tiskovni predstavnik Evropske komisije Johannes Laitenberger je sporočil, da Barroso pozdravlja namen slovenskega predsedstva, da bo to vprašanje uvrstilo na svoj dnevni red v prvi polovici leta 2008. Konkretno pa je v Janševem pozivu za dodelitev statusa kandidatke Srbiji v pismu pomembno to, daje slovenski premier "zelo jasen glede pogoja za Srbijo za sklenitev sporazuma o stabilizaciji in pridruževanju" - to je popolno sodelovanje Srbije s haaškim Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, je poudaril tiskovni predstavnik. Pogajanja Evropske komisije o sporazumu s Srbijo napredujejo dobro, tehnični del pogajanj je bil nedavno kon čan, se daj pa je po treb no še be se di -lo dokončno oblikovati in podpisati, je stanje v pogajanjih povzel Laitenberger. Kosovo je "najzahtevnejše vprašanje v regiji", je zapisal Janša. "Dolgoročno vzdržna rešitev je možna le v kontekstu pospešenega vključevanja vseh držav Zahodnega Balkana v evropske integracijske procese," je poudaril in pozval k "enotni podpori" poročila trojke EU, ZDA in Rusije za Kosovo, ki je predvideno za 10. december. V razmislek Janša predlaga, da bi v pogajalski proces "vključili predstavnike Srbov in drugih etničnih manjšin, ki živijo na Kosovu". "Prvenstveno moramo težiti k rešitvam, ki bodo omogočile mir, normalno življenje in dejansko sožitje med vsemi prebivalci Kosova," poziva Janša. V pismu poziva tudi h konkretni podpori Makedonije, češ da "ta država še naprej zasluži našo podporo, ki jo velja potrditi z določitvijo datuma začetka pogajanj za članstvo v EU". Pismo je bilo konec septembra naslovljeno na evropske voditelje, o njem pa se je premier z visokimi mednarodnimi predstavniki pogovarjal tudi v New Yorku ob robu zasedanja Generalne skupščine ZN. Janša je želel s pismom opozoriti, da bi morala EU aktualnim razmeram na Zahodnem Balkanu "posvetiti posebno pozornost", saj je soočanje s posledicami krize na Balkanu "velik izziv za zunanjepolitično in varnostno vlogo EU". Vojaški spopadi v regiji in "tragične usode stotisočev beguncev pričajo o razsežnosti največje krize po 2. svetovni vojni na evropski celini," je poudaril. "Če želimo uresničiti zamisel ustanovnih očetov o enotni in svobodni Evropi, moramo v zvezi z Zahodnim Balkanom sprejeti pogumne odločitve - nekatere še v tem desetletju, nekatere drugo leto, nekatere pa takoj oziroma čim prej," je pozval. Pozitiven zgled po navedbah premiera predstavlja predvsem Hrvaška, enako perspektivo pa imajo po njegovem v skladu s Solunsko agendo tudi druge države, če si tega želijo in če so za to pripravljene izpolniti določene pogoje. "Od tu naprej je dejavna vloga EU nenadomestljiva," v pismu poudarja Janša. "Mnoge države današnje EU so namreč prav z evropskim integracijskim procesom dosegle medsebojno spravo in izoblikovale pozitivne rešitve tudi za izjemno občutljiva vprašanja", kakršno je varstvo narodnih manjšin, pojasnjuje. Kot pozitiven zgled reševanja tega vprašanja pa izpostavlja Makedonijo. Ob tem j e spomnil tudi na primer Bosne in Hercegovine, pri čemer je poudaril pomen spodbujanja reformnih prizadevanj, vrnitve beguncev na domove in uvajanje evropskih standardov v vsakdanje življenje. Janša je pismo končal s predlogom, naj zunanji ministri EU na decembrskem Evropskem svetu predlagajo skupne ukrepe za poenotenje stališč in osvežitev Solunske agende. "Imamo priložnost, da prav na primeru Zahodnega Balkana dokažemo, da EU lahko vodi enotno zunanjo politiko. Verjamem, da lahko s skupnimi močmi presežemo vse ovire." (STA) Predsednik slovenske vlade Janez Janša si prizadeva, da bi Srbija čim prej dobila status kandidatke za vstop v EU LIZBONA - Neformalno srečanje notranjih ministrov Mate: Vzdušje v uniji naklonjeno schengenski širitvi LIZBONA - Vzdušje na zadnjem srečanju notranjih ministrov Evropske unije pred dokončno odločitvijo o datumu širitve schengenskega prostora brez nadzora na notranjih mejah EU na devet novink, tudi Slovenijo, je "naklonjeno širitvi", je ob robu neformalnega srečanja v Lizboni v pogovoru za STA povedal slovenski minister Dragutin Mate. Slovenski minister ne pričakuje zapletov pri izpolnjevanju pogojev Slovenije za vstop v schengenski prostor. Pričakuje namreč pozitivno oceno preverjanja uporabe schengenskega informacijskega sistema, ki je v Sloveniji potekala v drugi polovici septembra. "V Sloveniji sistem deluje v popolnosti. Nikakršnih pripomb ni bilo," je poudaril. Tudi v vseh drugih državah informacijski sistem deluje, je na podlagi doslej znanih podatkih o septembrskih eval-vacijah povedal Mate. "Mogoča so sicer priporočila za to, kaj je treba še storiti, vendar ta ne bodo vplivala na dokončno oceno. Na koncu je namreč podana oce- na, ali sistem deluje, ni vmesnih rešitev," je pojasnil. Komisija, pristojna za pripravo teh poročil, bo zasedala še ta mesec, je povedal.Dokončno odločitev o širitvi bodo v začetku novembra sprejeli notranji ministri v Bruslju. Portugalski notranji minister Rui Pereira je sicer danes v Lizboni potrdil, da naj bi bile po načrtih v primeru izpolnjevanja vseh pogojev kopenske in morske notranje meje EU v devetih schen-genskih kandidatkah, tudi Sloveniji, odpravljene v tednu pred božičem. Zračne meje pa naj bi bile odpravljene marca prihodnje leto. Ministri so včeraj v Lizboni razpravljali o uvajanju novih tehnologij, predvsem na podlagi biometrije, za zagotavljanje celovitega upravljanja mej EU. Uvajanje novih tehnologij je pomembno za pomoč policistom pri opravljanju njihovega dela in za olajšanje prehoda čez meje, tudi za zmanjšanje gneč na meji in za lažje vkrcavanje letalskih potnikov, je povedal minister. Slovenija posebnih ukrepov za nadzorovanje schengenske, torej svoje edine zunanje meje EU, ne načrtuje niti po vstopu v schengenski prostor. "Slovenija izvaja že zadnje leto in pol popolnoma vse ukrepe za varovanje schengenske meje," je dejal minister. S priključitvijo na schengenski informacijski sistem je k temu dodala še potrebni informacijski del, je pojasnil. Slovenija načrtuje podpis dodatnih dogovorov o čezmejnem sodelovanju z Avstrijo, vendar bo to le memorandum o soglasju v potrditev pripravljenosti na dobro sodelovanje tudi v prihodnje. Med drugim gre pri tem za sodelovanje čezmejnih enot, namenjenih za "izravnalne ukrepe". Gre za enote na notranjih mejah, ki bodo - čeprav nadzora na mejah več ne bo - imele pooblastila, ki jih imajo policisti na zunanji meji, je pojasnil minister. "Policisti bodo lahko, če bodo tako ocenili, določene ljudi na mejnem pasu ustavili in preverili njihove dokumente," je razložil. (STA) VUKOVAR Vprašljiva verodostojnost haaškega ■•v v sodišča BRUSELJ - "Škandalozna razsodba" Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu v procesu proti t. i. vukovarski trojki "spodkopava verodostojnost sodišča", je poudaril evropski poslanec Bernd Posselt (EPP-ED) na včerajšnjem zasedanju skupnega parlamentarnega odbora Evropske unije in Hrvaške v Bruslju. "Oprostitev Miroslava Radica je nekaj neverjetnega in nesprejemljivega," je menil. Pokol v Vukovarju je prvi velik genocid na območju nekdanje Jugoslavije, je menil Posselt, ki je poudaril, da dogajanja v Vukovarju ni spremljal iz poslanskih klopi, temveč v živo. "Na kocki je zaupanje hrvaških državljanov v mednarodno pravo in institucije," je opozoril. Haaško sodišče je v razsodbi konec septembra nekdanja poveljnika JLA Mi-leta Mrkšica in Veselina Šljivančanina spoznalo za kriva in ju obsodilo na 20 oziroma pet let zapora, Miroslava Radica pa je oprostilo. Hrvaški državni vrh je po razsodbi izrazil presenečenje in razočaranje, hrvaška javnost pa je osupla in šokirana. Sojenje t. i. vukovarski trojki se je začelo 11. oktobra 2005 in končalo 16. marca letos. Tožilstvo je za vse tri obtožene zahtevalo dosmrtni zapor, obramba pa oprostilne sodbe. Po hrvaških virih je bilo v trimesečnem obleganju Vukovarja jeseni 1991 ubitih najmanj 5000 hrvaških vojakov in civilistov, nekaj tisoč jih je bilo ranjenih, iz mesta pa naj bi srbske sile pregnale in de-portirale več kot 20.000 prebivalcev. Med pogrešanimi z vukovarskega območja je še vedno kakih 500 ljudi. Posselt, ki je sicer enake politične barve kot hrvaški premier Ivo Sanader, je včeraj na zasedanju odbora tudi izrazil presenečenje nad stalnimi očitki EU Hrvaški zaradi korupcije. "Zadnjih 30 let sem v različnih funkcijah spremljal pristopna pogajanja različnih držav," je pojasnil ter izpostavil Grčijo in Romunijo. Od takrat se je veliko spremenilo, resda so merila višja, vendar je še najbolj opazno sprenevedanje, da "korupcija obstaja le pred vrati EU", je dejal. "Korupcija obstaja tudi v Bruslju, tudi v državah članicah," je poudaril. "Zdi se mi, da uporabljamo dvojna merila," je sklenil. Boj proti korupciji in izvajanje reform v pravosodju sta temeljni tarči očitkov EU Hrvaški v njenih pristopnih pogajanjih. Novo letno poročilo o napredku Hrvaške na poti v EU bo Evropska komisija pripravila novembra in po navedbah bruseljskih virov je tudi tokrat pričakovati enaka opozorila. (STA) BRUSELJ - Na zasedanju v Evropskem parlamentu Pahor opozoril na zaplet v primeru enostranske hrvaške razglasitve ERC BRUSELJ - Slovenski poslanec v Evropskem parlamentu Borut Pahor (-SD/PES) je včeraj na zasedanju skupnega parlamentarnega odbora Evropske unije in Hrvaške v Bruslju opozoril na možnost zapleta, če bo Hrvaška 1. januarja enostransko razglasila ekološko ribolovno cono (ERC) v Jadranskem morju. "Če bo to storila, lahko napovemo zaplet, ki bo nastal takoj po novem letu, zlasti zato, ker bo njena soseda Slovenija, ki jo to neposredno zadeva, prevzela predsedovanje EU," je dejal v izjavi za slovenske novinarje. Pahor je opozoril, da se čas za rešitev tega problema v pričakovanju hrvaških parlamentarnih volitev hitro izteka. "Da bi se temu zapletu izognili, sem danes hrvaške poslance neposredno pozval, naj v iztekajočem se mandatu storijo vse, kar je v njihovi moči, da tako ali drugače upoštevajo dejstvo, da razglasitev ERC ni samo stvar njihove suverene volje, ampak od leta 2005 tudi stvar pogajalskega okvira," je povedal Pahor ob robu zasedanja odbora. To opozorilo je Pahor vključil v predlog dopolnila k dokumentu, ki ga bo odbor sprejel danes. V dopolnilu piše, da je odločitev hrvaške vlade 15. decembra lani, da najpozneje z januarjem prihodnje leto začne uveljavljati ERC za vse države članice EU, kršitev tristranskega dogovora Italije, Slovenije in Hrvaške iz junija 2004, sklepov Evropskega sveta iz junija 2004 in pogajalskega okvira. Da uveljavitev ERC ne bi bila v skladu z nasveti Evropske komisije in vsebino političnega dogovora iz leta 2004, je opozoril tudi predstavnik komisije na zasedanju odbora. Če bo Hrvaška enostransko razglasila cono, "ne vem, kako bi se lahko izognili negativnim posledicam na njena pristopna pogajanja", je ponovil komisijino stališče. Komisija sicer usmerja pogajanja Slovenije, Italije in Hrvaške o ERC. Vodja hrvaških pogajalcev Vladimir Drobnjak j e ob tem dej al, da uveljavitev cone ni zapiranje območja za druge države, temveč s tem Hrvaška te države vabi, da njihovi ribiči lovijo pod enakimi pogoji kot hrvaški ribiči. Poslanec v hrvaškem saboru Miroslav Rožic, ki prav tako ni govoril o "uveljavitvi cone", temveč o "prenehanju suspenzije", pa je v izjavi za slovenske novinarje ob robu zasedanja menil, da bi se Slovenija in Hrvaška veliko laže dogovorili, če bi bila Hrvaška članica EU. Poleg omenjenega dopolnila je Pahor predlagal še spremembo odstavka, ki vključuje spodbudo "Hrvaški in njenim sosedam k nadaljnjim okrepljenim prizadevanjem za dokončne rešitve vseh odprtih vprašanj, še posebej vprašanj meje". Odstavek naj se spremeni v spodbudo "Hrvaški, naj nadaljuje okrepljena prizadevanja za dokončne rešitve vseh odprtih vprašanj, še posebej vprašanj meje s Slovenijo, Srbijo, Bosno in Hercegovino ter Črno goro", izhaja iz predloga dopolnila. K dobrim in dokončnim rešitvam za vsa odprta vprašanja med Hrvaško in njenimi sosedami, tudi vprašanja ERC, je včeraj na zasedanju odbora pozval tudi predstavnik predsedujoče Portugalske, portugalski veleposlanik pri EU, Alvaro de Mendonca e Moura. Avstrijski poslanec Hannes Swobo-da (PES), sicer avtor poročila zunanjepolitičnega parlamentarnega odbora o napredku Hrvaške na poti v EU v letu 2006, pa je poudaril, da sta kljub črtanju neposrednega poziva k arbitraži v primeru reševanja slovensko-hrvaških vprašanj meje iz njegovega poročila obe državi navzven dali "zelo pozitivne signale" do te rešitve. Hkrati je opozoril, da tega problema ne bi smeli uporabljati "kot goriva za notranjepolitični kapital". Odprta vprašanja med Slovenijo in Hrvaško so bila predmet razprave skupnega parlamentarnega odbora EU in Hrvaške, ki še danes zaseda v Bruslju. Odbor je sicer razpravljal o napredku Hrvaške na njeni poti v EU. Hrvaški predstavniki so poudarili, da je njihov cilj doseči pripravljenost Hrvaške na članstvo v EU do konca prihodnjega leta ter da je tak cilj, četudi se od zunaj morda zdi "preambi-ciozen", potreben za spodbujanje "notranje dinamike" procesa pogajanj. (STA) IZ r Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it DEMOKRATSKA STRANKA - Včeraj v hotelu Continentale srečanje z Gianfrancom Morettonom Za odprto stranko, ki naj upošteva vse potrebe državljanov Spregovorila tudi Ettore Rosato in Cristiano Degano - Poudarjena zveza s SSk Demokratska stranka mora biti odprta stranka, sposobna upoštevati vse potrebe državljanov, Marjetica pa je tista politična sila, ki ima glede tega največjo moč in verodostojnost, saj je vase sprejela zelo različne politične duše in je zato v Italiji prvi primer poenostavitve političnega predstavništva. Tako je na sinočnjem dobro obiskanem srečanju v hotelu Continentale dejal kandidat Marjetice za deželnega tajnika nove DS Gianfranco Moretton. Mo-retton se je v Trstu želel srečati z občani v okviru kampanje za primarne volitve DS, ki bodo 14. oktobra, v hotelu Continentale pa je prisluhnil tudi sugestijam, ki so prišle iz občinstva. Srečanje je uvedel podtajnik pri notranjem ministrstvu Ettore Rosato, ki je opozoril, kako bo nastanek DS pospešil vsa ostala politična dogovarjanja na levi in desni, nakar je Moretton orisal svoje gledanje na novo stranko. DS, je dejal, predstavlja tudi drugačen način mišljenja in zagotavljanje dejanj, ki bi nudila verodostojnost tudi iz etičnega in moralnega vidika. Kandidat Marjetice se je zavzel za ovrednotenje družine in za take zakonodajne ukrepe, ki bi ženskam omogočili večjo prisotnost v politiki. Dalje je zagovarjal porazdelitev sredstev preko reforme institucij (npr. z znižanjem števila parlamentarcev in odpravo pokrajin). DS mora biti tudi šola za izoblikovanje novega vodilnega kadra stranke, morala bo gojiti dialog z državljani ter zagovarjati kulturo dolžnosti in pravic. Nastanek DS je pomemben tudi za FJK, je dejal Moretton, saj gre za razvoj ideje o Demokratični zavezi za utrditev kandidature Riccarda Illyja na prihodnjih deželnih volitvah. Vsekakor ima FJK zaradi padca meja in novega gospodarskega razvoja pred seboj novo obdobje: potrebna je nova miselnost, ki naj bo sposobna integrirati, ne pa razdvajati. V FJK je treba ovrednotiti njene različne specifike, pri čemer je Moretton opozoril zlasti na slovensko manjšino in na to, kako je Marjetica omogočila vrnitev stranke Slovenske skupnosti v deželni svet ter izglasovanje deželnega volilnega zakona, ki omogoča SSk, da se lahko predstavi s svojo listo. Prisotne je pozdravil tudi načelnik deželnih svetnikov Marjetice Cristiano Degano, ki je opozoril na pomen primarnih volitev kot načina za spodbujanje soudeležbe državljanov. Na srečanju z Gianfrancom Morettonom je bila poudarjena ideja o odprti stranki, ki je sposobna sprejeti vase različne politične duše, pa tudi izoblikovati svoj vodilni kader KROMA DEMOKRATSKA STRANKA - Demokrati, laiki in socialisti Za dialog z družbo Podpora listam Cosolinija in Škerkove - Jutri v Boljuncu srečanje s Zvechom in Blažinovo Komponenta demokratov, laikov in socialistov v okviru stranke Levih demokratov podpira na bližnjih deželnih primarnih volitvah za novo Demokratsko stranko listo na čelu z Robertom Cosolinijem, Renato Bro-vedani in Giorgiom Rossettijem v okrožju Trst 1 in listo na čelu z Ma-rizo Škerk, Neriom Nesladkom in Anno Vinci v okrožju Trst 2. Podpisniki sporočila Piero Alzetta, Mauro Gialuz, Marino Pittoni, Glauco Rigo in Franco Todero namreč cenijo odprtost teh dveh list: polovico kandidatov namreč sestavljajo neodvisne osebnosti, ki uživajo velik ugled v svetu znanosti, univerze in kulture, po drugi strani pa je prisotnih zelo malo pravih politikov, ki so vsekakor ce- njeni zaradi svoje moralnosti in profesionalnosti. Demokrati, laiki in socialisti želijo v deželno ustanovno skupščino nov stranke prinesti politično in idejno pobudo za prisotnost in veljavo kulture in identitete levice in refor-mizma, piše v sporočilu za javnost. Boriti se želijo, pravijo, za zmago nad težnjami po sredinski usmeritvi stranke, ki po njihovem mnenju »ogrožajo od zunaj in od znotraj združitveni proces«. V odnosu do nastajajoče DS so namreč prisotna tudi nezaupanje in skepsa ter kritičnost do načina, s katerim stranka nastaja,pa še dvomi in zadržanost. S takimi stališči se želijo soočati in jih izraziti tudi v okviru prihodnje ustanovne skupščine DS. Komponenta demokratov, laikov in socialistov si prizadeva za oblikovanje nove stranke, ki bi bila sposobna prisluhniti družbi in razviti stvaren dialog z njo. DS, menijo, mora biti nekaj zares novega, drugače tve ga ne us peh. Drugače se ob bližnjih primarnih volitvah v teh dneh kar vrstijo pobude. Tako bo jutri zvečer ob 19.30 v gledališču France Prešeren v Boljuncu predstavitev liste Za Zvecha z Vel-tronijem za Demokratsko stranko. Prisotna bosta kandidat za deželnega taj ni ka DS Bru no Zvech in kan di -datka na listi Demokrati z Veltroni-jem za vsedržavno ustanovno skupščino Tamara Blažina. 1 6 Torek, 2. oktobra 2007 APrimorski ~ dnevnik ŠPORT / TRG EVROPA Na sejmu nagradili najlepše stojnice Sedma izvedba sejma potujočih trgovcev Trg Evropa 2007 se je sinoči zaključila, prireditelji - združenje tržaških trgovcev Confcom-mercio - pa bodo obračun manifestacije podali na današnji dopoldanski tiskovni konferenci. V nedeljo dopoldne pa je na Trgu sv. Antona potekalo nagrajevanje najlepše italijanske oz. evropske stojnice ter najbolj izvirne evropske stojnice. Nagrado za najlepšo stojnico, ki jo je oblikoval italijanski trgovec, je šla podjetju Bartolucci iz Pesara, ki se ukvarja s prodajo lesenih izdelkov in igrač. Nagrado za najlepšo evropsko stojnico sije prislužilo madžarsko podjetje Zoltan, ki prodaja »biološke« lutke, za najbolj izvirno evropsko stojnico pa so razglasili francosko podjetje Forte, ki se ukvarja s prodajo čajev in mil. Nagrajence je med 178 sodelujočimi trgovci iz petnajstih evropskih držav je izbrala posebna komisija za ugotavljanje kakovosti, ki ji je predsedoval predsednik tržaškega združenja Confcommer-cio Antonio Paoletti in ki so jo sestavljali tržaška občinska odbornika za gospodarski razvoj ter za prostorsko načrtovanje in turizem, Maurizio Bucci in Paolo Rovis, dalje ravnateljica službe za podpiranje in promocijo trgovine Dežele Furlanije Julijske krajine Sabrina Miotto, podpredsednica Združenja trgovcev na drobno Donatella Du-iz in direktorica podjetja Aries Pat-rizia Andolfatto. Kot že rečeno, se je letošnje izvedbe sejma udeležilo po podatkih organizatorjev 178 potujočih trgovcev iz petnajstih evropskih držav (Italije, Slovenije, Avstrije, Belgije, Nemčije, Francije, Anglije, Finske, Rusije, Ukrajine, Irske, Nizozemske, Poljske, Španije in Madžarske). Potek sejma je spremljalo več kulturnih pobud, s svojo stojnico pa je letos sodelovala tudi človekoljubna organizacija Emergency, ki je zbirala sredstva za svoj zdravstveni center v Angharamu v Afganistanu. PRISTANIŠČE - Včeraj slovesna predaja poveljstva ob prisotnosti vojaških in civilnih oblasti Trst ima novega pristaniškega poveljnika Admirala Paola Castellanija je nasledil 58-letni kontraadmiral Domenico Passaro - Odhajajoči poveljnik prejel pečat mesta - Med gosti tudi podminister De Piccoli Poslovilni govor admirala Paola Castellanija KROMA Predstavniki najvišjih vojaških in civilnih oblasti so včeraj dopoldne prisostvovali slovesnosti pred stavbo tržaškega pristaniškega poveljstva. Na čelu kapitanije je prišlo namreč do zamenjave: po 11 letih je poveljstvo zapustil admiral inšpektor Paolo Castella-ni, kije predal pomembno mesto kontraadmiralu Do-menicu Passaru. Slednji je postal obenem tudi pomorski direktor za Furlanijo-Julijsko krajino. Po vstopu praporščakov Občine Trst, Pokrajine Trst in Dežele FJK (ob notah vojaške godbe na pihala) je bil čas za slovesne govore. Nekateri posegi so bili dokaj občuteni, generalni poveljnik italijanskih pristaniških poveljstev Raimondo Pollastrini je odhajajočega tržaškega poveljnika Castellanija opisal kot »zglednega človeka, katerega delo sta zaznamovali poklicna strast in vdanost italijanski mornarici«. Posebno ganjen je bil Paolo Castellani, ki se je z včerajšnjim dnem tudi upokojil. V mornarico je vstopil leta 1970, po 37 letih dela in 11 letih poveljevanja v Trstu pa naj bi se v prihodnje posvetil predvsem svoji družini. Zahvalil se je vsem, ki so mu v skoraj štirih desetletjih pomagali izvrševati naloge, tržaškemu poveljstvu pa je voščil vse dobro. Mladim mornarjem je svetoval, naj bodo vselej pripravljeni na poseg, naj bodo pri delu natančni in dosledni. Ob koncu je izrazil upanje, da bi Trst opustil svoje tradicionalno ges- lo »no se pol« (ni mogoče) v korist novega gesla »se devi far« (treba je narediti). Novi pristaniški poveljnik je 58-letni Neapeljčan Domenico Passaro, ki je včeraj povedal, da se zaveda svoje velike odgovornosti na čelu pristaniškega poveljstva in pristavil, da bo pomembno čim tesneje sodelovati s pristaniško oblastjo, saj so cilji obeh osebkov skupni. Svečanosti so se udeležile številne vidne osebnosti tržaške družbe, osrednji gost pa je bil podminister za prevoze Cesare De Piccoli. Slednji je podčrtal pomen pristaniških poveljstev in najavil, da bo leto 2008 obdobje pomembnih sprememb za pristanišča. Vlada ima namreč namen preurediti sistem pristaniških poveljstev in obalnih straž, medtem pa je na vidiku tudi revizija zakona o reformi pristanišč. V parterju so sedeli še podtajnik na notranjem ministrstvu Ettore Rosato, deželni odbornik za delo Roberto Cosolini, predsednica tržaške pokrajinske uprave Maria Teresa Bassa Poropat, župani treh obalnih občin Roberto Dipiazza, Giorgio Ret in Nerio Nesladek, prefekt Giovanni Balsamo, predsednik pristaniške oblasti Claudio Boniciolli, predsednik trgovinske zbornice Antonio Paoletti, škof Evgen Ravignani ter vrhovni predstavniki sil javnega reda. Tržaški župan Dipiazza je v znak priznanja izročil admiralu Castellaniju pečat mesta Trst. (af) 1 6 Torek, 2. oktobra 2007 ŠPORT TRŽAŠKA OBČINA - Soglasna odločitev občinskih svetnikov Redovnice na Proseku: zelena luč občinskega sveta Bo sedanji samostan pod Sv. Justom postal luksuzni rezidenčni center? Tam, kjer so cvetele vrtnice, bo kmalu slišati zbrano molitev, je v nedeljo o sedaj že nekdanjem cvetličarskem centru Ersa pri Proseku opozorila Kmečka zveza. In tam, v sedanjem samostanu sv. Ciprijana pod Sv. Justom, kjer so stoletja molile klavzur-ne redovnice, in kjer se je v noči med 1. in 2. majem 1992 odpočil papež Janez Pavel II., se bodo v masažnih ko-pelih bodočega luksuznega rezidenč-nega kompleksa sprostili petičneži, so sinoči med občinsko sejo zaskrbljeno dodali tržaški svetniki. Mestna skupščina je soglasno odobrila sklep o spremembi namembnosti območja pri Proseku iz »kmetijskega« v »območje za verske namene« ter s tem dejansko prižgala zeleno luč preureditvi tamkajšnjega poslopja v nov samostan, kamor naj bi se - pred vi do ma v dveh le tih -preselile klavzurne redovnice. Bolj kot o novem samostanu pa je v občinskem svetu tekla razprava o usodi stare ga, zgo do vin ske ga, v sa mem mest -nem sre diš ču. Sklep je predstavil odbornik za okoljsko načrtovanje Maurizio Bucci. Dejansko je šlo za formalnost, saj je za-hodnokraški rajonski svet izdal o dokumentu pozitivno mnenje in tudi v občinski komisiji mu ni nihče naspro-to val. Dolgo zgodbo preselitve redovnic iz pod Sv. Ju sta na Kras je ob no vil ob -činski svetnik Levih demokratov Stefano Ukmar. Spomnil je že na prvi predlog iz leta 2001. Občina je bila že izdala gradbeno dovoljenje za gradnjo novega samostana (17.130 kubičnih metrov prostornine) na Vej ni, ob Marijinem cementnem šotoru. Rajonski svet je izdal - zaradi jasno razvidnih okoljskih učinkov - negativno mnenje. Pred log je na to za mrl, » kar jas no ka -že, da je imelo mnenje rajonskega sveta takrat svojo težo,« je ocenil Ukmar, seveda z mislijo na aktualne polemike o »nepotrebnosti rajonskih svetov«. Delovanje centra Ersa - v katerem je v osemdesetih letih med gerberami, vrtnicami, in ciklamami začasno delal tudi sam, takrat brezposelni Ukmar -je medtem zamrlo, dežela je območje prodala, za milijon 400 tisoč evrov ga je kupilo podjetje Palazzo Ralli s.r.l. in predlagalo zamenjavo s samostanom sv. Ciprijana, pri čemer naj bi redovnicam tudi podarilo načrt novega samo sta na. »Prihod redovnic na Prosek ne bo povzročil sitnosti. Raje dvajset KROMA nun kot dvajset stanovanj,« je pribil svetnik Levih demokratov. Tako bi popravili sedaj zelo slabo urejeno cesto, ki pelje od spomenika padlim v vasi do centra Ersa, pa tudi plinsko omrežje bi po dalj ša li, da bi ka kih dvaj set hiš do -bilo metan, je Ukmar ocenil ugodnosti priselitve klavzurnih redovnic na Pro sek. Skratka: o redovnicah na Prose-ku, vse dobro. Pač pa se je na seji, čeprav ni bilo na dnevnem redu, zastavilo vprašanje usode sedanjega samostana pod Sv. Justom. Zgraj en j e bil leta 1265, prestal je epidemije in vojne, ne pa urbanističnega razvoja mesta, ki je s svojim hrupom prisilil redovnice v selitev, kot je ponovil predsednik občinske komisije Roberto Sasco. Načelnik Forze Italia Piero Camber je ta koj opo zo ril: mes to ne mo re izgubiti tega središča duhovnosti. Po veljavnih normah bi poslopje lahko preuredili v rezidenčno strukturo, in to ne da bi o tem sploh sklepal občinski od bor. Za to je Cam ber odbor ni ku Bucciju predlagal, naj predhodno poroča skupščini o morebitnih načrtih za pre u re di tev sa mo sta na. Emiliano Edera (Rovisova lista za avtonomijo) je potegnil z njim, prav tako kot Ro ber to De car li (Ob ča ni), ki je spomnil, da je dala mestna uprava namestiti v poslopju ploščo o papeževem obisku v kloštru. Sergio Lupieri (Mar-je ti ca) pa je do dal, da bi bi lo bo go klet -no spremeniti kraj, v katerem se je ustavil skorajšnji svetnik, v luksuzno re zi den co. Načelnik Levih demokratov Fabi-o Omero je omenil hvalevredno dejavnost klavzurnih redovnic: restavriranje antičnih knjig. In nato opozoril na nadaljnje postopke pri zamenjavi območja cen tra Er sa s po slo pjem sa mo sta na. Hotel je izvedeti, ali je podjetje Palazzo Ralli že opravilo zamenjavo, in je torej že formalni lastnik samostana, ali ne. Pa tudi: ali je že kdo predstavil načrt za pre u re di tev sa mo sta na. Ome ro je omenil, da naj bi imejo novo rezi-den čno sre diš če fit nes cen ter in ma -sažne kopeli. To naj bi bil kar velik biz-nis, pri katerem naj bi - bipartizansko, kot se temu pravi v sodobnem italijanskem političnem žargonu - sodelovali tako »ljudje iz desne kot iz leve sredine.« Zato je hotel od odbornika Buc-cija izrecno izvedeti, ali so njegovi uradi že prejeli kak načrt za preureditev se da nje ga sa mo sta na. Buc ci mu je us tre gel. Uvo do ma je poudaril, da je tudi sam zaskrbljen za usodo samostana. Zatem pa je potrdil: inž. Cervesi je predstavil načrt za preureditev samostana v rezidenčno središče. »Ampak poslopje ima - kot samostan - posebne vinkulacije. Sestavljajo ga majhne celice, ki ne ustrezajo mo der nim re zi den čnim po tre bam. Zato je načrtovalec predlagal spre-mem bo do sto pa. Odbornik je priznal, da je bežno pre gle dal na črt in da ga bo tre ba pre -veriti. Zaradi posebnosti zgodovinskega poslopja je zastavil tehnikom vpraša nje, ali ne bi mo ral - pred mo re bit -no izdajo gradbenega dovoljenja - zade vo pred hod no pre re še ta ti tu di ob -činski svet. Kajti: po ugodnem mnenju gradbene komisije so občinski svetniki tako rekoč »prisiljeni« izdati pozitivno mnenje, sicer tvegajo sodno ovad bo. Omero je v glasovalni izjavi opozoril, da bi moral v primeru poslopja s posebnimi vinkulacijami preuredit -veni načrt podpisati arhitekt, ne pa in-že nir, ob če mer mu je Cam ber z dru -ge strani dvorane odvrnil: »Cervesi non si fa fregare per questo...« Marjan Kemperle / V Slovenskem klubu o novi DS in Slovencih Danes zvečer prireja Slovenski klub zanimivo debato na temo: »Nova stranka izziv tudi za nas: ali je res možna združitev SSk in slovenske komponente LD?« Nastanek Demokratske stranke je nedvomno velika novost na italijanski politični sceni, lahko pa bi bila prelomnica tudi v naši skupnosti. Ali je premostitev nazorskih in političnih pregrad, ki so desetletja ločevala našo skupnost možna ali pa je usojeno, da tudi tokrat ostane le utopija? Uvodna razmišljanja o tem vprašanju bosta nocoj iznesla Martin Brecelj in Ace Mermolja, pogovor pa bo moderi-rala predsednica Slovenskega kluba Darja Betocchi. Srečanje bo potekalo v Gregorčičevi dvorani s pričetkom ob 20.30. Obvestilo Občine Dolina Občina Dolina obvešča, da se danes začenjajo dela za ponovno izgradnjo lope pred starodavno Marijino cerkvico na Pečah v dolini Glinščice. Lopo se bo pokrilo s starimi strešniki, ki so jih vljudno darovali razni občani in združenja, ki so skoraj čustveno navezane na dolino Glinščice. Za prenos materiala bo potreben helikopter, ki bo opravljal svoje delo jutri, od 15. do 18. ure. Iz varnostnih razlogov bo zaprt odsek steze prijateljstva, radovedneži pa so vabljeni, da si ogledajo poseg natovarjanja in raztovarjanja gradbenega materiala iz bolj oddaljenih točk. Poseg se vključuje v projekt »Dolina Glinščice in njena okolica«, ki je financiran z evropskim prispevkom v okviru pobude INTERREGIIIA in katerega cilj je ovrednotenje deželnega naravnega rezervata doline Glinščice, z ureditvijo nekaterih točk naravoslovnega in zgodovinskega pomena ter z izboljšanjem stez, ki povezujejo omenjene točke. Dela za preureditev razglednih točk v Krogljah, Zabrežcu in na Jezeru so že dokončana, posegi pri sprejemnem centru pa se bodo nadaljevali v prihodnjih tednih. Praznik dedkov in babic v občini Devin Nabrežina V nedeljo, 7. oktobra se bo med 16. in 21. uro v občinski telovadnici v Nabrežini odvijal praznik dedkov in babic občine Devin Nabrežina. Pobuda, ki jo organizira odborništvo za socialne politike, predvideva tudi natečaj za osnovnošolce in srednješolce »Rožica za Vas, poezije in risbe za dedke in babice«. »S praznikom se preprosto želimo zahvaliti vsem dedkom in babicam za pomembno in nepogrešljivo vlogo, ki jo imajo v družbi«, pravi od-bornica Daniela Pallotta. Pri organizaciji pobude sodelujejo društva prostovoljcev, kot sta ABIO in AGMEN. Ob natečaju, namenjenemu vnukom, bo posebna komisija tudi izvolila »super no-nota« in »super nono«, ki bosta med prireditvijo povedala najlepšo zgodbo, zapela pesem, povedala šalo, izštevanko, uspavanko in pa recitirala. ZAHODNI KRAS - Občina in podjetje AcegasAps zvračata odgovornost drug na drugega Kdo naj čisti ceste, ulice in jaške? Vztrajna prizadevanja rajonskega sveta so le obdrodila nekaj sadov Kdo naj čisti ceste, ulice in odtočne kanale na zahodnem Krasu? Na to vprašanje bi moral odgovoriti skupni ogled tehnikov podjetja AcegasAPS, tehnikov tržaške občine in rajonskih svetnikov po vaseh rajona. Pa ni! Zgodba o čiščenju cest na zahodnem Krasu j e dolga že nekaj let. Ceste in ulice, predvsem tiste v zgodovinskih jedrih vasi, so zelo slabo urejene: ob cestah se v poletnih mesecih ob brezbrižnosti občinskih oblasti šopirijo trava, osat in grmičevje Rajonski svet je že večkrat zahteval, naj uprava poskrbi za čiščenje. Odgovorjeno mu je bilo, da bi moralo to delo opraviti podjetje AcegasAps. Ko pa se je predsednik rajonskega sveta Bruno Rupel obrnil na podjetje, mu je leto odgovorilo, da naj bi bil za čiščenje nekaterih predelov odgovoren občinski oddelek za zelenje. Ob takš nem ne od go vor nem upravnem ping-pongu zavračanja krivde in zvračanja odgovornosti drug na drugega (podjetja AcegasAps na občino in obratno) so ostale ceste, seveda, neočiščene. Po številnih poskusih je konec preteklega tedna rajonskemu svetu vendarle uspelo organizirati srečanje s tehniki podjetja AcegasAps in tržaške občine, da bi z ogledom po vaseh določili, kdo je za kaj odgovoren. Program obiska je predvideval ogled ulic v Križu (kjer je stanje še najhujše), nato na Proseku, Kontovelu in v Naselju S. Na-zario. Pa se je že v Križu zataknilo. Številne kriške ceste so bile neočiščene. Namesto da bi predstavnik podjetja AcegasAps inž. Alberto Mian vzel dejstvo na znanje jn se vsaj malce posul s pepelom po glavi, je začel na-tolcevati, češ da ni jasno, ali naj bi bil predel ob cesti občinski, ali pa lastnika nepremičnine ob cesti. Ko mu je predsednik Rupel nakazal, da je prav podjetje AcegasAps pred časom tlakovalo cesto vse do zida, in da mora zatorej tisto območje nujno biti občinsko - sicer bi podjetje storilo prekršek, ker naj bi pri svojem delu zašlo na zasebno lastnino - se je začel inž. Mian izgovarjati, češ da naj bi šlo za malenkost, in da bi morali preveriti celotno območje cest in ulic, da bi uradno ugotovili, kaj in kje mora podjetje, po pogodbi s tržaško občino, počistiti. Ob takem odgovoru se zastavlja vprašanje, kdo naj zadevo preveri, in koliko časa bo trajalo to preverjanje stanja cest in ulic na zahodnem Krasu. Odgovora na srečanju s tehniki ni bilo. Podobno je bilo z odstranjevanjem zelenja, večinoma vej, ki zastira pogled na cestne znake. To bi morali storiti lastniki zelenja ali dreves, ki se širijo na cesto, je menil predstavnik podjetja AcegasAps. Predsednik Rupel mu je omenil primere dreves ob cesti na občinski lastnini, ki zakrivajo cestne znake. Na vprašanje: zakaj pa občina (oziroma podjetje AcegasAps) ne odstrani vej teh dreves, ni dobil odgovora. Pač pa je prejel presenetljiv odgo- Bruno Rupel KROMA vor o čiščenju odtočnih jaškov. V Križu so številni jaški (domala vsi...) že dalj časa zamašeni in voda ob deževju ne odteka, temveč ustvarja na cestah in ob njih nevarne luže. Inž. Mian je odgovoril, daje podjetje AcegasAps po pogodbi odgovorno le za čiščenje tistih odtočnih jaškov, ki so povezani s kanalizacijo. Na zahodnem Krasu pa je le zelo malo takih jaškov, ker kanalizacije pač ni. Velikanska večina odtočnih jaškov je samostojna, taka da se voda porazgubi v kraško podzemlje. Teh jaškov pa pod- jetje AcegasAps ne čisti! Taki odgovori so razkurili predsednika Rupla in druge prisotne rajonske svetnike. Vprašljive pristojnosti in izmikanje odgovornosti so zanetili polemiko, obisk v Križu se je zaradi tega toliko zavlekel, da so ogledi ostalih vasi odpadli. Po neuspešnem obisku je predsednik Rupel posegel pri občinskem odborniku za decentralizacijo Paolu Rovisu. Ta je zagotovil, da se bo »zelo podrobno pogovoril s predstavniki podjetja AcegasAps«, kajti, »to kar mu je po pogodbi naročeno, mora tudi storiti.« Poseg je bil pravšnji, saj je direktor oddelka za okolje pri podjetju AcegasAps Paolo Dal Maso povabil Rupla na srečanje, ki bo v petek dopoldne. Včeraj je predsednik zahodno-kraškega rajonskega sveta ugotovil, da je podjetje AcegasAps nekaj vendarle storilo: pri avtobusnih čakalnicah je namestilo koše za odpadke. Rajonski svet je zanje zaprosil že pred dvema letoma... / TRST KOŠARKA Torek, 2. oktobra 2007 9 TRADICIONALNA POBUDA - Predstavili 39. izvedbo velikega tržaškega dogodka Na letošnji Barcolani smetana svetovnih jadralcev Nastopile bodo mnoge zvezde Ameriškega pokala - Ob športnih - kot običajno - veliko drugih dogodkov Roussell Coutts, James Spithill, Dean Barker: glavni junaki zadnjih Ameriških pokalov bodo v kratkem zapluli po vodah Tržaškega zaliva, saj se bodo udeležili 39. Bar-colane! Trikratni zmagovalec Ameriškega pokala in bodoči krmar jadrnice Oracle, krmar Lune Rosse in krmar New Zealanda so tri izmed številnih velikih imen, ki bodo krasila veliki tržaški dogodek. Rekordno bo število jadrnic velikank »supermaxi« kategorije, saj bo le-teh po napovedih organizatorjev od 15 do 20. Osrednja regata bo v nedeljo, 14. oktobra, pred tem pa bodo na vrsti številni tekmovalni, kulturni in glasbeni dogodki. Organizatorji posvečajo iz leta v leto večjo pozornost velikim in visoko tehnološkim plovilom. Na včerajšnji predstavitvi na Trgovinski zbornici so predstavniki jadralnega kluba Barcola-Grignano vsekakor poudarili, da je Barcolana, kljub svetovnemu slovesu, praznik za vse ljubitelje vetra in valov, male jadrnice pa predstavljajo jedro manifestacije. Letos naj bi se regate udeležilo kakih 1.800 plovil, dve tretjini bodo predstavljali gosti iz drugih mest. Čez dve nedelji naj bi po predvidevanjih ponovno prednjačila lanska zmagovalka, jadrnica Alfa Romeo 2 novozelandskega bogataša Nevillea Crich-tona, ki bo ciljala na rekorden čas. Med ostalimi orjaki naj omenimo Maxi Jeno in Veliki viharnik starih mačkov Mitje Kosmine in Dušana Puha, Ideo s tržaškim krmarjem Gabrielejem Benussijem, kanadski Blue Tornado, pa še Anyway True (slovenskega konzorcija Bora Sailing Team), Cometo in Idruso (- s tržaškima bratoma Montefusco). Vse se bo začelo že ta konec tedna, ko bo čas za mladinsko regato Barcolina. V soboto in nedeljo se bodo najmlajši kosali z optimisti, katamarani tyka, jadrnicami fiv 555 in jadralnimi deskami. Od torka do sobote naslednjega tedna (9.