Naročnina mesečna 12 Lir, za inozemstvo 20 Lir — nedeljska izdaja celoletno 34 Lit, u inozemstvo 50 Lir. Ček. ra& Ljubljana 10.650 za naročnino in 10.349 ca inserate, Podrainical Novo mesto. Izključna pooblaSčenka za ogla Seva nje Italijanskega in tujega izvora: Unione Pubbliciti Italiana S. A, Milano. VENEC Izhaja t tak daa ajntral raaaa ponedeljka ia dneva po prataflra. 0 Uredništvo la apravai Kopltar|eva 6, Ljubljana. g 1 Redazione, Ammlnistrazioaei Kopitarjeva 6| Lubiana. § I Telefon 4001—4005. i Abbonamenti: Mei« 12 l.irei Estero, meta 20 Lire, Edkione domenica. anno 34 Lire, Estero 50 Ure. C C. P J Lubian« 10.650 per gli abbonamenti; 10.349 pel le lnserzionL Filial•! Novo mesta, Concessionaria escluslva porabi določba četrtega odstavka gornjega člena 4. Obdolženec ima med razpravo tudi pravico posvetovati se s svojim branilcem, razen med zasliševanjem ali preden odgovori na postavljena vprašanja. Člen U. Ko je obdolženec zaslišan, izpraša predsednik oškodovanca in zasliši nato priče po vrsti, kakor se mu vidi najbolj umestno. Preden ne izpove, ne ame nobena priča biti v stiku s strankami ali branilci, niti priaoetvovati zaslišanju drugih prič, kakor ne gledati ali poslušati, kar se godi na razpravi ali sicer biti obveščena o tem. Preden začne izpraševati posamezno pričo, tudi če je hkrati oškodovanec ali ovadiielj, jo predsednik zapriseže po predhodni opozoritvi na moralni pomen tega dejanja, na versko obveznost, ki jo s tem prevzame pred Bogom in na kazni, ki so določene za krivo pričevanje pred sodiščem. Priče se zaprisežejo vsaka sprdti takoj, ko pristopijo k zaslišanju. Predsednik zapriseže vsako pričo po temle besedilu: »Zavedajoči se odgovornosti, katero prevzamete s prisego pred Bogom in pred ljudmi, prise-zite, da boste govorili samo resnico in nič drugega nego resnico.« Priča odgovori: »Prisegam.« Kdor še ni spolnil 14 let starosti, se ne zapriseže. Člen 12. Kot priče se rie morejo zaslišali: Osebe, ki so obdolžene istega kaznivega dejanja ali dejanja, ki je s tem v zvezi, tudi če so bile oproščene ali obsojene, razen če so bile sodno oproščene, češ da dejanja niso storile. Člen 13. Najbližji sorodniki obdolženca ali osebe, ki je soobdolžena istega dejanja, lahko odklonijo izpoved, razen če je bilo kaznivo dejanje storjeno v škodo drugega najbližjega sorodnika obdolženca ali kakega soobtoženca in se drugače ne more dobiti ali dopolniti dokaz za dejanje ali za njegove okolnosti. Predsednik mora opozoriti te osebe na njih pravico, da smejo odkloniti izpoved. Taka opozo-rilev se zabeleži v zapisniku. Člen 14. Pričati niso dolžni: 1. duhovne osebe katoliške vere ali v pokrajini priznane veroizpovedi o tem, kar so doznali uradoma in kar mora ostati tajno. Člen 15. Priče se morajo zasliševati o določenih dejstvih. Ne smejo pa izrekati mnenja in tudi ne pričati jjo vesteh, ki krožijo v javnosti. Člen 16. če se med razpravo izkaže, da je treba zaslišali izvedenca, ga predsednik imenuje. Izvedenec se takoj pozove na razpravo in mora po zaprisegi na isti razpravi oddati svoje mnenje. Predsednik zapriseže izvedenca po temle besedilu: »Zavedajoči se odgovornosti, katero prevzemate s prisego pred Bogom in pred ljudmi, prise-zite, da boste v raziskavah, ki se vam poverjajo, postopali pravilno in vestno, brez drugega namena' kakor da se spozna resnica.