-13. oktober) bodo nastopila največja imena jadralstva: Coutts, Spithill, Barker in drugi bodo tekmovali v predzadnjem dejanju mednarodnega pokala RC44. Ta tip jadrnice si je zamislil prav Russell Coutts, ki ima tudi zaslugo, da je pokal prvič prispel v Trst. Jadrnice Ufo 28 bodo v soboto uprizorile nočno regato, čigar pravila je določil Mauro Pelaschier. Vrhunec Bar-colane bo seveda v nedeljo, 14. oktobra, ko se bo gneča jadrnic spustila v zaliv od 10. ure dalje. Tržaški župan Roberto Dipiazza je spomnil, da bo to zadnja Barcolana z mejo; ena boja pa bo zasidrana v slovenskem morju. Ravno tako bogat je spored vzporednih dogodkov, ki bodo polnili naslednji teden. Od srede do sobote bodo pravo pašo za oči predstavljale zgodovinske ladje (»Barcolana Classic«), ki se bodo zbrale v vodah Predstavitev 39. Barcolane v veliki dvorani Trgovinske zbornice KROMA pred jadralnim krožkom Adriaco. Zanimivo bo petkovo srečanje (12. oktobra) v gledališču Miela, kjer bo govor o zloglasnem Rtu Horn. Krajevni jadralci in kapitani ladij bodo pričevali o tem, kako so pluli ob rtu med dvema oceanoma, na ogled bodo tudi slike in dokumentarec. Kot običajno bo tržaško nabrežje nabito polno z raznoraznimi kioski in tisoči obiskovalcev, bogata bo tudi glasbena ponudba. Koncerti se bodo začeli vsakič ob 20. uri: v četrtek bodo igrale številne domače skupine, v petek bočaszahip-hop Giuanna Sha-daia ter skupine Mondo Marcio, Fish in Casino Royale, v soboto pa bodo igrali Maka-ko Jump, LAura, The Styles in Negrita. Ob robu predstavitve se je pojavila tudi polemika. Predsednik Trgovinske zbornice Antonio Paoletti je včeraj obžaloval, da Trst nima pravega sejma navtike, kakršne prirejajo v Benetkah, Portorožu in na Reki. Izrazil je željo, da bi krajevne ustanove v prihodnje strnile moči in organizirale sejem jadralstva, pri tem pa je izrecno omenil podjetje Fiera Trieste. Fulvia Bronzija, predsednika tega podjetja, ni bilo zraven, sam je pozneje na krajevni televiziji zatrdil, da ni bil povabljen. V zvezi s Paolettijevim posegom je dejal, da tržaški sejem trenutno nima prostorov, saj mu vseskozi ponujajo in posledično tudi odklanjajo območje Starega prista- nišča. (af) KRAS - Stališče SIK »Nekateri v levi sredini nočejo gorske skupnosti« »Včeraj so v deželni komisiji izglasovali pozitivno mnenje glede novele zakona o razvoju gorskih predelov. Novelo bodo v naslednjih dneh obravnavali še v drugi komisiji. To bi lahko bila edinstvena priložnost za ponovno uvedbo Kraške gorske Skupnosti«, pravi v tiskovni noti Bruna Zorzini Spetič (SIK). »Na žalost moramo uporabljati pogojnik, saj v deželni večini nekateri zavlačujejo s tem ukrepom, kljub temu, da je bila obnova KG S točka v volilnem programu, s katerim je Demokratična zaveza zmagala na volitvah leta 2003 in jasna obveza samega predsednika Illyja do slovenske manjšine«. »Dobro bi bilo, da tisti, ki imajo dvome, da jasno izpovejo kraškim prebivalcem, ki v teh dneh na razno-razne načine izražajo svoje nezado- Bruna Zorzini Spetič KROMA voljstvo in nelagodje o odnosu, ki ga inštitucije imajo do tega teritorija. Sama se bom v pris toj nih or ganih borila, da se ta vrzel zapolni in da bodo Kraševci spet lahko v prvi osebi upravljali svoj teritorij, tako kot jim je dovoljevala KGS, dokler je ni prejšnja, desnosredinska deželna uprava črtala,« je v tiskovni izjavi napisala Zorzinijeva. Sprehod od Čampor do Hrvatinov Združenje za zaščito pešcev CO-PED-Camminatrieste ter italijanska federacija za pravice pešcev in zaščito okolja Camminacitta bosta v okviru evropskega dne pešca priredili sprehod od Čampor do Hrvatinov. Pobudo, ki bo pod pokroviteljstvom dolinske občine in tržaške pokrajinske uprave, bodo izpeljali v četrtek, 4. t.m. Pristopili bodo nadalje občine Trst, Koper, Milje ter Zgonik. Napovedana je udeležba Margherite Hack, državnega predsednika Cam-minacitta Garla Genza, miljskega župana Neria Nesladeka, predstavnika tržaške občine Andrea Vatte, koprskega podžupana Alberta Sche-rianija, predsednice skupnosti Italijanov Hrvatini Marie Pie Casagran-de, predsednika krajevne skupnosti Nevija Kavrečiča ter sindikalnega zastopnika Renata Kneippa. Sprehod bo od 8. do 9. ure, odhod bo pri mejnem prehodu Čampore, ob 10.30 bo srečanje v kulturnem domu pri Božičih s sodelovanjem šolskih otrok, občanov, predstavnikov oblasti in raznih osebnosti. Izreden prevoz V noči na sredo bodo iz starega pristanišča do raziskovalnega središča pri Padričah prevažali velik transformator: dolg je preko 29 metrov, širok več kot 4 in visok skoraj 6 metrov. Tovor bo spremljala mestna policija, ki bo skrbela, da na cesti ne bo vozil, ki bi ovirala zahteven prevoz. Počistili cesto V Ul. Caboto so včeraj popoldne prihiteli gasilci in mestna policija, iz neke cisterne je naasfalt odtekla snov, ki je močno zaudarjala. Gasilci s svojimi napravami niso ugotovili, za kaj gre. Cesto je počistilo specializirano osebje družbe Acegas. Cisterna je odpeljala že pred prihodom mestne policije. O pravicah ženske Deželna komisija za enake možnosti bo v petek, 5., in v soboto, 6. oktobra v gledališču Miela priredila zasedanje na temo »laičnost ženske: domače navade in civilne pravice«. Komisija za enake možnosti želi spodbuditi razmišljanje o tem, kako so se z vprašanji, povezanimi s civilnimi pravicami ženske, spoprijeli v Italiji, Franciji in Španiji. Tečaji esperanta Na sedežu tržaškega esperantskega združenja v Ul. del Coroneo 15 (3. nadstropje, tel. 040-763128 ali 3392226936) se bodo danes ob 18. uri pričeli tečaji esperanta. Za informacije: nored@tele2.it. PROSEK - Avstroogrsko vojaško pokopališče Deževje otežilo dostop do spominskega kraja Zaskrbljenost in opomini zahodnokraškega rajonskega sveta - Kot je povedal Bruno Rupel, za pokopališče skrbijo samo alpinci ANA Zadnje deževje je otežilo dostop na avstroogrsko vojaško pokopali šče pri Pro seku. Do spo min ske -ga kraja vodi strma pot navzdol, ki je po dežju spolzka in nevarna. Za-hodnokraški rajonski svet je že pred časom opo zo ril ob čin ske ura -de na ne var nost, ob čemer je tudi spo mnil na do go dek, ki je posredno botroval k tako slabemu stanju do sto pa na po ko pali šče. Dohod vo di po zaseb nem zemljišču. Lastnik ga je pred več kot desetletjem na lastno pest uredil z namestitvijo desk-stopnic in oporno leseno ograjo z ročajem. Ko je zob časa načel ograjo, je lastnik zapro sil ob či no, naj jo ob no vi, saj slu ži skup nos ti. Pa mu je ob či -na odgovorila, da je bila ograja nameščena brez gradbenega dovoljenja in da bi moral zato zaprositi za grad beni odpust. Ob tako »uvidev -nem« odgovoru je lastnik ograjo kratko ma lo odstra nil, prav tako pa tudi des ke, ki so slu žile za stop ni -ce ( da mu ne bi ob či na ob mo rebit -nem pre gle du pri soli la glo bo). Tako se je zgo di lo, da je ostala pot nav zdol na avstro ogr sko pokopališče brez ograje in brez stopnic. S časom je pos tala vse bolj ne -var na, saj nih če ne skrbi zanjo, in zapu šče na, kot je zapu šče no tudi sa mo vo jaš ko poko pali šče. »Zanj skrbijo le pripadniki vsedržavnega združenja alpincev ANA,« je vče raj pove dal predsed -nik zahodnokraškega rajonskega sve ta Bru no Rupel. Ti so posegli tudi pred ne kaj me seci, ko so - po ne -kem neurju - odžagali veje in drevo, ki so ne var no viseli nad kam ni -timi obeležji pokopališča. Čez slab mesec, ob 1. novembru, bo tudi letos na vo jaš kem poko pali šču spo -minska svečanost. Vprašanje pa je, v kakšnem stanju bo dostop nanj, če bo dotlej obvladala sedanja brezbrižnost. 10 1 6 Torek, 2. oktobra 2007 ŠPORT / ŠKEDENJ - Prenovljeni Ljudski dom poimenovan po Zori Perello Nedeljska slovesnost priklicala veliko množico Lastnica doma je Stranka komunistične prenove - V njem je tudi soba, posvečena Bianci Furlan Kneipp V znamenju tovarištva in zvestobe idealom levice so v Škednju proslavili odprtje novega Ljudskega doma Zora Perello, ki stoji na križišču med središčnima Škedenjsko ulico in Ulico Soncini. Lepo sončno vreme je priklicalo pravo množico, v kateri so prevladovali domačini in prijatelji Stranke komunistične prenove, lastnice novega doma. Uvodni pozdrav je prisotnim prinesel Iztok Furlanič, tajnik strankinega ške-denjskega krožka Jure Canciani. Odprtje Ljudskega doma je označil za neverjeten uspeh: tovarišicam in tovarišem je s prostovoljnim delom uspelo uresničiti utopijo. Zahvalil se je vsem, ki so v domu preživljali ure in ure svojega časa (pokrajinski tajnik SKP Igor Kocijančič je vsakemu tudi izročil spominsko plaketo), prav posebno pa tistim, ki so se v preteklosti borili za Ljudski dom, a niso doživeli njegovega odprtja: tovarišema De Agostiniju in Sancinu, predvsem pa tova-rišici Bianci Furlan Kneipp, kije med najbolj zaslužnimi, da so v Škednju ustanovili krožek Stranke komunistične prenove. Njenemu spominu so v domu posvetili tudi posebno »žensko sobo«: v nedeljo so v njej kot prve nastopile Biancine prijateljice iz škedenjskega zbora Ivan Gr-bec. Sledili so pozdravi in voščila predstavnikov prijateljskih društev in ustanov: antifašističnega društva Promemoria, škedenjske sekcije Stranke slovenske skupnosti in doma Jakoba Ukmarja, Stranke italijanskih in slovenskih komunistov, stranke Socialnih demokratov iz Izole, Slovenske kulturno-gospodarske zveze, tržaške federacije Levih demokratov, društva Ivan Grbec, odbora za spomenik padlim pri Sveti Ani, sindikata CGIL, organizacije ANED, Ljudskega doma Cianciani iz Podlonjerja in ženske organizacije UDI. O liku mlade antifašistke Zore Perello, po kateri so poimenovali škedenj-ski Ljudski dom, je spregovoril zgodovinar Sandi Volk. Izpostavil je njeno pokončno držo in pogum, a tudi strast, s katero se je borila proti vsaki obliki diskriminacije. Zora Perello je bila hči italijanskega očeta in slovenske matere, na svoji koži je doživela fašistično preganjanje, internacijo, zapor, mučenje, svoje mlado življenje pa končala v nemškem koncentracijskem taborišču. Zaradi vsega tega se je moramo spominjati z ljubeznijo in ponosom, je svoj poseg zaključil Volk. Pred odkritjem spominske plošče na pročelju rdeče stavbe, je pred mikrofon stopila glavna govornica, senatorka Lidi- a Menapace. Vsaka hiša, vsak dom je simbol zatočišča in varnosti, je dejala senatorka SKP, in noče simbolizirati zaprtosti. »Upam, da bo tako tudi s tem domom in da bo Ljudski dom Zora Perello postal kraj, v katerem bodo ljudje razmišljali o aktualnih dogodkih. Komunistična partija je nekoč opravila čudovito akcijo političnega opismenjevanja, ki bi bila potrebna tudi danes.« Danes, ko je Menapace zaskrbljena zaradi novega vala fašizma, ki preti Evropi. »Ta fašizem ni enak tistemu, proti kateremu sem se kot par-tizanka borila v rojstnem Piemontu. Vidim pa neko razširjeno sovraštvo do delavcev, osebnih izbir in različnosti. Boriti se moramo proti temu strupu in ne dovoliti, da prodre med nas ...« Na škedenjskem trgu so nato zado-nele udarniške note tržaškega partizanskega pevskega zbora, ki nosi ime po Pin-ku Tomažiču, somišljeniku in prijatelju Zore Perello. V duhu vrednot, za katere sta tržaška idealista darovala svoji mladi življenji, je potekal koncert, med katerim so se partizanske pesmi prepletale z revolucionarnimi, slovenska beseda z italijansko, srbsko, špansko... Poljanka Dolhar Nedeljske slovesnosti v Škednju se je udeležila prava množica, tablo s posvetilom Zori Perello je odkrila osrednja govornica Lidia Menapace (desno) KROMA Calenda bo še vodil Stalno gledališče FJK Upravni svet gledališča Rossetti je soglasno sklenil, da Antoniu Calen-di podaljša pogodbo do leta 2011 z možnostjo, da mu jo podaljšajo še za dve leti. Calenda vodi gledališče Rossetti od leta 1995. Kot pravi predsednik Paris Lippi, je pod njegovim vodstvom doseglo pomembne uspehe. Predstavitev fakultete za arhitekturo Danes ob 10. uri (dvorana 1B, poslopje H33) bodo študentom celovito predstavili fakulteto za arhitekturo. Po uvodnih besedah Giacoma Borrusa bodo o raznih tečajih spregovorili učno osebje, predstavniki študentov, tehničnega in upravnega osebja. Akademsko leto se bo pričelo 26. oktora ob 11.30. O akademskem letu 2006/07 V dvorani Cammarata na tržaški univerzi (1. nadstropje glavne stavbe) bodo jutri ob 11. uri predstavili poročilo o ocenjevanju didaktike v akademskem letu 2006/2007. Prisotni bodo rektor Francesco Peroni, upravni direktor Antonino Di Guardo ter odgovorna za urad »študije za ocenjevanje« Raffaela Di Biase. Poročilo je sad obdelave preko 42.000 vprašalnikov, ki so jih izpolnili študenti z 12 fakultet tržaške univerze. Otvoritev razstave »Onda viva - Wind Emotions« V občinski umetnostni dvorani na Velikem trgu bodo danes ob 18.30 predstavili razstavo »Onda viva -Wind Emotions«, za katero sta dala pobudo tržaška sekcija italijanske pomorske lige in tržaško občinsko odborništvo za kulturo. Razstava sodi v okvir manifestacij ob letošnji Barcolani. Na ogled bodo velike fotografije tržaškega fotoreporterja Danieleja Crozzolija. Razstava bo odprta do 17. oktobra vsak dan od 10. do 13. in od 17. do 20. ure. Predstavitev knjig madžarskega pisatelja Andorja Szilagyija V kavarni Tommaseo na istoimenskem trgu bodo jutri ob 18. uri predstavili knjigi »Shalim« in »Il testi-mone oculare cieco« madžarskega pisatelja Andorja Szilagyija. Predstavitev prireja italijansko-madžar-sko kulturno združenje iz FJK »Pier Paolo Vergerio«, spregovorila bosta Fulvio Senardi in Luigi Nacci, za prevajanje bo poskrbela Eva Gacs. DOLINA - V nedeljo odprli prenovljeno nogometno igrišče Pridobili sodoben športni objekt Na odprtju se je velika množica športnikov, navijačev, predstavnikov javnih ustanov in domačinov - Uradna zahvala vsem, ki so prispevali k realizaciji del Nedeljski športnik praznik v dolinski občini KROMA Šestindvajsetega septembra 1971 sta ekipi Brega in Kočevja otvorila novo dolinsko nogometno igrišče. Preteklo nedeljo, po šestintridesetih letih, pa sta ekipi Brega in Zaule Rabuiese odigrali prvo uradno tekmo na prenovljenem dolinskem igrišču. Obnova pa ni zadevala le postavitve sintetične trave, bodisi na velikem bodisi na malem nogometnem igrišču. V dveh letih obnove se je dolinski občinski športni center Silvano Klabjan precej spremenil. Postavljena je bila nova mreža, nove igralske klopi, urejeno je bilo košarkarsko igrišče na odprtem in še nekaj manjših posegov. Športni objekt je sedaj zares moderen in v ponos celotni dolinski skupnosti. Poudariti je tudi treba, da je veliko nogometno igrišče s sintetično travo edino v zamejstvu, kjer igra slovenska ekipa. Na nedeljski otvoritvi se je zbrala velika množica športnikov, navijačev, predstavnikov javnih institucij in domačinov. Prisotne je najprej sprejel Pihalni orkester Breg pod vodstvom Mauriziota Kodriča. Sledili so govori. Kot prva je stopila za mikrofonom dolinska županja Fulvia Premolin, ki je podčrtala dejstvo, da je tak športni objekt tako majhni občini v velik ponos in kljub nekaterim za-petljajem je bil predviden program uresničen. Županja se je posebno zahvalila vsem javnim usta- novam, ki so finančno pripomogle k uresničitvi takega objekta, podjetjem, ki so opravila dela ter raznim projektantom in tehnikom, ki so tudi brezplačno realizirali projekt. Sledil je govor ganjenega odbornika za šport Antonia Ghersinicha, ki je poudaril, da mora šport vzgajati ne samo atlete, temveč tudi prvake v življenju. Predsednik AŠD Breg Igor Čuk, ki je bil pred 36 leti kapetan nogometne ekipe Breg, ki je prva stopila na novem igrišču, se je zahvalil vsem, ki so pripomogli k realizaciji del. Dodal je tudi, da je športno društvo prispevalo okoli 15% celotne investicije. Ob koncu je pohvalil nogometno sekcijo, ki je v teh zadnjih dveh letih kljub težkim pogojem in romanju po raznih igriščih dose gla le pe us pe he. Sledili so pozdravi Igorja Kocijančiča v imenu Dežele FJK, Borisa Pangerca v imenu tržaške pokrajne, Steliota Borrija,v imenu Conija, Fabia Kandinška v imenu FIGCa, Jurija Kufersina v imenu ZSŠDIja in Andrea Marcuccinija v imenu športnega društva Zaule Rabuiese. Osebne pozdrave pa je prinesel bivši Bregov trener mladinskih ekip Fa-bio Lovreči. Dolinski župnik Maks Suard je nato blagoslovil igrišče, nato so prerezali trak in mladi nogometaši so lahko prosto stekli po igrišču. Edvin Bevk / TRST KOŠARKA Torek, 2. oktobra 2007 1 Slovenski klub vabi danes, 2. oktobra ob 20.30 na debatni večer NOVA STRANKA IZZIV TUDI ZA NAS: alije res možna združitev Ssk in slovenske komponente LD? Uvodni razmišljanji bosta prispevala Martin Brecelj in Ace Mermolja, moderatorka Darja Betocchi Srečanje bo potekalo v Gregorčičevi dvorani, ul. S. Francesco 20. Včeraj danes CI3 Lekarne U Kino Danes, TOREK, 2. oktobra 2007 BOGUMIL Sonce vzide ob 7.02 in zatone ob 18.46 - Dolžina dneva 11.44. Luna vzide ob 21.17 in zatone ob 13.14 Jutri, SREDA, 3. oktobra 2007 TEREZIJA VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 20,8 stopinje C, zračni tlak 1024,4 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 67-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 19,7 stopinje C. Od ponedeljka, 1. , do sobote, 6. oktobra 2007 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Giotti 1 (040 635264), Ul Belpog-gio (na vogalu z Ul. Lazzaretto Vecchio - 040 306283), Žavlje - Ul. Flavia 39/C (040 232253). Fernetiči (040 212733 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Giotti 1, Ul. Belpoggio 4 (na vogalu z Ul. Lazzaretto Vecchio), Istrska ulica 33, Žavlje - Ul. Flavia 39/C. Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Istrska ulica 33 (040 638454). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. www.teaterssg.it vabilo k abonmaju enkratni ALOJZ SVETE v predstavi ZDRAVNIK PO SILI "Komedija, ki je v lanski sezoni razburila dobromislečo slovensko javnost" J.B.P.Moliere režiser: Diego De Brea četrtek, 4. oktobra,20.30, SSG za lanske in letošnje abonente vstopnina samo 2€ I info brezplačna tel.št. 800 214302 EXCELSIOR AZZURRA - 16.30, 18.20, 21.00 »In questo mondo libero...«. FELLINI - 17.10, 22.15 »L'ultima le-gione«; 18.45, 20.30 »Piano, solo«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »La ragazza del lago«. GIOTTO MULTISALA 2 - (Ulica Giotto 8) 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Hairspray«. KOPER - KOLOSEJ - 16.30, 19.00, 21.30 »Gasilca pred oltarjem«; 19.20, 21.20 »Ful gas 3«; 16.20, 18.40 »Bournou ultimat«; 21.00 »Planet terorja«; 17.00 »Sezona lova«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.15, 17.40, 19.10, 20.40, 22.15 »I Simpson - Il film«; Dvorana 2: 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Il buio dell'anima«; Dvorana 3: 16.15, 20.15, 22.15 »Grindhouse - Planet terror«; Dvorana 4: 16.30 »Shrek terzo«; 16.15, 20.15, 22.15 »Ventotto settimane dopo«; 18.00 »Le vite degli altri«. SUPER - Film prepovedan mladim pod 18. letom. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »I Simpson - Il film«; Dvorana 2: 17.40, 20.00, 22.10 »Hairspray - Grasso e bello?«; Dvorana 3: 17.40, 20.00, 22.00 »Un impresa da Dio«; Dvorana 4: 17.30, 20.10, 22.10 »Il buio nell'anima«; Dvorana 5: 17.40, 20.00, 22.00 »Sof-fio«. M Izleti ALCIONE - 16.45, 19.00, 21.15 »Sic-ko«. AMBASCIATORI - 16.45, 18.30, 20.20, 22.15 »Un impresa da Dio«. ARISTON - 18.10 »Io non sono qui«; 16.30 »Follia«; 21.00 »Giornata mondiale della non violenza«. CINECITY - 19.35, 22.00 »Espiazione«; 16.00, 17.50 »Scrivilo sui muri«; 16.00, 19.50 »Suxbad - Tre menti so-pra il pelo«; 18.05, 22.05 »Funeral party«; 16.00 »Shrek terzo«; 16.20, 18.15, 20.10, 22.05 »I Simpson - Il film«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Planet terror«; 17.40, 19.55, 22.10 »Il buio nell'anima«; 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »Un impresa da Dio«; 16.30, 19.45, 22.05 »Hairspray«. EXCELSIOR - 16.30, 18.15, 21.45 »Fu-neral party«. DOLINSKA SEKCIJA SLOVENSKE SKUPNOSTI organizira v nedeljo, 7. oktobra 2007, svoj že tradicionalni jesenski izlet. Tokrat so na vrsti dolenjski kulturni spomeniki. Vozili se bomo po dolenjski cesti mimo Otočca in obiskali Brežice ter si ogledali zgodovinski grad in v njem Posavski muzej. Potem se odpeljemo v Kostanjevico ob Krki, kjer bo kosilo in ogled umetniških zanimivosti mesta: Forma viva in Cistercijanski samostan, danes spremenjen v nacionalni muzej. Odhod iz Doline ob 6.30. Informacije in prijave na tel. št.: 040-228924 (Sergij Mahnič), 040228274 (Rado Štranj), 040-228174 (Aldo Štefančič). PO POTEH KILJANA FERLUGE. Kdor se želi vpisati na izlet , ki ga organizira Društvo Slovencev miljske občine v nedeljo, 7. oktobra v Crik-venico in otok Krk, naj se čimprej prijavi, ker so na razpolago še zadnja mesta. Prijave sprejema gospa Vesna (040-271862). Izlet je organiziran v sodelovanju z ADRIATI-CA.NET CENTRO VIAGGI. SPDT organizira v nedeljo, 7. oktobra 2007 avtobusni izlet v Val Vecia (Bassano). Predviden je kratek pohod z ogledom zanimivosti prve svetovne vojne. Izlet vodi Franc Starec. Ker je izlet avtobusni naj se člani čimprej prijavijo na tel. 040-220155 (Livio) ali 040-2176855 (Vojka). Vabljeni! SŠKD TIMAVA Medjavas - Štivan organizira 20. in 21. oktobra 2007, že tradicionalni dvodnevni jesenski izlet v Čateške toplice v Zagreb. Prijave sprejemamo (do 3. oktobra) na tel. 338-7738027 (Igor) in 3396020160 (Robi). TRADICIONALNI IZLET OLJKAR-JEV, ki ga organizira Tržaška Kme- r SKD TABOR Knjižnica P. Tomažič in tovariši DANES, 2. OKTOBRA OB 20. URI predstavitev knjige N0VLJAN0V0 STOLETJE Ob prisotnosti avtorja Lada Ambrožiča mL bo knjigo predstavil prof. Jože Pirjevec Pevski pozdrav MoPZ Tabor tijska Zadruga, se bo odvijal v dneh 22., 23. in 24. oktobra in vas bo peljal na ogled Istre in bližnje Dalmacije. Poleg oljčnih nasadov in oljarn si boste lahko ogledali Brijone, Opatijo in Otok Krk. Če ste zainteresirani, pokličite na tel.št. 040/8990103 Laura ali 040/8990108 Roberta. H Čestitke Danes je v Gropadi velik dan, saj naš MITJA MACAROL praznuje okrogli rojstni dan. Zdravja obilo in da bi ti sedaj v penziji lepo bilo, to naše iskreno je voščilo. Mama Justina, Nevina in Eliza. Dragi brat in stric MITKO! Čestitamo ti za tvojo današnjo okroglo obletnico in ti kličemo na zdravje! Tvoje Danica in z njo vseh osem punc. P.s. Seveda voščilu se pridružujejo še fantje! 0 Prireditve KULTURNO-ŠPORTNO DRUŠTVO ROJANSKI KRPAN prireja v nedeljo, 7. oktobra 2007 tradicionalni Rojan Day. Zbirališče ob 15. uri na Obelisku, nato sprehod po prvem delu Napoleonske ceste, mimo Trsteniškega gozda, Škalešante, Piščancev in Lajnarjev do Cesarjev, kjer bo na domačiji gospe Anite Pe-rič Altherr (ulica degli Olmi 23) običajna vrtna veselica. Ob 18. uri kulturni program s predvajanjem diapozitivov o umetniku Lojzetu Spacalu, sledila bo družabnost s paštašuto. Vabljeni! SKD TABOR - V OKTOBRU V PROSVETNEM DOMU NA OPČINAH: 2. oktobra 2007, ob 20. uri: srečanje s knjigo NOVLJANOVO STOLETJE. Ob prisotnosti avtorja Lada Am-brožiča ml. bo knjigo predstavil prof. Jože Pirjevec, pevski pozdrav MoPZ Tabor; v nedeljo, 7. oktobra 2007, ob 18. uri gostovanje SSG s predstavo »Tihobitje v jarku« (režija Nenni Delmestre); v sredo, 17. oktobra 2007, ob 20.30, predavanje »Kras - tako znani, tako neznani«, ki ga je pripravil Paolo Sossi; v nedeljo, 21. oktobra 2007 »Jesenski dan« s pohodom, skupnim kosilom, kostanji in ex-temporejem za otroke; v ponedeljek, 22. oktobra ob 20. uri Riccardo Illy: La rana cinese. Ob prisotnosti avtorja bo srečanje vodil Bojan Brezigar; v nedeljo, 28. oktobra 2007, ob 18.00 - »Openska glasbena srečanja«: duo Martina in Marko Fe-ri. Čakamo vas! SKD VIGRED vabi v Praprot na »12. kraški Oktoberfest« pod šotorom. Petek, 5. oktobra, ples s skupino Na-vihanke; sobota 6. oktobra, ob 15. uri Ex tempore za otroke in mladino ter turnir v briškoli, zvečer od 19. do 02. ure ples s skupino Dej še 'n litro in z ansamblom Slovenski zvoki. Popoldne in zvečer taborniški kotiček za otroke in mladino v organizaciji Tabornikov RMV Trst-Gorica. Nedelja 7. oktobra, od 10. do 11. ure, zbirališče za »12. Pohod na Krasu je krasno« z organiziranim prevozom v Tublje. Odprtje kioskov ob 13. uri, ob 15.30 »12. Musikfest-Festival ljudskih godcev in pevcev, zvečer ples z Ansamblom Okrogli muzi-kanti. Popoldne in zvečer taborniški kotiček za otroke in mladino. Vse tri dni bo mejni pohod Gorjansko odprt do 24. ure. KONCERT PERGOLEZIJEVE STABAT MATER bo v cerkvi sv. Apolinarija, Ul. Capitolina 14, - Montuzza 6. oktobra, ob 20.30. Sopran Dana Furla-ni, mezzo-sopran Fabiana Polli, orgle Manuel Tomadin. Vabljeni! GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA vabi na »24 ur pleha ali maraton ljubiteljev pleh glasbe«. Pričetek v soboto, 20. oktobra 2007, ob 19. uri, zaključek v nedeljo, 21. oktobra, ob 19. uri v Praprotu, v ogrevanem šotoru na šagri pod borovci. Vabljeni vaški veseljaki, vse godbe, skupine narodnozabavne glasbe, ljudski godci in vsi, ki znate zaigrati eno po domače. Prijave in info: tel. 3476849247 (Erik) ali info@godbana-brezina.it ali fax 040-2529063. ZSKD obvešča, da se bo v nedeljo, 21. oktobra, na Pomorski postaji v Trstu, odvijala deželna zborovska revija »COROVIVO«. Prvi koncert bo ob 10. uri, nastopajo: societa polifonica »S.Maria Maggiore« (TS), Insie-me »Lumen vocale« (Videm), Offi-cium Consort (PN), Coro Guarne-riano (videm), associazione corale »Citta di Gradisca« (GO), coro polifonico »Citta di Pordenone (PN), vokalna skupina »Ars Musica« (GO). Drugi koncert bo ob 14.30, nastopajo: OPZ »Le note allegre« (GO), vokalna in instrumentalna skupina »Cantare« (TS), OPZ »Fran Ventu-rini« (TS), Ensemble Armonia (PN), Cappella Musicale »A. Salieri« (Videm), vokalna skupina »Citta di San Vito« (PN), associazione corale »Au-dite Nova« (GO), ŽPZ »Multifa-riam« (videm); tretji koncert bo ob 18. uri, nastopajo: društvo »Cappella Tergestina« (TS), zbor »Cjastelir« (Videm), OPZ Del Contra (PN), Catticoro/Katizbor (TS), Mladinska vokalna skupina Vrh Sv. Mihaela (GO), Collis Chorus (PN). zaključni koncert z nagrajevanjem bo ob 20.45. H Mali oglasi GLASBENA MATICA išče sodelavca z muzikološkim znanjem inorganiza-cijskimi izkušnjami za promocijo dejavnosti Glasbene matice (šola, koncertna sezona, razne pobude in projekti, spletna stran) v medijih in v stikih z organizacijami in javnostjo. Pisne ponudbe (ki morajo vsebovati curriculum in okvirni opis pobud, ki jih kandidat predlaga za promocijo Glasbene matice) poslati naGlasbe-no matico, ul. Montorsino 2, 34135 Trst, do 10.oktobra 2007. IMATE PROBLEME z likanjem ali z oskrbo starejših oseb? Kličite gospo z dolgoletnimi izkušnjami na št. 328-8161372. IŠČEM 2x tedensko (sreda in sobota) za nego hiše marljivo in vestno gospo. Zainteresirane naj pokličejo na tel. št.: 393-7739728. IŠČEM v najem na tržaškem krasu majhno hišico z vrtom ali stanovanje, tudi potrebno manjših popravil, adaptacij. Tel.: 346-0919666 . IŠČEM zanesljivo in natančno hišno pomočnico. Tel.: 040-212928. KMEČKI TURIZEM z domačim prigrizkom je odprla Irena Briščak na Briščah. Tel. 040-220524. PIANINO - STENSKI KLAVIR malo rabljen prodam. Cena po dogovoru. Tel. 349-7837509. PRODAM majhne tibetanske kozličke. Tel.: 334-7755361. PRODAM kamniti portal. Tel. 3346475337. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE nujno išče lesene garderobne omare iz 30-ih in 40-ih let prejšnjega stoletja. Tel. 040-632665/4 ali 3408633712. V NAJEM iščem bivališče (podstrešno, oz. monolokal + kopalnica ali podobno) najmanj 30-40 kv.m; tudi preprosto, le da svetlo in prazno za ceno od 250,00 do max 310,00 evrov. Klicati na tel. št.: 040-392018 ali 340-2620400. V OBRTNI CONI »Zgonik« dajem v najem prostor, velik približno od 150 do 200 kv. metrov, v prvem nadstropju, opremljen s klimo in z možnostjo uporabe dvigala. Možno je tudi razdeliti prostor po lastni potrebi. Telefon: 348-2812360. ŒB Osmice OSMICO sta v Mavhinjah odprla Franc in Tomaž Fabec. Obiščite nas! Tel.: 040-299442. DREJČE FERFOLJA ima odprto osmi-co v Doberdobu. Toči belo in črno in nudi domači prigrizek. FRIZERSKI SALON v središču Trsta išče osebje. Za informacije poklicati na 3386976796 REKLAMNA AGENCIJA IŠČE TAJNICO/KA z znanjem slovenščine in italijanščine ter dobrimi organizacijskimi sposobnostmi. Pisne ponudbe poslati na: info@sintesitrieste.it ali po faksu na št. 040-370045 TRŽAŠKO PODJETJE INFORMATIKE išče resno osebo za takojšnjo zaposlitev. Obvezna slovenščina in italijanščina, zaželje-na angleščina. Pisati na help4pc@libero.it OSMICA je odprta pri Davidu, v Sa-matorci št. 5. Vabljeni! Tel.: 040229270. OSMICO je odprl Boris Škerk v Pra-protu 20. Tel.: 040-200156. OSMICO je odprl Salomon v Rupi. OSMICO je v Zgoniku št. 71 odprl Mario Milič. Tel.: 040-229337. Prispevki V spomin na Celeta Sancina darujeta Claudia in Miro 50,00 evrov za TPPZ Pinko Tomažič in 50,00 evrov za obnovo bolnišnice Franja. Namesto cvetja na grob Marinota Žerjala darujejo Milka, Anica in Silva 60,00 evrov za obnovo bolnišnice Franja. Namesto cvetja na grob Zdenkota Corbattija darujeta Milena in Nini (Ricmanje) 20,00 evrov za SKD Slavec. Ob 35. obletnici smrti dr. Alojza Ste-pančiča daruje družina 50,00 evrov za SKD Igo Gruden in 50,00 evrov za cerkev Sv. Roka. Tanja Bogdanovič daruje 20,00 evrov za Dijaški dom S. Kosovel. V spomin na dragega Zdenka Hrva-tiča daruje Bernarda Kuret 20,00 evrov za SKD Slavec. V spomin na Avgusta Castellanija daruje žena Marija 15,00 evrov za vzdrževanja spomenika padlim NOB iz Škednja, Sv. Ane in Kolon-kovca. t Zapustil nas je naš dragi Livio Stocca Žalostno vest sporočajo Mira in Maja ter ostalo sorodstvo. Pogrebni obred bo v četrtek, 4. oktobra ob 11.30 v barkovljanski cerkvi. Barkovlje, 2. oktobra 2007 Kraško pogrebno podjetje Lipa Ob izgubi dragega moža in očeta izrekamo iskreno sožalje gospema Miri in Maji prijatelji Alessia, Andrej, Jana, Marko, Kristina, Robert, Pamela, Paolo, Sabina, Marko, Ivanka in David Ob boleči izgubi Čeleta Sancina izrekamo iskreno sožalje Katji, Francu in družini prijatelji z odbora SPDT Zadnji pozdrav Čeletu družini Kovačič in Possega Draga Sonia, globoko pretreseni ob boleči izgubi dragega Ivana izrekamo občuteno sožalje Deana, Stuart, Tanja, Guido in Andra Prijatelju Ivanu zadnji pozdrav v slovo Erik (Dolfo) z družino Ob nepričakovani izgubi Ivana Le-sizze izrekamo družini in sorodnikom iskrene sožalje odbor, člani in igralci AŠZ Jadran 1 6 Torek, 2. oktobra 2007 ILDTEHStd LTULHC SLEPALliCl ▼-H- i rtAiii» ituu tmnm Še premišljuješ? Pohiti, pridi z nami v STUDIO ART Dramska igra, ples, gib, govor, predstave in še marsikaj... Potrditev vpisa v drugi letnik in vpis v prvi letnik gledališke šole: sola@teaterssg.it ali kliči na 347-76f5287. Pričakujemo Te! www.teaterssg.it ^^C šc ME LAN LE KLEIN in Zbornica kliničnih pedagogov TEČAJ ZA DOJENČKE PRVI KORAKI (tečaj predvideva 6 srečanj; masaža in dejavnosti v bazenu) ZAČETEK 15. OKTOBRA www.melanieklein.org. tel. 328-4559414 H3 Obvestila AŠD CHEERDANCE MILLENIUM obvešča, da se nadaljujejo vpisi za novo sezono. Razpored treningov: l.skupi-na letniki 2004-2001) pon. 16.30-17.30 in pet. 17.30-18.30 na Opčinah; 2.sku-pina - Zajčki (letniki 2000-1997) pon. in pet. 17.30-19.00 na Opčinah; 3.sku-pina - Strele (letniki 1996-1993) pon. 19.00-20.15 na Opčinah, tor. in pet. 18.30-20.00 pri Banih; 4.skupina -Škrati (od letnika 1992 dalje) tor.20.00-21.30, sre. 19.30-21.30 in pet. 20.0022.00 pri Banih. Info. 349-7597763 (Nastja) ali 346-0441133 (Petra). AŠD MLADINA IN KD VESNA organizirata začetni in nadaljevalni tečaj SALSE v domu Alberta Sirka v Križu pod vodstvom federacijskih plesnih učiteljev. Za informacije in prijave kličite na tel. št. 338-6376575 ali 040220718. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV IN KNJIŽNICA DUŠANA ČERNETA vabita v petek, 5. oktobra 2007, ob 20.30 v Peterlinovo dvorano v Ul. Donizetti 3 v Trstu, kjer bo arh. Jure Vombergar, ki je med vodilnimi slovenskimi javnimi in kulturnimi delavci v Argentini, ob predvajanju 120 izvirnih fotografij iz begunskih taborišč v Avstriji in Italiji, s tovornjakov, z vlakov in ladij ter iz pristanišča in begunskega hotela v Buenos Airesu spregovoril o 60-letnici začetka prihajanja pripadnikov slovenske politične emigracije v Argentino. GLASBENA MATICA - Šola »M.Kogoj« vabi k vpisu otroke med 4 in 10 letom v tečaj angleščine s petjem in kitarsko spremljavo (narodne in ljudske pesmi). Pouk poteka na Proseku pod vodstvom prof. Daria Vivianija. Info - tajništvo tel.040 -418-605. GLASBENA MATICA - Šola »M.Kogoj« vabi k vpisu v posebne tečaje kitare (poudarek na petju in spremlavi). Pouk poteka na Proseku pod vodstvom prof. Daria Vivianija. Info - tajništvo tel.040 -418-605. KROŽEK AUSER za kraško območje vabi svoje člane na družabno popoldne v soboto, 13. oktobra s pričetkom ob 16. uri. Srečanje se bo odvijalo v prostorih »Dopolavoro ferroviario« v Na-brežini postaja. Za ples bo igral »Duo melody«. MEPZ SKALA - SLOVAN obvešča pevke in pevce, da so se pričele pevske vaje v novi sezoni in sicer v ponedeljkih in četrtkih ob 20.30 v domu Skala v Gropadi. Vabljeni novi glasovi! OBČINA DEVIN NABREŽINA obvešča, da ponovno odpira svoja vrata Net Point center v Nabrežini, brezplačna računalniška delavnica za otroke in mlade do 14. leta starosti, ki se želijo naučiti pravilno uporabljati računalnik, pa tudi na zabaven način ustvarjati svoje spletne strani in deskati po spletu. V učilnici v Grudnovi hiši bodo za to na razpolago računalniki in usposobljen učitelj. Net Point bo odprt s sledečim urnikom: ob petkih od 15. do 18. ure in ob sobotah od 9. do 13. ure. vse informacije in vpisne pole dobite pri okencu urada za stike z javnostjo, v Grudnovi hiši v Nabrežini št. 158 (brezplačna telefonska številka 800002291, urnik poslovanja: od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure, ob sredah in četrtkih tudi od 14. do 17. ure. SCGV EMIL KOMEL obvešča, da se pouk na podružnici v Devinu začne v mesecu oktobru. Prvo srečanje z lanskimi in novimi učenci bo v četrtek, 4. oktobra, ob 18. uri na sedežu zborov v Devinu. V teh dneh sprejemamo še nove vpise za naslednje instrumente in predmete: kljunasta flavta, oboa, prečna flavta, fagot, klarinet, pozavna, trobenta, harmonika, klavir, kitara, nauk o glasbi, teorija in solfeggio. SHINKAI KARATE' KLUB sporoča, da bodo redni treningi v zgoniški telovadnici od danes, 2. oktobra dalje v naslednjih dneh: otroci začetniki torek in petek od 16. do 17. ure, otroci z bar-vanimi pasovi torek in petek od 17. do 18. ure in ob sredah od 18. do 19. ure; odrasli sreda od 19. do 21. ure, petek od 18. do 20. ure. Za informacije: 3387281332 ali 347-4033343. SKD FRANCE PREŠEREN iz Boljunca -Skupina 35-55 prireja v nedeljo, 7. oktobra pohod od Socerba, z vodenim obiskom Svete jame, do Ocizelskih po-nikv. Zaradi organizacijske izvedbe prosimo, da se zainteresirani prijavijo najkasneje do petka, 5. oktobra od 13.30 do 14.30 na tel. št. 333 3616411 (Sonja). SKD IGO GRUDEN vabi k telovadbi za dobro počutje, ki ga vodi Divna Slavec; urnik tečajev: ob ponedeljkih od 18. do 19.30, torek in četrtek od 9. do 10.30 in od 10.30 do 12. ure. STROKOVNI TEČAJ ZA IZPOPOLNJEVANJE SLOVENSKEGA JEZIKA Namenjen je šolnikom, prevajalcem, časnikarjem in vsem, ki jim ni vseeno, kako obvladajo svoj materni jezik. Od oktobra do maja z visoko kvalificirano izvedenko. Vpis na sedežu Sklada Mitja Čuk vsak dan (razen ob sobotah) od 10. do 14. ure. Informacije: tel. 040212289. TORKLA v Kmetijski Zadrugi bo začela obratovati prve dni oktobra. Zaradi organizacijskih razlogov naprošamo naše cenjene člane in oljkarje, ki želijo stiskati oljke pri nas, da se čimprej zgla-sijo v naših uradih, v trgovini oz. na tel. št. 040-8990120. TRŽAŠKI POKRAJINSKI ODBOR VZPI-ANPI vabi vse svoje člane in vse demokrate, da pristopijo k nabiralni akciji za obnovo bolnice Franja, v duhu idealov NOB in solidarnosti. Prispevke zbiramo tudi na sedežu v Trstu, Ul. Crispi 3, ob ponedeljkih, sredah in petkih, med 8.30 in 12. uro. V BARKOVLJAH bo v nedeljo, 7. oktobra procesija rožnovenske Matere Božje po maši od 8. ure. Vabljene noše, da se je polnoštevilno udeležijo. Vaja za praznik rožnovenske Matere Božje bo v barkovljanski cerkvi v sredo, 3. oktobra ob 20.30. Prosimo pevce ostalih zborov, da priskočijo barkovljanom na pomoč. KRUT: TEČAJ MASAŽE DOJENČKA, ki ga bo vodila dipl. fizioterapevtka in mednarodna inštruktorica A.I.M.I. bo potekal v začetku oktobra. Vpisovanje in dodatne informacije na sedežu krožka Krut, Ul. Cicerone 8/b, tel.: 040360072. ŠD KONTOVEL obvešča, da so dvd-ji 40-letnice na razpolago v Tržaški knjigarni, v Gospodarskem društvu na Kontovelu in v trafiki na Kontovelu. Info: 346-0919666. ŠZ BOR organizira popoldansko in večerno rekreacijo po sledečih urnikih: torek in četrtek od 17.30 do 18.30, kre-pilne vaje in stretching; torek in petek od 18.45 do 19.45 Pilates za začetnike in sprostitev. Za informacije: Silva 333-1755684. TEČAJ ANGLEŠČINE: začetne in nadaljevalne tečaje, konverzacijo in individualne lekcije bosta vodili izvedenki za poučevanja angleščine za otroke, za odrasle in za ciljne skupine s specifičnimi željami. Začetek v oktobru. Vpis na sedežu Sklada Mitja Čuk vsak dan (razen ob sobotah) od 10. do ŠPORT / 14. ure. Informacije: tel. 040-212289. TEČAJ SLOVENŠČINE ZA TUJCE Vodila ga bo izvedenke z dolgoletnimi izkušnjami na Centru za slovenščino kot drugi/tuji jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Začetek v oktobru. Vpis na sedežu Sklada Mitja Čuk vsak dan (razen ob sobotah) od 10. do 14. ure. Informacije: tel. 040-212289. TEČAJI TAI CHI: 4 srečanja mesečno od oktobra do konca junija s specializiranim vaditeljem. Vpisi vsak dan razen ob sobotah od 10. do 14. ure na sedežu Sklada Mitja Čuk, Proseška ul. 131, Opčine. Informacije: tel. 040-212289. AŠD SOKOL sporoča, da se nadaljuje vpis za vadbo mini motorike za letnike 2003 in 2004 ob sredah, od 16.15 do 17.15 in motorike za letnike 20002001-2002 ter 1999 ob ponedeljkih, od 17.30 do 19.00, v telovadnici v Na-brežini. Vabljeni vsi otroci. ŠPANŠČINA - tečaji pri skladu Mitja Čuk; informativno srečanje danes, 27. septembra 2007, ob 20.30, Proseška ul. 131, Opčine. Informacije: 040-212289 (od 10. do 14. ure). GIMNASTIČNI ODSEK ŠZ BOR obvešča, da bo informativni sestanek in začetek treningov v ponedeljek, 1. oktobra, ob 16.30, na Stadionu 1. maja, in v sredo, 3. oktobra, ob 17.15, na Opčinah, v večnamenskem prostoru didaktičnega ravnateljstva (Nanoški trg, 2). Za dodatne informacije in prijave pokličite na tel: 328-2733390 (Petra) ali 338-5953515 (Katja). Za tekmovalke bodo treningi ob torkih in četrtkih, ob 14.40. Začetek vadbe in informativni sestanek bo v torek, 2. oktobra, ob 14.40. KRUT organizira skupinske vaje za noge, bolečine v hrbtenici ter osteopo-rozo. Vaje so namenjene članom in se bodo pričele danes, 2. oktobra 2007. Vpisovanje in dodatne informacije dobite na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/b, tel.: 040-360072. AŠD BREG sporoča, da bodo v občinskem športnem centru S. Klabjan v Dolini stekle sledeče dejavnosti: REKREACIJA odrasli, od danes, 2. oktobra ob torkih in četrtkih ob 8.30, OTROŠKA TELOVADBA od 6. oktobra ob sobotah, skupina starejših ob 9. uri in skupina mlajših ob 10. uri. Prisrčno vabljeni! SKD F. PREŠEREN prireja plesni tečaj za odrasle, namenjen predvsem ljubiteljem latinsko-ameriških in karibskih plesov. Tečaj se bo odvijal vsak torek v društveni dvorani gledališča Prešeren v Boljuncu in bo trajal do decembra 2007, pod vodstvom učiteljice iz »Clu-ba Diamante - FVG«. Začetek tečajev bo danes, 2. oktobra: ob 20.30 za začetnike in ob 21.30 za lanske tečajnike. Pred začetkom prvega treninga bo kratka predstavitev programa. SLOVENSKI KLUB vabi danes, 2. oktobra 2007 na debatni večer »Nova stranka izziv tudi za nas: ali je res možna združitev Ssk in slovenske komponente LD?