« Izvedenec odgovori: »Prisegam.« Če se to ne da tako izvesti in sodišče misli, da ne more izreči sodbe brez izvedenskega mnenja, odredi, da se razprava odloži in odstopi spise javnemu tožilstvu za preiskavo tega primera. Izvedenec odda v roku, ki mu ga je določilo sodišče, izvedensko poročilo javnemu tožilcu, ki ga zapriseže po gornjem besedilu. Izvedensko mnenje pošlje javni tožilec s spisi vred zapisnikarju sodišča in se odredi nadaljevanje razprave po zadnjem odstavku člena 2. Člen 17. izvedenec se lahko pozove tudi ustno po sodnem uradniku ali organu sodne policije. Izvedencu se postavijo vprašanja, ki jih sodišče smatra za umestna. Člen 18. Če je to za ugotovitev resnice neogibno potrebno, more odrediti sodišče tudi uradoma svoj ogled na kraju, kjer se je storilo kaznivo de-janje. Izid krajevnega ogleda se zabeleži v razprav-nem zapisniku. Člen 19. Za tolmačenje spisa, ki ni sestavljen v italijanskem jeziku, imenuje predsednik tolmača. Predsednik imenuje tolmača tudi, če oseba, ki hoče oddati izjavo ali pričati, ne zna italijanskega jezika. Tolmač se j>ozove lahko tudi po sodnem uradniku ali |m> organu sodne policije. Tolmač se zapriseže po temle besedilu: »Zavedajoči se odgovornosti, katero prevzemate s prisego pred Bogom in pred ljudmi, prise-zite, da boste izvršili svojo službo pravilno in vestno, brez drugega namena kakor da se spozna resnica.« Tolmač odgovori: »Prisegam.« Člen 20. Listine, corpora delieti in vse druge stvari, ki utegnejo rabiti v dokaz krivde ali v Doklade delavskim družinam v L.ubljansks pokrajini Ljubljana, J. oktobra. Na svoji zadnji seji je ministrski svet v limu sklenil uveljaviti zakon, po katerem se bodo tudi v Ljubljanski pokrajini uvedle družinske doklade za delavstvo in nameščenstvo. Take družinske doklade obstojajo v Italiji že dolgo vrsto let ter so bile v zadnjih časih večkrat prav znatno zvišane, zadnjikrat meseca junija. Prispevke za to vrsto zavarovanja so prvotno plačevali delavci in delodajalci, pozneje pa so bili delojemalci oproščeni plačevanja prispevkov. Z uvedbo družinskih doklad je bilo izredno ponmgano zlasti onim delavcem, ki imajo številne družine. Družinske doklade so bile največja jiomoč. ker so zlasti pomagale razbremeniti številne družine dodatnega dela, ki so ga morali opravljati drugi družinski člani zaradi nezadostnega zaslužka družinskega glavarja. Italija je s tem pokazala pot v socialni politiki drugim narodom, kako se naj pomaga de-'avstvu s številnimi družinami. Vse delavstvo v Ljubljanski pokrajini z velikim veseljem pozdravlja sklep ministrskega sveta, dn se tudi pri nas uvedejo družinske doklade. Delavstvo bo s tem dobilo v tem času zvišanje prejemkov in si bo tako olajšalo svoj življenjski obstoj. Delavstvo in z njim vsa Ljubljanska pokrajina bo znala ceniti ta ukrep in bo hvaležna tistim, ki so mislili na pomoč najbolj potrebnim, to je delavstvu s številnimi družinami in otroki, ki so up naroda. Mednarodna železniška konferenca v Zagrebu Zagreb, 5. okt. as. Ta teden se bo v Zagrebu 'ačela mednarodna železniška konferenca, konference se bodo udeležili zastopniki Italije, Nemčije, Madžarske. Slovaške, Bolgarije, Romunije. Grčije, švedske, Turčije in zastopniki generalnega guvernementa zasedenega poljskega ozeml ja in zastopniki vojaške vlade v Srbiji, konferenca bo obravnavala vprašanja mednarodnega tranzita skozi Romunijo, Bolgarijo in Turčiio in bo uredila ustrezaioče tarife. Japonska pred vstopom v vo no Berlin, 5. oktobra, as. Nemška poročevalska služba objavlja, da je neka ameriška radijska postaja ponoči v francoščini objavila novico, da je Japonska tik pred vstopom v vojno, kajti 4vlada kneza Konova ni prejela iz W«shingtona koncesij, ki jih je hotela dobiti. Ugled japonske vlade bi naj bil zaradi tega zelo omajan in oblast bodo prevzeli Maeuoka in pristaši skrajnega krila. Japonska bi sprožila ofenzivo na jugovzhodu, in sicer proti Siamulali na Nizozemski Indiji. To bi pomenilo, da bi Amerika morala stopiti v vojno. — V Tokiu izjavljajo, da je bil ameriški (>ogoj za koncesije ta, da bi Japonska morala izprazniti velik del zasedenega kitajskega ozemlja in skleniti mir z maršalom Čankajškom. Bojna ladja »Nelson« v Gibraltarju Stockholm, 3. okt. lp. »Afton Bladet« jioroča iz Londona, da je angleška bojna ladja »Nelson« prišla v Gibraltar, kjer jo bodo morali popraviti. List f>oroča, da ima ladja veliko odprtino na desni strani, poškodovana pa je tudi na poveljniškem mostu. Obenem z »Nelsonom« je priplula v pristanišče tudi lahka križarka, ki je bila tudi zelo poškodovana. To križarko je v pristanišče privlekel neki vlačilec. Obe ladji sta jk) prihodu izkrcali mnogo mrtvih vojakov. Sicer pa je v pristanišču v Gibraltarju zelo živahno. V pristanišču sta dve letalonosilki, dve bojni ladji, križarka, trije rušilci. pet poljskih vojnih ladij. 20 podmornic, ena nizozemska vojna ladja in dve izvidnici. List zaključuje svojo novico s poročilom, da se 20 natovorjenih ladij pripravlja na odhod iz pristanišča. Ukrepi proti komunistom na Hrvatskem Zagreb. 3. okt. lp. Uradni list je snoči objavil poglavnikov ukaz. ki je stopil že takoj v veljavo. Ukaz pravi, da bo za vsako ubito osebo, za katero je bilo ugotovljeno, da so pri umoru bili zapleteni komunisti, ubitih deset vodilnih komunističnih osebnosti, če ne bodo v desetih dneh odkrili oravesa morilca. jih spoznajo. Pokaz in izjave « tem se zabeležijo v raz-pravni zapiinik. Člen 21. Po dokončanem dokazanem postopku, izreče javni tožilec svoj obtožni govor. Nato govori branilec. Obdolžencu in branilcu gre zadnja beseda, če J jo zahtevata. Po končanih govorih izreče predsednik razpravo za končano. Člen 22. O sodbi se sklepa v posvetovalnici. Sodba obsega: 1. uvod: »Na podstavi pooblastila, podeljenega od Visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino« in navedbo sodišča, ki jo izreka; 2. osebne podatke obdolženca ali kar more sicer ugotoviti njegovo istovetnost; 3. navedbo dejanja in okolnosti, ki so predmet obdolžitve; 4. zgoščeno navedbo razlogov v dejanskem in pravnem oziru, na katere se opira sodba; 5. navedbo členov uporabljenih predpisov; 6. izrek sodbe; 7. dan in podpis sodnikov, ki so sodbo sklenili, in zapisnikarja. Če zaradi zadržka, nastalega po razglasitvi sodbe, kateri izmed sodnikov le-te ne more podpisati, se to pred podpisom drugih sodnikov zabeleži. Člen 23. Smrtna obsodba se sme izreči samo z vsemi