«. Svoja stališča bosta podala novinarja Martin Brecelj in Ace Mermolja in moderatorka Darja Betocchi. Srečanje bo potekalo v Gregorčičevi dvorani, Ul. S. Francesco 20. SKD IGO GRUDEN prireja niz delavnic za mladostnike in odrasle: DIGITALNA FOTOGRAFSKA DELAVNICA -šest srečanj z omejenim številom vpisanih na pet oseb; prvo srečanje bo 3. oktobra ob 18.30. Tel. 040-200620 ali sanderkfq@hotmail.com. OBLIKOVANJE USNJENIH IZDELKOV: prvo srečanje bo 8. oktobra od 20. do 22. ure. Tel. 333-8980166 (Erika). SKD IGO GRUDEN prireja likovno delavnico za otroke od 7. do 11. leta. Potekala bo v sedmih srečanjih v oktobru in novembru, ob sobotah, od 9.30 do 12.00. Prvo srečanje bo 6. oktobra 2007. Vodi Štefan Turk. Za vpis 040200620 (Mileva). LIKOVNA DELAVNICA »Venerina os« za odrasle in mladostnike: 10 srečanj ob četrtkih od 19.30 do 21.30. Prvo srečanje bo 11. oktobra, tel. 040-220680. DELAVNICA umetniškega raziskovanja simbolne govorice: ob sobotah od 9.30 do 12.30. Prvo srečanje bo 13. oktobra, tel. 040220680. GLASBENI USTVARJALCI SKD Vesna obveščajo, da bo prva vaja in krajši sestanek v sredo, 3. oktobra ob 17.30 v Kulturnem domu Albert Sirk v Križu. KRUT začenja s 3. oktobrom 2007 tradicionalne skupinske vaje v termalnem bazenu v Strunjanu. Vpisovanje in dodatne informacije na sedežu, Ul. Cicerone, 8, tel: 040-360072. SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB vabi člane in prijatelje filateliste na redno mesečno sejo dne 3. oktobra 2007, ob 19. uri, v Gregorčičevi dvorani, v Ul. S. Francesco 20. Vabilo velja tudi za nove člane. TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da je danes, 2. oktobra 2007, ob 20.45, na sedežu na Padričah, redna pevska vaja. V sredo, 3. oktobra ob 20.45 seja odbora. V SREDO, 3. OKTOBRA ob 19.30, bo v gledališču F. Prešeren v Boljuncu predstavitev liste »ZA ZVECHA Z VEL-TRONIJEM - ZA DEMOKRATSKO STRANKO«. Prisotna bosta Bruno Zvech, kandidat za deželnega tajnika Demokratske stranke in Tamara Blažina, kandidatka na listi Demokrati z Veltronijem za vsedržavno ustanovno skupščino. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV HOSPICE ADRIA ONLUS vabi v skupino za samopomoč žalujočim po izgubi drage osebe. Prvo srečanje bo v sredo, 3. oktobra 2007, ob 17.30, v Centru za prostovoljce FJK (Centro servizi vo-lontariato), Ul. Torrebianca 21, v Trstu. Predvideno je 8 brezplačnih srečanj. KRD DOM BRIŠČIKI vabi na tečaj šti-kanja, ki bo vsak četrtek, od 16. do 18. ure. Tečaj bo vodila gospa Marica Pahor. Informacije na prvem srečanju, ki bo 4. oktobra, v društvenih prostorih. SKD FRANCE PREŠEREN - tečaj šivanja noš. Prvo srečanje bo v četrtek, 4. oktobra ob 20.30 v društveni dvorani v gledališču F. Prešeren. SKD TABOR - TELOVADBA S KATJO začetek in podrobnejše informacije, v četrtek, 4. oktobra 2007, ob 19.30, v mali dvorani Prosvetnega doma na Opčinah. TRŽAŠKO ZDRUŽENJE DIABETIKOV priredi v četrtek, 4. oktobra 2007 ob 17. uri pri rojanski zdravstveni enoti 1 v Ul. Stock 2 - dvorana v 4. nadstropju, srečanje na temo: Nova organizacija diabetoloških centrov. Govorila bosta dr. Mario Reali, zdravstveni direktor in diabetologinja dr. Alessandra Petruc-co. Vsi so vljudno vabljeni! DRUŠTVO TAO organizira tečaj ženske samoobrambe. Tečaj se bo začel v petek 5.oktobra na sedežu društva v ul. San Maurizio 11. Dodatne informacije: 335-8414149 ali tao@associazione-tao.it ali www.associazionetao.it. OBČINA DEVIN NABREŽINA obvešča, da se vpisovanje na tečaje informatike, angleščine, slovenščine in nemščine, ki se bodo odvijali v Grudnovi hiši v Nabrežini, nadaljuje do 5. oktobra 2007. Vpisne pole in informacije dobite pri okencu urada za stike z javnostjo (brezplačna telefonska številka 800 00 22 91), v Grudnovi hiši v Nabrežini št. 158, od ponedeljka do petka 9-13, ob sredah in četrtkih tudi 14-17. SKD TABOR - YOGA začetek in podrobnejše informacije v petek, 5. oktobra 2007, ob 19.00 uri, v mali dvorani Prosvetnega doma na Opčinah. SKD VIGRED prireja tudi letos v okviru 12. kraškega Oktoberfesta, ki bo v Praprotu od 5. do 7. oktobra, v nedeljo ob 15.30 tradicionalni kraški Musikfest - srečanje godcev in pevcev domače - narodne zabavne glasbe. Vabljeni so vsi muzikanti, ki igrajo na različne instrumente, lahko so v postavi od dua do številne skupine. Srečanje je razdeljeno v dve kategoriji, otroci do 14. leta in odrasli. Prijave do sobote, 6. oktobra. Info. tel. 3803584580. AŠD MLADINA organizira v oktobru začetniški in nadaljevalni smučarski tečaj za otroke na plastični stezi v Na-brežini s pričetkom 9. oktobra. Za informacije in prijave kličite na tel. št. 040-220718 ali 338-6376575. SKD VIGRED obvešča, da bodo v šolskem letu 2007/2008 v društvenih prostorih v Šempolaju potekale sledeče stalne dejavnosti: PLESNA SKUPINA za osnovnošolske otroke, mentorica Jelka Bogatec vsak četrtek od 16. do 17. ure. OTROŠKO-MLADINSKA pevska - glasbena skupina Vigred za otroke, ki obiskujejo vrtec, osnovno šolo in prvo srednjo, vsak ponedeljek od 16. do 17. ure. Mentorja Sara Matijačič in Aljoša Saksida. TEČAJ PRIPRAVE narodnih noš in tečaj šivanja z gospo Adrijano Regent ob ponedeljkih od 18. do 20. jure. Prvo srečanje in prijave v ponedeljek, 15. oktobra ob 18. uri. TEČAJ »ŠTIKANJA« ob torkih od 17. do 19. ure z gospo Marico Peric. Prvo srečanje in prijave v torek, 9. oktobra ob 17. uri. Informacije na tel. št. 3803584580. :-/ ŠZ BOR - organizira tečaj predsmučar- ske telovadbe, ki bo potekal ob torkih, od 20.30, do 22.00. Tečaj se prične v torek, 9. oktobra 2007. Za informacije: Silva 333-1755684, ob večernih urah. AŠD SOKOL vabi vsa dekleta od letnikov 1993 do 1997 na igranje odbojke. Za vse potrebne informacije poklicati na tel. št.: 335-5313253(Cirilo) ali 3488850427 (Lajris). Vabljene tudi nove odbojkarice, ki bi se rade ukvarjale z odbojko. KRD DOM BRIŠČIKI obvešča, da se bo tečaj PILATESA pričel v četrtek, 11. oktobra 2007. Za informacije in vpisovanja poklicati na tel. št.: 3404835610 (Anica) ali 040-327062 (Norma). SKD IGO GRUDEN prireja dve delavnici ročnih spretnosti za otroke od 7. do 13. leta v oktobru in novembru, ob četrtkih z urnikom od 17. do 18.30: šivanje bleščic in biserčkov z začetkom v četrtek, 11. oktobra, tel. 338-8475906 ( Sandra Poljšak); oblikovanje usnjenih izdelkov z začetkom v četrtek, 8. novembra, tel. 333-8980166 (Erika Koja-nec). USTVARJALNA DELAVNICA DRAGULJEV - Šc Melanie Klein vabi na ustvarjalno delavnico izdelovanja prstanov, uhanov in ogrlic iz steklenih biserčkov Swarovsky. Srečanje bo v soboto, 13. oktobra od 15. do 18. ure. Za informacije in prijave pokličite na 328-4559414; info@melanieklein.org. GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA v sodelovanju z Glasbeno matico obvešča, da je v teku vpisovanje v glasbeno šolo za pihala, trobila, tolkala in za glasbeno vzgojo predšolskih otrok. Informacije na tel. št. 347-6849247 (Erik) ali na sedežu društva vsak ponedeljek in četrtek od 20.30 dalje. TEČAJ ZA DOJENČKE - Združenje kliničnih pedagogov in ŠC Melanie Klein obveščata, da se bo v ponedeljek, 15. oktobra, začel tečaj namenjen dojenčkom do 8. meseca starosti. Tečaj zaobjema 6 srečanj, štiri so posvečena masaži dojenčka po tehniki Body Work, dve pa dejavnostim v bazenu. Število mest je omejeno. Informacije in prijave na tel. št. 328-4559414 ali po elektronski pošti »info@melanie-klein.org«. OBČINE DEVIN-NABREŽINA, ZGO-NIK IN REPENTABOR v sodelovanju z zadrugo Le Briciole, organizirajo informativno srečanje na temo zdravja in družinskih odnosov. Srečanje je brezplačno in bo potekalo v torek, 16. oktobra 2007, od 17.30 do 18.30 v prostorih socialne službe Devin-Na-brežina v Naselju Sv. Mavra št. 124, Se-sljan. Program bo naslednji: 16. oktobra 2007 - predavatelj dr. Enrico Bruno, primarni pediater in predavateljica dr. Maria Antonella Celea, psihologinja, bosta obravnavala temo »Prehrambene motnje: anoreksija, bulimi-ja in debelost, iz zdravstvenega in psihološkega vidika«. TEČAJ SLOVENŠČINE ZA ODRASLE -ŠC Melanie Klein prireja večstopenjski tečaj slovenščine za odrasle. Prvo informativno srečanje bo v četrtek, 18. oktobra, ob 20. uri na društvenem sedežu, ul. Cicerone 8. Informacije in prijave na tel. št. 328-4559414 ali po elektronski pošti »info@melanieklein.org« in na spletni strani »www.melanie-klein.org«. JEZIKOVNA DELAVNICA SLOVENSKE URICE je namenjena otrokom med 3. in 7. letom starosti. Otroci bodo glede na njihovo znanje razdeljeni v vsaj dve starostni skupini, prva bo namenjena otrokom iz mešanih ali italijansko govorečih družin, druga pa tistim, ki obiskujejo slovenske ustanove in želijo bogatiti svoj besedni zaklad ter utrjevati slovenščino. Tečaj bo potekal ob sobotah na sedežu ŠC Melanie Klein, ul. Cicerone 8. Prvo srečanje bo v soboto, 20. oktobra. Informacije in prijave na tel. št. 328-4559414 ali po elektronski pošti »info@melanie-klein.org«. PILATES: SKD IGO GRUDEN obvešča, da se nadaljuje vpisovanje začetnikov v dva tečaja: prvi se bo začel 20. oktobra. Urnik: sobota od 9. do 10. ure in torek po dogovoru. Drugi bo stekel 23. oktobra. Urnik: torek od 17. do 18. ure in petek po dogovoru. Prijave in info: 040-200620 (Mileva). 45-LETNIKI dolinske občine bomo skupno ugasnili svečke na torti v petek, 26. oktobra. Prijave zbirajo najkasneje do 19. oktobra Fausto - 335 5465636, Robi - 333 6557822, Boris -347 3591855 in Ksenja - 320 0717920 Sport ^L torkova priloga Pi Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it torkova priloga Primorskega dnevnika NOVA SEZONA Pripravljeni, pozor, zdaj! V oktobru se bo začela glavnina članskih in mladinskih prvenstev i IVAN KRALJ V prvem nastopu po povratku iz Tržiča v matični Bor je zablestel s 25 točkami (12:13 v prostih metih, 5:8 za dve točki, 1:1 za tri) in suverenim nastopom, žal pa to ni bilo dovolj, da bi Radenska v krstnem nastopu v C1-ligi premagala Vatovčev Caorle. i LORIS MANIA' Brez napak in z 52 % sprejemom je števerjanski odbojkar prispeval k prvi prvenstveni zmagi Monti-chiarija v A1-ligi i RADENKO KNEŽEVIČ 28-letni Kra- sov napadalec s slovenskim potnim listom je na drugi tekmi dosegel že tretji prvenstveni zadetek. Bliža se stoti gol v dresu »rdečih«. JUVENTINA Nogometaši štandreške Juventine (elitna liga) so v Manzanu popolnoma odpovedali. Izgubili so kar 5:0 in obenem igrali zelo slabo. Navijači in vodstvo kluba so bili po tekmi zelo razočarani. MLADOST Po solidnem nastopu v 1. krogu se je dober-dobska Mladost vrnila z gostovanja iz Tapogliana (v 2. krogu proti Torreju) popolnoma pokla-pana (5:2). Trener Fabio Sambo je pogrešal borbenost, požrtvovalnost, disciplino in ekipno igro. POGLED Z VEJE Ljubezen in zaščita Marij Cuk Oktober je mesec, ko se začenjajo ekipna prvenstva. Nogometaši, vključno z mladinskimi ekipami, so že »na delu«, glavnina košarkarskih prvenstev se bo začela konec tega tedna, do konca me se ca pa bo do ste kla tu di vsa član ska od boj kar -ska prvenstva, medtem ko bo treba na mladinska še nekaj časa počakati. Poletni sestanki, priprave, vse to je že mimo. Šport ne pozna počitka! Tok, tok: pa sem spet tu. Ali bo kdo odprl vrata? Ne? Pa bom sam pritisnil na kljuko in vam delal družbo tja do pozne pomladi. Verjamem, da me nihče ni pogrešal, le Saško Koren je trmast in vztraja z vabilom. No, slabše zanj in za tiste, ki občasno spreletijo te vrstice in črke. Sami ste krivi, približno tako kot nemški prireditelji kolesarskega svetovnega prvenstva, ki so Bettiniju metali polena pod noge in mu skušali onemogočiti nastop, pa jih je kolesar močno nategnil in se maščeval z zmago v Stuttgartu. Od svojih zanesljivih vohunskih virov sem izvedel, daje bilo nasprotovanje Bettinijevemu nastopu povsem izvenšportne narave. Šlo je za ljubezensko zgodbo z Angelo Merkel. Italijan ni in ni hotel podle-či njenim osvajalskim čarom in užaljena kanclerka se je skušala revanžirati z nizkim udarcem. A streljala je mimo, medtem ko je Bettini streljal v tarčo, kot smo lahko videli takoj potem, ko je šel zmagovito skozi cilj. Afe-rica še enkrat dokazuje, kako so italijansko-nemška zavezništva krhka. Še pakt med Mussolinijem in Hitlerjem ni zdržal, pa naj bi naveza Bettini-Merkel.Lepo vas prosim: ko je ljubezenska zveza nemogoča je pač nemogoča! Primerov takih nesoglasij je še in še, denimo Prodi-Berlusconi, Janša-Drnov-šek, Bush-Ahmadinedžan, Hamilton-Alonso... Mladi Lewis se je na obzorju formule ena pojavil kot osvetljujoči blisk, kar gre Špan- cu zelo na živce, celo para mu jih, a nič ne pomaga, Hamilton je hitrejši in povrh še anglosaške krvi in povsem normalno je, da je v matičnem angleškem moštvu v prednosti. Le Slovenci ne podpiramo svojih, ostali narodi se vedno zavzemajo za liste njihovih gora', kar je povsem pravilno. Če Fassino izjavlja, da mora ostati alitalia v italijanskih rokah, je to odgovoren patriotsko gospodarski duh, če pa slovenski politik za koprsko luko pravi, da mora ostati slovenska, je nacionalist. V takih in podobnih označevalskih legah smo vedno v težavah. Sicer ne v tako hudih, kot pri ferrariju, kjer je znanje o meteorologiji zelo površno, saj ne znajo izbirati več niti ustreznih pnevmatik, a vendarle - težave so. Glede japonske dirke pa mislim, da so ferrariju zmešale štrene nadnaravne božanske sile gore Fudži, ki jih je hrup bo-lidov predramil iz tisočletnega spanja, zaradi česar so se tako razburile, da so poslale na dirkališče strelo in grom. Medtem ko so se ostali dirkači opremili z najrazličnejšimi amuleti, pa so šli pri rdečem konjičku v tekmo brez skrb no in brez vsakršnih zaščit. Lahko bi se Montezemolo obrnil na vrhove slovenske manjšine v Italiji, ki imajo glede zaščite kar precej izkušenj. Ali pa na tržaškega župana, ki grozi, da bo zaščito osebno vzel v svoje roke. A potem, sem skoraj prepričan, bi se naša dirka slabo končala. Zaščitna sredstva, ki so polna lukenj, povzročijo veliko neza-željenih rojstev.... Gajevka Paola Cigui deželna teniška prvakinja i / rT À• : ■ J J v m" m i j - .ll /15 ft I K Kakovostni nastopi na Pole-tovem Sedmakovem memorialu v umetnostnem kotalkanju Na 14. strani 14 1 6 Torek, 2. oktobra 2007 ŠPORT / NOGOMET - V vrstah Mantove nastopa tudi Jasmin Handanovič Bratranca Samirja moram čimprej dohiteti V zgodovini športa je veliko primerov bratov, ki so se prebili v sam vrh kakega športa. V Italiji je verjetno najbolj znan primer bratov veslačev Abbagnale. V primeru družine Handanovič je sorodstvo nekoliko bolj daljno, saj gre za bratranca. Morda pa je prav zaradi tega še bolj presenetljivo, da sta se oba, tako Jasmin kot Samir, odločila za isti šport in isto vlogo. Oba pa sta bila tudi dovolj talentirana, da sta se prebila v italijanski nogomet. Mlajši Samir celo do A lige in Udinesejevih vrat, starejši Jasmin pa je isto pot prehodil letos poleti in se "zadovoljil" s podpisom za B ligaša Manto-vo. Izkoristili smo priložnost in se z njim pogovorili po tekmi med Triestino in Handa-novičevo ekipo, ki je igrišče zapustila poražena. Najprej smo ga vprašali za oceno prvih mesecev v Mantovi: »Začetek sezone je bil tako zame kot za ekipo pozitiven, vendar se me je takoj prijela smola in sem si že na prvi tekmi poškodoval koleno. Prišlo je do infekcije, po raznih terapijah in zadnjih testih pa kaže, da je vse v redu. Tako da le čakam na novo priložnost. Drugače pa so prvi meseci v italijanskem nogometu dobesedno enkratni. Vsi soigralci in tudi v društvu so me odlično sprejeli, gre pa za zelo solidno ekipo in organizirano društvo. Žal je v zadnjem obdobju nastopila rezultatska kriza, tako da moramo strniti vrste, da se iz nje potegnemo ven. Vzdušje v ekipi ostaja kljub temu dobro. Na treningih je pristop pozitiven, vsi se maksimalno trudimo, tako daje po mojem le vprašanje časa, da prekinemo serijo neuspehov.« Je bil prehod iz slovenskega v italijanski nogometni svet travmatičen? »Ni dvomov, da je razlika med slovensko prvo ligo in italijansko drugo precejšnja. Tu v Italiji se igra neprimerno hitrejši nogomet, veliko več časa in bolj strokovno pa se posveča taktiki.« Je bil zate letos poleti prehod v italijanski klub pričakovan ali je bilo morda prijetno presenečenje? »Priznati moram, da so mi med lanskim prvenstvom v dresu Kopra sledili ne- A LIGA DAN POTEM »In« trenerji, ki nikoli niso »out« DIMITRIJ KRIŽMAN kateri opazovalci, med temi tudi opazovalci Mantove. Ko sem si poškodoval prst in zaradi tega nekaj časa miroval, sem skoraj obupal in mislil, da sem zamudil zadnji vlak. Vendar so bili pri Mantovi prepričani, da bi jim lahko bil koristen, tako da so počakali, da sem poškodbo popolnoma saniral in nato sem podpisal pogodbo z Mantovo.« Katera so tvoja pričakovanja v nadaljevanju sezone? »Z osebnega vidika se bom boril za to, da bi si znova izboril mesto v postavi. Poškodba mi je pač malo prekrižala račune... Ekipa pa si bo gotovo opomogla, saj je zelo kakovostna. Fiore (bivši reprezentant Stefano, op.ur.) na primer še ni optimalno pripravljen, tako da ni in nismo pokazali vsega, česar smo zmožni. Celo mesto živi za nogomet in želeli bi jih nagraditi s čim bolj uspešnimi nastopi.« Osebno imaš še tekmo v tekmi s svojim bratrancem... »Z njim so odnosi odlični. Slišiva se vsaj dvakrat tedensko, na splošno pa se slišim z vsemi slovenskimi nogometaši, ki igrajo v Italiji. On se je že prebil do A lige, kar je zame dodatna motivacija. Moram ga dohiteti... « Iztok Furlanič Le kako to, da so derbiji polni napetosti in se izrodijo v povsem slabe tekme? Igralcev, ki bi se iden ti fi ci ra li s klu bom, za ka te re -ga igrajo itak skoraj ni več, pa vendar jih očitno moč mestnih obračunov prevzame! Po bledem genovskem je sledil še bledi turinski derbi, a vsaj z zmagovalcem (in seveda poražencem). No, po drugi strani bi lahko tudi dejali, da je bolj slast no zma ga ti der bi v zad nji mi -nuti tekme kot pa recimo s 3:0, stvar oku sov pač. Oku si so ce lo ta -ko raz lič ni, da se enim zdi No vel -lino eno, drugim pa drugo. Da pojasnim kaj je eno in kaj drugo. Že ko je tre ni ral Samp do ri o v B li gi No vel li no ni bles tel po sim pa tič -nosti: s super ekipo je osvojil šele 2. mesto, a se vztrajno hvalil kako do ber tre ner da je. Od te daj je v A li gi, če prav mu ni manj ka lo so lid -nih igral cev, ve či no ma jo kal ka ko ima ekipo sestavljeno s skromnimi sred stvi in za se dal mes ta na ano -nim ni sre di ni les tvi ci. Se daj ima pri Tori nu spet čis to spo dob no moš -tvo, a životari skoraj pri dnu. Na-sprot no, bla go dej ni učin ki nje go -ve ga od ho da se ka že jo pri Samp -do ri i! No vel li no si cer sploh ni osamljen primer, so še drugi trenerji, ki ostajajo »in« kljub mnogim ne us pe hom in od slo vi tvam. Recimo Mandorlini. Kjerkoli je RAGBI - Znani so četrtfinalni pari V polfinalu celo brez ekip iz stare celine? V nedeljo se je zaključil prvi del svetovnega prvenstva v rag-biju. Odigrali so še zadnji dve tekmi D skupine in sedaj so znani vsi četrtfinalni pari. V prvi tekmi dneva je Francija brez večjih težav odpravila skromno Gruzijo. Galski petelini so slavili z gladkim 64:7. Drugi nastop pa je bil odločilen za določitev, kdo bo drugi četrtfinalist. Irci bi morali gladko premagati Argentince, vendar eden izmed najresnejših evropskih tekmecev treh favoritov (Nova Zelandija, Avstralija in Južna Afrika) je zelo slab igrali in podlegel s 30:15. S to zmago pa so si Argentinci celo izborili prvo mesto v skupini. V resnici so v nedeljo odigrali tudi tekmo med Južno Afriko in ZDA, vendar napovedana zmaga Afričanov (končni izid 64:15) ni nikakor vplivala na končni razplet, saj so si nekdanji svetovni prvaki prvo mesto že predčasno zagotovili. Žal tudi tokrat veliki met ni uspel Italiji. Na sobotni tekmi so bili res na pragu zmage proti Škotom, vendar netočnost pri izvedbi prostih udarcev so drago plačali. Bortolussi je imel pet minut pred koncem srečanja priložnost nasprotnika prehiteti, vendar jajčaste žoge ni uspel poslati med drogove. Kljub porazu pa so po koncu tekme soigralci primerno pozdravili Alessandra Troncona, ki se je s sobotnim nastopom dokončno poslovil od reprezentance. Po nekajdnevni prekinitvi bodo četrtfinalni pari na sporedu 6. in 7. oktobra. V soboto bosta najprej stopili na igrišče v mar-sejlskem Velodromu (pričetek ob 15. uri), in gre morda za najzanimivejše srečanje, Anglija in Avstralija. Obe ekipi sta pred prvenstvom ciljali na končno zmago (Angleži sicer bolj potihoma), ena od dveh ekip pa se bo pač morala sprijazniti z izločitvijo v četrtfinalu. Papirnati favoriti so nedvomno Avstralci, ki so doslej pometli s konkurenco (nekaj več težav so imeli le z Walesom). Anglija je obratno imela precejšnje težave v skupini, saj je doživela polom proti Južni Afriki, proti ZDA, Tongi ter Samo-i pa ni nikoli popolnoma prepričala. Drugi četrtfinale (v Cardif-fu ob 21.uri) bo isto tako tekma zvezd. Pomerili se bosta Nova Zelandija in Francija. Ekipa iz Oceanije naj ne bi imela pretiranih težav odpraviti peteline. Še bolj enosmerna naj bi bila tekma med Južno Afriko in Otoki Fidži (Marseille, v nedeljo 7. oktobra, ob 15. uri). Najbolj izenačen par pa je Argentina - Škotska (Pariz, 7. oktober, ob 21. uri). Evropa torej resno tvega, da ne bo imela svojega predstavnika v polfinalu. (I.F.) LIGA PRVAKOV - Roma v Manchestru Pozabiti je treba na lanski polom Domači brez Van Der Saarja, Roma brez Panuccija Perrotta lani ni doživel poraza s 7:1 ANSA bil, je klav rno pro pa del ali mo ral ime ti na raz po la go res nič no sanj -sko eki po, da mu je us pe lo na pre -do va ti, am pak kljub te mu, da je z Godeasom in Gubellinijem v napadu us pel osta ti v C2 li gi, je pri le -zel do A li ge. In če ga bo od slo vi -la Sie na bo obo že val ca na šel drug -je. Po se gam si cer na te ren B li ge, pa ven dar z do lo če no upra vi če -nostjo, saj gre za trenerja, ki je v zad njih dveh le tih tre ni ral (vse ga skupaj sicer morda niti ducat tekem) tudi v A ligi: Tesser. Človek, ki ni raz umel, da je Man to va ni bolj ši kot Spor til lo, ved no do bi ne -ko ga, ki mu po ve ri vo de nje eki pe. Čudna so pota gospodova. Dogodek kola si vseeno delita mi lan ska pred stav ni ka. In ter je zmlel Ro mo, da so Tot ti in to va ri -ši pos ta li kot fra pe ji, ki smo jih v časih višje šole hodili pit v Bar Ko-a la, ko smo se ho te li iz ogni ti spra -ševanju matematike. O tem, katere okuse (frapejev, namreč) bi aso-ci ral raz lič nim igral cem Ro me, ne bi raz pre dal. Po vsem dru ga če kot Interju gre Milanu. Ok, enkrat je ize na čil, ker je naj bolj še špa ral za Ligo prvakov, tokrat pa so igrali praktično vsi, učinek pa je enak. Malo preveč se Galliani zanaša na sre čo, saj ne bo vsa ko le to na sprot -nik v finalu Lige prvakov tako omejena ekipa kot Liverpool. (dimkrizman@yahoo.it) DRŽAVNE LIGE NOGOMET A liga Izidi 6.kroga Cagliari - Siena 1:0, Em-poli - Palermo 3:1, Livorno - Fiorenti-na 0:3, Milan - Catania 1:1, Napoli -Genoa 1:2, Reggina - Lazio 1:1, Roma - Inter 1:4, Sampdoria - Atalanta 3:0, Torino - Juventus 0:1, Udinese - Parma 2:1;Vrstni red: Inter 14, Juventus 13, Fiorentina 12, Roma 11, Napoli, Palermo in Udinese 10, Atalanta in Genoa 9, Sampdoria 8, Milan, Lazio in Cagliari 7, Parma in Catania 6, Empo-li 5, Torino 4, Siena in Reggina 3, Li-vorno 2. Prihodnji krog: v sob. 6.10. (ob 18.) Atalanta - Udinese, (ob 20.30) Inter - Napoli; v ned. 7.10. (ob 15.) Catania - Livorno, Fiorentina - Juventus, Genoa - Cagliari, Palermo - Reggina, Parma - Roma, Siena - Empoli, Torino - Sampdoria, (ob 20.30) Lazio - Milan. D liga Po dveh zaporednih porazih je Itala San Marco slavila s 5:2 v Trevisu (strelec prvega gola je bil naš Alen Car-li) proti Unionu Quintu. Z zmago je nasprotnika tudi dohitela na lestvici. Za Italo so tri točke še kako pomembne, saj sta ji zadnja dva nastopa spodletela in se je že začelo govoriti o krizi. V nedeljo pa so Zorattijevi varovanci doživeli preporod. S sedmimi točkami je moštvo iz Gradišča na zlati sredini lestvice. ODBOJKA A1 liga MOŠKI - Izidi 1.kroga: Padova - Rim 3:2, Montichiari - Latina 3:0, Cuneo -Trento 3:0, Perugia - Piacenza 3:1, Mo-dena - Macerata sinoči, Corigliano -Treviso 3:0, Milano - Taranto 0:3; Vrstni red: Cuneo, Corigliano, Taranto, Montichiari in Perugia 3, Padova 2, Rim 1, Macerata, Modena, Piacenza, Latina, Milan, Treviso in Trento 0. KOŠARKA A1 liga Izidi 1.kroga: Rim - Varese 84:79, Biella - Cantu' 77:90, Scafati - Pesaro 92:75, F.Bologna - Teramo 70:68, Avellino -Montegranaro 68:76, Snaidero Videm - Siena 57:87, Capo d'Orlando - V.Bologna 84:88, Milan - Neapelj 69:60, Treviso - Rieti prel. Vrstni red: Siena, Scafati, Cantu, Milan, Montegranaro, Rim, V.Bologna in F.Bologna 2, Teramo, Capo d'Orlando, Varese, Avellino, Neapelj, Biella, Pesaro, Snaidero Videm, Rieti in Treviso 0. FORMULA ENA Novi obraz tudi Kovalainen Roma se danes (pričetek ob 20.45) po nekaj mesecih vrača na kraj zločina. Lani je v Ligi prvakov v Manchesterju doživel neverjeten 7:1, tako da se želijo Totti in soigralci "rdečim vragom" oddolžiti za ta poraz. V Rominem taboru bo odsoten branilec Panucci. Verjetno bolj kot zaradi poškodbe gre za disciplinski ukrep po pričkanju s trenerjem Spallettijem. Aquilani ni še popolnoma okreval, tako da bo začel na klopi. Pri domačih pa imajo težave z vratarjem Van Der Saarjem, ki si je v soboto zlomil prst na nogi. Zamenjal ga bo rezervni vratar, Poljak Tomasz Kuszczak. Ferguson bo verjetno poslal na igrišče postavo z enim srednjim napadalcem (Roo-neyjem) in tremi polšpicami (Giggsom, Tevezom in Ronaldom). Drugi italijanski predstavnik Inter pa bo na San Siru (ravno tako ob 20.45) sprejel nizozemski Psv iz Eindhovna. Na novem japonskem dirkališču v Fujiju se je letošnji debitant, mladi britanski temnopolti voznik Lewis Hamilton zelo približal naslovu svetovnega prvaka. Pod močnim dežjem, ki je zaznamoval nedeljsko dirko, je Hamilton, čeprav s kako napakico, suvereno odpeljal zmagi naproti. Njegov tekmec in moštveni kolega, sicer lanski svetovni prvak Fernando Alonso, je moral dirko zapustiti v 42. krogu, potem ko je svoj bolid raztreščil v trku z varnostno ograjo. Pnevmatike pa so jo tokrat krepko zagodle Ferrariju. Moštvo iz Maranella je moralo v začetku dirke oba svoja pilota priklicati v bokse, kjer sta zamenjala gume, ob izhodu pa sta se znašla na repu kolone. V nedeljo smo vsekakor na zmagovalnih stopničkah lahko videli tudi nov obraz. Podvig je uspel finskemu dirkaču Heikkiju Kovalainenu na Re-naultu, ki se je do zadnjega uspešno upiral sonarodnjaku Raikonnenu na Ferrariju. Hamilton trenutno na skupnem seštevku z dvanajstimi točkami prednosti vodi pred svojim moštvenim kolegom Alonsom. Veliko prednost si je britanski voznik privozil v prvi polovici prvenstva, ko je bil skorajda v vseh dirkah na zmagovalnih stopničkah. Njegova prednost se je v drugi polovici prvenstva začela zmanjševati, tako da je marsikdo pričakoval, da ga bo Alonso na Ja- ponskem ujel, dež pa mu je v nedeljo dodobra zamešal štrene. Prav gotovo je Lewis Hamilton upravičil vsa pričakovanja moštvenega šefa Rona Dennisa. Pred Hamiltonom je bil zadnji debitant, ki je v končnici prvenstva še lahko ciljal na naslov svetovnega prvaka, Kanadčan Jacques Villeneuve na Williams Renau-ltu, in sicer leta 1996. Villeneuve pa je tedaj zaostajal za svojim tedanjim moštvenim kolegom Damonom Hillom, tako da mu podvig ni uspel. Ko bi to letos uspelo Hamiltonu, bi postavil dva rekorda. Bil bi namreč prvi debitant, ki je osvojil naslov, hkrati pa tudi najmlajši zmagovalec te prestižne lovorike. Skorajda popolnoma odrezan od boja za naslov svetovnega prvaka pa je Finec Kimi Raikonnen na Ferrariju, ki se je na progi v Fujiju resda izkazal zelo dobro. Za Hamiltonom zaostaja za kar sedemnajst točk, zato bi finski dirkač za zmago na svetovnem prvenstvu potreboval dve krepki zmagi, Hamilton pa bi moral dvakrat odstopiti ali se uvrstiti zelo nizko na lestvici, kar je seveda zelo malo mogoče, če ne že neverjetno. Pri Ferrariju se lahko letos vsekakor veselijo naslova svetovnega prvaka v konkurenci moštev. Ne gre namreč pozabiti, daje moštvo iz Maranella v prehodnem obdobju, potem ko ga je lansko leto zapustil sedemkratni svetovni prvak Michael Schumacher. / KOŠARKA Torek, 2. oktobra 2007 15 MOŠKA C1-LIGA - Po porazu Bora Radenske doma proti Caorlam Najti pravilno ravnotežje med obrambo in napadom Za zdaj deluje predvsem napad - Caorle igrale nadpovprečno C1 LIGA IZIDI 1. KROGA Cordenons - Vicenza 63:64, Codroipese - Corno di Rosazzo 42:67, San Daniele - Montebelluna 65:50 Limena Pool Venezia 69:84, Roncade - Eraclera 73:76, Spilimbergo - Marghera 59:48, Bor Radenska - Caorle 92:96, Virtus Padova - Virtus Udine 92:95 San Daniele 1 1 0 165:50 2 Caorle 1 1 0 96:92 2 Spilimbergo 1 1 0 59:48 2 Pool Venezia 1 1 0 84:69 2 C. Rosazzo 1 1 0 67:42 2 Vicenza 1 1 0 64:63 2 Eraclea 1 1 0 76:73 2 Virtus UD 1 1 0 95:92 2 Virtus PD 1 0 1 92:95 0 Montebelluna 1 0 1 50:65 0 Roncade 1 0 1 73:76 0 Cordenons 1 0 1 42:67 0 Codroipese 1 0 1 42:67 0 Limena 1 0 1 69:84 0 Radenska 1 0 1 92:96 0 Marghera 1 0 1 48:59 0 PRIHODNJI KROG Giants Basket Marghera - Bor Radenska (7. oktobra ob 18.00 v Margheri), Pool Venezia - Codroipese, Vicenza - Virtus PD, Montebelluna - Spilimbergo, Virtus UD - Ronmcade, Eraclea - Limena, Caorle - San Daniele, Corno di Rosazzo - Cordenons Prvi poraz Bora Radenske v prvem kolu državne C-lige, ampak tudi priložnost, da se iz poraza izlušči nekaj pozitivnih točk. Bor Radenska je resda prejel 96 točk, ampak so belo-zeleni obenem zadeli kar 59 košev, kar znaša 92 točk. Če Burni v zadnji minuti ne bi zgrešil meta, bi se mogoče na Prvem maju v soboto celo veselili prve letošnje zmage. Gre obenem za poraz proti odlični in izkušeni ekipi, ki ni doživela večjih sprememb: v ekipo je Vatovec vključil le enega novega igralca, Deana, ostala garnitura pa je nespremenjena. Dejstva, ki jih ne gre zanemariti in ki bodo prav gotovo pogojevala predvsem začetek lige, ko ostale ekipe še iščejo kontinuiteto. ŠIBKA TOČKA: Če so borovci bili dobri v napadu, je v soboto zaškripalo predvsem v obrambi. Vadba v telovadnici pred prvenstvom je namreč slonela na atletski pripravi in napadu, obramba pa je ostala zapostavljena. Gre za odločitev, ki je seveda pogojena tudi z izborom igralcev, ki jih ima Mura na razpolago: »Ker je v ekipi veliko dobrih šuterjev, smo način igre popolnoma spremenili: če smo lani igrali bolj zadržano in ustvarjali igro za Celego in Samca, predvajamo letos hi- DRŽAVNI KADETI - V Pordenonu Nespodbuden začetek za Jadran ZKB Sistema Pordenone - Jadran Zadružna kraška banka 110:40 (31:8, 57:18, 79:28) JADRAN: Malalan 1, Rauber, Ban 14, Dellisanti 1, Škerl 5, Regent 6, Sacher 6, Bernetič 5, Rizzo 2, Zaccaria, trenerja Mario Gerjevič in David Ambrosi. Jadranovi kadeti so prvenstvo začeli s polomom v Pordenonu. Nasprotnik je bil starejši (povečini letniki 1991, medtem ko so za Jadran igrali pretežno košarkarji rojeni v letih 92 in 93) in odločno boljši v vseh elementih igre. Že v prvi četrtini je povsem na-digal naše predstavnike. Predvsem so gostitelji navdušili s hitro igro, vsi igralci so uspešno tekali v protinapad, pri tem pa so jim delo olajšali zaspa- ni gostje, ki so se prepočasi vračali v obrambo. Treba je povedati, da je v Jadra-novem taboru manjkalo nekaj nosilcev, trener Gerjevič pa je od svojih fantov vseeno pričakoval precej različen pristop. Prepričan pa je, da lahko ekipa z dobrim delom zelo napreduje. Tokrat je v splošni sivini nekaj več pokazal le Gregor Regent. Že jutri čaka Jadran ZKB tekma drugega kroga, ob 19.30 doma (pri Briščikih) proti Portogruaru. Ostali izidi 1. kroga: Azzurra -Libertas 62:66, Snaidero - Porto-gruaro 79:56, Casarsa - CBU 60:101, Ardita - Acli Fanin 57:72, Aviano -UBC 47:106, Falconstar - Sangiorgi-na 67:51. trejšo igro, ki sloni predvsem na napadu in igri zunanjih igralcev,« je pojasnil trener Andrea Mura. Posledično pa je obramba borovcev letos slabša: tega se dobro zaveda tudi trener Mura, ki si zato želi, da bi bili v nadaljevanju prvenstva v tem elementu bolj agresivni in tudi boljši v skokih, kjer so v soboto predvsem v zadnjih petih minutah izgubili kar nekaj žog. »Vsekakor menim, da je vedno lažje izboljšati obrambo kot pa napad, zato smo v pripravljalnem obdobju posvetili veliko vadbe prav temu,« je dokončal Mura in nadaljeval: »Dokazali smo, da imamo vse predpostavke za dobro predstavo: stalno smo bili v stiku s Caorlami in vsakič smo tudi uspešno nadoknadili zaostanek.« POHVALA gre Giancarlu Viscia-nu in Stefanu Babichu, ki sta na sobotni tekmi dala vse iz sebe, kljub temu da nista bila v 100 % formi, saj so Visciana mučile hrbtne bolečine, Babich pa je igral s povišano temperaturo. Dokazala sta, da sta na ekipo zelo navezana, saj sta kljub fizičnim težavam stisnila zobe in suvereno odigrala tekmo. SEDMI IGRALEC: »Ekipa se mi zdi dobra, ampak je za vidne rezultate treba še počakati. Vključitev treh ključnih igralcev, Burnija, Visciana in Kralja, ki igrajo v prvi postavi, je daljši proces,« je ocenil bivše varovance trener Feruccio Mengucci, ki si je v soboto ogledal tekmo. »Lani smo igrali bolj zadržano in tudi obrambe so bile točno postavljene, to pa je posledično pomenilo, da smo tudi manj napadali. Letos pa je igra hitrejša in sloni na protinapadih. To pomeni, da je tudi ekipa bolj izpostavljena protinapadom. S tem, da igra sloni na napadu, seveda izgublja nekaj pri obrambi,« je še dodal Mengucci, »Prava rešitev je torej ravnotežje med napadom in obrambo, torej med prejetimi in osvojenimi točkami. Menim, da je bolje doseči manj točk v napadu in posledično prejeti manj točk v obrambi.« (NE)PRIČAKOVAN RAZPLET: Caorle so bile v soboto nepričakovano uspešne pri metu. Ekipa, ki se sicer ne odlikuje po metu za tri točke, ampak predvsem sili v protinapade, je bila v soboto najuspešnejša prav izza trimetrske črte. Vatovčevi varovanci so bili iz meta za tri točke 55-odstotni (39 točk smo z meta za tri točke), v prvem polčasu pa kar 85-odstotni. Lani so v tem elementu manj uspešni (31-odstotni), torej je bila sobota predstava nadvse nadpovprečna. (V.S.) TORKOV POGOVOR - Dean Oberdan, kapetan Jadrana Mark Z atraktivno igro bodo polnili tribune DEŽELNE LIGE Konec tedna doma Jadran in Breg Konec tega tedna bo članska košarkarska sezona stekla s polno paro. Pričeli se bosta namreč tudi deželni prvenstvi C2 in D lige. Jad ran Mark bo v pr vem kro gu gostoval v Portogruaru, tekma pa bo v nedeljo, 7. oktobra. V D ligi bomo imeli letos dva predstavnika, svojo pot na domačih tleh pa bo pričel le Breg, ki se bo v soboto, 6. oktobra ob 20.30 v dolinskem športnem centru Silvana Klabiana pomeril z moštvom AIBI Fogliano. Združena ekipa Kontovel/Sokol(za federacijo nastopa kot Kontovel) bo istega dne gostovala v Perteolah, tekma pa se bo pričela ob 21. uri. Dean Oberdan trener in igralec KROMA Naslednjo nedeljo bo s prvenstvenimi nastopi začel tudi Jadran Mark. Pred uvodnim srečanjem smo za splošno oceno povprašali stebra ekipe Deana Oberdana, kapetana, ki se je vendarle odločil, da bo tudi v letošnji sezoni oblekel Jadranov dres. Po devetih letih bo spet zaigral v telovadnici pri Briš-čikih, na katero ga veže ničkoliko spominov. Kateri pa je najlepši? »Nepozabna je bila seveda sezona 1994-1995, ko je Jadran vodil Vatovec. V tisti sezoni smo zmagali 29 tekem na 30. Takrat so pri Jadranu igrali še Arena, Rauber, Vitez, Samec in Pregarc.