glasovi. V nasprotnem primeru se obdolženec odpravi pred pristojno redno kazensko oblastjo. Zoper sodbe izrednega sodišča ni pravnega leka, če pa se vendarle vloži, ne odloži izvršitve sodbe. Če obsojenec še ni izpolnil 18 let starosti, sme sodišče spremeniti smrtno kazen v kazen na prostosti na ne manj ko 20 let zaporne kazni. Smrtna obsodba se ne sme izvršiti na nosečih ženskah in hudo bolnih obsojencih. V teh primerih se izvršitev odloži in se sodba obsojencu ne priobči. Odložitev odredi Visoki komisar. Člen 24. Kadar je treba izvršiti smrtno obsodbo, jo sporoči javni tožilec nujno Visokemu komisarju. Če Visoki komisar misli, da ni spremeniti smrtne kazni v zaporno kazen, ukrene javni tožilec vse, kar je treba, da se sodba izvrši. Izvršitvi prisostvujejo predsednik sodišča, zastopnik javnega tožilca z zapisnikarjem, zdravnik, ki ga določi javni tožilec in duhovnik veroizpovedi, ki ji pripada obsojenec, če ga ta zahteva. Zapisnikar spiše zapisnik, v katerem se navede tudi ura izvršitve in v katerega je sprejeta tudi zdravnikova izjava, da je ugotovil obsojen-čevo smrt. Izvršitev kazni potrdi zapisnikar na konca izvirnika smrtne obsodbe. Člen 25. V primeru iz drugega odstavka člena 5. naredbe z dne 1. septembra 1941-XIX, št. 97, se odstopijo spisi pristojnemu rednemu kazenskemu oblastvu po uradu javnega tožilca, omenjenemu v členu 1. Člen 26. Spisi o kazenskih postopkih, končanih s smrtno obsodbo, se hranijo v arhivu urada, omenjenega v členu 7. Člen 27. Stroški kazenskega postopanja in izvršitve kazni obremenjajo Visoki komisariat za Ljubljansko pokrajino. 13. OKTOBRA Mogočen pregled industrijske, obrtniške in kmetijske produkcije kraljevine Italije in njene nove ljubljanske pokrajine. Novozgrajeno moderno razstavili« Celotno razstavišče z vsemi razstavami je občinstvu dostopno do 9. ure zvečer. Polovična voznina na železnici Pri postajni blagajni kupite cel vozni listek v Ljubljano in ga pustite žigosati pri velesejemski blagajni, nakar velja za brezplačen povratek. Vstopnina za enkraten obisk L. 4--, žigosanje voznega listka brezplačno. Člen 28. Ta odločba stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana, dne 29. septembra 1941-XIX. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino EMILIO GRAZIOLI Določbe o inšpekciji dela Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino na podstavi čl. 3. kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX, št. 291 in smatrajoč za umestno, da se izdajo določbe za izvrševanje uredbe št. 290 z dne 1. marca 1941. o spremembah in dopolnitvah zakona o inšpekciji dela z dne 31. decembra 1921., o d r ej a : Člen 1. Odsek za inšpekcijo dela, priključen doslei VI. oddelku, se preosnavlja v samostojni odsek Visokega komisariata za Ljubljansko pokrajino in se imenuje »Inšpekcija dela za Ljubljansko pokrajino.« Načeluje mu šef odseka. Člen 2. V pristojnost Inšpekcije dela spadajo vsi posli po zakonih, pravilnikih in naredbah, ve-ljajočih glede inšpekcije dela, in po uredbi o določanju minimalnih mezd, sklepanju kolektivnih pogodb, poravnavanju in razsodništvu. Člen 3. Pritožbe zoper kazni, ki jih izreče Inšpekcija dela po § 23. uredbe z dne 1. marca 1941., se vlagajo v roku 14 dni na Visokega komisarja, ki odloči dokončno. Člen 4. Nadzorovalna pristojbina iz § 20. uredbe z dne 1. marca 1941. se po odbitku 5 L. za stroške izterjatve odvede Visokemu komisariatu na tekoči račun pri Hranilnici Ljubljanske pokrajine z označbo »Nadzorovalna pristojbina za »Inšpekcijo dela za Ljubljansko pokrajino.« Člen 5. Ta naredba stopi v veljavo z dnem ob-iave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana, dne 27. septembra 1941-XIX. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: EMILIO GRAZIOLI £aspoda\stv/> Kakšne bodo nove oblačilne karte Pričakovati je, da bodo v kratkem izdane nove karte za nakup oblačilnih predmetov. Karte bodo različne, posebne za moške, posebne za ženske in otroke ter posebne za dečke in deklice. Karte bodo vsebovale tri serije številk, arabskih, rimskih in v besedah. Tako bo n. pr. karta za odrasle imela arabske številke od 1 do 120, od 1 do 30 rimske številke in serijo črk od A do Z. Format novih kart bo sličen dosedanjim živilskim kartam, imela bo karta veljavnost leto dni in bo rdeče barve za odrasle, zelene za otroke. Za nakup posameznega oblačilnega predmeta bodo prodajalci odrezali neko število točk, za obleko n. pr. več, za nogavice manjše število. Cementna industrija na velesejmu Naša pokrajina je ostala brez cementnih tvor-nic in tako smo v vedno večji meri navezani na uvoz iz starih pokrajin Italije. Italijanska cementna industrija je ena največjih italijanskih industrij in je njena proizvodnja tako velika, da omogoča tudi znaten izvoz. Industrija cementa je znatna posebno v vzhodnih predelih Italije in velika podjetja se nahajajo tudi v goriški pokrajini. Tudi na ljubljanskem velesejmu bomo imeli priliko videti y paviljonu goriške pokrajine veliko italijansko cementno industrijo »Cementi Isonzo«,'katerih ime že pove, da se nahajajo naprave ob Soči. Podjetje je znano po svoji proizvodnji azbestnega cementa »Salonit«. V tem proizvodu so združene vse prednosti za sodobno gradnjo z dejstvom, da je ta cement popolnoma avtarkičen proizvod. Zanimivo je v kratkem pogledati, kako se razvija proizvodnja, ki se je v zadnjih desetletjih tehnično zelo izboljšala, 6aj so tehniki dnevno na delu, da izboljšujejo proizvodnjo, ki naj 6luži najrazličnejšim svrham in pokaže v primerni luči poskuse na trajnost in odpor. Ti napori so dobili 6voj vrhunec v premišljenem mešanju cementa Portland z visoko odpornostjo in kakovostmi, ki 6o v azbestu. S to mešanico se tvori tenka pla6t azbestnega cementa, ki se z mehaničnim procesom zavije okoli v toliko 6talnih slojev, ki so med seboj povezani, dokler se ne doseže primerna debelost. S tem procesom se izkoristijo razne vrste kritnega materiala, med katerimi je omeniti valovite plošče, ravne profile, opeke na rimski in na etruški način. Med cevnim materialom je izredno mnogo znanih vrst, med katerimi 60 n. pr. za dimnike, cevi za odvod dežja, za cestne in hišne kanale, za navodnjevanje in varstvo telefonskih kablov. Zaradi svoje dovršenosti in velike mehanične odpornosti so cevi za vodovode na visok pritisk. Te izdelujejo v najrazličnejših praktičnih dimenzijah od najdaljšega, 3 m dolžine in 25 mm širine, do 4 metrov dolžine in 1 m premera. K temu pridejo še rezervoarji za tekočine s kapa-! citeto do 1000 litrov, razni