« Vse do začetka sezone je bila tvoja prisotnost pri Jadranu še neznanka. Kaj te je prepričalo, da boš tudi letos igral? Na začetku res nisem bil prepričan, da bom spet oblekel dres. Odločil sem se šele po pogovoru z vodstvom društva in trenerjem: takrat sem dobil potrebno motivacijo in se tudi odločil, da bom še igral. Poglavitni sta bili volja in požrtvovalnost - glavna elemeta, ki jih mora imeti vsak igralec. Začetek sezone je pred vrati. Tvoja ocena o letošnji ekipi? Že na prvih nastopih smo dokazali, da smo letos konkurenčni. Ekipo so sicer zapustili nekateri starejši igralci, pristopili pa so mladi, letnika 1989, ki naj bi v nekaj sezonah postali stebri Jadrana. So talentirani in so z dobrim treningom in pristopom že dokazali, da je to uresničljivo. Na trenerskem stolčku sedi nov trener Bo-ban Popovič. Vsi igralci smo se z novim trenerjem dobro ujeli. Vadimo dobro: na treningih in tekmah je namreč zelo zahteven. Priimek (op. a. Gregg Popovich vodi v NBA-ligi San Antonio Spurs, zmagovalca lanske sezone) je gotovo garant za odličnega trenerja. Kot vsak trener je tudi on vpeljal nekaj novosti. Kot prejšnji trener Gerjevič, bo tudi Popovič omogočil, da bodo predvsem mladi igralci dobili zadovoljivo minutažo. Taka je namreč filozofija vodstva društva. Kaj pa iz tehničnega vidika? V vseh vlogah smo dobro kriti. Kot v vsaki zamejski ekipi, manjka višji in močnejši igralec. Imamo sicer mladega igralca - Zaccario, ki se bo lahko dobro izkazal v tej vlogi in tudi v ligi. Kaj pa novosti? Igra sloni precej na hitrosti. Nekaj taktičnih različic moramo sicer še dodobra osvojiti. Trener nam letos vsiljuje agresivno obrambo: to smo že preizkusili na turnirju K2 Sport v Gorici in nam je večinoma uspevala. Prepričan sem, da bo naša igra dopa-dljiva in atraktivna tudi za publiko. Košarkarskih čevljev torej ne boš še obesil na klin, začel pa si kljub temu novo avanturo v košarkarskem svetu v vlogi trenerja .. Tako. Letos bom pomagal trenerju Popoviču pri vodenju ekipe mladincev U19, ki bodo nastopali v državnem prvenstvu. (V.S). 1 6 Torek, 2. oktobra 2007 ŠPORT / UMETNOSTNO KOTALKANJE - Dvodnevni Sedmakov memorial ŠD Polet Uspel mozaik nastopov mladih upov, uveljavljenih tekmovalcev in šampionov Ob tekmovanju tudi revija in ekshibicija najboljših - Kako se Slovenke pripravljajo na SP V nedeljo se je na Pikelcu uspešno zaključil Memorial Pavla Sedmaka v umetnostnem kotalkanju. Kot predvideno je po končanem tekomovanju nastopila domača šampionka Tanja Romano, ki je s svojim šarmom navdušila tako domačo kot tujo publiko. Zjutraj so bili na sporedu programi mlajših kotalkarjev. Med domačini se je posebno izkazala Katarina Jazbec, ki se je v kategoriji naraščajnic zasluženo uvrstila na drugo mesto. Katarina je namreč brezhibno izvedla vse skoke in piruete ter izpeljala celo dvojni lutz, ki ga po pravilniku lahko izvede samo na mednarodnem tekmovanju. Dobro je kotalkala tudi Martina Debernardi, ki je dvojne skoke izvedla tako posamezno kot v kombinaciji. S svojim desetim mestom je bila Martina vesela, saj je bila raven tekmovanja zelo visoka. Pohvalo zasluži tudi Valentina Budin, ki je prvič izpeljala axel in je v kategoriji naraščajnic zasedla sedmo mesto. Popoldne so bili na vrsti dolgi programi kategorij kadetov, mlajših mladincev, mladincev in članov. Med mladinkami je Sara Venerucci (Sport-life Rimini) izvedla krasen nastop. Z dobro izpeljanimi dvojnim axelom, trojnim toloopom, trojnim salcowom in odličnimi kombinacijami je zasluženo stopila na najvišjo stopničko. Najvišjih ocen je bil tokrat deležen Andrea Barbieri (Skating club Oderzo), sicer trikratni svetovni podprvak, ki je izvrstno izvedel vse trojne skoke (njegova najvišja ocena je bila 9.9). V kateogiriji mlajših madink si je zmago priborila Isle Noemi, ki je zastopala barve španskega društva Cerdanyola. Med članicami je v skupnem seštevku slavila zmago Nika Arčon (Kuk Nova Gorica), ki je v soboto izpeljala odlični kratki program, medtem ko je v dolgem programu napravila precej napak. Obratno velja za Francesco Roncelli (Gioni), saj ji kratki program nikakor ni šel od rok, medtem ko je dolgega izvedla skoraj brezhibno, kar ji je zagotovilo drugo mesto v skupnem seštevku. Francesca je v dolgem programu zelo dobro izpeljala trojni salcow, dvojni axel ter kombinacije trojnih skokov. Po končanem tekmovanju so bile na vrsti ekshibicije kotalakarjev svetovnega kova kot so na primer: par Venerucci-Gua- NAŠ POGOVOR »Na Mojmir Kokorovec nastopiti s tehnično uravnoteženim programom« Memorialu Sedmak je seveda sledil tudi Poletov trener Mojmir Kokorovec, ki je z veseljem pristal na krajši klepet. Povedal nam je, kako se bo naša šampionka Tanja Romano pripravljala vse do svetovnega prvenstva ter nam na kratko orisal potek tek mo vanja sa me ga. »Tanja seveda že intenzivno trenira v Livornu. Danes je domačo publiko izredno razveselila z novim kratkim programom, ki ga je zanjo pripravil koreograf Sandro Guerra. Odločila se je, da ne bo tvegala in je zato izved la le dvoj ne sko ke . Sedaj se bo Tanja spet vrnila v Livorno, kjer bo trenirala vse do šestega oktobra. Nato bo odpotovala v Bolog-no. Tam se bodo odvijali treningi državne reprezentance (t.i. premondi-ale), katerim bom seveda sledil tudi sam. Na tem srečanju bodo skupaj vadili vsi atleti, ki bodo konec oktobra poleteli v Avstralijo. Med njimi bo tudi Francesca Roncelli. Po pripravah se bo Tanja spet vrnila v Livor-no, dva ted na pred odho dom pa bo spet tukaj. Poletela bova 30. oktobra, SP pa se bo pričelo približno 5. novembra. Kako točno poteka SP? »Svetovno prvenstvo se globoko razlikuje od ostalih tekmovanj. Žirija namreč ne sledi le tekmovanju samemu, temveč tudi treningom, ki se odvijajo med tednom. Dejstvo je, da mora atlet tudi treninge izvajati brezhibno. Za to so seveda potrebne velika koncentracija, zagrizenost in umirjenost. To so lastnosti, ki jih Tanja ima. Glavne nasprotnice so tudi letos Sanchez iz Španije in Linsalata iz Argentine. Prepričan sem, da bo Tanja zmagala, vendar paziti mora, da ničesar ne pogreši. Dejstvo je, da je Tanja boljša od svojih nasprotnic, toda na svetovnem prvenstvu je bistveno, da program izpelješ brezhibno. Splošno velja trend, da predstaviš takšen program, s katerim atlet ne bo pretirano tvegal. Tehnično mora biti program zelo dobro uravnovešen. Menim, da je lani Tanja preveč tvegala, zato smo letos dobro premislili, kaj bo v programu in kaj ne.« Letos bo prvič na SP tekmovala tudi Francesca Roncelli... »Tisti, ki gredo prvič na svetovno prvenstvo nimajo lahke poti. Če nimaš imena, če te žirija ne pozna, ne bo sledila tvojim treningom ... Francesca ima letos prvič možnost, da lahko tekmuje med najboljšimi na svetu. Mislim, da bo dober rezultat dosegla le, če bo svoj program izvedla brezhibno in bodo druge kotal-karice svetovnega kova grešile.« Kaj pa Slovenki Arčon in Mlinarič? Za njiju velja spet drugače, saj sta že večkrat nastopali na svetovnem prvenstvu tako v kategoriji mladink kot med članicami. Žirija ju že dobro pozna. Poleg tega je Nika Arčon na SP dosegla tudi visoke rezultate, saj je bila lani četrta.« (mat) rise (lani svetovna prvaka v kategoriji mladincev, letos državna prvaka med člani), plesni par De Candido-Puntello (svetovna prvaka v kategoriji plesnih parov), Silvia Maragani (svetovna prvakinja in-line), Nika Arčon (četrta na lasnkem svetovnem prvenstvu), Andrea Barbieri (trikratni svetovni podprvak) ter seveda naša Tanja Romano. Tanja je predstavila novi kratki program in publiko očarala z zahtevno koreografijo in hitrimi zaporedji korakov. Kot je tudi sama napovedala, je program izvedla le z dvojnimi skoki. Mesec dni pred svetovnim prvenstvom bi bila popolna izvedba programa nesmiselno tveganje. Večer so nato popestrili vsi domači kotalkarji, ki so se na plošči preobrazili v male škrate in rudarje ter publiki predstavili Pravljico v jami Vilenice. Pogovorili smo se tudi s slovenskimi kotalkaricami, ki bodo novembra nastopale na SP v Avstraliji. Vprašali smo jih kako se pripravljajo na svetovno prvenstvo, kako se počutijo, katere so njihove šibke točke ... Nika Arčon (Kuk Nova Gorica) »Vsak dan treniram do tri ure dnevno. Letos bom na SP predstavila nov program, ki sem ga prvič izvedla na letošnjem evropskem prvenstvu. Recimo, da so moji občutki srednji, ne slabi ne dobri. Nisem prvič na svetovnem prvenstvu, nastopala sem že v kategoriji maldink in seveda članic. Lani sem dosegla tudi dober rezultat, saj sem se uvrstila na četrto mesto. Vem kako poteka tekmovanje, vem kaj me čaka in sem zato precej umirjena. Moja šibka točka? Mislim, da bi to lahko bil trojni toloop. Za ostale trojne skoke in kombinacije pa imam dobre občutke.« Večerni »slavnostni nastop« popestrili domači najmlajši z revijo (levo) in nastop šampionke Tanje Romano (desno) KROMA Francesca Roncelli (Skating club Gioni) »Ze nekaj časa treniram zelo intenzivno. Približno vsak dan dve uri zjutraj in dve uri popoldne. Na svetovnem prvenstvu bom predstavila letošnja dolgi in kratki program. S tema sem natopila tudi na deželnem in državnem prvenstvu. Letos bom prvič tekmovala na svetovnem prvenstvu tako, da še sama ne vem, kaj lahko pričakujem. Upam, da bom svoj program izvedla brezhibno, da bom publiki res pokazala to kar zmorem. Potem pa bomo videli, bo kar bo. Moja šibka točka? To je sigurno dvojni axel. Dobre občutke imam predvsem za trojni salcow. Poleg skokov računam tudi na svoje piruete, vem pa, da imajo te v primerjavi s skoki nižjo točkovno vrednost.« Tanja Romano (ŠD Polet) »Doslej sem veliko časa posvečala fizični pripravi, sedaj pa bom večinoma trenirala na plošči tako, da bomo vadbo v telovadnici skušali usklajevati s kotalkanjem. Važno je, da me fizična priprava ne bre- NAMIZNI TENIS - Moška C1-liga Zmaga Krasa GS Market v Latisani vliva pogum Latisana - Kras 1:5 Marcolin - Bole 1:3 (9:11, 11:9, 9:11, 8:11); Gilliam - Simoneta 0:3 (7:11, 4:11, 8:11); Segat -Rotella 1:3 (14:12, 7:11, 9:11, 7:11); Marcolin -Simoneta 0:3 (5:11, 3:11, 5:11); Segat - Bole (3:0 (11:8, 11:8, 11:2); Gilliam - Rotella 2:3 (5:11, 11:9, 11:7, 8:11, 7:11). Krasovci so odlično začeli letošnje prvenstvo in v gosteh gladko premagali okrnjeno Latisano; nasprotniki so namreč za zeleno mizo stopili brez najboljšega igralca Cal-legara. Zgoniško ekipo pa so tokrat v odsotnosti Bertolottija sestavljali Bojan Simoneta, Michele Rotella in Edi Bole. Kljub vročini je zanesljivo zaigral mladi Michele Rotella in je po odločnih nastopih na državnih turnirjih dokazal, da se lahko brez večjih težav kosa z nasprotniki v C1 ligi. Branilec Gilliam mu je povzročal precej preglavic, Micheleju pa je uspelo po petih setih streti odpor na- sprotnika. Proti šibkejšim igralcem je Bojan Simoneta gladko zmagal. Veteran Edi Bole pa se je moral proti Marcolinu pošteno potruditi, da je pospravil tekmo v svojo korist. Manj sreče je imel proti Segatu, ki je Edi-ja prelisišil z nerotiranimi servisi. Čez dva tedna bodo krasovci gostili ekipo iz Vicenze. Letos bodo nazadovale kar tri ekipe in zgoniški fantje se bodo morali pošteno potruditi, da bodo dosegli obstanek v ligi. (Si.B.) Ostali izidi: Salzano-Valeggio 5:1, Cus UD »B«-Cus UD »A« 4:5, Q4 Padova-Sarmeola 5:1, Vicenza-Adria 2:5. Vrstni red: Salzano, Q4 Pado- va, Adria in Cus Udine »A« 2 točki; Cus Udine »B«, Vicenza, Libertas Latisana, Valeggio in Sarmeola brez točke. MOŠKA C2 LIGA: Kras-Trieste Sistiana 5:4. MOŠKA D1 LIGA: Kras-Punto d'incontro TS 5:2. meni preveč. Doseči moram pravo ravnovesje med urami, ki jih posvetim plošči in urami v telovadnici. Tekmovalci moramo pred tako važnimi prvenstvi paziti na formo, na kondicijo. Izogniti se moramo poškodbam. Prav zaradi tega se nisem udeležila Memoriala in sem v kratkem programu izvedla samo dvojne skoke. Mesec dni do svetovnega prvenstva ni ravno veliko, vendar tudi malo ne. Dela je še precej. Pomembno je prevsem, da so treningi dobri, da je koncentracija maksimalna. Moja šibka točka? Mislim, da je to prav novi kratki program. Zelo je zahteven, morda tudi preveč ... Na svetovnem prvenstvu je zelo važno, da nastop izve-deš brezhibno. Zahtevnejši je program, večje je tveganje. Poleg tega pa ga bom prvič izvedla na SP, kar seveda ni ravno najboljše.« Končna uvrstitev po društvih: 1. Sport-life Rimini, 2. Skating club Oderzo, 3. Gradisca skating, 4. Cerdanyola (Španija), 5. Kuk Nova Gorica, 6. ŠD Polet, 7. Skating club Gioni, 8. Domažale Mateja Milic ATLETIKA Klubske točke Claudie, Biserke in Monice Fondiaria SAI med ženskami in Fiamme Gialle med moškimi so novi-stari državni klubski prvaki v atletiki. K zmagi Fondiarie sta prispevali tudi slovenski atletinji iz Trsta Margaret Macchiut. Prva je - kot smo že poročali, zmagala v teku na 100 m z ovirami, Coslo-vicheva pa je v metu kopja dosegla v nedeljo skromno znamko 53,99, kar pa je bilo dovolj za osvojitev drugega mesta za Zahro Bani (Fiamme Azzurre 59,57. Za tr žaš ki CUS, ki je v Ca-or lah nas topil v »sre br ni« sku pi -ni, sta tekmovali tudi slovenski atletinji Biserka Cesar in Monica Quaggiato. Biserka je klubu prispevala zajetno bero točk, saj je bila druga tako v metu diska (47,79 m) kot v metu krogle (13,42), Qu-aggiatova pa je bila peta v društveni štafeti 4 x 400 m (čas 4:00.05). CUS Trieste se je uvrstil na 5. mesto. / RADIO IN TV SPORED Torek, 2. oktobra 2007 17 TENIS - Gajevki finalistki absolutnega deželnega prvenstva v Vidmu Ciguijevi naslov Orlandova presenetila Mlajša Carlotta premagala dve drugokategornici - Paola za mednarodne točke V nedeljo se je na peščenih igriščih teniškega kluba Citta di Udine zaključila druga izvedba absolutnega deželnega prvenstva v moški in ženski konkurenci ter, prvič letos, v konkurenci mešanih dvojic. Turnirji so vzbudili pri deželnih tenisačih kar precejšen odziv, saj se j e prij avilo kar 77 moških in 30 žensk vseh kategorij in starosti. V zaključnem srečanju sta se pomerili prestavnici gropajsko-padriške Gaje: prvopo-stavljena Paola Cigui in presenečenje turnirja Carlotta Orlando. Ciguieva je do finala prišla po pričakovanjih in povsem zasluženo, četudi ob odsotnosti lanskoletnih finalistk Anissimove in Alessie Bertoie, Orlandova pa je na poti do sklepnega srečanja premagala kar dve drugokategornici - sama letos tekmuje z znamko 3.4 in zato upravičeno zasedla mesto ob klubski soigralki. O srečanju samem, ki mu je sledilo kar nekaj gledalcev, ni dosti povedati. Dekleti sta nastopili, kot da bi odigrali dober trening, kljub nekolikšni napetosti mlajše gajevke. Posebno v drugem setu sta obe zaigrali nekaj dobrih točk, srečanje pa se je zaključilo z zmago Ci-guieve s 6:1, 6:3. V nadaljevanju je bil na sporedu še moški finale med predstavnikoma ST Udinese iz Remanzacca, v katerem je boljše postavljeni Comisso v tretjem setu podlegel Simonu Appiu. Slednji je v finalu mešanih dvojic v paru z Marianno Mauro premagal, ravno tako v tretjem setu Paolo Cigui in Stefana Baccarinia od TC Triestina. Nedeljski spored na igriščih videmskega kluba je bil karseda natrpan, saj je v dopoldanskih urah videl tudi finalna srečanja mladinskega deželnega masterja Ca' d'Oro, na katerem je med deklicami do dvanajstega leta nastopila v finalu tudi gajevka Nicoletta Furlan (srečanje je proti furlanki Monsuttijevi izgubila). V pričakovanju nagrajevanj smo dobili priložnost za krajši pogovor z obema finalistkama in postavili smo jima ista vprašanja: Povejta kaj o komaj zaključenem turnirju. Paola: Turnir kakovostno ni bil na visoki ravni, sem pa zadovoljna, da sem ga odigrala in zmagala, saj sem do sedaj le dvakrat osvojila kak deželni naslov - to je bilo pred dvema letoma v kategoriji do 16. leta in še 3. kategoriji. Kar se tiče finalnega srečanja sem zadovoljna, da sem imela kot nasprotnico Carlotto, kar pomeni, da je ona na turnirju zares dobro igrala. Carlotta: Zelo sem zadovoljna, saj sem premagala dve drugokategornici, kar mi daje možnost, da lahko še pred iztekom sezone tu- Klubski tovarišici Carlotta Orlando in Paola Cigui sta si bili v Vidmu tekmici di sama zasledujem prestop med drugokate-gornice. Kar se tiče finalnega srečanja, pa sem bila na začetku napeta, ko pa sem se v drugem sprostila, sem zaigrala bolje. Mislim, da sva odigrali nekaj lepih točk, čeprav je bila prednost vseskozi na Paolini strani. Kako se razumeš s svojo klubsko to-varišico in kaj ti je všeč od njene igre? Paola: Vsekakor se dobro razumeva in cenim njen resen pristop do dela in vztrajnost. Mislim, da bova lahko vedno bolje sodelovali na treningih. V igri pa mi je všeč predvsem to, da se bori do konca vsake točke, kar mislim, da je njena prirojena lastnost. Carlotta: Dobro se razumeva, saj je Pao-la vedno razpoložljiva. Mislim, da sva si ka-rakterno podobni, od njene igre pa občudujem predvsem backhand. Kateri je tvoj boljši udarec, pri čem pa boš morala še delati? Paola: Gotovo je molj boljši udarec backhand, ki ga izvajam zelo naravno in s katerim najraje napadam in skušam zaključevati. Delati pa bom morala na forhandu, ki ni še tako gotov in udaren. Carlotta: Najrajši imam forhand, predvsem diagonala z leve, zadovoljuje me tudi servis. Rada bi pa osvojila igro ob mreži. Nekaj o letošnji sezoni in načrtih za prihodnjo. Paola: Letos sem se osredotočila predvsem na mednarodne turnirje. Začetno sem nastopala na mladinskih ITF, v upanju, da mi bo uspelo zbrati točke za vstop v kvalifikacije mladinskega turnirja US Open..Ponesrečilo se mi je za približno trideset mest, zaradi česar sem bila nekoliko razočarana. V nadaljevanju sem nastopila na več članskih mednarodnih turnirjih. Nekajkrat sem se iz kvalifikacij prebila v glavni turnir ali pa sem imela wild card za glavno skupino. Do sedaj pa mi ni uspelo osvojiti kako točko, čeprav čutim, da sem ji blizu. Carlotta: Kljub ne najboljšemu začetku, sem sedaj sezone zadovoljna. Zagotovila sem si za prihodnje leto 3.1 kategorijo, medtem ko sem tudi na mednarodnih turnirjih dobro igrala, predvsem v Umagu in v Muenchnu. Takrat sem dosegla svojo najboljšo uvrstitev na svetovni lestvici do 14. leta - 256. mesto. Na turnirju pri Gaji sem osvojila deželni naslov under 14, nato sem nastopila na državnem prvenstvu, toda tam mi ni šlo najbolje - izpadla sem v drugem kolu. Prihodnje leto bom skušala izboljšati državno lestvico, drugače pa mislim, da bom izpustila turnirje ETA do 16. leta in se bom raje preizkusila v turnirjih ITF under 18. In še nekaj o vajinih dosedanjih trenerjih. Paola: Sedaj delam dve leti z Anejem Morelom iz Kopra, prej pa sem trenirala pod vodstvom Boruta in Aleša Plesničarja. Mislim, da sta mi onadva dala dobro osnovo, na kateri sedaj delam z Anejem, ki pa ima drugačne prijeme. Čutim, da sem v zadnjem letu precej dozorela in da sedaj sama bolje vem, kaj hočem doseči. Carlotta: Igrati sem začela pod vodstvom Aleša in Boruta, ki sta mi posredovala najvažnejše osnove. Mislim, da z Anejem dobro napredujem, poleg tega pa mi pri vsem koristi atletska priprava, ki se ji sedaj redno posvečam na štadionu na Koloniji in v telovadnici. (ma.r.) ALTERNATIVNI POGOVOR PETER GERGOLET Nogometaši v zamejstvu ne osvajamo Novo sezono alternativnih pogovorov z mešanico športa in nešporta začenjamo z 31-letnim Petrom Gergole-tom, ki je hkrati novinar RAI-ja, kitarist skupine Blek pan-ters, doberdobski občinski svetnik in bivši nogometaš Ju-ventine, Zarje in Mladosti. Peter, bivši nogometaš in zdaj televizijec je ravno tako kot ti tudi Francesco Coco. Pustil je nogomet in podpisal pogodbo za udeležbo na resničnostnem šovu L'isola dei famosi. Prejel bo 250.000 evrov ... Ne vem, kaj bi ti rekel o tem. Je bil prehod z igrišč na TV tudi zate tako donosen? Magari ... Kdaj si nehal z igranjem nogometa? Eh ... Točnega leta se ne spomnim, mislim, da je bila sezona 2002/03. Si takrat začel z novinarsko TV-kariero? Ne, s »Koprom« sem začel sodelovati že leta 1998. Bi ti sprejel povabilo na »otok slavnih«? Mah, mislim, da ne. Koga med zamejci bi videl v kakem resnično-stnem šovu? Marsikoga. Saj gredo zdaj na realityje skoraj vsi. Kdo bi se bolj izakzal? Kak tvoj bivši športni kolega ali kdo izmed tvojih današnjih poklicnih kolegov? Bolj kak nogometaš. Imen ne bi izpostavljal ... H si sicer tudi glasbenik ... Ne, moment, glasbenik je preveč močna beseda. Recimo, da igram trobento, kitaro, ampak nisem glasbenik. Bolj produciram ... Torej si kantavtor? Ja, recimo. Od teh skladb, ki govorijo o nogometu, katero izbereš: La parita di pallone (Rita Pavone), La leva calci-stica della classe '68 (De Gregori) ali Una vita da me- diano (Ligabue)? Med temi De Gregori- jaDe Gregori praviloma napiše prej besedilo, nato sestavi glasbo. Ligabue obratno. Ti? Mah, zgodi se eno in drugo. Včasih se tudi zgodi, da imaš navdih za košček glasbe, potem za košček besedila in tako naprej ... Katere so tvoje najbolj znane skladbe? Žile, Jezero in Sipa. Potem je še največja uspešnica Mulo mauta, a za njo je glasbo napisal Aljoša Gergolet. Kako je šlo pri teh: prej glasba ali besedilo? Spomnim se za Jezero, kjer je nastala prej glasba. Ena najbolj znanih skladb Vilija Resnika pravi: »Bom bajto pospravu, štedilnik popravu, bom zgodaj hodu spat (...) Sam na fuzbal me pust, na fuzbal me pust.« Si kdaj svoji ženi zapel kaj takega? Ne, ni se mi še zgodilo. V kateri vlogi si ji začel dvoriti: politika, nogometaša, novinarja ali glasbenika? Poznava se že deset let, zato takrat sem bil nogometaš. Ampak v vlogi nogometaša je prav gotovo nisem osvojil. Misliš, da v zamejstvu ne velja to, kar velja po Italiji, in sicer da so nogometaši osvajalci? (smeh) Ne, v zamejstvu gotovo ne. Recimo, da bi ti urednik naročil TV-prispevek o napredovanju Mladosti. Katero glasbeno podlago bi izbral? Jaz sem z Mladostjo res napredoval iz tretje v drugo amatersko ligo ... Če pomislim na tisti zgodovinski podvig, bi izbral pesem »Lijpi cajti«. (Perče) SMUČANJE - Na letnem nagrajevanju v Lignanu priznanje za sedem društev z več kot 30-letno tradicijo Tudi SK Devin med klubskimi veterani Pohvalne besede predsednika deželnega odbora FISI Fontane - Med nagrajenci tudi Meri Perti in Veronika Tence, članici ŠD Mladina in zamejskih Gadov Smučarski klub Devin je bil v nedeljo deležen posebnega priznanja za 30-let-no vključitev v italijansko smučarsko federacijo FISI. To je prvo naše športno društvo, ki je prejelo tako pomembno nagrado za svoje delovanje v okviru zimskih športnih disciplin. Slovesnost je izzvenela kot veliki smučarski praznik v novi športni palači naselja Ge-Tur v Lignanu. Udeležili so se je vsa deželna smučarska društva, številni predstavniki športnega, političnega ter upravnega področja. Zelo tekočo in obsežno manifestacijo je priredil smučarski klub iz Lignana, ki je tudi prejel priznanje za 30-letno delo. Ob povezovanju priljubljenega športnega voditelja Stefana Ceinerja so se na odru zvrstili številni ugledni gostje. Najprej je prisotne nagovoril predsednik krajevnega športnega društva, nato pa še župan Lignana Silvano Del Zot-to, predsednik FISI Franco Fontana, deželni odbornik za produktivne dejavnosti Enrico Bertossi in predsednik deželnega odbora CONI Emilio Felluga. Posebnih priznanj so bili takoj na začetku nagrajevanja deležni deželni šampioni v alpskih disciplinah Gabriella Paruzzi, Corin- Na odru so plaketo za SK Devin dvignili smučarki-naraščajnici Elisa Košuta in Ingrid Peric, bivši predsednik in odbornik Franc Briščak, sedanji predsednik Dario Štolfa ter župan Občine Devin Nabrežina Giorgio Ret na Boccacini in Silvio Fauner. Velikega odobravanja je bil deležen tudi vsedržavni predsednik FISI Giovanni Morzenti, ki je v svojem posegu omenil tako pomembnost olimpijskih iger kot tudi vseh drugih športnih manifestacij. Predlagal je ovrednotenje gorskih predelov z gor- skimi sejmi, podobno kot npr. v Franciji in Avstriji, in pa, da bi atletom na tekmovalnih dresih pripisali slogan npr.«pridi z nami v hribe« in tako omogočili večje zanimanje in ljubezen do zdravega gorskega sveta. V športni palači so bili prisotni tudi * mf 4 nekateri predstavniki iz bližnjega Veneta, Li-vio Rožič, podpredsednik ZSŠDI in nekateri drugi predstavniki zamejskih društev. Po vseh posegih je sledilo slavnostno nagrajevanje sedmih deželnih društev, ki predstavljajo že nekake zgodovinske smučarske klube. Za 80-letno delovanje je pre- jel priznanje SC Sappada, za 60-let SC For-nese in krožek Dopolavoro Ferroviario iz Trsta, za 50-let SC Coglians, za 30-let pa SC Sauris, SC Lignano in kot že omenjeno slovenski smučarski klub SK Devin. V pogovoru se je deželni predsednik Fontana še posebno laskavo izrazil o našem društvu, ki sije polnopravno zaslužilo to priznanje za zgledno vodenje in posebno disciplino pri samih atletih, ki jo ostala društva lahko zavidajo. Omenil pa je odlično sodelovanje tudi z vsemi zamejskimi slovenskimi društvi, ki gojijo to zimsko panogo in obljubil, da bodo v prihodnje upoštevali tudi delo ostalih klubov. Da bi ostal dogodek v Lignanu še bolj v spominu vsem nagrajenim društvom je predsednik smučarskega kluba iz Lignana Elia Zoccarato podaril prav za to priložnost posebno izdelano priznanje. Nagrajevanje, ki ga so ga na velikem ekranu spremljali videoposnetki najvažnejših deželnih tekem, se je nato nadaljevalo s podeljevanjem kolajn prvim trem uvrščenim tekmovalcem pretekle sezone v vseh zimsko-športnih disciplinah. In tu naj zabeležimo, da sta bili nagrajeni tudi Meri Perti in Veronika Tence, članici ŠD Mladina in zamejskih Gadov. 1B Torek, 2. oktobra 2007 NOGOMET / ELITNA LIGA - Znaki prebujanja »plavih«, zelo slab nastop »rdeče-belih« Vesna pokazala pravo lice »Ocena 3« za Juventino v Manzanu Ruggiero Calo: V prvem polčasu smo igrali brezhibno - Dario Kovic: Prava sramota, oprostite nam... Vesna zelo dobro, Juventina zelo slabo. Tak bi lahko bil kratek in jedrnat komentar nedeljskih nastopov obeh enajsteric naših društev v elitni ligi. Smo v času trgatve in na dveh tekmah je padlo kar trinajst zadetkov. Že vnaprej se je dobro vedelo, da čaka Juventino v Manzanu težko delo, toda tako visokega poraza niso pričakovali niti največji pesimisti. Poraz kot tak ne bi bil niti toliko zaskrbljujoč, če ne bi bilo na igrišču le ene ekipe, Manza-neseja. »Prava sramota, igrali smo katastrofalno,« se je izkašljal nogometaš Juventine Dario Kovic. »Nas ni bilo na igrišču. S tako igro in takim pristopom bi izgubili tudi proti katerikoli ekipi v 3. amaterski ligi. Žal mi je za našega predsednika in ostale odbornike, ki so bili zelo razočarani ter tudi za vse naše navijače. Vsem se oprovičujem. Upam in srčno si želim, da je bil poraz le grda epizoda. Izrabili smo bonus, odslej nimamo več opravičil. Že v nedeljo moramo premagati Gonars.« Povsem drugačno pa je razpoloženje v taboru kriške Vesne, ki se je iz Palmanove vrnila s pomembno zmago. Trener Ruggiero Calo je takole analiziral nedeljsko tekmo: »Tekmo smo začeli le z enim napadalcem (Mervi-chem), saj sta Cermelj in Venturini poškodovana. V prvem polčasu smo igrali brezhibno, res dobro. Imeli smo stalno posest žoge. Igrali smo kot je treba in zasluženo vodili s 3:0. V drugem polčasu se je Palmanova opogumila in se približala na 3:2, ampak resnici na ljubo nismo nikoli tvegali, da bi izenačili, četudi so igrali s štirimi napadalci.« Vesna torej počasi dobiva pravo podobo. »Igramo z veliko podajami in žogo moramo držati pri tleh. To je naš recept za zmago. Pohvaliti moram celo ekipo, še posebno Ritosso za igro v prvem polčasu. Na krilu je počenjal kar je hotel. Zatem bi še omenil Velnerja, Leoneja in Degrassija,« je še povedal trener Vesne. (jng) 0- kot število zadetkov Primorja (1. AL) po petih uradnih tekmah (tri v deželnem pokalu in dve prvenstveni) letošnje sezone. Začetek prvenstva rdeče-rumenih ni najbolj obetaven, tudi ker spisek poškodovanih je kar dolg in do nedelje še ne bo okreval nihče. Odhod napadalca Alessia Gian-nelle (lani je dal 16 golov) k Mon-falconu (letos je dal že tri gole v elitni ligi) je nedvomno zmedel načrte klubskega vodstva. Za obstanek v ligi pa na Proseku potrebujejo enega dobrega napadalca. PROMOCIJSKA LIGA - Kras Koimpex po drugi zaporedni zmagi Dobro kot že dolgo ne Popraviti pa morajo še nekatere nepazljivosti v obrambi - Kneževič znova zadel v polno 1. AL: Sterilno Primorje Proseško Primorje Interland (na sliki zgoraj branilec Edvin Brajnik) ne uspe zatresti nasprotnikove mreže. »Proti San Giovanniju bi si rdeče-ru-meni zaslužili vsaj neodločen izid,« meni poškodovani branilec proseške ekipe Mitja Merlak. »Med ekipama ni bilo tako velike razlike. Res pa je, da imamo velike težave v napadu. Potrebujemo napadalca, ki pride z lahkoto do zadetka.« Primorje je tudi tokrat nastopilo z okrnjeno postavo. Povrh tega se je v nedeljo poškodoval še Da- gri. Napredek Sovodenj »Dali smo vse od sebe in s kančkom sreče bi lahko tudi premagali San Canzian,« je dan po tekmi povedal vezni igralec Dimitri Ferletič. »V primerjavi s prvo tekmo smo pokazali lep napredek. Vsi smo igrali požrtvovalno. Imeli smo številne priložnosti za zadetek. Lahko bi izkoristili tudi šte- vilčno premoč na igrišču, ker so gostje zadnjih 25. minut igrali z desetimi igralci. Če smo zadovoljni s točko? Lahko bi zmagali.« Primorec B presenetil Varovanci trenerja Roberta Sor-rentina, ki je imel tudi tokrat velike težave s postavo (zaradi tega Primorec B), so nekoliko presenetljivo, ampak povsem zasluženo premagali tržaški San Sergio (za mnoge je eden izmed glavnih favoritov za končni naslov). Trener Sorrentino: »Ta zmaga je zelo pomembna za moralo fantov. Prejšnji teden smo nepričakovano klonili proti Medei, kar nas je nekoliko zmedlo. Pred tekmo proti San Sergiu sem bil zelo previden. Drugi zaporedni poraz bi nas še dodatno potrl, a na srečo se je vse dobro izteklo.« Pri Primorcu sta dobro igrala vezni igralec Aljaž Milič (zelo pozoren na sredini igrišča, igral je v nelahki vlogi sredinskega veznega) in vratar Alan Cipollone (kar nekajkrat je odločilno branil). (jng) Navijači repenskega Krasa Koim-pex so bili v nedeljo zadovoljni, saj so -predvsem v prvem polčasu - uživali ob igri varovancev trenerja Sergeja Alejni-kova. »Ze dosti časa nismo igrali tako dobro. Fantje so se tokrat res potrudili, vidi pa se tudi Alejnikovo znanje,« meni športni vodja Krasa Goran Kocman. »Imeli smo številne priložnosti za zadetek in nasprotnik se je v glavnem branil. V drugem polčasu smo sicer nekoliko popustili, toda nasprotnik ni nikoli prevzel pobude v svoje roke. Zadetek Santamarie je padel po naši krivdi, vratar in branilec se nista razumela.« Pri Krasu je nasprotnikovo mrežo zatresel napadalec Radenko Kneževič (3 prvenstveni zadetek), ki je bil tudi v nedeljo med boljšimi na igrišču. Izkazal se je tudi vezni igralec Dimitri Batti. Kras bo prihodnjo nedeljo v Repnu gostil Pro Romans, ki je v lanski sezoni izpadel iz elitne lige. (jng) POSTAVE EKIP NAŠIH DRUŠTEV ELITNA LIGA Manzanese - Juventina 5:0 (3:0) JUVENTINA: Furios, Belami-nut, Morsut (Buttignon), Liut, San-nino, Giarrusso, Gordini, Degrassi, Devetak (Peteani), Kovic, Contin, trener Portelli. Palmanova - Vesna 3:5 (0:3) STRELCI ZA VESNO: 25. Ri-tossa, 34. Tomizza, 40. Leone; 75. in 80. Mervich. VESNA: Donno, Berrtocchi, Tomizza, Velner, Degrassi, Fantina, Ritossa, Martin Cheber (Montebu-gnoli), Mervich (Leghissa), Leone, Fichera (Carli), trener Calo. PROMOCIJSKA LIGA Kras Koimpex - Santamaria 2:1 (1:0) KRASOVA STRELCA: 44. Kneževič, 58. Botta iz 11-m. KRAS: Carli, Mania, Banello, Centazzo, Ventrice, Visintin, Orlan- do (Desco), Batti (Salatin), Kneževič, Botta, Sau (Giorgi); trener Alejnikov. 1. AMATERSKA LIGA San Sergio - Primorec 1:2 (1:1) PRIMORČEVA STRELCA: 26. Braini, 86. Snidar. PRIMOREC: Cipollone, Ursic, Manfreda, Di Benedetto, Santi, Mi-lič (Lanza), Laghezza, Krevatin, Sni-dar, Braini, Micor (Bernobi), trener Sorrentino. Primorje - San Giovanni 0:1 (0:0) PRIMORJE: Percich, Brajnik, Scarpa, Ferro (Ravalico), Batti, Dagri, Cisternino (Ziani), Picciola, Andreassich (Marchio), Bertocchi, Siccar-di; trener Mauri. Sovodnje - San Canzian 1:1 (0:1) STRELEC ZA SOVODNJE: v 84. Reščič. SOVODNJE: Pavio, Pacor, Tomšič, Kogoj (Skarabot), Feri, Simone, Trampus, Calligaris, Matej Ferletič, Dimitri Ferletič, Reščič, trener Sari. 2. AMATERSKA LIGA Zaule - Breg 4:1 (2:1) BREGOV STRELEC: v 45. German. BREG: Barbato, Sestan, Rosso-ne (Cigui), Gustini, Coppola, Laurica, Erbi, Sabini, Bursich (Medda), Speranza, German; trener Vitulič. Chiarbola - Zarja Gaja prekinjena v 75. min. pri izidu 0:0, ker se je poškodoval sodnik. 3. AMATERSKA LIGA Torre - Mladost 5:2 (2:1) STRELCA ZA MLADOST: Ferlez in Radetič. MLADOST: Kuštrin, Petroni (Jarc), Contin, Zorzin, Radetič, Ferlez, Bagon (Pellegrino), Bressan, Fi-gelj (Batistič), Gagliano, Batistuta, trener Sambo. 2. IN 3. AL Slab krstni nastop Brega na dolinski sintetični travi Krstni nastop Brega na sintetični travi dolinskega igrišča prav gotovo ne bo ostal zapisan v društveni zlati knjigi. »Igrali smo slabo in zasluženo izgubili. Ni opravičil, četudi smo nastopili v dokaj okrnjeni postavi,« je komentiral spremljevalec Lorenzo Zupin. »Poraz proti Zavljam moramo temeljito analizirati in seveda že v nedeljo dokazati, da je v nedeljo bil le slab dan.« ZARJA GAJA - V 75. minuti se je sodnik Mingarelli poškodoval (zvin kolena) in po sili razmer so morali tekmo s Chiarbolo (na tržaškem Ferrini-ju) prekiniti. Rezultat je bil 0:0 in Zarja Gaja je imela dve zelo dobri priložnosti za zadetek (Mihelčič in Frat-nik). Tekmo bodo najbrž igrali v sredo, 17. oktobra ob 20.30. KAPITULACIJA MLADOSTI - Varovanci trenerja Fabia Samba so v Ta-poglianu (proti Torreju) popustili na celotni črti in zasluženo visoko izgubili. »Prava katastrofa. Mladosti ni bilo na igrišču. S takim pristopom ne gremo nikamor. Ze v nedeljo moramo reagirati in dokazati, da je bil v nedeljo le slab dan,« je dejal branilec Jari Jarc. ENAJSTERICA TEDNA grassi non n >aša To (Sovod Dimitri Batti ossa Elitna liga izidi 2. kroga Gonars - Torviscosa 0:0, Fincantieri - Casarsa S:1, Manzanese - Juventina 5:0 , Muggia - Sevegliano 2:1, Palmanova - Vesna S :5, Pordenone - Tolmezzo 2:1 Tricesimo - Azzanese 2:0 Union - Monfalcone 1:4. Fincantieri 2 2 0 0 5:1 6 Monfalcone 2 2 0 0 5:1 6 Pordenone 22 0 0 S:1 6 Tricesimo 21 1 0 S:1 4 Gonars 21 1 0 1:0 4 Torviscosa 21 1 0 1:0 4 Manzanese 21 0 1 5:1 S Muggia 21 0 1 2:2 S Vesna 2 1 0 1 5:5 3 Azzanese 21 0 1 S:2 S Union 91 21 0 1 S:4 S Sevegliano 20 1 1 2:S 1 Casarsa 20 0 2 1:4 0 Tolmezzo 20 0 2 1:4 0 Palmanova 20 0 2 S:B 0 Juventina 20 0 2 0:6 0 PRIHODNJI KROG Juventina - Gonars in Vesna- Azzanese. Promocijska LIGA IZIDI 2. KROGA Capriva - Corno 1:0, Mariano - Lignano 0:1, Kras Koimpex - Santamaria 2:1, Pertegada - Pro Gorizia 0:1, Pro Cervignano - Isonzo 1:0, Pro Romans - San Lorenzo 1:0, San Luigi - Centro Sedia 0:2, Sangiorgina - Staranzano 0:0. Capriva 22 0 0 S:1 6 Kras Koimpex 22 0 0 5:3 6 Pro Cervignano 22 0 0 S:1 6 Lignano 21 1 0 2:1 4 Pro Gorizia 21 1 0 2:1 4 Pro Romans 21 1 0 2:1 4 Centro Sedia 21 0 1 S:2 S Mariano 21 0 1 2:2 S Pertegada 21 0 1 1:1 S San Luigi 21 0 1 1:2 S Sangiorgina 20 2 0 1:1 2 Staranzano 20 1 1 0:1 1 San Lorenzo 20 0 2 2:4 0 Santamaria 20 0 2 2:4 0 Isonzo 20 0 2 13 0 Virtus Corno 20 0 2 0:2 0 PRIHODNJI KROG Kras Koimpex Romans 1. AMATERSKA LIGA IZIDI 2. KROGA Azzurra - Ruda 1:3, Gallery - Pieris 1:2, Gradese - Villesse 1: S, Medea - Ponziana 13, Primorje - San Giovanni 0:1, San Sergio - Primorec 1:2, Sovodnje - San Canzian 1:1, Turriaco - Aquileia 2:2 San Giovanni 220 0 4:0 6 Pieris 22 0 0 4:1 6 Ponziana 220 0 5:2 6 Turriaco 21 1 0 4:S 4 San Sergio 21 0 1 5:S S Ruda 21 0 1 5:4 S Villesse 21 0 1 4:S S Gallery 21 0 1 4:4 S Medea 21 0 1 4:4 S Primorec 21 0 1 3:4 3 Aquileia 202 0 2:2 2 Azzurra 201 1 13 1 San Canzian 201 1 2:5 1 Sovodnje 201 1 1:4 1 Gradese 200 2 2:5 0 Primorje 200 2 0:3 0 PRIHODNJI KROG: Primorec - San Canzian, Sovodnje - Primorje 2. AMATERSKA LIGA IZIDI 2. KROGA Audax - Piedimonte 0:3, Begliano - Costalunga 2:0, Chiarbola - Zarja Gaja prek., Esperia - Muglia 3:2, Lucinico -Ronchi 3:2, Moraro - Domio 0:0, Opicina -Mossa 6:0, Zaule - Breg 4:1 Piedimonte 22 0 0 5 16 Domio 21 1 0 S 24 Esperia 21 1 0 S 24 Lucinico 21 1 0 4: S4 Chiarbola 11 0 0 1 0S Zarja Gaja 11 0 01 03 Opicina 21 0 1 7: 2S Begliano 21 0 1 2: 1S Costalunga 21 0 1 S 2S Zaule 21 0 1 4: 4S Moraro 20 2 0 0: 02 Muglia 20 1 1 S 41 Ronchi 20 1 1 2: S1 Breg 20 1 11 41 Audax 20 0 2 2: 60 Mossa 20 0 2 0: 70 PRIHODNJI KROG: Muglia - Breg, Zarja Gaja - Opicina 3. AMATERSKA LIGA IZIDI 2. KROGA Aiello - Campanelle S:2, Castions - Montebello S:0, CGGS - Sant'Andrea 1:1, Fiumicello Aurisina 1:0, Romana - Malisana 4:0, Strassoldo Union 2:2, Torre - Mladost 5:2, Terzo prost. Castions 2 2 0 0 4:0 6 Romana 2 1 1 0 4:0 4 Torre 2 1 1 0 6:S 4 Fiumicello 2 1 1 0 1:0 4 Terzo 1 1 0 0 2:1 S Aurisina 2 1 0 1 2:1 S Aiello 2 1 0 1 S:4 S S.Andrea 2 0 2 0 1:1 2 Strassoldo 2 0 2 0 4:4 2 CGS 2 0 1 1 2:S 1 Union 2 0 1 1 2:S 1 Mladost 2 0 1 1 2:5 1 Campanelle 1 0 0 1 2:S 0 PRIHODNJI KROG: Mladost Castions. / RADIO IN TV SPORED Torek, 2. oktobra 2007 19 ODBOJKA - V deželnem pokalu znana večina četrtfinalistov Sloga Tabor je še Val Imsa še lahko neznanka upa Božičevi varovanci doslej brez tekmecev, za Jerončičevo ekipo odločilna jutrišnja tekma Prva faza letošnjega Deželnega pokala se bliža h koncu, tako daje znana že večina četrtfinalistov. Med temi sta tudi Sloga Televita in Sloga Tabor, nekaj možnosti pa ima še vedno tudi Val Imsa, za katerega bo odločilno jutrišnje zadnje srečanje z D ligašem Fin-cantierijem. Ob omenjenih ekipah je v Deželnem pokalu nastopala letos tudi Olympia, ki pa je že izločena iz boja za uvrstitev v drugo fazo, pri ženskah pa je naš edini predstavnik Sloga List, ki je s tekmovalnega vidika mogoče malo razočarala, saj je trenutno zadnja na lestvici, pa čeprav ima v svoji skupini dva D li-gaša in Virtus, ki bo njen nasprotnik v boju za obstanek v C ligi. »Nastope v Deželnem pokalu sem jemal kot prijateljske tekme in zato preizkušal različne postave. Poleg tega smo večkrat igrali močno okrnjeni, kar še posebno velja za sobotno tekmo v Pradamanu, kjer nismo igrali slabo, se je pa poznala odsotnost naših glavnih napadalk. Poleg tega smo stalno poskušali izvajati hitre kombinacije na mreži, kar nam ni vedno najboljše uspevalo, tako da smo zato tudi več grešili. Doslej je tudi malo igrala glavna podajačica Daniela Ci-occhi, ki ima težave s koleni, za katero ne vem, kdaj bo končno okrevala, tako da v bistvu ni še gotovo, da bom lahko računal nanjo na prvih prvenstvenih tekmah,« je povedal trener slogašic Martin Maver. Slo-gašice se lahko vsekakor še uvrstijo v naslednjo fazo, morajo pa dvakrat premagati Cervignano in upati, da Virtus premaga Il Pozzo. Pri moških je bila doslej najbolj uspešna Sloga Tabor, ki pa v svoji skupini ni imela enakovrednih nasprotnikov. Novi trener Edi Božič je zato na tekmah preizkušal vse svoje igralce. »Do začetka prvenstva imamo še približno mesec dni časa, odigrali pa bomo še veliko prijateljskih tekem, boljšega nasprotnika pa bomo imeli tudi v četrtfinalu Deželnega pokala, tako da bomo končno lahko videli, kaj pravzaprav veljamo. Kar se tiče postave, lahko povem to, da je res škoda, da v ekipi ni več Ambroža Peterlina, ki bi bil gotovo eden glavnih tolkačev, ob tem pa bi lahko po potrebi nadomestil na podajaškem mestu Vanjo Veljaka. Kot drugi podajač se bo zdaj preizkusil Bertali,« nam je povedal Božič. Nastop v četrtfinalu si je zagotovila tudi Soga Televita, ki nastopa letos s še dodatno pomlajeno postavo, novi trener Igor Štrajn pa je bil nasplošno zadovoljen z nastopi vseh svojih fan-tov:»Igramo in treniramo dobro, fantje so delavni in motivirani in so že ogromno napredovali, tako da upam, da bomo lahko v prvenstvu dosegli kaj več od golega obstanka v ligi. Pallavolo Ts, ki smo ga v pokalnih tekmah premagali sploh ni slab nasprotnik, prvenstvo pa bo verjetno zelo izenačeno.