zvezni material za cevi, material za 6trehe, dimnike itd. V'6i proizvodi so zelo dolgotrajni in lahki, ki nimajo primere z dosedanjimi drugimi izdelki in imajo vse tehnične prednosti za razne VTSte porabe ter so popolnoma sigurni v potrošnji. Tudi najvišja vodstva ministrstev so se že večkrat interesirala za podjetje in oblastva porabljajo material teh tvomic pri javnih delih. Sodelovanje te tvrdke na ljubljanskem velesejmu bo pokazalo veliko tehnično višino in bo tako mogla Ljubljana videti napredek italijanske cementne tehnike. Videlo se bo tudi, da je podjetje na višini sedanjega časa in da ni opustilo ničesar, kar bi povečalo gospodarsko in vojno moč Italije. Italijansko zavarovalstvo na velesejmu Poleg številnih zasebnih družb, ki se bavijo z zavarovalstvom, obstaja že celo vrsto let v Italiji tudi Nacionalni zavarovalni zavod, ki je državna ustanova iti je dane6 ena največjih zavarovalnih družb na 6vetu. Ta družba je tudi že ustauovila v Ljubljani 6vojo podružnico, za katere ravnatelja ie bil imenovan cav. Giuseppe Zotti. Tudi na ljubljanskem velesejmu bo ta zavod zastopan v odlični meri. Predvsem bodo prikazane statistike o delu zavoda, njegovih sredstvih m poslovanju. Skupno je zavarovana vsota pri zavodu dosegla že 24 milijard lir, česar ne more pokazati nobena druga zavarovalna družba. Letno znašajo premije tega zavoda okoli 1 milijardo lir. In vsako leto se tudi veča moč zavoda. Zavod ima tudi mnogo svojih nepremičnin in bo razstavljal tudi nekatere intere-santne življenjske police. Ta zavarovalni zavod je postal tudi ljudska ustanova in daje svojim zavarovancem poleg navadnih dajatev tudi udeležbo pri dobičku. Posebej posveča zavod pozornost vptsu novih 5% devetletnih bonov, s katerim vpisom so združene tudi izdaje polic. Z začetjem življenskega zavarovanja se lahko vpišejo tudi zakladni boni. ki jih lahko zavarovanec plača v 8 ali v 20 letih, dobi pa 6eveda obveznice takoj. Za obiskovalce ljubljanskega velesejma je dala za Ljubljanski velesejem 10 zastonjskih polic, ki so zvezane z vsoto 500 lir v 5% devetletnih državnih bonih. V prostorih zavoda bo vsak dan velesejma izžrebana ena taka polica za obiskovalce paviljona, v katerem se nahaja razstava zavoda. Izžrebana številka bo še takoj istega dne sporočena na velesejmu občinstvu. Dobitnik lahko dobi svoj dobitek na velesejmu ali v uradnih prostorih družbe. * Produkcija lignita v Umbriji bo podvojena. Uruzba Terni ima v Umbriji znatne rudnike lignita Pričakovati je, da bo proizvodnja v teh rudnikih v najkrajšem času podvojena. Nadalje izvaja družba tudi obsežen elektrifikacijski načrt, ker namerava zgraditi na rekah Nera. Vo-inano in Tibera nove električne naprvae, s čimer se bo še bolj zmanjšala poraba premoga. Preureditev luščilnice riža v Ljubljani. Lu-šcilnica riža d. z o. z. v Ljuhljani namerava preurediti svojo tovarno v Ljubljani, Linhartova ulica. tako. da bo predelovala tudi surovi riž. V ta namen postavi 3 nove stroje: sito za surovi riž. luščilec in ventilator za pleve. Komisijski ogled naprav bo dne 13. oktobra ob 10. Omejitev pri nakupu oblačil v Nemčiji. Iz Berlina poročajo, da bo nova oblačilna karta obsegala samo 120 točk namesto dosedanjih 150. Poleg tega bo nova karta služila tudi