« Precej možnosti za nastop v četrtfinalu ima tudi Val Imsa, ki še vedno nima na razpolago vseh svojih igralcev, tako da zaenkrat ne moremo še soditi o tem, kaj lahko dejansko doseže v letošnji sezoni. Že na pokalnih tekmah pa je vsekakor nekajkrat dokazal, da se lahko enakovredno bori tudi z boljšimi, trener Zoran Jerončič pa je pri napovedih zelo previden in pravi, da si bo treba najprej zagotoviti obstanek v ligi: »Ekipa je zelo mlada, na srečo imamo izkušenega podajača, ki dobro vodi ekipo. Treniramo dobro in stalno napredujemo, verjetno pa bomo v igri precej nihali. Šele med prvenstvom bomo videli, kaj lahko dosežemo, to pa tudi zato, ker sam lige pravzaprav ne poznam, saj v bistvu kar šest let nisem sledil tekmam na tej ravni. Pokalne tekme so bile za nas dodaten trening, tako da se z rezultati nismo obremenjevali, pozitivno pa bo, če se bomo uvrstili v naslednjo fazo,« je povedal Jerončič. Čeprav so že izločeni iz boja za mesto v drugi fazi, pa so s pokalnimi nastopi zadovoljni tudi pri Olympii, kot nam je povedal predsednik - igralec Gregor Sfili-goj:»Skupina je dobra in med sabo bolj povezana kot lanska, mlajši igralci pa so že dokazali, da se lahko tudi na tej ravni izkažejo, tako da sem prepričan, da bo tudi letošnja sezona polna uspehov. Žal ekipa še vedno ni popolna, saj računamo še na Langa in Fagane-la, glede katerih moramo razčistiti še določene stvari s Sočo oziroma Valom.« (T.G.) ŽENSKE Vrstni red skupine A: Virtus 10, Il Pozzo 7, Cervignano 6, Sloga List 4 (Sloga List in Cervignano s tekmo manj). Četrtfinalna para: Lucinico/Farra - Palazzolo, Tarcento - Biesse Triveneto (v četrtfinalu tudi Virtus in Talmassons). MOŠKI Vrstni red skupine C: S.Giovanni 14, Val Imsa 7, Fincantieri 6, Olympia Tmedia 3. Vrstni red skupine D: Sloga Tabor 9, Sloga 6, Pallavolo Ts 0 (Sloga s tekmo več). Četrtfinalni pari: Buia ali Prata - Val Imsa ali Fincantieri, Vbu - Sloga Televita, Sloga Tabor - Basi-liano, S. Giovanni - Buia ali Prata. »POLETNA AFERA« Kje bo letos igral Tadej Lango? Vse bolj pa ga mika tudi atletika Med poletno in jesensko odbojkarsko »borzo« je bil najbolj pogosto omenjen mladi Tadej Lango (letnik 89), ki je po nekaj sezonah pri Soči lani bil član Vala Imse. Na lanskih sestankih med goriškimi društvi je bilo baje zmenjeno, da bo letos Tadej igral pri Olympi-i, kjer so že po koncu prvenstva potrdili, da računajo, da bo Lango član standardne postave. Na mladega perspektivnega odbojkarja pa so še vedno računali tudi pri Valu, kjer je Tadej letos začel trenirati, v ekipi pa ga je ponovno želel imeti tudi Sočin trener Lucio Bat-tisti. Kje bo torej letos igral Lango, ki se je med drugim med poletjem začel ukvarjati tudi z atletiko in dosegel odlične rezultate na ekipnem mladinskem državnem prvenstvu? »O tem, kje bom letos igral, trenutno ne bi rad govoril. V zvezi s tem pa pripravljamo pismo, ki ga bomo posredovali med tednom.« Kaj pa atletika? Kako to, da si se sploh začel ukvarjati z njo? »Prepričal me je lanski Valov kondicijski trener Ba-tistutta, potem ko sem na ekipnem mladinskem državnem prvenstvu v metu kopja z metom čez 41 metrov dosegel 7.mesto, pa sem odločil, da bom z atletiko nadaljeval.« Se boš torej odslej posvečal metu kopja? »Pravzaprav sem razmišljal bolj o deseteroboju.« Kaj pa potem odbojka? »Letos bi rad treniral oboje, potem pa bom odločil, če se bom posvetil samo atletiki ali odbojki. Trenutno me sicer mika bolj atletika.« (T.G.) □ Obvestila AŠD MLADINA organizira s pričet-kom 9. oktobra začetniški in nadaljevalni smučarski tečaj za otroke na plastični stezi v Nabrežini. Za informacije in prijave kličite na tel. št. 040-220718 ali 3386376575. SKD VIGRED, Jamarsko društvo Grmada, Planinski odsek SK DEVIN, Taborniki RMV Trst-Gorica, Vaška skupnost Tublje, Občina Sežana in razvojno društvo Pliska vabijo v nedeljo 7. oktobra 2007, na »12. Pohod na Krasu je krasno«. Zbirališče od 10. do 11. ure na prireditvenem prostoru v Praprotu. Organiziran prevoz do Tubelj. Ob 11.30 start iz Tubelj, med pohodom ogled Trnovske jame. Info: www.skdvigred.org. ŠZ BOR sporoča, da se bosta v torek, 9. oktobra pričeli popoldanska in večerna rekreacija po sledečih urnikih: torek in četrtek od 17.30 do 18.30 kre-pilne vaje in stretching; torek in petek od 18.45 do 19.45 Pilates za začetnike in sprostitev. Za informacije: Silva 3331755684 (v večernih urah). AŠK KRAS obvešča, da se v Športno Kulturnem Centru v Zgoniku pričnejo sledeče dejavnosti: OTROŠKA TELOVADBA, prvo srečanje jutri, 3. oktobra ob 17. uri; REKREACIJA STAREJŠI v četrtek, 4. oktobra ob 8.30; REKREACIJA MLAJŠI v četrtek, 4. oktobra ob 20. uri; REKREACIJA NAMIZNI TENIS danes, 2. oktobra ob 20.30. SMUČARSKI ODSEK SPDT obvešča, da se jutri, 3. oktobra prične pred-smučarska rekreacija za odrasle v telovadnici šole Codermatz v ulici Pinde-monte 11 v Trstu, z začetkom ob 20.30. Za informacije in prijave pokličite na tel. št. 335 6123484. AŠD-SK BRDINA prireja namensko telovadbo za priprave na smučarsko sezono. Telovadba bo potekala pod strokovnim vodstvom v telovadnici osnovne šole F. Bevka na Opčinah, ob sredah, od 18.15 do 19.15 ter ob petkih, od 16.00 do 17.30. Vpišejo se lahko člani in ne člani ter je namenjena otrokom in mladincem. Za informacije in prijave lahko kličete na številki: 334-6119454 (Fabiana) ali 348-8012454 (Sabina) vsak večer od 18.00 do 19.30. ŠPORTNA ŠOLA TECI, SKAČI, MEČI ZA OSNOVNOŠOLSKE OTROKE - Vadba bo na stadionu 1. maja v Trstu potekala po naslednjem urniku: ponedeljek in četrtek 16.30-17.30 (mlajša skupina), petek 16.00-17.00 in na izbiro po en trening mi-niodbojke ali minibasketa (starejša skupina). NOGOMET - V deželnih prvenstvih naraščajnikov in najmlajših Črna nedelja za nogometaše Pomladi Naraščajniki so nezasluženo izgubili proti Palmanovi, ki je edini zadetek dosegla šele tik pred iztekom srečanja - Najmlajši so morali priznati premoč Donatella NARAŠCAJNIKI Pomlad - Palmanova 0:1 (0:0) POMLAD: Bandi, Jevnikar, Candotti, Kovacic, Kerpan (Potleca), Aljoša Čok, Jan Čok (Radovcic), Ku-ret, Martini, Petrovački, Jarc (Dolia-ni), trener Kragelj. Deželni naraščajniki Pomladi so tokrat imeli zvrhano mero smole. Potem ko so večji del tekme prikazali za oko lepo igro in se večkrat približali zadetku, jih je prav tik pred trikratnim sodnikovim žvižgom čakala hladna prha. Gostje iz Palmanove so premagali vratarja Bandija in tako odnesli domov vse tri točke. Predsednik Pomladi Roberto Zuppin je takole komentiral nedeljski nastop naraščaj-nikov: »Palmanova je bil enakovreden nasprotnik. Mi smo igrali dobro in zadeli smo tudi prečko. Zaslužili smo si vsaj neodločen izid.« Pomlad bo jutri (ob 19. uri v Pordenonu) igrala zaostalo tekmo proti Pordenonu. Donatello - Pomlad 6:0 POMLAD: Mattiassich, D'Oronzio, Zuppin, Pahor (Tence), Hoffer, Žerjal (Vidoni), Valente, Ku-ret, Carli, Tosone (Viviani), Purič, trener Ljubojevič. Najmlajši Pomladi so morali priznati premoč Donatella, ki je prav gotovo ena boljših ekip v skupini C in odkrito cilj na osvojitev deželnega naslova. Varovanci trenerja Mileta Lju-bojeviča so sicer igrali motivirano in so se borili vse do konca tekme. Nogometaši Donatella (so prava selekcija) pa so bili tehnično in fizično boljši. V prihodnjem krogu bo Pomlad doma igrala proti Lignanu. Naraščajniki Pomladi v letošnji sezoni ciljajo na obstanek v deželnem prvenstvu KROMA Naraščajniki IZIDI 3. KROGA Fut. Giovani - San Giovanni 0:0, Manzanese Cormor 4:1, Monfalcone - Donatello 1:2 , Pomlad - Palmanova 0:1, Pro Romans - Pordenone 1:2 Donatello 3 3 0 0 9:2 9 Manzanese 3 2 0 1 7:3 6 Pro Romans 32 0 1 5:4 6 Monfalcone 31 1 1 6:6 4 Pordenone 21 1 0 4:3 4 San Giovanni 31 1 1 1:1 4 Palmanova 31 0 2 3:8 3 Fut. Giovani 3 0 2 1 1:3 2 Cormor 3 0 1 2 4:8 1 Pomlad 2 0 0 2 0:2 0 PRIHODNJI KROG Donatello - Pomlad, Cormor - Pro Romans, Palmanova - Manzanese, Pordenone - Fut. Giovani, San Giovanni - Monfalcone Najmlajši IZIDI 3. KROGA Donatello - Pomlad 6:0, Gemonese - Extra 0:6, Lignano - Ronchi 0:2, Ponziana - :ut. Giovani 1:2, Pordenone - Tolmezzo 4:3 Donatello 3 3 0 0 21:0 9 Pordenone 3 3 0 0 12:6 6 Extra 3 2 0 1 8:2 6 Fut. Giovani 3 2 0 1 6:3 6 Tolmezzo 3 2 0 1 6:5 6 Pomlad 3 1 0 2 4:14 3 Ponziana 3 1 0 2 5:5 3 Ronchi 3 1 0 2 3:4 3 Gemonese 3 0 0 3 1:20 0 Lignano 3 0 0 3 0:10 0 PRIHODNJI KROG Pomlad - Lignano, Extra - Pordenone, Fut. Giovani - Donatello, Ronchi - Gemonese, Tolmezzo - Ponziana 20 1 6 Torek, 2. oktobra 2007 ŠPORT / NAŠ POGOVOR - S selektorjem odbojkarskih evropskih prvakinj Massimom Barbolinijem »Odlično smo izkoristili vse svoje dobre lastnosti« Glavni adut je bila obramba - V Italiji je dosti vrhunskih odbojkaric Za trenerja »azzurr« Massima Bar-bolinija je bila letošnja sezona enkratna. Na klubski ravni je s Perugio osvojil državni naslov, italijanski pokal in evropski pokal CEV (odbojkarska različica nogometnega pokala UEFA), z reprezentanco pa je dosegel odlično 3.mesto na letošnjem Grand Prixu, uvrstitev v Grand Prix 2008, nazadnje pa mu je uspelo Italijo privesti do prvega naslova celinskih prvakinj, in to z ekipo, v kateri je bilo veliko odbojkaric, ki v zadnjih letih iz več razlogov v reprezentanci niso igrale vidne vloge (na primer Gioli, Del Core, Secolo). Do tega rezultata pa je prišel po enem samem letu vodenja reprezentance, potem ko je lani tik pred svetovnim prvenstvom prevzel mesto Marca Bonitte, ki je bil zaradi trenj z igralkami prisiljen odstopiti. Kljub temu, da mu je včeraj stalno brnel telefon, pa je bil Barbolini takoj pripravljen na pogovor z nami. Celo prvenstvo ste igrali zelo dobro, do zmage pa vendarle niste prišli s tako lahkoto kot bi se dalo sklepati po delnih izidih... »Srbija nas je v prvem setu spravila v velike težave, saj je igrala zelo dobro, svoje varovanke pa moram pohvaliti, ker niso dovolile, da bi si naše nasprotnice priborile preveliko prednost, in ohranile mirno kri ter tako v končnici vendarle prevladale.« Za Srbijo je bil verjetno poraz v prvem setu po vodstvu tudi s 23:20 hud psihološki udarec. Vam je to olajšalo pot do zmage? »Ne verjamem. Res je, da je pot do zmage težja, ko izgubiš prvi set, vseeno pa se da vse še nadoknaditi. Za zmago je treba osvojiti tri sete, tako da en set res ne pomeni ničesar. Smo pa z zmago v uvodnem nizu, ko smo bili v velikih težavah, dokazali, da smo zelo borbena ekipa.« Letos je prvič za Italijo igrala tudi Kubanka Aguerova. Koliko je njena prisotnost vplivala na vašo zmago? »Aguerova je odlična odbojkarica, uspeh na prvenstvu pa je sad dela in odlične igre vseh odbojkaric. V ekipi je bilo letos ogromno novosti, saj so jo sestavljale tudi odbojkarice, ki so v zadnjih letih iz različnih razlogov v reprezentanci manj igrale, vse pa so se izkazale in se v teh treh mesecih, ko smo se pripravljali na nastop na prvenstvu, marsičemu tudi odpovedale.« Proti visokim odbojkaricam Rusi- Barbolinijeve »azzurre« so v celem prvenstvu izgubile le dva seta je in Srbije ste v glavnem igrali z ne pretirano visokimi odbojkaricami, kar je v moderni odbojki prava redkost. Pet igralk je bilo visokih največ 1,80, medtem ko so bile nasprotnice precej višje, a vam je vseeno uspelo zmagati. Kako to? »Vedeli smo, da smo s tega vidika šibkejši v primerjavi z ostalimi, smo pa odlično izkoristili svoje dobre lastnosti. Odlično smo igrali v obrambi, ob tem pa smo bili vedno pripravljeni tudi na to, da bomo morali večkrat napadati, da bomo dosegli točko. Ni slučaj, da smo po dolgih akcijah skoraj vedno mi dosegli točko.« Ostale ekipe so v skoraj nespremenjenem sestavu igrale tudi na Grand Prixu, vi ste se pa odločili, da boste med poletjem stalno spreminjali postavo. Kako to? »Imamo pač srečo, da imamo precej dobrih igralk, saj je povprečni nivo italijanskih vrhunskih odbojkaric zelo visok. V Evropi je to prava redkost. Zato smo se odločili, da bomo letos preizkusili čim več igralk in to tudi zelo mladih. Uspelo nam je, obenem pa smo tudi dosegli vse zastavljene cilje, tako da bomo s tem delom nadaljevali, v kolikor bo to seveda mogoče, tudi naslednje leto.« Novembra bo na sporedu Svetovni pokal. Se ga bodo udeležile odbojkarice, ki so nastopile na evropskem prvenstvu? »Še ne vem, konec tedna se začenja italijansko prvenstvo, tako da bom v tem obdobju preveril, s kakšno postavo se splača igrati na Svetovnem pokalu.« Selektor moške reprezentance Montali se je pritoževal, da so slabi rezultati njegove reprezentance tudi posledica tega, da mladi italijanski odboj-karji ne dobijo dovolj možnosti za igranje. Kako je pa pri ženskah? »Mlade igralke morajo igrati, če si to zaslužijo. Ne strinjam se s tem, da morajo imeti zagotovljeno mesto samo zato, ker so mlade in ker so Italijanke. Mesto si morajo priboriti, sicer ne bodo nikoli vrhunske igralke.« Letos ste dosegli odlične rezultate tako na klubski kot na reprezentančni ravni. Imate kakšen poseben recept za uspeh? »Tudi dober trener ne more doseči uspehov, če nima odličnih odbojkaric in dobrih sodelavcev, potrebno pa je imeti tudi nekaj sreče. Letos je pač uspelo meni.« Tjaša Gruden Aguero MVP igralka Italijanskim odbojkaricam je s prepričljivo zmago na finalni tekmi proti Srbiji prvič uspelo osvojiti naslov evropskih prvakinj, potem ko so bile že dvakrat druge in dvakrat tretje. Italija, za katero je letos prvič nastopala naturalizirana Kubanka in MVP prvenstva Tai Aguero, je naslov osvojila po samih treh setih igre. Ob Aguerovi so se izkazale tudi ostale italijanske odbojkarice, ki so vse zaslužne za končno zmago. Jenny Ba-razza je bila imenovana za najboljšo blokerko, Paola Cardullo za najboljšega libera, ostale individualne nagrade pa so dobile Rusinji Gamo-va (top scorer) in Sokolova (najboljša sprejemalka), Poljakinja Glinka (najboljša napadalka),in Srbkinji Bra-kočevič (najboljši servis) ter Ognje-novič (najboljša podajačica).Italija in Srbija se bosta novembra udeležili Svetovnega pokala, na katerem si bodo najboljše tri ekipe zagotovile nastop na OI v Pekingu. Bettini prvak STUTTGART-Italijanski kolesar Paolo Bettini je na nedeljski dirki veljavni za svetovno prvenstvo v kolesarstvu znova pometel s konkurenco in še drugo leto zapored oblekel mavrično majico najboljšega na svetu. Po ostrih do-pinških polemikah je tako Bettini utišal vse kritike. Bettinijeva zmaga pa je bila sad odličnega ekipnega dela celotne italijanske reprezentance. Zaslužen za zmago pa je tudi selektor reprezentance Franco Ballerini, ki je bil tarča precejšnjih kritik ob izbiri devetih "az-zurrov" Zanj je to že tretje zlato v sedmih letih (Cipollini '02, Bettini '06 in '07). Končni vrstni red: 1. Paolo Bettini (Ita) 6.44;43; 2. Aleksander Kolobnev (Rus) i.č.; 3. Štefan Schumacher (Nem) i.č. Prestol Anandu CIUDAD DE MEXICO - Indijec Vishwana-thanAnandjena šahovskem SP zveze (FIDE) osvojil naslov svetovnega prvaka in si prislužil tudi 390.000 dolarjev. Prvi na svetovni lestvici Mednarodne šahovske zveze FIDE je edini na turnirju osmerice velemojstrov ostal nepre-magan (devet točk iz 14 partij). Branilec naslova Rus Vladimir Kramnik je z osmimi točkami drugi. Tretji je Boris Gelfand iz Izraela (osem točk). Padel rekord BERLIN - Na atletskem maratonu v Berlinu je padel nov svetovni rekord. Postavil ga je Etiopijec Haile Gebrselassie, ki je razdaljo pretekel v dveh urah, štirih minutah in 26 sekundah, kar je 29 sekund hitreje od prejšnjega rekorda, katerega lastnik je bil od leta 2003 Kenijec Paul Tergat. Etiopijec je na polovici proge za najboljšo znamko zaostajal šest sekund, rekord pa si je priboril v zadnjih desetih kilometrih. Košarkarsko EP: »Azzurre« po zmagi proti Srbiji še lahko upajo CHIETI - V predzadnji tekmi drugega dela ženskega košarkarskega prvenstva je Italija s 64:43 (31:20) premagala Srbijo in lahko tako pred današnjo tekom proti Belorusiji še upa na uvrstitev v četrtfinalno fazo. UNION OLIMPIJA - Za ljubljanski košarkarski klub bo letos igral tudi ameriški branilec Luk Anderson (195 cm, 1982). Anderson je za univerzo St. Man-kato v Minnesoti v sezoni 2005/06 v povprečju dosegel po 20,8 točke, šest skokov in 1,9 podaje na tekmo, med poletjem pa se je preizkusil za NBA moštvo Minnesota Timberwol-ves. RALF ODHAJA - Nemški dirkač v formuli 1 Ralf Schumacher je na svoji spletni strani www.ralf-schumacher.de objavil, da bo po koncu letošnje sezone zapustil japonsko Toyoto.»V Toyoti sem preživel tri leta, a potrebujem nove športne izzive. To je bila zelo lepa izkušnja, a obljuba o konkurenčnem dirkalniku ni bila izpolnjena,« je med drugim zapisal 32-letni Ralf. ŠPORTNA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI PRIREDITEV SESTAVIL LAKO KLIC, JAVEN POZIV FOTO LAKO GLAVNO MESTO TOGA AMERIŠKI REŽISER APENINSKI POLOTOK DELCI PRAHU, MAJHNI ODPADKI MAKEDONSKI FOLKLOR-NOPLESNI ANSAMBEL ALDO RUPEL DONIZETTI- JEVA JUNAKINJA PRISPODOBA POPOLN NEUSPEH ZNAČILNA OBUKA MESTO V FRANCIJI PODROČJE VLADAVINE ARABSKEGA KNEZA NEKDANJA ITALIJANSKA TENISAČICA PERICOU BERI ŠPORTNO PRILOGO PD IMETJE, ODVZETO MED VOJNO VULKANSKI IZMEČEK VEUKO GOVORIJO LIVIO SEMOLIČ PERZIJSKO BRENKALO SLOJ USEDUN GIBANJE V ZRAKU PREKOP OTREBLJEN SVET V GOZDU KEM. SIMBOL ZA NATRIJ SODOBNIK KELTOV PISCI ŠTIRIH KRISTUSOVIH NAUKOV ROMAN EMILA ZOLAJA KEMIJSKI SIMBOL ZA TANTAL NEKDANJI DRŽAVNIK SOVJETSKE ZVEZE MEHIŠKA ŽGANA PIJAČA NAPAČNI BOGOVI JAPONSKI NIZEK ŽENSKI PEVSKI GLAS KONTO-VELOV PREDSEDNIK (MARKO) RIMSKI PESNIK GORIŠKI POLITIK PORAZ V BOKSU SERGEJ BUBKA NEMŠKA PRI-TRDILNICA DRŽALO ZA ROKOPISE VEUK PODOLGOVAT SOD KRAVICA, TEUČKA KONICA NEKDANJI FRANCOSKI VOZNIK F1 PROST Ivanovičeva slavila Srbska teniška igralka Ana Iva-novič je zmagovalka teniškega turnirja WTA v Luxembourgu. Druga nosilka je v finalu premagala četrtopostavljeno Slovakinjo Danie-lo Hantuchovo s 3:6, 6:4 in 6:4. V moški konkurenci pa je francoski teniški igralec Richard Gasquet (na sliki) zmagovalec turnirja ATP v indijskem Mumbaiju. Prvi nosilec turnirja je v finalu premagal belgijskega tekmeca Olivierja Rochusa s 6:3 in 6:4. Zmaga in poraz V četrtem krogu elitnega avstrijskega hokejska prvenstva sta slovenska predstavnika doživela zmago (ZM Olimpija je premagala ekipo iz Dunaja s 4:3 po kazenskih strelih) in poraz (Acroni Jesenice je sklonjenih glav zapustilo ledeno ploščo v Sal-zburgu - končni izid 5:4). Olimpija s šestimi točkami (tri zmage in po-raz)deli sedaj tretje mesto na lestvici, medtem ko je Jesenice s tremi točkami (zmaga in tri porazi) osmi. / KOŠARKA Torek, 2. oktobra 2007 21 O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it PEVMA - Predsednik konzorcija za bonifikacijo Lorenzon čaka na zeleno luč dežele Pri načrtovanju novega jezu ■ I t I v« v« v ■ • bodo iskali čim sirse soglasje Namesto sedanjega nihanja vodostaja obljubljajo isti pretok čez ves dan GORICA - Lista za ustanovno skupščino DS Maran in somišljeniki podpirajo Veltronija »Zakaj podpiramo Walterja Veltronija? Ker predstavlja vzor "demokratskega politika', ki je od vsega začetka spojil v sebi različne jezike in kulture ter bo najbolje odgovarjal tistemu delu družbe, v katerem kontaminacija med političnimi kulturami ni nekaj, kar je še treba uresničiti, pač pa je nekaj, kar že obstaja.« Tako je italijanski poslanec iz vrst Levih demokratov Alessandro Maran utemeljil izbiro kandidatov liste za državno ustanovno skupščino Demokratske stranke »De-mocratici con Veltroni« za goriško okrožje, ki se bo 14. oktobra predstavila na primarnih volitvah. Nositelj liste, ki podpira rimskega župana, je Maran sam, ob njem pa so v seznamu še županja občine Škocjan Silvia Caruso (iz vrst Marjetice), pokrajinski tajnik Marjetice Diego Moretti, 27-letna pokrajinska tajnica Mladinske levice Giorgia Polli, priznani docent ustavnega prava na Tržaški univerzi Roberto Scarciglia, ki ni vpisan v nobeno stranko, predstavnica goriškega gibanja Občani za predsednika Laura Fasiolo in predsednik goriške pokrajine Enrico Gherghetta. »Pri Veltronijevem imenu je takoj prišlo do soglasja, govor, ki ga je imel v Turinu, pa ga je dodatno okrepil in dokazal, da mu bodo ostali kandidati za mesto tajnika težko kos. Ugledu, ki ga nima nihče izmed drugih kandidatov, je Veltroni pridružil vrsto stvarnih predlogov,« je povedal Maran. »Veltroni pred- Prvi z leve poslanec Maran na včerajšnji predstavitvi liste BUMBACA stavlja določeno kulturo in vrednote, s katerimi soglašam. Konsenza ne uživa samo zaradi svojih političnih idej, pač pa tudi zato, ker povezuje velik del civilne družbe,« je povedal Scarciglia, katerega ime je po Maranovih besedah predlagal sam Veltroni. »Cilj primarnih volitev je zbližanje volivcev s politiko, od katere so se odtujili,« je povedala Carusova in dodala: »Ustanavljanje Demokratske stranke je nekaj revolucionarnega, za katerega so se njene različne komponente lotile dialoga in raznolikost spremenile v bogastvo.« Tudi po mnenju Fasiolove je postopek za ustanavljanje Demokratske stranke revolucionaren. »Po mojih izkušnjah s participirano demokracijo v gibanju Občanov za predsednika se mi je zdel pristanek v Demokratski stranki povsem naravna stvar. Verjamem, da bo ta nova politična sila delovala po logiki, ki je drugačna od današnjih strank. Odprta bo in dinamična, predvsem pa pozorna do občanov,« je povedala Fasiolova. Navdušeno pa je spregovoril tudi predsednik pokrajine Gherghetta, ki pa bo kot zadnji kandidat na seznamu liste »Democrati-ci con Veltroni« zelo težko izvoljen. »Ta to mi sploh ni mar. Vstopil sem v listo samo zato, ker sem zaljubljen v Demokratsko stranko,« je povedal Gherghetta in zaključil: »Podpiram Veltronija, ker njegova figura uteleša moderno liberalno demokratsko stranko, ki jo Italija potrebuje.« (Ale) »Pri načrtovanju novega jezu pri Pev-mi bomo iskali čim širše soglasje. V ta namen bomo ustanovili delovno skupino, ki se bo soočala s civilno družbo, z naravo-varstveniki in s političnimi silami, saj nočemo nikomur ničesar vsiliti.« Predsednik konzorcija za bonifikacijo posoške ravnine Enzo Lorenzon nam je včeraj potrdil, da bo v kratkem steklo načrtovanje jezu, ki naj bi ga zgradili na Soči pod Pevmo in Štmavrom, in sicer v bližini izliva potoka Pevmica v reko. »Od dežele pričakujemo zeleno luč za projektiranje posega, sicer pa je deželna vlada že vključila jez v svoj triletni načrt za javna dela,« je pojasnil Lorenzon in povedal, daje doslej konzorcij za bonifikacijo posoške ravnine že izdelal študijo, ki naj bi predstavljala osnovo za nadaljnje načrtovanje. »S pevmskega mostu jez ne bi bil viden. V akumulacijskem jezeru, ki bi nastalo za jezom, bi bila voda globoka največ pet metrov, v točki, kjer načrtujemo njegovo izgradnjo, pa sta bregova oddaljena približno trideset metrov,« je povedal Lorenzon in pojasnil: »Akumulacijsko jezero bi bilo vsekakor zelo majhno; v dolžino bi merilo en kilometer in dvesto metrov, zadrževalo pa bi približno en milijon kubičnih metrovvode.« Lorenzon je pojasnil, da jez ne bi predstavljal nikakršne nevarnosti za Štmaver, saj bi ob povišanem vodostaju popolnoma odprli zapornice in voda bi stekla naprej. Ob tem je poudaril, da novega jezu nikakor ni mogoče primerjati z Vajontom, saj gre iz geomorfološke-ga vidika in glede na značilnosti rečnih pregrad za popolnoma različna primera. Po Lorenzonovih besedah je nov jez pri Pevmi potreben, ker pretok vode iz Solkana preveč niha in onemogoča uspešno namakanje polj na vsem območju goriške pokrajine. Z vodo iz kanala pri Fari namakajo namreč polja na Krminskem, z vodo iz kanala De Dottori pa vse kmečke površine v Laškem. »V Solkanu spuščajo iz jeza po petnajst kubičnih metrov vode, nato pa odprejo zapornice in se pretok v kratkem času zviša tudi do 150 kubičnih metrov. Z novim jezom pri Pevmi bi uspeli uravnati pretok in imeti ves dan od 20 do 25 kubičnih metrovvode,« je razložil Lorenzon. Po njegovih besedah podjetje Soške elektrarne Nova Gorica kljub prošnjam z italijanske strani ne namerava povišati pretoka skozi solkanske zapornice, saj bi leto oškodovalo proizvodnjo električne energije. Po drugi strani v Sloveniji ne nasprotujejo novemu jezu pri Pevmi, saj so po navedbah Lorenzona na slovenski strani že razumeli, kako gre izkoriščati obnovljive vire energije. Dokaz k temu je nova črpalna hidroelektrarna pri Avčah, ki »bo razpolagala - tako Lorenzon - z akumulacijskim jezerom s 6.000.000 kubičnih metrovvode.« Lorenzon je ob tem opozoril, da so med največjimi nasprotniki novega jezu pri Pevmi Slovenci, ki živijo v Italiji, sam pa ne razume zakaj tolikšno nasprotovanje načrtu, ki bi po njegovih besedah imel pozitiven učinek na okolje. »V Soči nizvodno od je- Soča nad pevmskim mostom BUMBACA zu bi imeli vedno dovolj vode. Tudi ko bi bile zapornice v Solkanu zaprte, bi ribe na naši strani ne ostale na suhem, saj bi z novim jezom zagotavljali vedno isti pretok,« je pojasnil Lorenzon. Nov jez bi bil po besedah predsednika konzorcija zgrajen s sodobnimi gradbenimi tehnikami. Posrbljeno bi bilo za ribje steze, po katerih bi ribe lahko plavale čez jez, obenem pa bi uredili tudi primeren prehod za kajakaše. Lorenzon je pojasnil, da bodo med načrtovanjem preverili, ali bi lahko v jez vgradili tudi turbino za proizvodnjo električne energije. Ker voda ne bi imela velikega padca, bi po Lorenzonovih predvidevanjih lahko na leto proizvajali kakih 10.000.000 KWh. Lorenzon je ne nazadnje povedal, da se je v petek o načrtovanju jezu pogovarjal na neformalnem srečanju s predsednikom deželne vlade Riccardom II-lyjem, ki je po besedah predsednika konzorcija velik zagovornik izkoriščanja obnovljivih virov energije. Proti izgradnji novega jezu so se pred dnevi izrekli pokrajinski predsednik Enrico Gherghetta, pokrajinska odbornika Mara Černic in Marko Marinčič ter predsednik okrožnega sveta za Pevmo, Štmaver in Oslavje Lovrenc Persoglia, ki menijo, da bi novo akumulacijsko jezero uničilo še zadnji naravni predel Soče. Ob Stranki slovenske skupnosti nasprotujejo novi rečni pregradi tudi naravovarstveniki in predstavniki ribiških organizacij. Danjel Radetič APrimorski ~ dnevnik SAN PIER - Sinoči Motorist in kolesar skupaj v smrt Renato Bresciani BUMBACA Motorist in kolesar sta umrla na licu mesta, istočasno, na pokrajinski cesti med Foljanom in Škocjanom pri kraju San Pier d'Isonzo. Na motorju se je vozil 46-letni Renato Bresciani iz Gradišča in z bivališčem v Zagraju, ki je služboval na goriškem poveljstvu gasilcev. Do sinočnjega zaprtja redakcije pa policija še ni ugotovila imena druge žrtve, kolesarja srednjih let, ki je imel na sebi kavbojke in temen pulover, a bil je brez osebnih dokumentov. Šlo naj bi za domačina, a ga upravitelja iz občin Turjak in San Pier sinoči nista prepoznala. Na kraju nesreče ni bilo prič. Zgodila se je okrog 19. ure na križišču med pokrajinsko cesto in stransko potjo, ki vodi k pokopališču kraja San Pier. Alarm je sprožil voznik, kije pripeljal tod mimo ob 19.10 in na cesti opazil mrtvega kolesarja, nato kolo, le nekaj metrov stran še motor, vse naokrog pa kose vozil. Prihiteli so z dvema re-šilcema. Brescianijevo truplo so našli na dnu obcestnega jarka. Zaman so ju poskušali oživiti. Policija ugiba, da je kolo privozilo s stranske poti in da se je vanj zaletel Bresciani na motorju tipa yamaha PD. Na cesti so namreč našli 11-metrsko sled zaviranja. Po silovitem trku sta vozili z moškima vred drseli še vsaj 30 metrov; nazadnje je kolesar obstal ne cesti, motorist pa v jarku. Velika je bila prizadetost gasilcev, ki so našli mrtvega kolego. Prišel je tudi brat, 48-letni Roberto Bresciani, mestni redar v Gradišču. Z Renatom sta imela zmenek v lokalu Le Casate v Casseglianu. Z doma se je odpravil za bratom, našel ga je mrtvega in do prihoda mrtvaške službe bdel nad Rena-tovim truplom. GORICA - Zasedal občinski svet Neskončni poseg Na Rojcah narašča nezadovoljstvo živečih v dveh ulicah Na Rojcah se že dve leti vleče prekvalifikacija ulic Ortigara in Pasubio, vendar posegu še ni videti konca. Cestišče, pod katerim so namestili novo vodovodno omrežje in cevi za plin, je prekrito z gramozom, tako da se z makadamske ceste ob vsakem prehodu avtomobilov v sončnih dneh dviga oblak prahu, ob dežju pa se ustvarjajo velike luže. Na nezadovoljstvo prebivalcev stanovanjskih hiš iz ulic Ortigara in Pasubio je med sinočnjim zasedanjem občinskega sveta opozorila svetnica Foruma za Gorico Anna Di Gi-anantonio, ki je župana Ettoreja Romo-lija pozvala, naj poseže pri pristojnih občinskih službah in poskrbi za čimprejšnji zaključek del. Po besedah župana je načrt za asfaltiranje ulic že nared in finančna sredstva so na razpolago, sicer pa so za zamudo krivi pri zadrugi ITE, ki še ni napeljala vode in plina do vseh gospodinjstev. Romoli je zagotovil, da bo tehnični urad posegel pri podjetju za javne storitve IRIS, ki je dal v zakup dela zadrugi ITE. V nadaljevanju zasedanja je spregovorila svetnica Državljanov za predsed- Anna Di Gianatonio BUMBACA nika Donatella Gironcoli; odbornika Francesca Del Sordija je vprašala, ali podjetje za javne storitve IRIS v celoti spoštuje pogodbo, ki ga je podpisalo z goriško občino. Del Sordi je pojasnil, da so vzeli v pretres pogodbo, med drugim pa so ugotovili, da podjetje IRIS ne spoštuje določil v zvezi s čiščenjem cest. »Pisali smo podjetju IRIS; nekaj težav smo že rešili, vendar še ni vse v redu,« je pojasnil Del Sordi in napovedal, da naj bi znižali tarifo za odpadke TIA šolam, pravkar pa preverjajo, ali je ukrep izvedljiv iz finančnega vidika. (dr) 2 2 Torek, 2. oktobra 2007 GORIŠKI PROSTOR / GORICA - Na občini so včeraj potegnili obračun tridnevne poulične prireditve Okusi pritegnili 350 tisoč gostov, prihodnje leto bodo trajali še več Devetag: »Drugim nimamo kaj zavidati« - Traini: »Obneslo se je tudi nedeljsko odprtje trgovin « »Avstrijsko naselje« na Travniku (levo), gostoljubni Štandrežci v ulici Crispi (desno) in množica ljudi na goriškem korzu BUMBACA Uspeh komaj zaključene prireditve Okusi ob meji je zapečatila prisotnost okrog 350 tisoč obiskovalcev. Ta podatek je včeraj posredoval župan Ettore Romoli, ki že razmišlja o izvedbi prihodnjega leta. Če se je letos za približno 50 odstotkov okrepilo število kioskov in šotorov z raznoraz-no ponudbo, se bo prihodnjič po vsej verjetnosti podaljšalo trajanje. »Trije dnevi ne zadostujejo. Prireditev stopa v živo šele v petek zvečer, nakar preostajata le še sobota in nedelja. Štiridnevno praznovanje bi bilo primernejše,« je med obračunom pobude povedal župan. »Z letošnjimi Okusi smo na prefinjen način dokazali, da Gorica nima kaj zavidati ostalim glavnim pokrajinskim mestom naše dežele. S petkovim svečanim odprtjem prireditve je središčno vlogo ponovno pridobil tudi grad, ki mora z grajskim naseljem vred postati sprejemni salon mesta,« je poudaril občinski odbornik Antonio Devetag, župan pa je pristavil, da so bili Okusi ob meji tudi politični uspeh. »Petkovega odprtja seje udeležilo več parlamentarcev in deželnih upraviteljev, ob tej priložnosti pa so Gorico obiskali tudi albanski veleposlanik ter hrvaški, srbski in slovenski konzul in še marsikateri župan,« je navedel Romoli, po katerem je ključ uspeha bila kakovost ponudbe. Med novostmi je največ zanimanja požela francoska četrt na trgih Cavou-r in Sv. Antona. Kdor si je zaželel palačinke, sveže bagete, rogljiča ali okusnih sirov, je moral potrpežljivo čakati v vrstah. Ljud- je so že v petek, predvsem pa v soboto in nedeljo, ko jih je pričakal prelep jesenski dan, preplavili tudi Travnik s ponudbo koroških, štajerskih in bavarskih dobrot. Veliko zanimanja je vzbudila »balkanska četrt«, kjer je marsikdo med grižljajem srbske pleskavice, bosanskega kajmaka in albanske baklave zaplesal še kolo in spil požirek hrvaškega vina. Pozornosti niso bile deležne le »eksotične« stojnice: ljudje so se radi zadrževali tudi pri slovenskih kioskih, med katerimi je po mrgolenju gostov izstopal veliki šotor gostoljubnih Štandrežcev, pa še v »mediteranski četrti«, da ne omenjamo kioskov s pivom na korzu Verdi, kjer je mladina dočakala zoro. »O navalu obiskovalcev priča tudi okoliščina, da so v nedeljo popoldne morali zapreti nekatere balkanske in madžarske kioske, ker so izčrpali zaloge,« sta opozorila Devetag in odgovorni za tiskovni urad Stefano Cosma, predsednik zveze ASCOM Pio Traini pa je zagotovil, da se je odlično obneslo tudi nedeljsko odprtje trgovin. Kar 3.000 gurmanov je med petkom in soboto privabila pobuda goriških gostincev, ki so po fiksni ceni ponujali menije s tipičnimi jedmi. »V goriških restavracijah se bodo Okusi ob meji nadaljevali še nekaj časa, kar bomo skušali tudi primerno promovirati,« je povedal Romoli. V prihodnje pa bodo morali na občini bolje premisliti prometno ureditev, saj je petdnevno zaprtje mestnega središča povzročilo številne preglavice. Napovedujejo, da bodo v ta namen pomnožili brezplačne avtobuse. (Ale) Lov na ostrige Župan Romoli in odbornik Devetag sta kot zanimivost včeraj navedla tudi številke, s katerimi sta utemeljevala uspeh Okusov ob meji. Francoski kioski, ki so bili postavljeni na trgu Sv. Antona, so prodali kar tri kvintale ostrig, palačinke so nehali preštevati, ob tem pa so skoraj do dna izpraznili tudi zaloge značilnih francoskih sirov. Korošci so na ražnju spekli osem prašičev, srbske stojnice pa so prodale kar 2.000 porcij mesnih jedi in 500 steklenic vina. Velik uspeh je doživel tudi kajmak: stojnica iz Bosne in Hercegovine, ki je bila postavljena na »balkanski aveniji«, je namreč prodala kar 80 kilogramov tega sira in pol kilometra klobas. Med albanskimi jedmi sta obiskovalce najbolj navdušila burek in sladica ba-klava, hrvaške stojnice pa so prodale dva kvintala sladic in 200 steklenic vina. Dolge vrste ljudi so se zadrževale tudi pred stojnicami, ki so ponujale krajevni kulinarični »hit« - njo-ke s slivami; le-teh so prodali 2.500. Težko pa je oceniti, koliko piva so na-točili v treh dneh pouličnega praznovanja. Prav gotovo zelo veliko, saj so avstrijske stojnice v nedeljo ob 21.30 izpraznile zadnji sod. NOVA GORICA - Nihče še ni poskrbel za spremembo namembnosti objekta Stavba univerze brez dovoljenja Zavrtanik:»Škoda bi bila velika. Študente bi preselili v naše prostore v Ajdovščini in Gorici« ■ v* • II v« Za oci in brboncice Letošnja razstava gob, ki jo že deseto leto zapovrstjo prirejajo v HIT-ovem hotelu Sabotin v Solkanu, ni le jubilejna, temveč tudi rekordna. Letos je namreč razstavljenih kar 150 primerkov gob, ki so jih člani novogoriškega gobarskega društva in njihovi sodelavci nabrali v bližnjem Panovcu, Trnovskem gozdu, nekaj celo v Novi Gorici in pa v Posočju. Razstava bo odprta od 1. do 3. oktobra, poleg nje pa ponujajo tudi gobje jedilnike. V restavraciji hotela Sabotin bo mesec gobjih jedi trajal do 15. oktobra; v gostilni Pri hrastu v Novi Gorici bodo jedi z jurčki ponujali od 3. do 31. oktobra, od 3. novembra do 31. decembra pa jedi s tar-tufi; do 15. oktobra pripravljajo jedi z jurčki tudi v restavraciji hotela Lipa v Šempetru, kjer jih bo gostom priporočal »najboljši sommelier Slovenije 2007«, Sebastjan Pintar. (km) Če za stavbo novogoriške univerze v Rožni Dolini do 15. decembra ne bo urejena sprememba namembnosti objekta, univerza v njej ne bo mogla več izvajati pedagoške in raziskovalne dejavnosti. To je po besedah predsednika univerze Danila Zavrtanika bistvo odločbe, ki jo je pred dnevi izdala novogoriška enota republiškega Inšpektorata za okolje in prostor. Zadeva ni tako črna, saj bo univerza najkasneje prihodnji teden postala lastnik objekta in bo lahko uredila težave, so prepričani na novogoriški občini. Občina je okoli 3.600 kv. metrov velik del nekdanjega poslovno-trgovskega objekta v Rožni Dolini pred desetletjem v uporabo dodelila tedanji Politehniki, iz katere je lani nastala četrta slovenska univerza. V tem času pa nihče ni poskrbel za spremembo namembnosti, kar je sedaj ugotovila novogoriška gradbena inšpektorica. Kot so povedali na novogoriški območni enoti Inšpektorata za okolje in prostor, ima objekt sicer vsa uporabna dovoljenja, a je nujna tudi sprememba namembnosti. Objekt je bil namreč predviden za poslovno-tr-govsko dejavnost, zdaj pa v njem univerza izvaja predavanja in laboratorijske raziskave, so pojasnili. S tovrstnimi težavami se srečujejo in nanje opozarjajo že desetletje, ker pa univerza ni lastnik objekta, zahteve za spremembo namembnosti na upravni enoti ne more vložiti, niti se ne more pritožiti na odločbo inšpekcije, je po- udaril Zavrtanik. Po njegovih besedah brez ustrezne obnove in posodobitev univerza uporabnega dovoljenja za stavbo, ki sicer ustreza zahtevam požarne varnosti, ne bo dobila. S prenovo, ki bo stala okoli 1,5 milijona ev-rov, za kar je univerza pripravljena najeti tudi kredite, pa ne morejo začeti, saj niso lastniki prostorov, je dodal. Tako bi po najbolj črnem scenariju sredi decembra preselili dobro polovico od 900 študentov, kolikor se jih v letošnjem študijskem letu izobražuje na novogoriški univerzi, okoli 80 raziskovalcev pa bi bilo prisiljenih prekiniti svoje delo. »Škoda bi bila velika. Študente bi preselili v naše prostore v Ajdovščini in Gorici, hkrati pa že iščemo nadomestne lokacije,« je še povedal Zavrtanik. Po besedah načelnika oddelka za splošne zadeve na novogoriški občini Franka Kacafure »ni vse tako črno«, saj bo občina v skladu z julijskim sklepom mestnega sveta stavbo v Rožni Dolini podarila univerzi, ki bo najkasneje prihodnji teden tudi formalno postala njen lastnik. Nato bo morala sama urediti zahtevano spremembo namembnosti objekta. V kolikor se bo postopek na upravni enoti zavlekel čez sredino decembra, je občina že v dogovoru z inšpektoratom, da bo rok za spremembo namembnosti na podlagi vložene zahteve podaljšali za tri mesece, je povedal Kacafura. »Prepovedi predavanja ali raziskovalnega dela univerze zagotovo ne bo,« je še zatrdil. RONKE - Poulična umazanija Redarji v civilu proti odpadkom V Ronkah je kar nekaj občanov, ki ne spoštujejo pravil o sortiranju odpadkov. Namesto, da bi na svojih domovih papir, plastiko in aluminij ločevali od suhih odpadkov, vse skupaj zmečejo v vreče, ki jin nato zapuščajo ob cestah. Da bi preprečili tovrstno ravnanje, so se na ronški občini odločili, da se bodo proti nasprotnikom ločevanja odpadkov borili s pomočjo mestnih redarjev v civilnih oblekah. »V prihodnjih dneh se bodo naši redarji v vsakodnevnih oblačilih in brez službenih vozil podali na obhod občine, da bi pri dejanju zalotili občane, ki vreče s smetmi puščajo ob cestah,« pojasnjuje poveljnik ronških mestnih redarjev Corrado Calligaris in poudarja, da redarji ne bodo imeli lahkega dela, saj je pojav vedno bolj razširjen. Poseg mestnih redarjev je pred dnevi zahteval občinski svetnik Marjetice Ennio Medeot, ki je opozoril, da so kupi odpadkov ob cestah vse bolj številni. Po njegovih besedah so čez noč nastala prava odlagališča v raznih delih občine. Ob avtobusni postaji pri cerkvi sv. Lovrenca se nabirajo plastične vrečke, v ulici Stagni pa je ob zabojniku za vejevje in zelenje cel kup odpadkov, tako da je stanovalec ene izmed sosednjih hiš že postavil napis, da tam ni odlagališča. Odpadke je mogoče opa zi ti tu di ob ces ti, ki vo di pro ti Do ber do bu, na tr -gu 8 marzo in v ulici 7 giugno. GORISKI PROSTOR_Torek, 2. oktobra 2007 2 3 nova gorica - Odprtje nakupovalnega središča spomladi Qulandia bo prinesla 400 novih delovnih mest Ob nastajajočem centru spreminjajo prometno ureditev Vsi, ki se v Novo Gorico pripeljejo po mestni cestni vpadnici iz panovškega tunela preko križišča na Grčni, lahko že nekaj časa opazujejo nastajanje novega nakupovalnega središča, poimenovanega Qulandia. Na tem območju pa se obeta še ena sprememba prometne ureditve: sedanje trokrako križišče na Grčni se bo še pred odprtjem novega nakupovalnega središča moralo preurediti v krožišče s petimi izvozi. To naj bi se zgodilo najkasneje do marca prihodnje leto, medtem ko je odprtje nakupovalnega centra predvideno mesec dni kasneje. Sredi oktobra pa naj bi se zaključila dela na križišču pri Hrastu, ki so tudi povezana s prihodom nove trgovine v mesto: gre za avstrijski Hofer. Pripravljalna dela za izgradnjo kroži-šča na Grčni so se začela v avgustu, ko so začeli urejati nasip do bodočega nakupovalnega centra, pred dnevi pa so gradbinci ajdovskega Primorja porušili hišo in delavnico, ki sta se nahajala tik ob sedanjem križišču. Iz sedanjega trokrakega križišča bo torej nastalo krožišče s petimi izvozi. Poleg obstoječih bosta tako dodana še dva: prvi izvoz bo vodil prek Vodovodne poti, na njej je predviden odcep za Qulandio, nadaljevala pa se bo v notranjost obrtne cone v Kromberku. Sedanja Vodovodna pot je asfaltirana potka, namenjena pešcem in kolesarjem, zato jo bodo morali urediti in razširiti, da bo primerna tudi za motorni promet. V ta namen so tudi porušili omenjeni stavbi. Drugi izvoz pa so si izborili prebivalci Grčne, ki morajo sedaj narediti prometni prekršek, če želijo po krajši poti dostopati do križišča. Obeta se 40 novih trgovin Po zagotovilih direktorja družbe MID Investicije, ki je nosilka izvedbe projekta, Roberta Herzoga, kljub urejanju krožišča na Grčni ne bo popolne prometne zapore, vseeno pa gre pričakovati, da bo promet deloma oviran, ko bodo začeli izvajati dela na cestišču. Izgradnja krožišča in razširitev Vodovodne poti pa je predpogoj za odprtje nakupovalnega centra; novogoriška mestna občina je namreč investitorju Hypo Leasingu postavila takšen pogoj. V zameno je investitorju oprostila plačilo komunalnega prispevka. Novi nakupovalni center Qulandia bo kupcem ponujal 40 trgovin in lokalov ter tisoč parkirnih mest. Največji del površine bo zasedel Interspar, v Qulandii pa bodo med drugimi tudi DM Drogeriemarkt, Big Bang, Sportina, Hervis, H&M, Pami, Baby center, Stiefelkönig, Veletekstil, Vögele Shues, New Yorker... Poleg bogatejše trgovske ponudbe [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI D'UDINE, trg sv. Frančiška 4, tel. 0481530124. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU RISMONDO, ul. E. Toti 52, tel. 0481410701. DEŽURNA LEKARNA V DOBERDOBU AL LAGO - PRI JEZERU, Rimska ul. 13, tel. 0481-78300. Q Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1: zaprta. Dvorana 2: zaprta. Dvorana 3: 17.50 - 20.10 - 22.10 »Grin-dhouse - Planet Terror« (prepovedan mladim pod 14. letom). CORSO Rdeča dvorana: 17.45 - 20.00 -22.15 »Un'impresa da Dio«. Modra dvorana: 17.45 - 20.00 - 22.15 »28 settimane dopo«. Rumena dvorana: 17.30 - 20.00 - 22.15 »Il buio nell'anima«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.00 - 18.45 -20.30 - 22.15 »I Simpson - Il film«. Dvorana 2: 17.40 - 20.00 - 22.10 »Hair-spray - Grasso e bello?«. Dvorana 3: 17.40 - 20.00 - 22.00 »Un'impresa da Dio«. Dvorana 4: 17.30 - 20.10 - 22.15 »Il buio nell'anima«. bo Qulandia v mesto »prinesla« še 400 novih delovnih mest. Celotna investicijska vrednost projekta je okrog 45 milijonov evrov, nakupovalni center pa bo imel 26 tisoč kvadratnih metrov uporabnih površin. V mesto že prišel Hofer Nekaj sto metrov stran od križišča na Grčni že dober mesec dni potekajo dela za semaforizacijo križišča pri Hrastu. Tudi ta dela so povezana s prihodom nove trgovine v mesto. Gre za diskontno prodajalno avstrijske verige Hofer, ki je svojo poslovalnico v Novi Gorici odprla konec avgusta. Hofer stoji tik ob bodoči Qulandii, v obrtni coni Krom-berk, dostop do diskonta pa je sedaj možen iz križišča pri Hrastu. Brez semaforja je dostop iz smeri obrtne cone na glavno cesto zelo otežen, predvsem v času prometne konice v smer proti Novi Gorici. Zato bodo v obstoječem križišču poleg semaforja na novo uredili še kolesarsko in peš pot ter nov zavi-jalni pas iz križišča proti obrtni coni. Za iz- Dvorana 5: niz »Cinema d'Autore« 17.40 - 20.00 - 22.00 »Soffio«. H Čestitke Dragi LIVIO MUCCI, za tvoj 40. rojstni dan ti iz srca voščijo tvoji prijatelji iz Štandreža. H Šolske vesti SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE sporoča, da je v teku vpisovanje na večerne tečaje, ki spadajo v okvir Deželnega kataloga permanentnega izobraževanja in so financirani s sredstvi zakona 236/93: slovenščina - osnovna in nadaljevalna stopnja (80 ur), angleščina A2 (72 ur), tečaj informatike priprava na ECDL (72 oziroma 48 ur), nemščina - osnovna oz. nadaljevalna stopnja (80 ur); informacije na tajništvu Zavoda od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro na telefonski številki 0481-81826 ali po elektronski pošti go@sdzpi-irsip.it. M Izleti DRUŠTVO PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV IZ SOVODENJ prireja 14. oktobra izlet v Vajont. Vpisovanje ob torkih od 17.30 di 18.30 na sedežu krvodajalcev v Gabrjah, na tel. gradnjo novega zavijalnega pasu bodo »žrtvovali« del javnega parkirišča tik ob križišču. »Investicijo je v celoti prevzela no-vogoriška občina, kot sofinancer pa svoj vložek - dobrih 400 tisoč evrov - dodaja tudi Hofer. Tudi za dokumentacijo so poskrbeli oni, medtem ko je občina izbrala izvajalca del. To sta novogoriška Cestno podjetje in Ginex. Sicer pa vrednost celotne investicije znaša 890 tisoč evrov,« pojasnjuje Darja Anzeljc, vodja službe za cestno gospodarstvo na novo-goriški mestni občini. Semaforizirano križišče, ki naj bi bilo urejeno v sredini oktobra, bo vsekakor olajšalo dostop na glavno cesto vsem kupcem nove prodajalne, pa tudi tistim, ki delajo v okoliških poslovnih stavbah. Oddahnili si bodo tudi pešci, saj bodo nevarno cesto lahko varneje prečkali, ne da bi se bali, da jih pri tem zbije kakšno vozilo. To pa se je v preteklosti že dogajalo, žal tudi s smrtnim izidom. Katja Munih 0481-882071 (Paolo) ali 329-4006925 (Vincenza). Ü3 Obvestila KULTURNI DOM NOVA GORICA obvešča, da je za sezono 2007-08 do 10. oktobra v teku vpis za nove abonente; informacije na upravi Kulturnega doma Nova Gorica (tel. 0038653354010). OBČINSKO GLEDALIŠČE V KRMINU obvešča da je v teku potrditev abonmajev za sezono 2007-08 in z 11. oktobrom vpis novih abonmajev; informacije in vpisovanja v Občinskem gledališču (ul. N. Sauro 17 v Krminu, tel. 0481-630057). OBČINSKO GLEDALIŠČE V TRŽIČU obvešča, da je v teku potrditev abonmajev za sezono 2007-08 in s 13. oktobrom bo možen vpis novih abonmajev; informacije in vpisovanja v blagajni Občinskega gledališča v Tržiču (korzo del Popolo 20, tel. 0481790470), pri turistični agenciji Appiani v Gorici, pri Ticketpointu v Trstu in pri ERT-u v Vidmu. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško obvešča vse udeležence izleta na mandarine 17. oktobra, naj se nujno in obvezno oglasijo na tel. 0481-390688 danes, 2. oktobra, popoldne od 15. dalje. KD SKALA GABRJE v sodelovanju s sindikatom upokojencev SPI-CGIL, VZPI-ANPI Sovodnje in Štandrež Vinjena 25-letnica Goriški karabinjerji so včeraj ob dveh ponoči odvzeli vozniško dovoljenje 25-letnemu dekletu z bivališčem v goriški pokrajini, ki je po rezultatih alkotesta zaužila prekomerno količino alkohola. M.P. so karabinjerji ustavili v goriškem mestnem središču, koder se je vozila s svojim avtomobilom znamke peugeot 106. Alkotest je pokazal, da je količina alkohola v njeni krvi krepko presegala dovoljeno mejo, saj je dosegala 1,5 odstotka. Dekletu so na licu mesta odvzeli vozniško dovoljenje. Pripombe k varianti Iz občine Doberdob sporočajo, da je občinski svet sprejel varianto št. 7 k splošnemu občinskemu regulacijskemu načrtu. Sklep bo na razpolago 30 dni (do 13. novembra) v tehničnem uradu županstva v Rimski ulici 30. V navedenem roku (od ponedeljka do petka med 8. in 12. uro, ob sredah med 15. in 17. uro) lahko vsakdo pregleda sklep in ustrezno gradivo ter pisno predloži in naslovi na župana opombe in nasprotovanja. Občinska uprava bo upoštevala le pripombe in nasprotovanja, predložena v predvidenem roku. Mi, voda in Afrika V pokrajinski sejni dvorani v Gorici bo danes ob 17. uri posvet z naslovom Mi, voda in Afrika. Po uvodnem posegu pokrajinskega odbornika Marka Ma-rinčiča bodo spregovorili občinski svetnik Andrea Bellavite, Claudio Gerin z omizja za pravico do vode, Patri-zia Corazza iz zveze CVCS, Paolo Riz-zi iz Novare ter Salia Kirakoya in Rosalie Zongo iz Burkine Faso. Ob 20.30 bodo v goriškem Kinemaxu vrteli film Moolade. Jim Bridwell v Gorici V goriškem Kinemaxu bo nocoj ob 21. uri gost alpinističnega kluba CAI ameriški alpinist svetovnega slovesa Jim Bridwell. Spregovoril bo o svojih vzponih v Yosemite valley, ob tem pa bodo predvajali film Micheleja Radiceja »Jim Bridwell: the American Living Legend«. Razstava v knjižnici V Goriški knjižnici Franceta Bevka v Novi Gorici so pripravili razstavo z naslovom »Kako je podgana Frida našla svojo mamo«. Ime je dobila po istoimenski slikanici, ki je izšla letos. Do 13. oktobra so na ogled ilustracije in fotografije, ki so na voljo tudi za nakup. Avtorji knjige in razstave Marina, Žiga in Špela podarjajo izkupiček prodanih fotografij, ilustracij in knjig programu Žarek, ki skrbi za otroke, ki jih je življenje kakorkoli prikrajšalo; program deluje pod pokroviteljstvom Centra za socialno delo Nova Gorica. vabi v nedeljo, 7. oktobra, ob 9.30 v Gabrje na 9. jesenski pohod Spoznavajmo Kras in na srečanje ob skupnem kosilu članov upokojencev SPI-CGIL in članov sekcij VZPI-ANPI iz Sovodenj in Štandreža. Po kosilu, ki je predvideno za 13. uro, bo kulturni program z nastopom kitarista Bojana Kureta. SEKCIJA VZPI-ANPI DOL JAMLJE prireja tradicionalni partizanski piknik v nedeljo, 14. oktobra, ob 16. uri v gostilni Pahor v Jamljah; informacije in vpisovanje na tel. 0481-419946 (Jordan Semolič) in na tel. 0481-78192 (Joško Vižintin). SPDG vabi v sredo, 3. oktobra, ob 21. uri v telovadnico Kulturnega doma v Gorici na prvi trening rekreacije; informacije na tel. 338-7995474 (Aldo Bauzon). ZBOROVODSKA ŠOLA 2007-08 - vokalna tehnika za zborovodje in kore-petitorje (II. stopnja) se bo začela v soboto, 6. oktobra, ob 9. uri v točki ZKD Nova Gorica, Gradnikove brigade 25 pod mentorstvom Franke Žgavec; informacije na tel. 003865-3351850 ali 0038651-673350. ZDRUŽENJE »CUORE AMICO« bo opravljalo brezplačni pregled količine holesterola in glikemijske stopnje (tešči) v krvi ter krvnega pritiska od 9. do 11. ure v četrtek, 4. maja, pred Pokrajino v Gorici. ZSKD prosi včlanjena društva goriške in videmske pokrajine, ki imajo v svojih arhivih (stare in novejše) LP plošče in kasete, da čimprej posredujejo njihove podatke za objavo v diskograf-skem zborniku. Fotokopijo naslovnice LP plošče in kasete pošljite po faksu na št. 040-635628 ali po e-mailu trst@zskd.org. ŠD SOVODNJE vabi na rekreacijsko telovadbo ob torkih in petkim med 21.00 in 22.30. Prvo srečanje v torek, 2. oktobra, v občinski telovadnici v Sovodnjah; informacije na tel. 0481882195 (Mirjam). 15 Prireditve DRAMSKI ODSEK PD ŠTANDREŽ prireja revijo ljubiteljskih gledaliških skupin: sobota, 6. oktobra, ob 20. uri premierna komedija domačih gleda-liščnikov »Boeing Boeing«, v ponovitvi v nedeljo, 7. oktobra, ob 17. uri. Predstave bodo v župnijski dvorani Anton Gregorčič v Štandrežu; informacije in vpis abonmajev tel. 048120678 Božidar Tabaj (Božidar Tabaj) in Katoliška knjigarna v Gorici. GLEDALIŠKI FESTIVAL KOMIGO 2007 se bo zaključil s slovensko komedijo Špasteatra iz Mengša »5žensk.com« v režiji Tijana Zinajiča v ponedeljek, 8. oktobra, ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici; informacije in preprodaja vstopnic v uradu Kulturnega doma (ulica Brass 20, tel. 0481-33288). SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE NOVA GORICA obvešča, da bo danes, 2. oktobra, ob 18. uri popoldanska uprizoritev, ki jo soorganizi-ra Lions Club Nova Gorica v dobrodelne namene. V četrtek, 4. oktobra, ob 20. uri bo premierna uprizoritev igre »Duohtar pod mus!« Iztoka Mlakarja; informacije in prodaja vstopnic na tel. 003865-3352247. SPDG vabi v nedeljo, 14. oktobra, na tradicionalno družabnost ob kostanju pri Štekarju v Števerjanu. V CENTRU GRADINA v Doberdobu bo v četrtek, 4. oktobra, ob 20.30 predstavitev knjige Giorgia Mosettija »La panchina sotto il pino«. V KULTURNEM DOMU NOVA GORICA bo v sredo, 3. oktobra, ob 20.15 koncert Slovensko etno zasedbe Brina; informacije na tel. 0038653354010. V MALI DVORANI GLEDALIŠČA VERDI v Gorici bo v četrtek, 4. oktobra, ob 17.30 predstavitev knjige »La ve-rità per la riconciliazione. Il martirio di Norma Cossetto« (Silentes Loqui-mur, 2007). V MESTNI GALERIJI NOVA GORICA na trgu Edvarda Kardelja 5 v Novi Gorici bo v torek, 9. oktobra, ob 19. uri odprtje razstave Annibel Cunoldi At-tems. Umetnico bo predstavila umetnostna zgodovinarka Klavdija Figelj. V PARKU CORONINI CRONBERG v Gorici bo v ponedeljek, 15. oktobra, ob 17.30 predavanje Ferdinanda Ser-belja o zbirkah Coronini Cronberg iz niza »Visto e non visto: conversazioni sui beni Coronini esposti o non esposti«. V RAZSTAVNIH PROSTORIH FUNDACIJE GORIŠKE HRANILNICE v ul. Carducci 2 v Gorici bo v četrtek, 4. oktobra, ob 18. uri odprtje razstave Od Alp do Jadrana po Južni železnici (1857) in Bohinjski progi (1906). ZDRUŽENJE »MUSICA APERTA« iz Gorice prireja koncerte v sklopu niza »Gorizia classica 2007/2008«: sobota, 6. oktobra, ob 17.30 v Pokrajinskih muzejih v grajskem naselju v Gorici »L'Histoire du soldat di Stravin-skij e la musica armena«, nastopa trio Kahveqahwa. ZSKD obvešča, da bo v nedeljo, 21. oktobra, na Pomorski postaji v Trstu, deželna zborovska revija »Corovi-vo«. Prvi koncert bo ob 10. uri, drugi ob 14.30, tretji ob 18. uri, zaključni koncert z nagrajevanjem pa ob 20.45. Pogrebi DANES V GORICI: 10.30, Aduina An-drian vd. Ricciardi iz splošne bolnišnice v cerkev v Podturnu in na glavno pokopališče. DANES V MOŠU: 11.00, Rolando Puia v cerkvi in na pokopališču. DANES V REDIPULJI: 14.00, Flavia Marinelli por. Lorenzut (iz tržiške bolnišnice ob 13.40) v cerkvi in v Spineo za upepelitev. DANES V TRŽIČU: 12.00, Gianfranco D'Agostinis na pokopališču. 24 1 6 Torek, 2. oktobra 2007 ŠPORT / UKRAJINA - Potem ko so prešteli 90 odstotkov glasov na prvem mestu premierova formacija Največ glasov Janukovičevi stranki Ni jasno, katera je zmagovita koalicija Blok Julije Timošenko je na drugem mestu, stranka predsednika države Juščenka pa zelo zaostaja KIJEV - Ukrajinska osrednja volilna komisija je včeraj zvečer objavila delne rezultate nedeljskih predčasnih parlamentarnih volitev po dobrih 90 odstotkih preštetih glasov, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Vodstvo Stranke regij premiera Viktorja Janukoviča pred t. i. oranžnimi strankami se je še povečalo. Za Janukovičevo stranko je po dosedanjih podatkih glasovalo 33,5 odstotka volivcev, za Blok Julije Timošenko 31,2 odstotka, za Našo Ukrajino predsednika Viktorja Juščenka pa 14,5 odstotka. Skupaj s tremi manjšimi strankami - komunisti, Litvinovim blokom nekdanjega predsednika parlamenta Volodi-mirja Litvina in socialisti -, ki naj bi jim uspelo preseči prag, potreben za vstop v parlament, bi lahko Janukovič tako sedaj vsaj teoretično oblikoval koalicijo, ki bi bila po številu v nedeljo prejetih glasov enakovredna »oranžnemu« bloku Timo-šenkove in Juščenka. Glede na tesen izid se torej utegne zgoditi, da bodo o končnem zmagovalcu v Ukrajini odločale prav najmanjše stranke. Francoska tiskovna agencija AFP sicer opozarja, da socialistom še vedno grozi nevarnost, da se jim ne bo uspelo prebiti v parlament, medtem ko Lit-vinov blok zaenkrat še ni potrdil, da je sploh pripravljen vstopiti v koalicijo z Ja-nukovičem. Janukovič je tako svoje privržence danes pozval, naj ne slavijo prezgodaj. Prednost Stranke regij je sicer začela naraščati po tem, ko so začeli v Kijev z zamudo prihajati rezultati z volišč na proruskem vzhodu in jugu države, ki sta tradicionalno bolj naklonjena Janukovi-ču. Predsednik Juščenko je zaradi sumljivih zamud sicer že odredil preiskavo. Predčasne volitve, ki naj bi rešile globoko politično krizo v Ukrajini, tako grozijo, da bodo to krizo še dodatno zaostrile. Mednarodna skupina opazovalcev pod vodstvom Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) je medtem sporočila, da so bile nedeljske volitve v Ukrajini večinoma v skladu z mednarodnimi obveznostmi in standardi, ki veljajo za demokratične volitve. Kot so v skupnem sporočilu za javnost zapisali mednarodni opazovalci, so imeli volivci na voljo izbiro med različnimi kandidati in strankami. Spoštovana je bila osnovna svoboščina združevanja in izražanja. Vendar pa so zadnje spremembe volilnega zakona, ki so bile sprejete kot del kompromisa za končanje politične krize, negativno vplivale na volilni proces. (STA) Voditeljica opozicije Julija Timošenko in premier Viktor Janukovič dvigata roke v znak zmage DUNAJ Poskus napada na ameriško veleposlaništvo DUNAJ - Policija je včeraj na Dunaju aretirala moškega, ki naj bi v bližini tamkajšnjega ameriškega veleposlaništva odvrgel na-hrb tnik, poln eksplo ziva in žeb ljev. Po navedbah policije je moški nahrbtnik pustil na bližnji ulici, medtem ko se je pretvarjal, da išče poslopje veleposlaništva, nato pa hitro zbežal. Strokovnjaki za razstreliva so v nahrbtniku našli dve eksplozivni napravi, ki sta bili videti kot ročni granati, ter množico žebljev. Moški naj bi bil po besedah tiskovne predstavnice dunajskega oddelka za varnost in boj proti terorizmu Doris Edelbacher star okoli 40 let in po poreklu iz BiH. Govori polomljeno nemščino, na zaslišanju pa naj bi podal doslej le kopico »zmedenih trditev«. Zaradi incidenta, ki se je zgodil včeraj okoli poldne, so sicer vpoklicali gasilske enote, ekipe za deaktiviranje bomb z avstrijskega notranjega ministrstva, policiste s psi in reševalne službe. Eksplozijo so na srečo pravočasno preprečili, ranjen ni bil nihče. (STA) EVROPSKA CENTRALNA BANKA - Nemčija zagovarja njeno neodvisnost, Francija proti Francija in Nemčija na diametralno nasprotnih stališčih glede statusa ECB BRUSELJ - Francija in Nemčija ostajata vsaka na svojem bregu glede statusa Evropske centralne banke (ECB) v novi pogodbi Evropske unije. Francija želi, da se ECB v pogodbo zapiše kot eno od institucij EU, Nemčija pa se zavzema, da bi imela banka v dokumentu še naprej poseben status, piše spletni bilten EUobserver.Francija je prepričana, da bi z uvrstitvijo ECB med ostale institucije EU kot sta na primer Evropska komisija in Evropski parlament, banka postala bolj politična institucija oziroma predmet vpliva članic EU. Nemčija, najbolj goreča branilka neodvisnosti ECB, pa se zavzema za uvedbo posebnega statusa banke, piše EUobserver. Nemška prizadevanja so v skladu s propadlo ustavno pogodbo EU. V njej ECB ni zapisana med institucije unije, temveč v poglavje z naslovom druge institucije in posvetovalni organi EU. V zvezi z ECB je bilo v ustavni pogodbi med drugim zapisano, da je ECB pri izvajanju svojih pooblastil in upravljanju svojih financ neodvisna. V besedilu, ki ga za novo, reformno pogodbo pripravlja medvladna konferenca, na red pa naj bi bilo še v tem mesecu, pa ECB naj ne bi uživala statusa posebne institucije. Predsednik ECB Jean-Claude Trichet prav tako meni, da je potrebno banki še naprej zagotoviti status neodvisne institucije. Poleti je poslal pismo por- tugalskemu predsedstvu EU in v njem opozoril na pomen tega statusa. »Zaradi njenih institucionalnih posebnosti, je potrebno banko razlikovati od ostalih institucij EU,« je zapisal Trichet. Najbolj oster kritik delovanja ECB je sicer francoski predsednik Nicolas Sarkozy. Po majski izvolitvi na položaj so se v Franciji začele pojavljati pobude po »novem ekonomskem upravljanju v Evropski uniji«, v katerih so opazovalci in strokovnjaki videli poskus revizije vlog temeljnih ekonomskih institucij EU. Sarkozy pa vztrajno zagovarja stališče, da je politika ECB kriva za visok tečaj evra, ki naj bi ogrožal francoske izvoznike. Že takrat se je na pobude odzval Trichet in posvaril vlade članic območja z evrom, naj se ne vmešavajo v odločitve ECB o obrestnih merah. Neodvisnosti si ECB namreč ni podelila sama, ampak jo predvideva maastrichtska pogodba, je pojasnil. Neodvisnost institucije, ki skrbi za zagotavljanje cenovne stabilnosti, je namreč po navedbah glavnega ekonomista ECB Jurgena Starka temelj monetarne unije, tako kot sta svobodna konkurenca in tržno gospodarstvo temelja notranjega trga. Vsi, ki si v imenu gospodarskega patriotizma prizadevajo za oslabitev oz. spremembe teh temeljev, s svojimi pobudami nastopajo proti osnovnim gradnikom evropskega združevanja, je dejal Stark. (STA) Sedež ECB v Frankfurtu EVROPSKA UNIJA - Dogovor ministrov za promet in telekomunikacije Evropska povezava namerava povsem liberalizirati poštne storitve z letom 201 BRUSELJ/LUXEMBOURG - Ministri EU, pristojni za promet in telekomunikacije, so se včeraj na zasedanju v Luxembourgu dogovorili za popolno liberalizacijo poštnih storitev z 31. decembrom 2010, torej z letom 2011. Predvideno je tudi dveletno prehodno obdobje za Grčijo, Luksemburg ter vse novinke razen Slovenije, Estonije in Bolgarije, kar pomeni, da bo 11 držav, ki so zahtevale izjemo, trg poštnih storitev liberaliziralo najkasneje leta 2013, so za STA povedali diplomatski viri v Luxembourgu. Večina držav EU bo torej trg poštnih storitev vendarle popolnoma odprla najkasneje do leta 2011, popolna liberalizacija pa predvideva odpravo monopola državnih pošt pri obravnavi pošiljk do 50 gramov, t. i. univerzalne poštne storitve. Pri tem se ohranja obveznost zagotavljanja omenjenih univerzalnih storitev, tako da bodo morale države članice EU tudi v prihodnje vsem državljanom po dostopni ceni zagotoviti eno poštno dostavo in pet dni zbiranja pošiljk na te- Charlie McCreevy den, ne glede na to, kje na ozemlju članice EU se nahajajo. Trg poštnih storitev v EU je delno že liberaliziran, Evropska komisija pa je popolno liberalizacijo trga predlagala oktobra lani. Prva direktiva o poštnih storitvah iz leta 1997 je odprla trg poštnih storitev za pošiljke s težo nad 350 gramov, druga je z letom 2003 sprostila trg pisemskih pošiljk, težjih od 100 gramov, z letom 2006 pa tudi trg pošiljk, težjih od 50 gramov. Ministri EU so se včeraj dogovori- li tudi o doslej spornem vprašanju glede vključitve hitrih (ekspres) in kurirskih poštnih storitev med omenjene univerzalne poštne storitve. Države so se strinjale, da so te storitve tako posebne, da jih ni mogoče šteti med klasične poštne storitve. Skladno z včeraj sprejetim kompromisom tako hitre in kurirske poštne storitve ne spadajo med univerzalne poštne storitve, saj naj bi za omenjeni vrsti storitev pravzaprav obstajala dva ločena trga. Tudi komisar za notranji trg Charlie McCreevy je bil podobnega mnenja. Dejal je, da so hitre in kurirske poštne storitve »značilno drugačne« od univerzalnih. Komisar meni, da obstaja na trgu poštnih storitev še »ogromen potencial«, od včerfajšnjega dogovora pa naj bi imeli koristi vsi - operaterji in potrošniki. Države so se dogovorile še za načelo vzajemnosti, po katerem bodo lahko države, ki so že ali pa še bodo libera- lizirale svoj trg poštnih storitev, zavrnile izdajo dovoljenja za izvajanje univerzalnih poštnih storitev tistim izvajalcem, ki prihajajo iz držav, ki liberalizacije še niso izvedle. To bodo lahko storile do leta 2013, ko je sicer predvideno popolno odprtje trga za vse članice EU, so pojasnili diplomatski viri. Slovenija možnosti prehodnega obdobja ne bo uveljavljala, z dosego dogovora pa je zadovoljna, je ob robu zasedanja poudaril direktor direktorata za elektronske komunikacije na ministrstvu za gospodarstvo Matjaž Janša, ki se je zasedanja udeležil. Minister za gospodarstvo Andrej Vizjak se, kot so sporočili diplomatski viri, zasedanja namreč ni mogel udeležiti. Komisija je prvotno predlagala popolno liberalizacijo poštnih storitev že z letom 2009, Evropski parlament pa se je zavzel za liberalizacijo dve leti kasneje, to je z letom 2011, kar so ministri včeraj tudi potrdili. Komisija je ob tem včeraj vendar- le izrazila zadovoljstvo in napovedala podporo predlogu direktive. Po sedaj predvideni časovnem načrtu naj bi Svet za telekomunikacije, promet in energetiko dosegel naslednjo zakonodajno stopnjo, se pravi skupno stališče, na naslednjem zasedanju konec novembra, Evropski parlament pa naj bi drugo branje pričel na decembrskem plenarnem zasedanju. Dosje bo tako predvidoma zaključen v času slovenskega predsedovanja EU v prvi polovici prihodnjega leta. »Slovenija si bo prizadevala, da v času predsedovanja EU doseže končni dogovor z Evropskim parlamentom. S tem se bo zaključil proces liberalizacije trga poštnih storitev, kije potekal več kot desetletje«, je ob tem, kot je sporočilo ministrstvo za gospodarstvo, izjavil Janša. Trg poštnih storitev so že popolnoma odprle Švedska - pred 13 leti, Velika Britanija, Estonija in Finska. Za prihodnje leto pa sta ga napovedali Nizozemska in Nemčija. (STA) / RADIO IN TV SPORED Torek, 2. oktobra 2007 25 RUSIJA - Na parlamentarnih volitvah prihodnjega 2. decembra Predsednik Vladimir Putin na čelu liste Enotne Rusije Po izteku predsedniškega mandata v prihodnjem letu naj bi prevzel mesto premiera MOSKVA - Ruski predsednik Vladimir Putin je včeraj napovedal, da bo na parlamentarnih volitvah 2. decembra nastopil kot glavni kandidat na listi stranke Enotna Rusija. »S hvaležnostjo sprejemam vaše povabilo, naj bom na čelu liste Enotne Rusije,« je povedal Putin na kongresu stranke, je poročala ruska tiskovna agencija Itar-Tass. Ob tem ni izključil možnosti, da bi postal ruski premier, vendar je za to postavil dva pogoja: zmaga Enotne Rusije na volitvah in »moderen politik« na položaju predsednika. Kot je povedal Putin, je možnost, da bi postal premier, »realistična«, vendar pod dvema pogojema: da Enotna Rusija zmaga na volitvah v dumo in da bi položaj predsednika zasedel »pošten, spodoben in moderen politik«, s katerim bi lahko delal v tandemu, je poročal Itar-Tass. Za zdaj pa še ni napočil čas, da bi o tem resno razmišljal, je dodal. Decembrskim parlamentarnim volitvam, na katerih bodo izbirali 450 članov spodnjega doma parlamenta, dume, bodo marca 2008 sledile predsedniške volitve, na katerih v skladu z rusko ustavo Putin ne more več kandidirati. Putinu, ki je prvi predsedniški mandat nastopil leta 2000, se bo namreč prihodnje leto iztekel drugi zaporedni mandat, po katerem mora v skladu z ustavo odstopiti. V Rusiji izredno priljubljeni Putin je že večkrat ponovil, da ne bo spreminjal ustave tako, da bi lahko znova kandidiral. Obenem je napovedal, da bo ohranil »svoj vpliv« v ruski politiki, ni pa pojasnil, kako. Kot poroča francoska tiskovna agencija AFP, bi Putin lahko postal premier, medtem ko bi ga v Kremlju nasledil človek, ki mu zaupa. Novi premier Viktor Zubkov, njegov zvest sodelavec, bi tako lahko bil izvoljen za predsednika, saj je že nakazal namene v tej smeri, do volitev pa bi se lahko pojavil še kak potencialen kandidat, poroča AFP. Vodenje liste Enotne Rusije na volitvah sicer ne pomeni, da bo Putin dejansko zasedel sedež v parlamentu. Najvišje položaje na strankarskih listah pogosto zasedajo vodilni politiki in druge osebnosti, da bi pritegnili volivce, po volitvah pa ne sedijo v parlamentu. Osrednja volilna komisija je medtem sporočila, daje lahko predsednik države na čelu strankarske liste, medtem ko opravlja predsedniške dolžnosti. Putin je sicer povedal, da nima namena postati član Enotne Rusije. »Čeprav sem bil eden od pobudnikov Enotne Rusije, nisem član nobene stranke, tako kot velika večina državljanov, in te situacije ne bi spre- PAKISTAN Samomorilski napad terjal petnajst mrtvih ISLAMABAD - V samomorilskem napadu na policijsko nadzorno točko na severozahodu Pakistana je bilo ubitih najmanj 15 ljudi, 22 pa je bilo ranjenih, so sporočile oblasti. Eksplozija je odjeknila na obrobju kraja Bannu, pomembne vojaške postojanke na območju ob meji z Afganistanom, kjer se pakistanska vojska bori proti Al Kaidi in ta-libanom.»Moški oblečen v burko, je izstopil iz motorne rikše, ko je policija ustavila vozilo. Nato se je razstrelil,« je izjavil predstavnik policije Asar Islam. Včerajšnji napad je zadnji v vrsti podobnih incidentov, ki so se v Pakistanu zgodili po julijskem krvavem posredovanju proti skrajnim is-lamistom v Rdeči mošeji v Islama-badu. Pakistan v soboto čakajo volitve, na katerih se bo za predsedniški položaj potegoval tudi sedanji voditelj Pervez Mušaraf, kije na oblast prišel z državnim udarom. (STA) Vladimir Putin minjal,« je dejal. Na decembrskih volitvah v dumo bo lahko sodelovalo 107 milijonov volivcev. Prokremeljska Enotna Rusija ima največ možnosti za zmago, saj ji javnomnenjske raziskave kažejo več kot 50-odstotno podporo. Prokremeljska stranka Pravična Rusija, ki je bila ustanovljena jeseni 2006, bo na volitvah skušala utrditi položaj, ki ga je dobila na lokalnih volitvah marca, ko je prejela več kot 12 odstotkov glasov. Javnomnenjske raziskave vstop v dumo napovedujejo le še komunistom Gena-dija Zjuganova s 15-do 20-odstotno podporo in ultranaciona-listični liberalno-demokratski stranki Vla-dimirja Žirinovskega. Ruska opozicijska koalicija Druga Rusija je medtem v nedeljo za svojega kandidata na predsedniških volitvah prihodnje leto imenovala Garija Kasparova. Nekdanji šahovski svetovni prvak je na kongresu stranke z veliko večino premagal pet tekmecev za kandidaturo, med katerimi sta bila tudi nekdanji premier Mihai-l Kasjanov in nekdanji guverner centralne banke Viktor Garašenko, vendar pa ni uspel združiti celotne opozicije, poroča francoska tiskovna agencija AFP.»Storil bom vse, kar je v moji moči, da bodo zmagale ideje Druge Rusije. To bo mogoče samo, če bomo ostali združeni,« je dejal Kasparov, potem ko ga je na kongresu v Moskvi podprlo 379 od 494 delegatov, in se zavzel za »demokratično in pravično Rusijo«. (STA) BLIŽNJI VZHOD - V podporo Abasa Izrael izpustil skupino palestinskih zapornikov JERUZALEM - Izrael je v skladu s predhodno napovedjo včeraj izpustil 57 palestinskih zapornikov, ki sta jih dva avtobusa odpeljala v mesto Kaciot na Zahodnem bregu. Izrael je včeraj izpustil izpustil skupno 87 zapornikov, vendar je pri izpustitvi 30 zapornikov, ki naj bi jih prepeljali na območje Gaze, prišlo do zamude, poroča ameriška tiskovna agencija AP.Kot poroča AP, predstavniki izraelskih zaporov razloga, zakaj je prišlo do zamude, niso navedli. Izraelski premier Ehud Olmert je izpustitev zapornikov napovedal avgusta. Gre za del strategije izraelskega premiera podpreti palestinskega predsednika Mahmuda Abasa v njegovem boju s palestinskim gibanjem Hamas. Kot ob tem še navaja AP, je v izraelskih zaporih še približno 11.000 palestinskih zapornikov, katerih izpustitev palestinska stran vztrajno zahteva. Tako palestinska kot izraelska stran pa sta včeraj sporočili, da se bosta Abas in Olmert sestala v sredo in ne danes, kot je bilo spiva predvideno. (STA) Palestinski zapornik ob izpustitvi Rekordna cena nafte Opec DUNAJ - Cena nafte Organizacije držav izvoznic nafte (Opec) je dosegla novo rekordno vrednost. Po včerajšnjih izračunih sekretariata kar-tela s sedežem na Dunaju je cena dvanajstih članic Opeca v petek v povprečju znašala 77,28 dolarja, kar je 1,25 dolarja več, kot je znašala v četrtek, je poročala nemška tiskovna agencija dpa.Zadnjo rekordno vrednost je nafta Opeca dosegla 21. septembra, ko je ta znašala 76,72 dolarja. Ministri EU o terorizmu in shengenu BRUSELJ/LIZBONA - Notranji in pravosodni ministri EU so se zbrali na neformalnih srečanjih v Lizboni. V ospredju sta boj proti terorizmu v pričakovanju novega protiterori-stičnega načrta, ki ga bo Bruselj razgrnil čez mesec dni, ter izboljšanje nadzora nad mejami EU v pričakovanju schengenske širitve. To je sicer zadnji sestanek notranjih ministrov pred dokončno odločitvijo o prihodnosti schengenskega prostora v začetku novembra. Rafael Correa ekvadorski predsednik QUITO - Ekvadorski levičarski predsednik Rafael Correa je razglasil zmago na nedeljskih volitvah v skupščino, ki bo napisala novo ustavo. Po podatkih vzporednih volitev je predsednikova stranka, ki se zavzema za socialistično ureditev države, dobila veliko podporo. Uradnih izidov še ni, na končne rezultate pa bo treba počakati najmanj 20 dni. Otok Džabal Tair prekrila lava SANA - Na majhnem jemenskem otoku Džabal al Tair v Rdečem morju je v nedeljo izbruhnil vulkan in otoček pri tem v celoti pokril z lavo, vulkanskim pepelom in gruščem, tako da je ta praktično izginil s površja zemlje. Vulkanski izbruh je po dosedanjih podatkih terjal tudi življenja najmanj štirih jemenskih vojakov ter sprožil obsežno reševalno operacijo jemenske vojske. Umrl predsednik Republike srbske BANJA LUKA - Potem ko je v nedeljo umrl predsednik Republike srbske Milan Jelic velja v tej srbski entiteti BiH tridnevno žalovanje. Iz volilne komisije so medtem sporočili, da bodo datum volitev novega predsednika razpisali v teku 15 dni. (STA) MJANMAR - Nadaljuje se misija odposlanca ZN Ibrahima Gambarija Po nemirih Medtem se več kot tisoč pogrešanih življenje vrača v ustaljene tirnice YANGON - Organizacije za zaščito človekovih pravic domnevajo, da je med nedavnimi protivladnimi protesti v Mjanmaru izginilo več kot 1000 ljudi. Varnostne sile so sicer v noči na ponedeljek znova izvedle več racij, v katerih so aretirale več menihov in članov opozicijske Nacionalne zveze za demokracije (NLD), ki jo vodi Nobelova nagrajenka za mir Aung San Suu Kyi. Opazovalci se še vedno trudijo, da bi ugotovili, koliko ljudi je med nedavnimi nemiri pristalo v zaporu. Tuji diplomati ocenjujejo, da je bilo are-ti ra nih naj manj ne kaj sto bu dis tič nih menihov in političnih aktivistov. Združenje za pomoč političnim zapornikom s sedežem na Tajskem (AAPP), ki že leta spremlja politične razmere v Mjanmaru, pa ocenjuje, daje bilo zaprtih do 1500 ljudi. »Najmanj 85 protestnikov, 1000 menihov in med 300 in 400 študentov in aktivistov je bilo aretiranih,« so sporočili iz AAPP. Tudi druge organizacije govorijo o podobnih številkah. Posebni odposlanec ZN Ibrahim Gambari medtem nadaljuje svojo misijo v Mjanmaru in upa, da se bo danes sestal z vodjo mjanmarske vojaške hunte Than Shwejem. Gambari se je v nedeljo srečal z opozicijsko voditeljico Aung San Suu Kyi. Posredovanje varnostnih sil minuli teden, v katerem je bilo ubitih najmanj 13 ljudi, je v večj i meri uspešno ustavilo protestnike. Življenje v Yango-nu se počasi vrača v ustaljene tirnice kljub močni prisotnosti varnostnih sil. Vče raj so se od pr le šte vil ne šo le in trgovine, na ulice, ki so bile blokirane z bodečo žico, pa se je vrnil javni potniški promet. Varnostne sile vernikom znova dovolijo vstop v največji svetišči Švedagon in Sule, od koder naj bi izviral upor. Par la men tar na skup šči na Sve ta Evrope pa je včeraj na zasedanju v Strasbourgu pozvala vojaško hunto v Mjan ma ru, naj ta koj pre ne ha z na sil -nim zatiranjem miroljubnih protestnikov. (STA) Mjanmarski demonstranti pred sedežem ZN v Colombu 26 Torek, 2. oktobra 2007 ITALIJA / pokojnine - Čez teden dni se bodo delavci in upokojenci izrekli na referendumu Julijski sporazum predmet ostrega • ■•■ I • llgiv v • sindikalnega in političnega soočenja Trda izmenjava stališč med Prodijem in Bertinottijem - Montezemolo proti spremembi doseženega dogovora TURIN - V središču sindikalne in politične pozornosti je ta čas julijski sporazum o pokojninski reformi. O njem se bodo delavci in upokojenci lahko izrekli na referendumu, ki bi od 8. do 10. t. m., zdaj pa se vrstijo sindikalne skupščine in druga predre-ferendumska srečanja, na katerih je soočenje med zagovorniki sporazuma in njegovimi nasprotniki nemalokrat dokaj ostro. Tako je bilo včeraj v tovarni Fiat Mi-rafiori v Turinu. V prid sporazumu so delavcem govorili glavni tajnik sindikalne zveze UIL Luigi Angeletti, članica tajništva sindikalne zveze CGIL Morena Piccini in članica tajništva sindikalne zveze CISL Anna Maria Furlan, proti sporazumu pa je nastopil glavni tajnik sindikata kovinarjev FI-OM-CGIL Gianni Rinaldini. Kaže, da so skupine delavcev prve tri govornike večkrat prekinjale in izžvižgale in da je bilo sploh vzdušje dokaj napeto. Angeletti pa je ob koncu srečanja stvar minimiziral, češ da je prišlo do normalnega soočenja, le da so bili nasprotniki dogovora nekoliko glasnejši od drugih. Sicer pa zadeva razdvaja tudi vladne vrste. Četverica strank t. i. radikalne levice je že večkrat povedala, da ji julijski sporazum ni po godu. To stališče je te dni ponovil bivši tajnik SKP Fausto Bertinotti, ki je sicer zdaj predsednik poslanke zbornice. Izrazil je prepričanje, da je to vprašanje še odprto. Ministrski predsednik Romano Prodi pa mu tokrat ni ostal dolžan. »Julijski sporazum o socialnih zadevah bo ministrski svet odobril prihodnjega 12. oktobra brez sprememb,« je dejal. »Nato bo poklican parlament, da se o njem svobodno izreče. Pričakujem da ga bo odobril, saj bi v nasprotnem primeru stopila v veljavo Maronijeva reforma s starostnim preskokom,« je pristavil. Ta dokaj trda izmenjava stališč je marsikomu dala misliti, da se pripravlja nov spor v vladni koaliciji, ki bi lahko bil usoden Prodijevi vladi. Toda ministrski predsednik je tudi tokrat ohranil svoj optimizem. »Nič kolikokrat sem že slišal napovedi, da se bo slabo končalo, pa je bil razplet vselej dober. Tako bo tudi tokrat,« je dejal. Dvigovanje glasu na levici je izzvalo podobno dvigovanje tonov v desnem krilu vladne koalicije. Voditelj UDEUR in pravosodni minister Clemente Mastella je dejal, da če bo kdo spreminjal julijski sporazum, potem bo vlada padla. Proti reviziji sporazuma se je izrekel tudi predsednik in-dustrijcev Luca Cordero di Montezemolo, ki je sicer v svoji izjavi pozitivno ocenil osnutek finančnega zakona, ki ga je vlada v petek odobrila. »Napovedani ukrepi gredo v glavnem v pravo smer,« je dejal. Demonstracija kovinarjev FIOM-CGIL FINANČNI ZAKON - Napolitano Ne pretiranemu seganju po zaupnici RIM - Finančni zakon in njegova odobritev v parlamentu že od nekdaj predstavljata enega izmed najbolj zapletenih vozlov v italijanskem političnem življenju. Zadeva se praviloma konča tako, da vlada na koncu preseka vozel s predstavitvijo maksi-amandmaja, ki dejansko obsega ves finančni zakon, in zahteva glasovanje zaupnice. Predsednik republike Giorgio Napolitano je včeraj izrazil upanje, da bi se v letošnji parlamentarni obravnavi finančnega zakona ne ponovila ta »abnormalna praksa«. Ugotovil je, da je letošnji osnutek zakona po svoji strukturi veliko preprostejši od lanskega, saj obsega komaj 100 členov. Sicer pa je državni poglavar ponovil poziv, ki ga je izrekel že 20. decembra lani, da bi bilo treba spremeniti postopek sprejemanja državnega proračuna. O tem je bil sicer govor v parlamentu, in to na ravni komisij, vendar za zdaj brez oprijemljivih rezultatov. Giorgio Napolitano KONCERTA NE BO Napadli in okradli Milvo Mastella v težavah zaradi neznanja jezikov LISBONA - Včeraj se je v glavnem portugalskem mestu pričelo dvodnevno neformalno srečanje notranjih in pravosodnih ministrov EU, na katerem razpravljajo o boju proti terorizmu in o nadzoru shengenske meje. Udeležuje se ga tudi italijanski pravosodni minister Clemente Mastella, ki pa se je zaradi svojega Milva BERLIN - Italijansko igralko in pevko Milvo (68) so v noči na nedeljo napadli in okradli v njenem stanovanju v Milanu. Milva je v šoku, so včeraj sporočili iz nemškega teatra Berliner Ensemble, kjer bi morala umetnica nastopiti danes. Pevka zaradi dogodka trenutno ni sposobna priti v Berlin. Nemška premiera njenega programa, ki nosi naslov »Milva canta Brecht« (Milva poje Brechta) je zato preložena, so sporočili iz gledališča. Kaj bo z napovedanimi koncerti, se bosta producent Piccolo Teatro iz Milana in Milva odločila šele danes. (STA) Clemente Mastella neznanja jezikov znašel v težavah. V skladu z odločitvijo portugalskega predsedstva na delovnem srečanju namreč tolmačijo le v šest jezikov, in sicer v angleščino, francoščino, nemščino, portugalščino in slovenščino (poleg t. i. delovnih jezikov pridejo namreč v poštev jeziki predsedujoče trojke), italijanski minister pa ne obvlada nobenega izmed njih. Tako piše Andrea Bonanni v svojem blogu na spletni strani dnevnika La Repubblica, ki se sprašuje, kaj bi bilo boljše: ali doseči, da se tudi italijanščina povzdigne v skupino t. i. delovnih jezikov evropske povezave, ali zahtevati od italijanskih ministrov, da obvladajo vsaj enega izmed svetovnih jezikov. Vrsta stavk v mesecu oktobru RIM - Mesec, v katerega smo pravkar vstopili, se obeta kar vroč s sindikalnega vidika. Napovedana je namreč vrsta stavk. V petek, 5. t. m, bodo stavkali uslužbenci telefonske družbe Vodafone. V ponedeljek, 8. t. m., se sodniki v znak protesta ne bodo udeležili sodnih razprav. Od torka, 9. t. m., bodo za tri dni stavkali bencinski črpalkarji. Istega dne bodo prekrižali roke piloti družbe Alitalia Expres grupe Alitalia. V četrtek, 11. t. m., ne bodo delali družinski zdravniki, ki so vpisani v sindikat Sumai. V soboto, 20. t. m., bodo stavkali uslužbenci družbe Flight Care Alitalia grupe Alitalia, v ponedeljek, 22. t. m., pa ne bodo delali kontrolorji letov. V četrtek, 25. t. m., bodo zasebne lekarne zaprte, v petek, 26. t. m., pa bodo stavkali uslužbenci ministrstva za reforme. politika - Premier sprejel kandidate za vodstvo nove stranke Prodi predvideva milijonsko udeležbo na primarnih volitvah za Demokratsko stranko RIM - »Prepričan sem, da se bo 14. oktobra udeležilo primarnih volitev več kot milijon Italijanov, kar bi predstavljalo izjemen uspeh za veliko stranko«. To voščilo je izrekel predsednik vlade Romano Prodi, ko se je včeraj sestal s peterico kandidatov za državnega voditelja Demokratske stranke. Dodal je, da je res v teku volilna tekma, tekmovalci pa si niso sovražniki. Potrdil je še, da bodo pred volitvami organizirali javno soočenje med kandidati. Na včerajšnjem sestanku je na Prodijevi levi sedel samo rimski župan Walter Veltroni, medtem ko so se desno od premierja namestili kandidati-izzivalci Mario Adinolfi, Rosy Bindi, Piergiorgio Gawronski in Enrico Letta. Srečanje je v bistvu predstavljalo uradno odprtje volilne kampanje, ki se bo zaključila 14. oktobra. V 475 okrožjih se je predstavilo dva tisoč list za izglasovanje državne ustanovne skupščine DS, ravno toliko jih tekmuje tudi za deželne ustanovne skupščine, v povprečju je v vsakem okrožju po pet list (kolikor je kandidatov za državnega tajnika stranke). Vsega skupaj se je na polotoku vpisalo 35 tisoč kandidatov, volišč bo 12 tisoč, sodelovalo naj bi okrog 70 tisoč prostovoljcev. Walter Veltroni in Romano Prodi ANSA NOTRANJI MINISTER Amato za izgon državljanov EU, če ogrožajo varnost RIM - Italijanski notranji minister Giuliano Ama to se je zavzel za to, da bi državljane EU, ki so zagrešili kaznivo dejanje, lahko izgnali iz Italije, če bi ogrožali javno varnost. To pristojnost naj bi imeli vodje policije na regionalni ravni, je v članku za včerajšnjo izdajo rimskega dnevnika Il Messaggero pojasnil Ama-to.V Italiji je bilo pred 20 leti sicer več umorov kot danes, vendar pa so državljani sedaj bolj zaskrbljeni, predvsem zaradi novih oblik kriminala. Tako je denimo v Rimu, ki sicer velja za eno najvarnejših prestolnic na Zahodu, kjer se je v zadnjih mesecih povečala stopnja kriminala predvsem na račun kaznivih dejanj romunskih državljanov. V italijanski prestolnici je javna varnost postala velik problem. Od začetka leta so v Rimu aretirali 3557 ljudi in med njimi je bilo 75 odstotkov romunskih državljanov. Rimski župan Walter Veltroni je od notranjega ministrstva zato zahteval sprejetje drastičnih ukrepov. Giuliano Amato / RADIO IN TV SPORED Torek, 2. oktobra 2007 27 LIPICA - Tridnevna prireditev s številnimi spremljajočimi dogodki Od petka do nedelje že 11. dnevi Kobilarne Lipica V nedeljo dan odprtih vrat, ki že leta privablja številne obiskovalce LIPICA - Kobilarna Lipica od 5. do 7. oktobra prireja tradicionalno prireditev Dnevi kobilarne Lipica. V okviru tridnevne prireditve bo potekalo državno prvenstvo v vožnji eno in dvovpreg, v soboto celodnevna prireditev za otroke na temo Zabava in prosti čas, v nedeljo pa bo dan odprtih vrat. Dnevi Kobilarne Lipica bodo letos enajstič zapored. Tridnevni dogodek, še posebej pa dan odprtih vrat vsako leto privabi v Lipico več kot deset tisoč obiskovalcev. Organizatorji tudi letos pričakujejo velik obisk. Ob državnem prvenstvu eno in dvov-preg, bo v petek na sporedu tudi tekmovanje A dresure za nalogo FEI 8, v soboto bo tekmovanje v maratonu, v nedeljo pa se bo prvenstvo zaključilo z atraktivno disciplino v spretnostni vožnji eno in dvovprež-nih kočij. V soboto bo od 10. do 18. ure na otroškem igrišču celodnevna prireditev z zabavnim programom za otroke. Program je Kobilarna Lipica pripravila v sodelovanju z Medobčinskim društvom prijateljev mladine Sežana ob praznovanju Teden otroka na letošnjo izbrano temo Zabava in prosti čas. Obiskovalcem se bodo predstavil Mladi oktober z glasbenimi in plesnimi nastopi, lutkovne in druge ustvarjalne delavnice, sejem prostočasnih dejavnosti s predstavitvijo lokalnih organizacij in društev. Za večerno zabavo in ples bodo skrbeli skupina MAK, DJ Lovro, Saša Lendero in ansambel Kingston. Nedeljski dan odprtih vrat že nekaj let v Lipico privablja številne obiskovalce, izletnike in ljubitelje Lipice in lipicanca. Na ta dan Kobilarna Lipica odpre vrata vsem obiskovalcem, ki si želijo brezplačno ogledati domovino in posestvo lipicancev, njihove hleve ter delo in dejavnosti ene najstarejših kobilarn na svetu. V nedeljo bo ves dan potekal tudi spremljevalni program. Osrednji dogodek dneva odprtih vrat bo Gala predstava lipicancev, ki se bo pričela ob 14. uri na hipodromu v Lipici. S svojimi nastopi in predstavitvami se bodo ob zaključku rejske sezone predstavili Kobilarna Lipica, Združenje rejcev lipicanca Slovenije, Konjeniška enota Slovenske vojske, perspektivni mladi tekmovalci in udeleženci Evropskega prvenstva v dresurnem jahanju za mladince. Na osrednji prireditvi bodo gostovale tudi evropske kobilarne Piber (Avstrija), Topolcianky (Slovaška), Džako-vo (Hrvaška), Szilvasvarad (Madžarska) in Monterotondo (Italija). V zaključnem delu programa bodo nastopili kočijaži z lipi-canskimi dvovprežnimi in štirivprežnimi vozovi ter povorka nastopajočih. Olga Knez Dan odprtih vrat v Lipici bo priložnost tudi za občudovanje lipicancev VLADA - DZ imenoval novo ministrico za visoko šolstvo in znanost Mojca Kucler Dolinar bo že danes prevzela posle LJUBLJANA - Državni zbor je z včerajšnjim imenovanjem dosedanje poslanke NSi Mojce Kucler Dolinar na mesto ministrice za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo zaokrožil prenovo vlade. No-voimenovano ministrico, ki je na tem mestu nasledila Jureta Zupana, je podprlo 48 poslancev, 16 pa jih je njenemu imenovanju nasprotovalo. Tretja ministrica v vladi premiera Janeza Janše je pred nekdanjimi poslanskimi kolegi že zaprisegla, danes pa bo prevzela posle. Nato bo sledilo spoznavanje novih sodelavcev ter povabilo vsem sodelujočim v visokošolskem in raziskovalnem procesu. Na vprašanje o morebitni zamenjavi državnega sekretarja na ministrstvu Dušana Lesjaka pa Kucler Dolinarjeva ocenjuje, da bi glede na njegovo dosedanje delo lahko z njim sodelovala tudi v prihodnje. Na očitke o nepoznavanju resor-ja pa novoimenovana ministrica odgovarja, "da mogoče so bili očitki v trenutku, ko je prišlo moj e ime v javnost, sedaj pa je čas, da se začne z delom". Kucler Dolinarjeva bo tako nasledi- Mojca Kucler Dolinar la Jureta Zupana, ki je - skupaj z ministrom za zdravje Andrejem Bručanom in ministrom za promet Janezom Božičem - s položaja odstopil 30. avgusta. Državni zbor je sicer dva ministra v delno prenovljeni vladi imenoval že 11. septembra, in sicer ministrico za zdravje Zofijo Maz-ej Kukovič ter ministra za prometa Rado-vana Žerjava. Pred njenim imenovanjem so včeraj v razpravi Kucler Dolinarjevi izrazili podporo poslanci strank vladne koalicije, ki pričakujejo, da bo znova vzpostavila dialog s strokovno in drugo javnostjo ter tako poiskala soglasje o reformi visokošolskega in znanstvenega prostora v Sloveniji. V opozicijskih poslanskih skupinah ji po drugi strani očitajo neizkušenost in nepoznavanje področja, bojijo pa se tudi, da bo zgolj nadaljevala politiko dosedanjega ministra Jureta Zupana. Zupanu je namreč opozicija očitala nepremišljeno spreminjanja zakonodaje in nacionalnih programov na področju visokega šolstva in raziskovalne dejavnosti. Nadalje so mu očitali tudi neuskla-jevanje in zavračanje sodelovanja s partnerji v visokem šolstvu ter način privatizacije na področju visokega šolstva in znanstveno-raziskovalne dejavnosti. Mojca Kucler Dolinar, rojena 26. avgusta 1972, je leta 1997 diplomirala na ljubljanski pravni fakulteti. Od leta 2004 je poslanka v državnem zboru in predsednica odbora za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje ter članica parlamentarnega odbora za zdravstvo in komisije za poslovnik. Poleg tega opravlja tudi funkcijo svetnice v ljubljanskem mestnem svetu. (STA) PIRAN - V okviru občinskega praznika Dobrodelna prireditev Dobro je delati dobro KOPER - gospodarski kriminal Zaradi zlorabe položaja kriminalisti ovadili 2 osebi PIRAN - V okviru občinskega praznika Občina Piran s sodelovanjem Obalnih galerij Piran in RTV Slovenijo organizira dobrodelno prireditev Dobro je delati dobro, katere izkupiček je namenjen nakupu aparature za Splošno bolnišnico Izola. Ob pripravi dokumentarnega filma TVS Treba je gledati s srcem avtorice Jasne Tepina v režiji Boža Grlja o ustvarjalnosti slikarja Ivana Stojana Rutarja, se je porodila ideja o avkciji likovnih del za nakup potrebne opreme za Splošno bolnišnico Izola. Občina Piran je s strokovno realizacijo Obalnih galerij povabila k sodelovanju likovnike slovenske Istre: odzvalo se je 27 avtorjev, ki so v ta namen darovali svoje stvaritve. Poklonjene slike v različnih zvrsteh, grafike, fotografije, kipi in keramika primorskih likovnikov bodo predstavljeni na razstavi v Mestni galeriji Piran, katere otvoritev bo v četrtek, 4. 10. ob 19. uri in bodo na ogled do petka, 12. oktobra 2007 (do 17. ure). V petek, 12. oktobra bo ob 20. uri v Gledališču Tartini Piran prva predstavitev filma Treba je gledati s srcem v produkciji Izobraževalnega programa TV Slovenije. Le-tej bo ob 20.30. uri sledila avkcija, ki jo bo vodil Toni Biloslav, ravnatelj OGP: ponudba likovnih del v zvrsteh, formatih in različnih likovnih izrazih bo zelo raznolika in tudi cenovno privlačna, saj bodo izklicne cene za 50% nižje od ocenjenih vrednosti. Dela so podarili: Zvest Apolloni-o, Matjaž Borovničar, Dušan Bučar, Sapana Gandharb, Vojko Gašperut, Jaka Jeraša, Janko Kastelic, Rajmund Kocbek, Gani Llalloshi, Mira Ličen Krm-potic, Aleš Lenassi, Janez Lenassi, Erik Lovko, Cveto Marsič, Karel Pa-vlinc, Marta Pavlinc, Milan Percan, Vladimir Prelc, Atilio Radojkovič, Ivan Stojan Rutar, Majda Skrinar, Martin Spacal, Teodor Tavželj, Milan Todic, Andraž Šalamun, Joni Zakonjšek, Ful-via Zudič, Tilen Žbona. KOPER - Koprski kriminalisti so zaradi suma storitve kaznivih dejanj ovadili dva moška in gospodarske družbe. Moška, eden doma z Obale, ki naj bi gospodarski družbi s storitvijo kaznivih dejanj povzročil škodo v višini 235.555 evrov, drugi, doma s širšega območja Ljubljane, pa naj bi državni proračun oškodoval za 110.893 evrov, so sporočili s policijske uprave Koper. Po neuradnih informacijah naj bi šlo za Ladjedelnico Izola. Moška so ovadili zaradi zlorabe položaja ali pravic, ponareditve ali uničenja poslovnih listin ter zaradi zatajitve finančnih obveznosti. Kazniva dejanja naj bi bila storl ena v letih od 2001 do 2005. Kriminalisti so ugotovili, da so vodilni v eni izmed gospodarskih družb z Obale prenašali dejavnosti te družbe na hčerinske oziroma povezane družbe, katerih direktorji so bili bivši oziroma tedanji člani nadzornega sveta, člani uprave ali pa celo sam predsednik uprave matične družbe. Z izstavljanjem fiktivnih računov so se na strani povezanih družb ustvarjale umetne terjatve, ki so bile v večini skom- penzirane z obveznostmi povezanih družb do matične družbe iz naslova nakupa premičnin oz. nepremičnin. Tako so vodilni v gospodarski družbi na povezane družbe prenesli premoženje družbe, vključno z nepremičninami in premičninami, nekaterimi zaposlenimi ter prenosom same dejavnosti. Ob nespremenjeni višini obstoječih obveznosti iz naslova kreditov bo bank za nakup nepremičnin, ki so bile kasneje odtujene povezanim družbam, so se zmanjšali obseg dela in posledično prihodki družbe, ves to pa na škodo zaposlenih in prisilnega zmanjševanja delovnih mest. Zaradi finančnega izčrpavanja matične družbe se je družba znašla v brezizhodni finančni situaciji. Tudi s sprejemom popolnoma nerealnega načrta finančne reorganizacije v okviru prisilne poravnave družba ni dosegla obetajočih rezultatov, ampak je to pripeljalo do odprodaje še preostalega premoženja družbe, iz kupnine pa se je precejšen delež sredstev porabil za poravnavo upnikov tako, daje družba ostala brez osnovnih pogojev za opravljanje svoje dejavnosti. (STA) Golobič in Cencelj kandidata za predsednika nove stranke Zares LJUBLJANA - Pred začetkom zbora članov združenja Zares je nekdanji sekretar LDS Gregor Golobič dejal, da odločitev za kandidaturo za predsednika nove stranke ni bila enostavna, a se je na koncu zanjo vendarle odločil, ker prihodnja stranka izkazuje precejšnjo energijo. Njegov protikandidat predsednik društva brezposelnih in socialno ogroženih Slovenije Ivan Cencelj je dejal, da ga pri kandidaturi podpirajo člani društva, ki se želijo tudi sami aktivno vključiti v politično dogajanje. Predsednika stranke bodo izglasovali v soboto, 6. oktobra, na neposrednih volitvah. O vodji nove stranke ne bo odločal kongres, temveč ga bodo volili vsi člani združenja, ki bodo tateden prejeli glasovnice prejeli po pošti v prihodnjem tednu, njihovo odločitev pa bodo nato uradno potrdili na strankinem ustanovnem kongresu. Odprtje vaškega doma in odkritje spominske I V V I« V« V I plosce v Kacicah KAČIČE - Občina Divača in Občinski odbor zveze borcev za ohranjanje vrednot NOB Divača prirejata danes v Kačičah pri Divači otvoritev novega vaškega doma in odkritje spominske plošče žrtvam NOB in 1. sv. vojne. Prireditev, na kateri bodo v kulturnem programu sodelovali mešani pevski zbor Divača, mešani pevski zbor Tabor Lokev, Brkinska godba 2000, recita-torji in pripadniki častne čete Slovenske vojske, se bo pričela ob 17.uri. (O.K.) Tožilstvo prejelo ovadbo zoper Jankovica LJUBLJANA - Vrhovno državno tožilstvo je včeraj okrožnemu tožilstvu v Ljubljani v reševanje odstopilo kazensko ovadbo zoper ljubljanskega župana Zorana Janko-vica. Policija zaradi varstva osebnih podatkov noče izdati števila kazenskih ovadb, ki jih je prejela zoper Zorana Jankovica. Ovadba je bila vložena zaradi suma zlorabe uradnega položaja in nevestnega službovanja, 28. septembra pa jo je vrhovno sodišče prejelo od svetniškega kluba SDS Mestne občine Ljubljana (MOL). Županu mestni svetniki SDS očitajo nepravilnosti v zvezi s prekoračitvijo proračunske postavke za urejanje zemljišč in zadolževanje MOL za nakup nepremičnin, hkrati pa opozarjajo tudi na domnevno nezakonito ravnanje ter izdajo nezakonitih aktov. Policija trdi, da zoper Jankovica ni prejela kazenske ovadbe. Na vprašanje, koliko kazenskih ovadb so doslej prejeli zoper ljubljanskega župana, pa niso želeli odgovoriti, saj naj bi s tem škodila bodisi svojemu delu ali Jankovicu. (STA) Zaradi zastrupitve z ogljikovim dioksidom umrl v vinski kleti LJUTOMER - V vinski kleti v okolici Ljutomera je v soboto zaradi povečane koncentracije ogljikovega dioksida, ki je nastajal ob vretju mošta, umrl 63-letni moški. Po prihodu v klet je moški izgubil zavest, kljub hitri zdravniški intervenciji pa je umrl zaradi zastrupitve z ogljikovim dioksidom, so sporočili iz Policijske uprave Murska Sobota. Pri tem bi lahko prišlo še do večje tragedije. Na pomoč moškemu sta namreč priskočila soseda in sosed, ki sta prav tako padla v nezavest zaradi vdihovanja ogljikovega dioksida. Vse tri nezavestne so iz kleti rešili štirje moški, ki so se nahajali v bližini. (STA) 28 Torek, 2. oktobra 2007 KULTURA / SODOBNA KNJIŽEVNOST - Caracreatura je izšla pri založbi Bompiani Nova knjižna izdaja tržaškega avtorja Pina Rovereda Širši krog bralcev ga je spoznal, ko je prejel prestižno nagrado Campiello Tržaški mojster peresa Pino Roveredo se je pred kakim mesecem proslavil z novo knjižno izdajo, ki nosi naslov »Caracreatura« (Dragobitje), izšla pa je pod okriljem milanske založbe Bompiani. Za tiste, ki Pina Rovereda še ne poznajo, naj zapišemo, da tržaški avtor anagrafsko sicer pripada srednji generaciji, je pa z literarnim ustvarjanjem začel šele v drugi polovici prejšnjega desetletja, ko je pri založbi LINT skorajda neopa-ženo izšla njegova prva knjiga z naslovom »Capriole in salita« (Prevali navkreber), v kateri je Roveredo opisal svojo življenjsko zgodbo, zaznamovano z alkoholizmom, zaporom, umobolnico in marsičem drugim. Rovereda lahko prištevamo med pisce, ki so hitro prehodili pot med začetki lastnega ustvarjanja in uveljavitvijo na širšem kulturnem prizorišču. Pravi kvalitetni preskok je avtorju uspel pred dvema letoma, ko je milanska založba Bompiani objavila njegovo zbirko »Mandami a dire« (Sporoči mi), ki je že isto leto prejela prestižno literarno nagrado Campiello za najboljši italijanski roman leta. Roveredova pisateljska žilica, ki se je kljub njegovim težkim izkušnjam rodila in rasla že v mladih letih (Roveredo bi prav gotovo rekel, da se je rodila prav iz grenkih izkušenj), seveda ne more počivati. Lansko leto se je tržaški ustvarjalec lotil pisanja novega dela, ki je oblikovno precej različno od tistih, ki smo jih bili navajeni brati doslej. Če je Roveredo v Prevalih navkreber v prvi osebi do pičice natanč- no opisal svojo življenjsko zgodbo, se je v zbirki Mandami a dire osredotočil na usodo malih ljudi, ki so v vsakdanjem življenju potisnjeni na rob družbe. Roveredov socialni čut seveda izvira iz lastnih življenjskih izkušenj, ustvarjalna žilica pa se mu napaja ob njegovem socialnem delu. Pisec se najraje naziva z izrazom »operatore di strada« (poulični operater), ukvarja pa se predvsem z mladimi, ki so se znašli v težavah zaradi zlorabe mamil. Junaka zgodbe »Caracreatura« sta pravzaprav dva. Roman je napisan v obliki izpovedi matere, katere sin se izgublja v vrtincu droge in življenja ob robu družbe. Po zasnovi je roman »Caracreatura« precej podoben Prevalom navkreber, saj se Marinin sin Gianluca vedno bolj utaplja v zasvojenosti in kriminalu. V nekem trenutku celó izgleda, da bo sin slabo končal, dokler se njegova mati ne odloči za pogumno dejanje, ki bo zasukalo tek dogodkov in spremenilo odnos med njima. »Caracreatura« je po svojem bistvu precej žalostna zgodba, Roveredova mojstrskost, ki mu jo priznava cela vrsta pomembnih literarnih kritikov, pa je ta, dajo zna povedati in napisati v vsej njeni surovosti, saj pri svojem pisanju ne izbira diplomatskega jezika. Roveredovega genija seveda ni mogoče omejevati v še tako pestro italijansko književno prizorišče. Pred kakim dnevom je tržaški pisec doživel prijetno presenečenje, saj bo njegov zadnji roman v prihodnje izšel tudi v francoskem prevodu. (P.S.) Pino Roveredo KROMA ZBOROVSKO PETJE - Revija Cori in festa v kraju San Vito al Tagliamento Uspešen nastop okteta Odmevi Na redni letni reviji je nastopilo dvaindvajset zborov in pevskih skupin iz FJK ter pet sestavov V nedeljo, 16. septembra, je Oktet Odmevi iz Saleža nastopil na deželni reviji pevskih zborov »Cori in festa« v kraju San Vito al Tagliamento pri Pordenonu. Na redni letni reviji, ki jo v jesenskem času or ga ni zi ra de žel no zbo rov sko združenje USCI, je nastopilo dva-in dvaj set zbo rov in pev skih sku pin iz FJK ter pet sestavov, od katerih so štirje predstavljali svoje pokrajine, oktet Odmevi pa slovenske zbore, ki delujejo pod okriljem Zveze slovenskih kulturnih društev. Sakralni programi so se zjutraj odvijali po mestnih cerkvah, Ok tet pa je v do pol dan skem ča su nas to pil na ti. »kon cer tu ape ri ti -vu« na osrednjem trgu San Vit a, kjer je pred številno množico pred-sta vil sklop pes mi za mej skih skla -dateljev. Za to priložnost so izbrali skladbe Pavleta Merkuja, Aleka-sandra in Vinka Vodopivca ter Ubal da Vrab ca, s ka te ri mi so pev -ci navdušili občinstvo. Revija se je popoldne nadaljevala po cerkvah in najbolj slikovitih točkah v mestu. Oktet je nastopil v cerkvi Sv. Lovrenca, kjer je gos to va la raz sta va slik za mej ske ga slikarja Lojzeta Spacala, ki jo je dan prej urad no otvo ril de žel ni pred -sednik Riccardo Illy. Na tem suges-tiv nem pri zo ri šču je Ok tet Od me -vi, pod vodstvom Rada Miliča izvedel sa kral ni pro gram, ki je ob se gal sledečih šest pesmi: Otce nas Čaj-kovskega, Ovos omnes Jakobusa Gallusa, Večerni Ave Antona Foe-rsterja, Signore delle cime Bepija de Marzija, My Lord Ignacija Ote ter Večerni zvon Jožeta Hladnika. S tem koncertom je Oktet Od mevi z do bro in ter pre ta ci jo in skupno pevsko uigranostjo prepričal publiko, ki je nagradila pevce in umetniškega vodjo s toplim aplav zom. Zbo rov ski praz nik se je zaključil s skupnim slavnostnim koncertom na osrednjem trgu. Projekt je obogatil izvod priložnostne brošure. Organizatorjem gre pohvala za uspešno organizacijo revije, ki je po leg vseh do ži ve tij omo go či la Ok te tu Od me vi, da je sple tel pri -ja telj ske ve zi z os ta li mi ude le žen -ci prireditve. Zahvala gre tudi Zve zi slo ven skih kul tur nih druš tev, ki je omo go či la ta ko us peš no go -stovanje. Oktet Odmevi je zastopal slovensko zborovsko kulturo v FJK NOTE TIMAVE - Ob dvajsetletnici niza Skupina Interpreti veneziani med najbolj priljubljeni izvajalci Društvo Punto musicale praznuje dvajsetletnico niza komornih koncertov Note Timave z glasbe ni ki, ki so za zna mo va li zgo do vi no te ga ci kla, kar pomeni tudi s programi in izvajalci, katerim je publika v teh letih najraje sledila. Na vrhu lestvice najbolj priljubljenih je komorna godalna skupina »Interpreti veneziani«, ki že dvajset let goji s posebno živahnim pristopom italijansko baročno litera-tu ro in jo je po ne sla v svet z bo ga to med na rod no koncertno dejavnostjo. Beneška skupina, ki izvaja glasbo Vivaldija in njegovih sodobnikov in ima redne kon cer te v be neš ki cer kvi, v prin ci pu pri kli če v spo min tu ris tič ne po bu de z glas be ni ki v stil nih kos -tu mih, v tem pri me ru pa gre za sku pi no z jas no do -ločeno identiteto, ki jo zaznamujejo programske izbire, usmerjene v vrednotenje članov- solistov in izvajalska vnema, po kateri blesti v hitrih stavkih. Iz ključ no moš ka za sed ba je prejš nji po ne de -ljek navdušila publiko, ki je napolnila štivansko cerkev, da bi prisluhnila dopadljivemu sporedu kon-cer tov za so lis te, go da la in con ti nu o ba roč nih av -torjev, med katerimi je »rdeči duhovnik« imel levji delež. Koncert se je odprl z enim od znamenitih concertov grossov mojstra te oblike Arcangela Core l li ja, ki ga je sku pi na iz ved la z zna čil no, og nje - vito briljantnostjo, vedno na robu skupinske kom-paktnosti. Akustika cerkve je nekoliko pomešala zvoke, a ni onemogočila publiki, da bi lahko cenila prožnost igranja posameznih članov in občudovala izbiro zelo hitrih tempov. Pozornost do oblikovanja tekočega dogajanja je marsikdaj zapostavila globlje interpretacijske spodbude sredi efektnega vrtinca not. Že res, da so mnoge skladbe tiste ga ča sa na sta le pri lož nost no in so sle di le stil nim konvencijam bolj kot emotivnim vzgibom, kljub temu, pa je tudi možno najti trenutke iskrenega navdiha, predvsem v počasnih stavkih. Dobro izvež-bani glasbeniki pa so najraje poudarili zunanji lesk gostih partitur nekaterih Vivaldijevih koncertov za so lis te in go da la. Skupina je ohranila za konec skladbo, ki se je s svojim patosom razlikovala od prejšnjih. Violinist Enrico Gamba je namreč izvedel znano Ciaccono bolonjskega avtorja Tommasa Vitalija, pri kateri je solist maksimalno izpostavljen in se mora izkazati predvsem z ekspresivnim podajanjem. Vivaldi in piranski mojster Tartini sta bila avtorja skladb, ki ju je sku pi na iz ved la kot do da tek pred pu bli ko, ki ni ho te la za pus ti ti cer kve in je ob kon cu sto je na -menila izvajalcem dolg aplavz. (ROP) TRST V družbi z glasbo Prokofjeva in Sibeliusa Jean Sibelius se je rodil skoraj trideset let pred Sergejem Prokofje-vom, preživel pa ga je za štiri leta, a zaman bi med dvema iskali kakršnokoli vzporedje v glasbenem snovanju. Ob petdesetletnici smrti je finski skladatelj deležen številnih poklonov, med katere sodi tudi izvedba 2.sim-fonije v D-duru op.43 v tržaškem gledališču Verdi. Sibeliusova slava je znatno bolj utrjena v severnoevrop-skem in ameriškem prostoru, pri nas so izvedbe redkejše, če izvzamemo violinski koncert in nekatere simfonične pesnitve. Kaj lahko poslušalca privlači, je seveda stvar osebnega okusa: Druga simfonija se razvija brez jasne zasnove in lebdi med severnjaško melanholijo ter retoričnimi postopki programske glasbe. Sibelius je imel kot izhodišče Don Juana, nato je iskal navdih v Dantejevi Božanski komediji, naposled pa je simfonija postala domoljubni opis boja med Finsko in ruskimi armadami carja Aleksandra I. Tu lahko iščemo vez s kantato Sergeja Prokofjeva, ki je bila na sporedu v drugem delu koncerta, a kakršnakoli primerjava je neumestna. Orkester gledališča Verdi je bil prejšnji teden obremenjen z dvojnim programom, kajti prvi koncert je bil v Pordenonu posvečen vrhunskemu basistu Ferrucciu Furlanettu, ki je zapel vrsto opernih arij, morda je zaradi tega zmanjkalo časa za poglobljen študij Sibeliusove partiture. Dirigent Will Homburg se je delu posvetil z natančnostjo, toda izvedba ni bila prepričljiva; pogoste menjave tempa in razpoloženja so si sledile brez občutka sproščenosti in dožive-tosti, čeprav se je orkester na tehničnem nivoju zadovoljivo odrezal. Če je domoljubna programska zasnova v Sibeliusovi simfoniji bolj prikrita, je pa v kantati Aleksander Nevski eskplicitno vodilo kompozicije, toda sodelovanje med dvema genialnima umetnikoma, kot sta bila Sergej Prokofjevin režiser Sergej Eisenstein je ustvarilo mojstrovino, ki presega domovinsko retoriko: črno-beli film, ki ga je Prokofjev opremil z glasbo, ni samo opis junaškega boja med armado Aleksandra Njevske-ga in tevtonskimi osvajalci, temveč umetnina, ki spaja glasbo in sliko z mogočnim ustvarjalnim nabojem, ki nas še dandanes prevzame. V pričakovanju, da bi nam tudi tržaško gledališče prej ali slej postreglo z originalno verzijo ob projekciji filma, je kantata vsekakor dobrodošla kot samostojno delo, ki zaživi s silovito močjo tudi brez filmskih podob. Will Homburg je tu razkril svoje sposobnosti, pa tudi hibe: nemški dirigent se nikoli ne prepusti poustvarjalni nasladi, njegovo vodstvo ostaja zadržano in skrbi bolj za skladnost kot za ognjevitost igre. Že med uvodno sliko, »Rusija pod mongolskim jarmom«, smo začutili brzdanje, ki je onemogočilo bolj strastno in doživeto interpretacijo. Tudi tržaški zbor, ki ga pripravlja Lorenzo Fratini, je izpostavil svoje šibke točke: tenorji so le s težavo dosegali višje note in in-tonacija je marsikje zašepala, v srednjih legah pa se je pevski ansambel lepo zlil. Znatno bolje se je izkazal orkester, kije v vseh oddelkih odgovarjal tehnično prepričljivo in dokaj samozavestno. Najlepše trenutke nam je podarila ruska mezzosopra-nistka Elena Manistina, ki je svojo žalostinko na bojnem polju zapela z velikim občutkom; glas je mehko in globoko oblikovala ter ga razpr-la z ganljivo ekspresivno intenziteto. Mogočni finale, kjer se zbor in orkester dvigneta v zmagoslavni spev, je vsekakor lepo zaključil večer, ki ga je občinstvo nagradilo z dolgimi in toplimi aplavzi. Katja Kralj / RADIO IN TV SPORED Torek, 2. oktobra 2007 29 GORICA - KC Lojze Bratuž Dubravka Tomšič Srebotnjak podarila publiki izjemen koncert Presežniki so za to izredno pianistko preskromni - Koncert je sodil tudi v okvir Kogojevih dnevov Kaj lahko sploh dodamo zgodbi umetnice, ki ima za seboj preko štiriti-soč koncertov na najprestižnejših svetovnih odrih? Pohvale, priložnostni stavki s presežniki nikakor ne morejo pretvoriti v besede umetniškega bogastva, ki ga Dubravka Tomšič Srebotnjak še vedno - in morda še bolj širokosrčno kot nekoč - razdaja poslušalcem. Med koncerti na Dunaju in turnejo v Mehiki je pianistka podarila zvrhan koš emocij občinstvu, ki je napolnilo veliko dvorano KC Lojze Bratuž. Program, ki gaje izoblikovala ob tej priložnosti, je bil neke vrste antološki izbor avtorjev, ki so umetnici najbolj pri srcu in so jo spremljali na neverjetno dolgi in uspešni poti, saj je prvič javno nastopila, ko je bila komaj petletna deklica. Še vedno je dekliško čist in sladek nasmeh, ki ga umetnica podari občinstvu, kot bi ga povabila na lepo, intimno in veselo doživetje. Neštetokrat preigrane skladbe bi lahko zadobile standardno podobo, kajti prenekateri umetniki prej ali slej pod-ležejo rutini in svoji igri ne dodajajo ničesar novega, Dubravka Tomšič pa vedno znova podoživlja lepoto in globino glasbe ter obnavlja poustvarjalno radost s čarom, ki izraža brezpogojno predanost umetnosti. Čar ne sloni na senzacijah: uvodna skladba je kot nalašč izbrana iz pozne ga Mo zar tove ga opu sa, spo -kojni Adagio v h-molu KV 540 je skoraj asketsko zadržan, prsti mehko pojejo preprosto melodijo, ki se ponuja brez odvečnih okraskov, a govori o popolnosti. Sprememba registra je bliskovita, skoraj presenetljiva: v četverici Scarlattijevih sonat se prebudi vzmet, ki poganja prste po črnobelih tipkah z bistrino in prožnostjo, biserčki zazvenijo ljubko in zaokroženo, klavir je zvočno bogatejši od čembala, pedal za hip podaljša harmonije, podoba pa ostaja kristalno čista. Ključ skrivnostne vzmeti odkrijemo v Beethovnovi Sonati v f-molu op.57: »Appassionato« žene notranja vzmet, prava poustvarjalna sla, ki se ji umetnica preda od prve predstavitve strastne teme. Tu pa se izkaže tudi zrelost, sad globokega razmišljanja, zrelost, ki omogoča sobivanje med seboj nasprotnih vzgibov: samoobvladovanje, racionalna kontrola, ki zaobjame celovito sonatno strukturo, in zanos, s katerim pianistka stopnjuje svojo interpretacijo- - logično in viharno, kot je začrtana Beethovnova partitura. Koncert je nastal v sodelovanju z mednarodnim festivalom sodobne glasbe Kogojevi dnevi 2007, kar pomeni obvezno prisotnost sodobne skladbe; izbira Makedonskih plesov je pomenila hvaležen poklon življenjskemu sopotniku Alojzu Srebotnjaku, ki bi si ne mogel zaželeti boljšega interpreta. Robati in oglati reliefi ljudskih plesov so se prepletali z bolj otožnimi akordi, balkanski melos in pisane ritmične kombinacije so zaživeli z bogastvom poustvarjalne fantazije, ki se razbohoti ob najmanjšem izzivu. Pa še Chopin, skladatelj, ki je umetnico povezal z enim največjih mojstrov 20.stoletja, Arthurom Rubinstei-nom: Chopin v različnih dimenzijah, od svobodno začrtane Balade preko romantično zasanjanih Nokturnov do niza Etud, ki so pravi čudež invencije na strogi didaktični podlagi. Tudi tu je rezultat večkrat presenetljiv in nekoliko premeša značaj in kategorijo Chopinovih skladb: Balada v As-duru št.3 op.47 postane lepa, romantična pripoved, toda brez pretiranih vzdihljajev, s katerimi Dubravka Tomšič Srebotnjak med goriškim koncertom BUMBACA premnogi interpreti začinijo svojo igro. Nokturni niso zgolj brezplodno sanjarjenje, temveč izražajo tudi notranji nemir, v Etudah pa Dubravka Tomšič preseže vse okvire: iz vsake izlušči muzikal-no bistvo in dokaže, da je tehnika le sredstvo, ki umetniku omogoča prodor do muzikalnega bistva. Nizanje virtuoznos-ti je skoraj mrzlično in v nezadržnem crescendu pripelje do absolutnega viška v zadnjih treh etudah: sijajna, lirično nabrekla op.25 št.1 v As-duru, dramatična op. 10 št. 12 v c-molu in mogočni, suvereni zaključek z op.25.