za nnkupe v zadnjih treh mesecih leta. tako da bo dejansko veljavna za 15 mesecev do konca decembra 1942. Berlinski listi pravijo, da je položaj v tekstilni proizvodnji sicer nespremenjen, vendar so velike potrebe za čete na vzhodni fronti. Kratek pregled velesejma Mirno lahko trdimo, da Ljubljana tako lepega, bogatega in vsestransko urejenega velesejma, kakor je letošnji še ni doživela. Na zunaj povzdigujejo velesejem že novi lepi paviljoni, zlasti pa mogočen in arhitektonsko učinkoviti vhod. Prav tako so notranje trate, ki so bile svojčas Ie slabo izkoriščene letos vse bolj smotreno izrabljene, hkrati pa tudi neprimerno lepše pripravljene, kakor sicer. Vzporedno z učinkovito zunanjostjo in celotnim vtisom, ki ga napravlja sejmišče na obiskovalca od daleč pa gre vtis, ki ga dobi gledalec, če velesejem pobližje ogleda. Nasproti glavnemu vhodu je manjši paviljon M, v katerem razstavljajo razna ministrstva, kakor korporetivno, prometno itd. Korporativno ministrstvo je na razstavi pokazalo tekstilno narodno blago, ki se izdeluje v stremljenju, da se doseže čim večja neodvisnost v oblačilni stroki. Tu so razstavljena blaga za obleke, dalje blago za perilo, blago iz umetne svile in razni izdelki za tapeciranje pohištva. Vsi izdelki so umetno izdelani in nosijo imena tvrdk, ki so jih izdelale in prodajne cene na drobno za meter. Presenetljivo nizke so prav cene. Gospodinje bodo zlasti še zanimala navodila, kako je treba s takim blagom ravnati pri pranju, likanju itd. Prometno ministrstvo obravnava z grafiko in fotografijami promet- Dr. Franc Jere 60 letnik Dne 2. oktobra ie obhajal 60 letnico — danes pa ima svoj god — dr. Franc Jere, profesor škofijske klas. gimnazije, širši javnosti je znan • kot prevajalec sv. pisma NZ in pisatelj šolskih knjig. Bivšim zavodskim dijakom pa je znan kot izboren klasicist, skrben vzgojitelj in vzoren duhovnik. Dr. Jere je predvsem velik strokovnjak v predmetih, za katere je usposobljen. Njegovo obširno znanje klasičnih jezikov poznajo zavodski dijaki, še bolj pa slov. javnost. Sodeloval je pri več šolskih knjigah. Pomembno je njegovo delo pri obširnem Doklerjevem grško-slov. slovarju. Dokler sam piše v uvodu o dr. Jeretu sledeče: »Nasvetoval je v leksikalnem in jezikovnem oziru potrebne spremembe, odstranil marsikatero neenakost, nadomestil posamezne izraze s primernejšimi, opozoril pri prevodu nekaterih težavnejših mest na novejše razlage itd.« To delo je opravljal več let. Važno je njegovo delo pri sestavi latinske učne knjige: Belec-Jere-Omerza: Latinska vadnica in slovnica za I., II.. III. in IV. razred. Svoje globoko znanje grškega in slov. jezika je pokazal pri prevodih iz sv. pisma. Iz grščine je prevedel sv pismo N. Z., zdaj prevaja za Slavičevo Sv. pismo S. Z. iz grškega jezika knjige: Judit, Tobija in Modrostno knjigo. Veliko se je bavil z grškimi cerkvenimi očeti in je priredil za Jakličevo Življenje svetnikov življenjepise več vzhodnih svetnikov. Znan je kot izboren la-tinec. Nanj se obračajo za prevod v latinščino mnogi ljubljanski gospodje, ki pošiljajo v lat. jeziku spomenice, predloge, prošnje itd. v daljni svet. Dr. JerS je velik tudi kot človek. Zavodski dijaki občudujejo njegovo točnost, vestnost in izredno pridnost. V