št.12 v isti tona-liteti. Petnajst škrlatnordečih vrtnic in dolgi navdušeni aplavzi ovenčajo vrhunsko umetniško doživetje, s sladkim nasmehom pa umetnica dokaže, da se naboj še ni izpraznil ter nam podari še Chopinov valček, pri katerem se prsti poigravajo z neverjetno lahkoto, nato še skladbo Villa Lobosa O Polichinelo, nazadnje pa Bachov Preludij v priredbi Alexandra Silotija. Sveža in neoporečna do konca, kar žal ne velja za klavir, ki se je postopoma rahlo razglasil in omadeževal popolnost večera. Katja Kralj KOPER Zucchero v odlični formi navdušil Sicer ne ravno pretirana množica (okoli 2000 ljudi) se je sredi septembra navdušeno odzvala na Zuccherov koncert v dvorani Bonifika v Kopru. Rocker iz Emilije se je predstavil v odlični formi, shujšan in poln energije, z dolgo brado, ravno tako dolgimi kodrastimi lasmi in običajnim kvazi kav-bojskim klobukom na glavi. Priznani bluesman pa je takoj razumel, da bo koprski koncert prepoln pozitivne energije. Kar je sredi koncerta odkrito priznal: »Niste polnoš-tevilni, ampak ste ustvarili sijajno ozračje, tako da se danes res zabavam pre pevati pred vami!« In seveda je bil po takih ljubezenskih izjavah, odziv publike še glasnejši. Peščico minut po enaindvajseti uri je Zucchero že stopil na oder. Sedel je na prestol, ki ga je tam pričakoval. Morda nekoliko kitch izbira, tako kot ogromen lestenec, ki je visel nad odrom, vendar je italijanski kralj bluesa je želel na tak način povedati, da si on krono zasluži. S kitaro v roki je koncert začel z nekoliko počasnejšimi ritmi dveh uspešnic, Dune Mosse in Oc-chi. Zucchero je premeteno razvrstil večletni repertoar vrhunskih skladb in prehajal tako s počasnih na hitrejše ritme kot s starejših na novejše pesmi, tako da je zadostil vsem okusom in vsem generacijam, ki so koncertu sledile. Seveda je največ pozornosti, zlasti v prvem delu koncerta, namenil zadnjemu albumu Fly (pesmi Bacco Perbacco, Un kilo, L'amore e nell'aria idr.). Koncert je nadaljeval z dvajsetletnim skokom nazaj do pesmi, ki sodijo v prve čase kariere Adel-ma Fornaciarija. Bonifika pa je pos tala ogromno ple siš če, ko je Zucchero začel prepevati Baila Morena, verjetno največjo uspešnico zadnjih let (pesem je iz leta 2002). Po uri in šti ride set mi -nut neprekinjenega prepevanja je Zucchero pozdravil publiko s pesmijo Diavolo in me, vendar množica je zahtevala njegov takojšen povratek na oder in bluesman iz Emilije je takoj potešil žejo po glasbi fansov z dvema velikima uspešnicama, Senza una donna (v angleški verziji) ter Per colpa di chi... In takrat je bilo navdušujo-čega koncerta res konec. (I.F.) TRST - Pesniški večer v Kuturnem domu Osem sodobnih pesniških glasov Večer sta v sklopu srečanja Revija v reviji priredila Slovensko stalno gledališče in Slovenski klub v sodelovanju z društvoma Apokalipsa in Sidaja V mali dvorani Kulturnega doma v Trstu se je v soboto zvečer odvilo še zadnje dejanje 4. mednarodnega srečanja založnikov Škocjan 2007, ki je pretekli teden med Ljubljano, Krasom in Trstom potekalo pod geslom Revija v reviji. V sklopu te pobude sta Slovensko stalno gledališče in Slovenski klub v sodelovanju z društvoma Apokalipsa iz Ljubljane in Sidaja iz Trsta priredila mednarodni pesniški večer. Skupno se je v soboto predstavilo osem pesnikov iz Slovenije, Italije, Madžarske, Velike Britanije, Slovaške, Mehike in Avstrije. Poleg pesnikov so večer oblikovali Janko Petrovec za SSG in Darja Betocchi za SK, prevode tujih pesmi v slovenski in italijanski jeziki pa sta brala igralca Romeo Grebenšek in Nikla Petruš-ka Panizon. Za glasbeno kuliso je poskrbel mladi glasbenik Gordon Grdina iz Kanade. Večer se seveda ni mogel začeti drugače kot s predstavitvijo organizatorjev, torej društev Apokalipsa in Sidaja. Društvo Apokalipsa, katerega predsednik je Primož Repar, zamisel za svoj nastanek dolguje mednarodnemu literarnemu festivalu Vile-nica. Samo delovanje društva je steklo na za- četku tega desetletja. V nekaj letih je doseglo zavidljive uspehe na področju medsebojnega povezovanja literarnih revij in založnikov. Za društvo Sidaja pa je spregovorila Sanja Širec Rovis. Sidaja vsako leto oktobra prireja mednarodni pesniški festival, izdaja pa tudi spletno revijo. Prva je s svojimi pesmimi v slovenskem in slovaškem jeziku pred občinstvo stopila Stanka Chrobakova Repar. Pesnica se je pred nekaj leti priselila v Slovenijo. Pesni tako v slovenskem kot v slovaškem jeziku. Svojo dvojezičnost seveda čuti kot zelo veliko bogastvo. Nato se je predstavil nam dobro znani tržaško-kraški pesnik Roberto Dedenaro. Prisotnim je podal nekaj pesmi iz svoje zadnje dvojezične pesniške zbirke z naslovom Plastične pregrade, kljubovalno cvetličenje/Sintetiche siepi, ostinate infiorazioni, ki je lansko leto izšla pri Založništvu tržaškega tiska. Pesnik, ki že nekaj let živi in ustvarja na Krasu, se je navzel duha te pokrajine, ki ga večkrat upesnjuje tudi med svojimi verzi. Ludwig Hartinger iz Avstrije pa se je slovenščine priučil, saj je hotel tudi pobliže spoznati ustvarjanje kraške- ga pesnika Srečka Kosovela. Kmalu bo o Kosovelu izšla obsežna monografija z nekaterimi še neobjavljenimi spisi tega kraškega ustvarjalca. Hartingerju je sledil stari znanec SSG, in sicer slovenski pesnik Iztok Osoj-nik. Pesmi, ki jih je ustvarjalec prebral na sobotnem večeru, so nastale ob kulturni manifestaciji Postaja Topolove v Benečiji. Dolgoletni umetniški vodja literarnega festivala Vilenica Aleksander Peršolja pa se o književnosti in poeziji nerad sprašuje, všeč mu je le ustvarjati in občinstvu podajati svoje misli. Mehiški pesnik Oscar Leonel Ruiz Ramírez je svojo pesniško zbirko posvetil pred dvema letoma preminulemu Danetu Zajcu. Ramírez je namreč Zajca dobro poznal, v Mehiki paje izdal tudi prevod njegovih pesmi v španščino. Nekoliko posebna ustvarjalka paje Fiona Sampson, ki piše o zdravstveni oskrbi bolnikov, je pa tudi izvedenec za postkomunistično literaturo. Madžarski pesnik Péter Zilahy paje večstranski umetnik, saj se ukvarja tudi z novejšimi tipi ra-čunalniškegqa ustvarjanja. Lansko leto je njegova knjiga izšla tudi na CD romu. Primož Sturman Utrinek s tržaškega pesniškega večera KROMA 3 0 Torek, 2. oktobra 2007 PRIREDITVE TRST - Slovensk stalno gledališče Molierov Zdravnik po sili Ponovitev zadnje produkcije SSG iz prejšnje sezone - Predstava v četrtek, 4. oktobra Zadnja produkcija lanske sezone Slovenskega stalnega gledališča, Molierova farsa Zdravnik po sili je fi-lološko zasnovana predstava, ki z estetiko baročne burke nagovarja moderne gledalce z večno aktualnim vprašanjem pretvarjanja in maske. »Odnosi, ki obstajajo med liki, problematika hipokrizije, izmišlije, traves-tije obstajajo tudi danes. Problem je to rej pri so ten, mor da se le nam zdi, da je bilo nekoč tega manj, ker je vsega tega danes ogromno.« Tako je režiser Diego de Brea predstavil vsebino teksta v pogovoru z Acetom Mer-moljo. Sganarel je lik iz dolge vrste »namišljenih« strokovnjakov, parazitov, ki se ponašajo z lažnimi pristojnostmi in uporabljajo v ta namen slovesne in skrivnostne besede, s katerimi vlečejo za nos številne naivneže, ki verjamejo ali hočejo verjeti v preva- Z izredno ponovitvijo te predstave bo Slovensko stalno gledališče povabilo stare in nove abonente k vpisu abonmaja za novo sezono. V četrtek, 4.oktobra, bo humor znamenitega fran cos ke ga ko me di o gra fa po nov -no zaživel na velikem odru tržaškega gledališča in ob tej priliki bo tudi možno vpisati abonma. Lanski in letošnji abonenti si bodo lahko ogledali predstavo po promocijski ceni 2. evrov. Komedija, ki je doživela krstno izvedbo leta 1666, je zgodba o ljubezen ski bo lez ni in o hu do muš nem maščevanju. Martine se hoče namreč maščevati udarcev moža Sganarella in zatrdi, daje izvrsten zdravnik. Namišljeni zdravnik mora ozdraviti žrtev ljubezni in to odlično opravi tako, da s spretno spletko pripelje »bolnemu« dekletu ljubljeno osebo in omogoči srečen razplet. Zdravnik po sili je ko-medija-burka, ki se poslužuje gleda- Prizor iz Molierove komedije liške konvencije tistega časa (v prvi vrs ti pre ob le ke in s tem po ve za ne ne -sporazume), a z bistroumnostjo avtorja, ki z ironijo odkriva hinavske preobleke takratne družbe in v tem primeru predvsem slabosti medicine, katere metode so prepogosto -tudi danes- sad neodgovornega in šarlatan-skega eksperimentiranja. V vlogi Sganarella, naslovnega »zdravnika« nastopa Alojz Svete, nekdanji član ansambla SSG in zdaj priznan ustvarjalec ljubljanske Drame. Kot gosta bosta nastopila tudi igralca Ivan Peternelj in Danijel Malalan. Ob njiju bodo nastopili člani ansambla Slovenskega stalnega gledališča Vladimir Jurc, Janko Petrovec in Ni-kla Petruška Panizon. Predstava bo v četrtek, 4. oktobra ob 20.30 v tržaškem Kulturnem domu, za abonente SSG za sezono 2007-08 vstopnica samo 2 evra. GLEDALIŠČE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST La Contrada Sabatti - Macedonio: »Vola colomba«. Režija: Francesco Macedonio. Urnik: v petek, 5. in v soboto, 6. oktobra ob 20.30 ter v nedeljo, 7. oktobra ob 16.30. _SLOVENIJA_ NOVA GORICA SNG Nova Gorica Iztok Mlakar: »Duohtar pod mus!«. Režija: Vito Taufer. Koprodukcija z Gledališčem Koper. Ponovitve: danes, 2. oktobra ob 18.00, jutri, 3. in v četrtek, 4. oktobra ob 20.00. V soboto, 6. oktobra ob 20.00 / Miroslav Kreža: »Gospoda Glembajevi«. LJUBLJANA SNG Drama Ljubljana Veliki oder V soboto, 6. oktobra ob 20.00 / Tennessee Williams: »Orfej se spušča«. V soboto, 6. oktobra - 20.00-21.40 / Jean Genet: »Služkinji«. V ponedeljek, 8. oktobra - 19.3020.55, in v torek, 9. oktobra - 11.0012.25 / Jean-Baptiste poquelin Molière: »Scapinove zvijače«; ob 19.00 Vladimir Bartol: »Alamut«. V sredo,10. oktobra ob 19.30 / Tomaž Svete: »Pierrot in Pierrette«. Gostuje Slovensko komorno glasbeno gledališče. V četrtek, 11. oktobra - 15.00-17.20 / Henrik Ibsen: »Strahovi«. V soboto, 13. oktobra - 19.30-22.30 / Eugène Labiche, Botho Strauss: »Špa-rovček«. Mala drama V ponedeljek, 8. oktobra - 20.0021.30 / Aleš Berger: »Zmenki«. V torek, 9. avgusta - 20.00-21.45 / Ya-smina Reza: »En španski komad«. V sredo, 10. oktobra - 20.00-21.30 / Ya-smina Reza: »Art«. V petek, 12. oktobra - 20.00-21.30 / Žarko Petan: »Fatalna komedija«. V soboto, 13. oktobra - 20.00-22.30 / Shelagh Delaney: »Okus po medu«. Mestno Gledališče Ljubljansko Veliki oder Danes, 2. in jutri, 3. ob 19.30 ter v četrtek, 4. oktobra ob 20.00 / Peter Nichols: »En dan v smrti Jožce Rožce«. V petek, 5. oktobra ob 19.30 / Joseph Stein, Jerry Bock, Sheldon Harnick: »Goslač na strehi«. V soboto, 6. oktobra ob 19.30 / Peter Nichols: »En dan v smrti Jožce Rožce«. V ponedeljek, 8. oktobra ob 19.30 in v torek, 9. oktobra ob 18.00 / Joe Masteroff, Fred Ebb, John Kander: »Kabaret«. Mala scena MGL V soboto, 6. in v nedeljo, 7. oktobra ob 20.00 /Sergi Belbel: »Mobilec«. Šentjakobsko gledališče v petek, 5. oktobra ob 19.30 / M. Bor: »Vrnitev Blažonovih« (partizanski ve-stern). Režija: Jure Novak. V sredo, 10. in v četrtek, 11. oktobra ob 19.30 / »Dosje: Hiacinta Novak -DHN 03«. (3 del gledališke humori-stične nanizanke) po motivih iz romana A. Kremaunerja, koprodukcija s Studiom Biti. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi V petek, 5. oktobra ob 20.30 in v soboto, 6. oktobra ob 17.30 / Četrti koncert orkestra in zbora G. Verdi v okviru simfonične sezone 2007, vodi: Gerd Albrecht, pianist: Andrea Lucchesini. V petek, 12. ob 20.30 in v nedeljo, 14. oktobra ob 17.30 / Peti koncert orkestra in zbora G. Verdi v okviru simfonične sezone 2007, vodi in igra na klavir Frédéric Chaslin. ■ Note Timave V soboto, 6. oktobra ob 21.00, grad Colloredo, Monte Albano (Videm) / Ansambel »Interpreti Veneziani«. ■ 30. MEDNARODNI ORGELSKI FESTIVAL V ponedeljek, 8. oktobra ob 20.30, katedrala sv. Justa / Silvia Marinelli - sopran, Andrea Trovato - orgle. V soboto, 13. oktobra ob 20.30, Umag, župnijska cerkev sv. Pelegrina mučen-ca / Roberto Velasco - orgle. V ponedeljek, 15. oktobra ob 20.30, katedrala sv. Justa / Manuel Tomadin - orgle. ■ KOGOJEVI DNEVI 2007 V petek, 5. oktobra ob 20.30, Kanal ob Soči, cerkev sv. Marije Vnebovzete / David Hall Johnson - violina in Nina Prešiček - klavir. V nedeljo, 14. oktobra ob 16.00, Gorenji Tarbij (Srednje), cerkev sv. Ivana / Trobilni ansambel Slovenske filharmonije. Dirigentka: Andreja Šolar. V ponedeljek, 22. oktobra ob 20.15, Nova Gorica, Kulturni dom / Simfonični orkester RTV Slovenija. Dirigent: Anton Nanut. Vuk Jovanovic -klavir. V sredo, 31. oktobra ob 20.30, Trst, Kulturni dom / Ob osemdesetletnici skladatelja Pavla Merkuja. Orchestra di Padova e del Veneto. Dirigent: Anton Nanut. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom V ponedeljek, 8. oktobra ob 20.00 / Koncert: Armenske in tatarske pesmi. NOVA GORICA Kulturni dom - mala dvorana Jutri, 3. oktobra ob 20.15 / Nastop etno ansambla Brina. Brina Vogelnik -glas, Jelena Ždrale - violina, Blaž Cela-rec - tolkala, Nino De Gleria - električni bas in kontrabas, Drago Ivanuša - harmonika, Luka Ropret - kitare in Julij Zornik - zvok. RAZSTAVE ■ RAZSTAVE OB 100-LETNICI ROJSTVA LOJZETA SPACALA ŠTANJEL Grafike - do decembra 2007 - Galerija Lojzeta Spacala. Urnik: v tednu od 10.00 do 14.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 18.00, ob ponedeljkih zaprto. Za najavljene skupine po dogovoru. Info.: tel. ++38657690197 ali mobi ++38641337422 Štefan. Grafične miniature - do 15. oktobra -Galerija pri Valetovih FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Dvorana deželnega sveta: antološka razstava posvečena Maestru Guidu Tavagnaccu. Možnost ogleda do 12. oktobra od ponedeljka do petka od 9.30 do 18.00. Muzej judovske skupnosti: do 16. oktobra razstavlja Herbert Pagani »Ap-punti di una vita«. Prenovljena ribarnica: do 14. oktobra od 10.00 do 23.00 so na ogled Ma-scherinijeve skulpture. Poštni in telegrafski muzej: do 14. oktobra je odprta razstava »Zgodovina in filatelija: pregled vrednot in kulture«. V tednu je odprto od 9.00 do 13.00 ob nedeljah od 10.00 do 12.00. Kavarna Stella Polare (Trg sv. Antona 6): do 1. novembra bo razstavljal tržaški slikar Boris Zuljan. Narodna in študijska knjižnica: do konca novembra razstavlja fotografije Viljam Lavrenčič. Galerija narodnega doma: skupina Rodolfo Namif iz Parme razstavlja fotografije in sicer od ponedeljka do petka od 17.30 do 19.30. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. REPEN Muzej Kraška hiša je odprt ob nedeljah in praznikih z urnikom od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. Za večje skupine je ogled možen tudi v drugih terminih po dogovoru z upravitelji. Informacije na tel. št. 040327240 ali Hyperlink mailto:info@kraskahisa.com info@kraskahisa.com. DEVIN Devinski grad: do 21. oktobra je odprta razstava z naslovom: »Rainer Maria Rilke: pesnik in njegovi angeli«. Ogled je možen vsak dan razen ob torkih od 9.30 do 17.30. GORICA Na goriškem gradu bo do 28. oktobra od torka do nedelje od 9.30 do 13.00 ter od 15.00 do 19.30, na ogled umetniška razstava z naslovom »Passaggi«. V Galeriji Kulturnega doma v Gorici in v galeriji Artes v Novi Gorici (Ul. Gradnikove brigade 6) je na ogled samostojna čezmejna razstava slikarja Aleksandra Peca iz Nove Gorice. Razstava bo odprta do 5. oktobra 2007; v Galeriji Kulturnega doma od ponedeljka do petka: od 10.00 do 13.00 in od 16.00 do 18.00 ter v večernih urah med raznimi kulturnimi prireditvami; v galeriji ARTES pa ob delavnikih od 9.00 do 12.30 in od 15.00 do 19.00. V nekdanjih konjušnicah dvorca Co-ronini Cronberg, bo do 28. novembra na ogled razstava starih čipk zbirke Co-ronini Cronberg z naslovom »Vanita e decoro«. V razstavnih prostorih KC Lojze Bratuž, (Drevored 20. septembra): bo do 14. oktobra na ogled razstava »In kaj naj ljubim, če ne skrivnosti« slikarja Karla Pečka; od ponedeljka do petka med 17. in 19. uro ter ob prireditvah. Na sedežu zavoda Banca di Cividale Kmečka banka (Verdijev korzo 40) bo do 19. oktobra na ogled samostojna razstava goriškega slikarja Andreja Kosiča: od ponedeljka do petka od 8.20 do 13.20 in od 14.35 do 15.35. TRŽIČ Galerija sodobne umetnosti (Trg Ca-vour): do 7. oktobra bo na ogled razstava »GIPI. La vita tra le pagine«. Odprto vsak dan med 16.30 in 20. uro, v soboto in nedeljo med 10.30 in 13. uro ter med 16.30 in 20. uro. Jutri, 30. septembra, ob 11.30 brezplačni vodeni obisk. ŠMARTNO V galeriji Hiše kulture, bo do 10. oktobra na ogled razstava umetnice Marlies Liekfeld-Rapetti z naslovom Pup-pa v Šmartnem. Urnik galerije: četrtek in petek od 10.00 do 15.00, sobota in nedelja od 14.00 do 17.00. _SLOVENIJA_ PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. LOKEV Vojaški muzej Tabor: orožje in oprema, stalna razstava. SEŽANA Kosovelov dom: do 5. oktobra bo raz- / stavljal mehiški slikar Humbert Ortega Villasenor. Kosovelov dom, Mala galerija: fotografska razstava, Share International Slovenija »Otroci sveta«. ŠTANJEL Galerija na Stolpu: razstavljena so dela Homaž Spacalu v organizaciji društva Kons. Razstava bo odprta do 21. oktobra. VIPAVA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101. MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. SOLKAN Vila Bartolomei: na ogled je razstava z naslovom »Ohraniti preteklost -ustaviti čas za danes in jutri« (predstavitev konservatorskih in restavratorskih delavnic Goriškega muzeja) od ponedeljka do petka od 8.00 do 15.00. Razstavo so pripravili Jana Šubic Pri-slan, Ana Sirk Fakuč, Davorin Pogačnik in Vanda Bratina. Najavljene skupine si lahko muzejsko zbirko ogledajo tudi izven urnika; informacije na tajništvu Goriškega muzeja (tel. 003865-3359811). NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja so odprte s poletnim urnikom: grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8.00 do 19.00, sobota zaprto, nedelja, prazniki od 13.00 do 19.00; Sv. Gora sobota, nedelja, prazniki od 10.00 do 18.00; grad Dobrovo ponedeljek zaprto, od torka do petka od 8.00 do 16.00, sobota, nedelja, prazniki od 13.00 do 17.00; Kolodvor od ponedeljka do torka v skladu z urnikom Turistične agencije Lastovka, sobota od 12.00 do 19.00, nedelja od 10.00 do 19.00. Za ostale muzejske zbirke je urnik nespremenjen. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika. Za informacije in najave lahko obiskovalci pokličejo na tajništvo Goriškega muzeja, tel. 003865-3359811. Mestna galerija: na ogled so inštalacije Jureta Poše z naslovom Tunel v predoru za pešce in kolesarje pod Kostanjevico v Novi Gorici. Instalacija bo na ogled do sanacije predora. V Goriški knjižnici Franceta Bevka na trgu Edvarda Kardelja 4 bo do 13. oktobra na ogled razstava z naslovom Kako je podgana Frida našla svojo mamo. Razstava je dobila ime po istoimenski slikanici, ki je izšla letos. Na ogled so ilustacije in fotografije, ki so na voljo tudi za nakup. Avtorji knjige in razstave Marina, Žiga in Špela podarjajo izkupiček prodanih fotografij, ilustracij in knjig Programu Žarek, ki skrbi za otroke, katere je življenje kakorkoli prikrajšalo. Program deluje pod pokroviteljstvom Centra za socialno delo Nova Gorica. DOBROVO Goriški muzej prireja v Mušičevi galeriji na Gradu Dobrovo razstavo akvarelov goriškega slikarja Andreja Ko-siča. Na ogled bo do 18. novembra od torka do petka med 8. in 16. uro, ob sobotah, nedeljah in praznikih med 13. in 17. uro oz. po zimskem urniku med 12. in 16. uro; informacije na tel. 0038653959586. IDRIJA Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00, Turistično informacijski center Idrija odprt od 8.00 do 16.00, ob sobotah od 9.00 do 12.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LOKAVEC Kovaški muzej: Orodje in oprema, stalna razstava. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Prostori Kluba kulturnih in znanstvenih delavcev (Tomšičeva ul. 12): do 5. oktobra bo vsak dan od 15.00 do 21.00 možen ogled likovne razstave tržaškega slikarja Edija Žerjala. ro. / RADIO IN TV SPORED Torek, 2. oktobra 2007 31 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Prvi aplavz: Katarina Kogej, Ema Doplihar, Daša Sirk - kljunaste flavte 20.30 Deželni TV dnevnik 23.00 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.05 6.10 6.30 6.45 10.35 10.40 11.00 11.25 12.00 13.30 14.00 14.10 14.45 Aktualno: Anima Good News Nad.: Sottocasa Dnevnik, vreme, prometne informacije Jutranja oddaja Unomattina (vodita Luca Giurato in Eleonora Daniele), vmes (7.00, 7.30, 8.00, 9.00, 9.30) dnevnik, vreme, pregled tiska Tg Glasba Gremo v kino Deset minut za oddaje pristopanja: Združenje zobozdravnikov Aktualna odd. z nasveti za dobre nakupe: Occhio alla spesa Vremenska napoved in dnevnik Variete o kuharski spretnosti: La prova del cuoco Dnevnik Gospodarstvo Variete: Festa italiana - Zgodbe (vodi Caterina Balivo) Nad.: Incantesimo (i. Massimo Bulla, Maura Leone) 15.50 16.15 16.50 17.00 18.50 20.00 20.30 21.10 23.10 23.15 0.50 Variete: Festa italiana Variete: Življenje v živo Tg parlament Dnevnik in vremenska napoved Kviz: L' eredita' Dnevnik Kviz: Affari tuoi Nan.: Gente di mare 2 (It., '06, i. Lorenzo Crespi, Vanessa Gravina, Claudia Ruffo) Dnevnik Aktualno: Porta a porta Nočni dnevnik/Glasba, vremenska napoved/Potihoma ^ Rai Due 6.55 7.00 10.00 10.15 11.00 13.00 13.30 14.00 15.50 17.20 18.05 18.50 19.10 19.50 20.25 20.30 21.05 22.40 23.25 0.55 1.15 Skoraj ob 7-ih Variete: Random Svet v barvah Dnevnik/Medicina 33/Eat Parade Variete: Piazza Grande (vodita Giancarlo Magalli in Monica Leo-freddi) Dnevnik TG2 Navade in družba, 13.50 Tg2 Zdravje Aktualno: Italija na 2. (vodita Milo Infante in Roberta Lanfranchi) Aktualna odd.: Ricomincio da qui (vodi Alda D' Eusanio) Nan.: One Tree Hill (i. Chad Michael Murray, Michael Capon) Dnevnik flash, šport/Vremenska napoved , 18.30 Dnevnik, Meteo 2 Nan.: Piloti Reality show: Otok slavnih Nan.: 7 življenj Loto ob osmih Dnevnik Nan.: Criminal Minds (i. Mandy Patinkin, Matthew Gray Gubler) Nan.: Senza traccia (i. Anthony La-Paglia, D. Kashani) Šport: Liga prvakov Dnevnik Tg2 Tg parlament 6.00 8.05 9.05 9.15 12.00 12.25 13.10 14.00 14.50 15.10 17.00 17.50 18.15 19.00 20.00 20.10 20.30 21.05 23.10 23.25 23.45 0.40 1.00 6.00 6.25 9.40 11.30 11.40 13.30 14.00 15.00 16.00 16.25 17.50 18.55 19.35 20.00 20.20 21.10 0.10 Rai News, 6.30 II caffe Mi smo zgodovina Verba volant Cominciamo bene Tg3 - Šport - Meteo Tgr Ženske, 12.45 Zgodbe - Italijanski dnevnik Nan.: Saranno famosi Deželni dnevnik, vreme Tgr Znanstveni dnevnik, 15.00 Tgr Neapolis Variete: Trebisonda,Mladinski dnevnik Gt Ragazzi Dok.: Druga Geo Dok.: Geo & Geo Vremenska napoved Dnevnik, deželne vesti Rai Tg Šport Variete: Blob Nad.: Un posto al sole Aktualno: Ballaro' (vodi Giovanni Floris) Dnevnik, deželne vesti Tg3 Primo Piano Doc 3: Pomlad v Kurdistanu Tg3 Night News - Meteo Aktualno: S.O.S. t Rete 4 Pregled tiska, 6.20 Kapljice zgodovine Nad.: Quincy, 7.40 Hunter - Pogodba, 8.40 Pacific Blue Nad.: Saint Tropez, 10.40 Ljubezenska vročica (i. A. Heinle) Dnevnik, promet Aktualno: Forum Dnevnik, vreme Aktualno: Forum Nan.: Wolff, policaj v Berlinu (i. Jur-gen Heinrich, Klaus Ponitz) Nad.: Steze Film: La magnifica preda (vestern, ZDA, '54, r. Otto Preminger, i. M. Monroe, Robert Mitchum) Tg com, promet Dnevnik, vreme Aktualno: Zanimivosti Tg4 Nad.: Vihar ljubezni Nan.: Walker Texas Ranger Film: L' avvocato del diavolo (thriller, ZDA, '97, i. Keanu Reeves, Al Pacino, Charlize Theron) Film: Da zero a dieci (kom., It., '02, i. M. Bellinzoni) Canale 5 8.00 8.50 9.00 9.40 10.55 12.25 13.00 13.40 14.10 14.45 16.15 16.55 17.05 18.50 20.00 20.30 21.20 0.00 Na prvi strani Aktualno: Promet, vreme, Tg5 Borza in denar Jutranji dnevnik Tg5 Vaše mnenje TV film: La fabbrica dei giocattoli (kom., Nem., '06) Tg5 com/Meteo5 Nan.: Končno sama, 11.25 Detektiv v bolnici Nad.: Vivere Dnevnik TG 5, vreme Nad.: Beautiful (i. Jack Wagner, William de Vry, S. Flannery) Nad.: Centovetrine Aktualna odd.: Moški in ženske Nan.: 5 zvezdic - Mareikine sanje (i. Susanna Knetchl, Ralf Bauer) Tg5 minut TV film: Con i suoi occhi (dram., i. Barbara Wussow, Piere Besson) Kviz: Chi vuol essere milionario (vodi gerry Scotti) Dnevnik TG 5 Variete: Striscia la notizia Variete: Ciao Darwin (vodita Paolo Bonolis in Luca Laurenti) Variete: Maurizio Costanzo Show O Italia 1 6.20 6.35 9.05 11.10 12.25 13.40 15.00 15.55 16.50 17.30 18.00 18.30 19.10 Odprti studio Variete za najmlajše Nan.: MacGyver - Grdi raček, 10.10 Magnum P. I. - J. Digger Doyle (i. Tom Selleck) Nan.: A-Team Odprti studio, šport Risanke Nan.: Veronica Mars (i. Kirsten Bell, Francis Capra) Nan.: Hannah Montana (i. Milley Cyrus, Emily Osment) Risanke Risanke: Spongebob Mushiking, čuvaj gozda Odprti studio, vreme Nan.: Camera cafe' 19.40 Risanke: Dragon Ball 20.30 Variete: Candid camera 20.45 Kviz: Prendere o lasciare 21.00 Nan.: Mama prijateljica (i. Alexis Bledel, Lauren Graham) 23.00 Film: Talos (pust., ZDA-Luks.-VB, '98, i. Jason Scott Lee) ^ Tele 4 9.20 12.45, 13.45, 16.40, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik 9.00 Aktualno: 60 in več 10.35 Nad.: Marina 11.05 Dokumentarec o naravi 11.30 Nan.: Don Matteo 4 (i. Terence Hill, Nino Frassica) 15.10 Dokumentarec o naravi 17.00 Risanke 19.10 Vprašanja Illyju 19.55 Športna oddaja 20.55 Aktualno: Včeraj in danes 21.00 Film: Amori, letti e tradimenti (kom., '75, i. Don Backy) 23.35 Košarka: Snaidero-Montepaschi LA 6.00 7.00 9.20 10.30 11.30 14.00 16.00 18.00 19.00 20.30 21.30 22.30 La 7 12.30, 20.00, 1.00 Dnevnik Aktualno: Omnibus Aktualno: 2 minuti za knjigo Dok.: Lovci na izgubljene zaklade Nan.: Angelski dotik, 13.00 Na sodišču z Lynn (i. Kathleen Quinlan) Film: Il bambino e il grande cac-ciatore (dram., Avstral., '80, i. William Holden, Ricky Schroeder) Dok.: Atlantida Nan.: Stargate SG1 Nan.: JAG Aktualno: Osem in pol La7 Doc.: Homo Sapiens Aktualno: Homo Sapiens II - Za-kulisje (t Slovenija 1 6.10 Kultura/Odmevi 7.00 8.00 Poročila 7.10 8.10 Dobro jutro 9.00 Poročila 9.05 Radovedni Taček: Gumb 9.20 Mozart: Genij se zaljubi 9.30 Besedi na sledi: Dane Zajc 10.05 Sprehodi v naravo: Kromipr 10.20 Zgodbe iz školjke 10.55 Planet Zemlja 12.00 Večerni gost 13.00 Poročila, vreme, šport 13.15 Dok.: V vedi je moč 14.20 Obzorja duha 15.00 Poročila, promet 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 Ris.: Trojčice 16.10 Ali me poznaš: Jaz sem jesenski veter 16.15 Dok.: Koža, dlaka, perje 16.20 Ris. nan.: Hotel Obmorček 16.35 Knjiga mene briga - Pogovori z Mi-chkom Assayasom: Bono o Bonu 17.00 Novice, kronika, šport, vreme 17.30 Dok.: Živa 18.00 Resnična resničnost 18.30 Žrebanje Astra 18.40 Risanke 18.55 Vreme, dnevnik, šport 19.55 Informativno-razvedrilna odd.: Piramida (vodi Erika Žnidaršič) 21.00 Dok.: Matične celice 22.30 Odmevi, kultura, vreme, šport 23.00 Dok.: Uboj resnice v Rusiji 23.50 Dok.: Živa 0.15 Resnična resničnost 0.40 Dnevnik (t* Slovenija 2 Zabavni infokanal TV prodaja Dober dan, Koroška! Izvir(n)i Seja državnega zbora Volilna oddaja Poročila Kalejdoskop Aktualno Nedokončano potovanje na Japonsko. Portret Andresa Valdesa Igrano-izobraž. mlad. nan.: Muzi-kajeto - Country (Slo, '07, r. Brane Bitenc) Globus Dediščina Evrope - Nad.: Callaso-va in Onassis (It., '05, r. Giorgio Ca-pitani, i. Luisa Ranieri, Gerard Darmon, Serena Autieri) Nad.: Blackjack (VB-Avstral., '05, i. Colin Friels, Marta Dusseldrop) Dnevnik zamejske TV 6.30 7.30 8.00 8.30 9.00 15.55 18.00 18.05 18.30 19.00 20.00 20.30 21.00 22.40 0.55 14.00 Čezmejna TV - TGR FJK - Deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Mladinska odd.: Fannzine 15.00 Nan.: Reilly, največji vohun (r. Jim Goddard, i. Sam Neil) 15.55 Sredozemlje 16.25 Kulturni magazin: Artevisione 16.55 Meridiani 18.00 Program v slovenskem jeziku: Pomagajmo si 18.35 Vreme 18.40 Primorska kronika 19.00 TV Dnevnik, vreme, šport 19.30 Slovenski magazin 20.00 Glasovi Dalmacije: Srečanja z italijanskimi skupnostmi vzhodnega Jadrana 20.30 Nautilus 21.10 Q - trednovska oddaja 22.00 Vsedanes - TV Dnevnik 22.15 Potopisi 22.45 Folkest 23.45 Istra in... Tv Primorka 10.30 Dnevnik, vreme 11.00 Videostrani 16.30 Nogomet 18.00 Mladi o mladih 18.40 Napoved dnevnika 18.45 Kulturni utrinek 19.00 Spoznajmo jih 20.00 Dnevnik, vreme 20.30 Koper, Izola, Piran 21.30 Turizem in mi 22.00 Asova gibanica 22.30 Med Sočo in Nadižo 23.00 Dnevnik, vreme 23.30 Videostrani RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Hevreka - iz sveta znanosti; 8.40 Radioaktivni val z Borisom Devetakom in Markom Sancinom; 10.00 Poročila; 10.20 Odprta knjiga: Marica Na-dlišek: Na obali (r. M. Prepeluh, 3. del); 11.00 Studio D; 11.15 Radijska posvetovalnica: na vprašanja o vzgojnih zadregah odgovarja psiholog Bogdan Žorž; 12.00 Tema tedna; 12.50 Združenje esperantistov; Napovednik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: Pujs Puj v cirkusu; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Zbori; 18.00 Istrska srečanja; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba, nato Zaključek RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 8.00 Pregled tiska, vreme; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 9.10 Prireditve; 10.00 RK svetuje: civilno pravo; 12.30 Opoldnevnik; 13.00-15.00 Aktualnosti; 16.15 Glasba po željah; 17.00 Napo-vednik; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 17.05 Z vročega asfalta; 18.00 Pregled prireditev; 20.00 Glasbena razglednica; 20.30 Iz kulturnega sveta; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Jazz in jaz, Mojca Maljevac; 0.00 Nočni pr. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 17.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o; 9.00 Stekleni grad; 9.33 Nasveti; 10.00 Replay; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.30 Vreme, promet, dnevnik, šport; 13.00 Svetnik dneva, vse najboljše; 13.40 Bellla, bellissima; 14.10 Po telefonu; 14.35 Evronotes; 15.05 Pesem tedna; 18.00 Melopea; 19.00 Doctor music; 20.00 London calling; 21.00 Odprti prostor; 21.55 Sigla single; 22.00 Pri mikrofonu; 23.00 Sedem dni. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.40 Slovenščina za Slovence; 6.50 Kviz; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 A že veste...?; 9.30 Torkov izziv; 10.10 Intelekta; 11.30 Ena ljudska; 11.45 Pregled tiska; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 15.30 DIO; 16.30 Tema dneva; 17.05 Studio ob 17-ih; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 21.05 Igra; 22.30 Informativna odd.; 22.40 Big Band RTVS; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.00 Poslovne zanimivosti; 8.15 Dobro jutro; 8.40 Prireditve; 9.35 Popevki; 10.00 Med poslovnimi krivuljami; 12.00 Vroči mikrofon; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.30 DIO; 16.15 Popevki; 16.30 Zapisi iz močvirja; 16.40 Proti etru; 17.00 Fiesta latina; 17.40 Šport; 18.00 Pogovor z dopisnikom; 18.45 Črna kronika; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Na sceni; 21.00 Spet toplovod; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Štos - Še v torek obujamo spomine SLOVENIJA 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 7.25 Glasb. ju-tranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Glasbeno kukalo; 10.15 Skladatelj tedna: Fer-ruccio Busoni; 11.05 Človek in zdravje; 11.35 Slov. interpret tedna; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Odprti termin; 13.30 Filmska glasba; 14.05 Izobr. program; 15.00 Big Band RTV Slovenija; 16.15 Glasbeno kukalo; 16.30 Arsov logos; 16.50 Koncertni dogodki na tujem; 18.20 Zborovska glasba; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Literarni večer; 20.45 S solističnih in komornih koncertov; 22.05 Glasba našega časa; 23.00 Slovenski koncert RADIO KOROŠKA 18.10-19.00 Otroška oddaja; Radio Agora: 10.00-14.00/18.00-2.00; Radio Korotan: 2.00-10.00/14.00-18.00 (dnevno, 105,5 MHZ) Dober dan, Koroška! - 12.25 ORF 2 Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,80 € (191,71 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 154,40€ (35.000 SIT) plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi, osmrtnice, sožalja, cestitke in zahvale po formatu. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG O Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 32 Torek, 2. oktobra 2007 VREME, ZANIMIVOSTI jasno zmerno oblačno oblačno ó rahel dež a A zmeren ÜÜ dež óVr nevihte veter megla rahel sneg z sneg 6á mocan SÜS sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona O GRADEC M. SOBOTA O 7/24 ^NAPOVED ZA DANES Pretežno jasno bo ali delno oblačno. Čez dan bo predvsem v nižinah in v gorah razmeroma toplo. Zjutraj bo ob morju pihala šibka burja, zato bodo najnižje temperature za ta čas visoke. Pretežno jasno bo, občasno bo na nebu precej visokih, ko-prenastih oblakov. Zjutraj in del dopoldneva bo ponekod po nižinah megla. Najnižje jutranje temperature bodo od 3 do 10, na Primorskem do 12, najvišje dnevne od 20 do 25 stopinj C. J Nad Sredozemljem je anticiklonsko območje afriškega izvora. Tudi pri nas bo več dni prevladovalo stanovitno in razmeroma toplo verme. Nad srednjo Evropo, Alpami in severnim Sredozemljem je območje visokega zračnega pritiska. V višinah priteka z jugovzhodnimi vetrovi toplejši in razmeroma suh zrak. MORJE Morje skoraj mirno, temperatura morja 20,2 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 4.03 najvišje 0 cm, ob 5.17 najnižje 0 cm, ob 13.28 najvišje 24 cm, ob 21.20 najvišje -24 cm. Jutri: ob 8.02 najvišje 14 cm, ob 11.55 najnižje 10 cm, ob 15.27 najvišje 12 cm, ob 0.47 najvišje -31 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m............22 2000 m...........10 1000 m...........18 2500 m............7 1500 m...........13 2864 m............5 UV INDEKS Ob jasnem vremenu bo UV indeks po nižinah sredi dneva 4,5 in v gorah 5,5. CELOVEC O 7/24 TRBIŽ O 9/21 O 4/22 KRANJSKA G. O GRADEC 8/24 O 6/23 S. GRADEC OTJ^ TRŽIČ 7/24 O ^ KRANJ O LJUBLJANA 10/25 POSTOJNA O 4/23 KOČEVJE CELJE 8/25 O MARIBOR O 9/25 PTUJ O M. SOBOTA O 8/24 N. MESTO 9/25 , O .___ ZAGREB 10/25 O _ o ČRNOMELJ REKA 14/25 Pretežno jasno bo ali delno oblačno, ponekod bo v noči in zgodnjih jutranjih urah zamegljeno. Čez dan se bo od severozahoda zmerno pooblačilo. Čez dan bo v nižinah razmeroma toplo. (NAPOVED ZA JUTRp \ Jutri se bo nadaljevalo precej jasno vreme. Še nekoliko topleje bo. Zjutraj in del dopoldneva bo po nižinah megla. V četrtek čez dan se bo v severnih krajih pooblačilo, proti večeru bodo tam že krajevne plohe. Drugod bo večji del dneva še sončno. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER m IHR NOVA GORICA SEŽANA KOPER Ul. Gradnikove b. 7 Partizanska 37a Pristaniška 2 tel:+386 5 333 42 43 tel:+386 5 7341410 tel:+386 5 627 8410 Last Min Ute Center" HIRIKA TURIZEM d.o.o. - Ljubljana, Slovenska cesta 51 in 27 - Telefon: 01 /234 88 88,244 55 55 www.lastminutecenter.si VELIKA BRITANIJA - Prihodnje leto bo stolp star 150 let Londonski Big Ben po sedmih tednih spet zvoni MADŽARSKA - 6. oktobra v Budimpešti Clintonu za nastop več sto tisoč evrov Bill Clinton IV Lá^AJ LONDON - Po sedmih tednih se je včeraj znova oglasil londonski Big Ben. Približno 13,5 tone težak zvon v uri na stol pu bri tan ske ga parlamenta je utihnil 11. avgusta za- radi vzdrževanja. Različna vzdrževalna dela na stolpu potekajo vsakih pet let, letos pa so trajala sedem tednov. To je bila druga in zadnja fa za vzdr že val nih del, ki so jih opravili pred 150. obletnico stolpa leta 2009. Sicer pa se je prvič v mno gih le tih zgo di lo, da ni bi lo sli -šati zvona, ki sicer v Londonu odzvanja vsake četrt ure. (STA) BUDIMPEŠTA - Nekdanji ameriški predsednik Bill Clinton bo 6. oktobra predaval v Budimpešti, za nastop pa bo dobil 90 odstotkov od 400.000 evrov, ki naj bi jih dobili s prodajo vstopnic, piše madžarski tabloid Blikk. Clinton bo nastopil na gala večerji Srednjeevropskega poslovnega centra v hotelu Sofitel. Po navedbah organizatorjev so doslej prodali več kot 200 vstopnic. Ob tej priložnosti bodo pripravili tudi dobrodelno dražbo, na kateri bodo prodajali izvode Clintonove avtobiografije z njegovim podpisom. Za Clintonovo varnost bo poskrbljeno skoraj tako, kot je bilo v času njegovega predsedovanja med letoma 1993 in 2001. Varnostniki bodo tako nadzirali pripravo njegove večerje, ki jo bodo pripravili francoski kuharji, spremljali pa ga bodo tudi ves čas med njegovim bivanjem v madžarski prestolnici. Pekinžanka 27 ur poljubljala avto PEKING - Ženska iz Pekinga je osvojila avtomobil, ki ga je pred tem 27 ur 40 minut poljubljala. V bizarnem tekmovanju, ki ga je organiziral eden od pekinških trgovskih centrov, je sodelovalo 120 ljudi, najdlje pa je zdržala nepremičninska posrednica Zhang Chunying. Tekmovalci so si lahko vzeli dva desetminutna odmora, po 24 urah pa so morali stati na eni nogi. Po 24 urah je na tekmovanju v poljubljanju chevroleta lova vztrajalo še šest tekmovalcev. Po 25 urah se je eden od tekmovalcev zgrudil zaradi dehidracije, v naslednjih dveh urah pa so izpadli še štirje tekmovalci, ki niso več zmogli poljubljati avtomobila in stati na eni nogi. Tudi zmagovalka je ni odnesla brez poškodb. »Ne morem hoditi,« je dejala po koncu tekmovanja. »Moje noge so odrevenele in celo telo me boli, a sem srečna, ker se dobila avto,« je dodala. Tuji študenti v Veliki Britaniji naj se naučijo olike LONDON - V nekaterih delih Velike Britanije so se po številnih pritožbah lokalnega prebivalstva odločili, da bodo tuje študente, ki se pridejo učit jezika, naučili, da se morajo pred vstopom v avtobus postaviti v vrsto. Avtobusni prevozniki na jugu Anglije so se zato že povezali z nekaterimi jezikovnimi šolami. Veliko Britanijo poleti obišče veliko mladih, ki se pridejo učit angleščine, vendar večina od njih ni vajena, da se mora ob vstopu na avtobus postaviti v vrsto. (STA)