Št. Vidu sta bila dva profesorja, zaradi katerih je bila čelna stran zavoda skoraj vso noč razsvetljena. Pri prof. Šolarju je gorela luč do dveh, treh čez polnoč, včasih do jutra; pri dr. Jeretu se je pa točno ob tri četrt na štiri posvetilo. Nadzorniki so bili zadovoljni z njegovo vestnostjo in pridnostjo. Neki nadzornik je zapisal o njem v nadziralno knjigo: Z nenavadno vestnostjo popravlja šolske zvezke. Z njegovo natančnostjo so računali1 tudi drugi gospodje. S prof. Pavlinom sta opravljala mučno korekturo pri mnogih obširnih knjigah. — Dr. Jerč je poleg vsega zlasti še vzoren duhovnik, ki prekleči več ur na dan v kapeli. Pisal je nabožne članke za Bogoljuba in druge liste. V zavodu je bil mnogo let reden spovednik redovnih sester. Rojen je bil 2. okt. 1881. na Pancah, župnija Lipoglav. Po maturi je študiral bogoslovje, bil nato nekaj časa kaplan v Kolovratu, nato pa eno leto prefekt v zavodu sv. Stanislava. Leta 1907. je odšel na dunajsko vseučilišče, kjer se je usposobil za profesorje klasičnih jezikov in slovenščine. V zavodu poučuje že 32. leto in je vzgojil že štiri rodove zavodskih učencev. Naj veljajo te vrstice ne kot slavospev njemu, ki vsako pohvalo ali priznanje odklanja, ampak kot slavospev zavodu, ki se more ponašati s takim možem. na vprašanja Kraljevine. Mogočno je prikazana tudi velika melijoracijska akcija, kakor osuševanje močvirij itd. Sosedni paviljon N ima Goriška pokrajina. V njem razstavljajo industrijci in proizvajalci Goriške pokrajine: oprave, stroje, katra-nizirano lepenko, radioaparate, stanovanjsko opremo, tekstilne izdelke, sadje, cvetje in seveda tudi vino. Za paviljonom M je v posebnem paviljonu, ki ga je nekdaj imela zbornica za TOI razstava Italoviscose, velikanske italijanske industrije za izdelavo umetnih vlaken za umetno svilo in blago. Za paviljonom N je zgradila tvrdka Fiat svoj lastni paviljon, v katerem učinkovito razstavlja najnovejše tipe avtomobilov. Posebno pozornost bo vzbudil mogočen letalski motor, zanimali pa bodo tudi vsakogar modeli tankov, aeroplanov in model ogromnih Dieselovih motorjev, ki ženejo največje parnike. Pravokotno na te paviljone stoji v notranjem razstavišču nov paviljon tvrdke Montecatini. Ta ogromna kemična industrija razstavlja svoje izdelke za kmetijstvo, umetna gnojila in podobno. Izredno zanimiv je tudi velik model tovarne za izdelovanje aluminija, katerega ta tvrdka v velikih količinah proizvaja. V glavnih paviljonih, ki so izredno lepi, se nam predstavlja vsa italijanska industrija, pa tudi Ljubljanska pokrajina z vsemi svojimi proizvajalnimi možnostmi. Na levo od glavnega vhoda so razstavljeni strojni izdelki kakor motocikli, kolesa, stroji za obdelovanje železa, radiatorji itd. Tu so razstavljeni tudi modeli motornih in električnih vlakov, modeli lokomotiv, raznih atomobilov. Te razstavlja tvrdka Breda ki kaže tudi model belgrajskega tramvaja, za katerega je ona naredila pogonske vozove. Lepa je razstava tovarne Ansaldo, ki ima ogromne ladjedelnice in tovarne motorjev. Tu razstavlja tudi kemična industrija, zanimivi so modeli štedilnikov, najnovejši pisalni stroji, črpalke, stroji za pekarne itd. V drugem paviljonu, ki gre vzporedno z Latter-manovim drevoredom razstavlja državni monopol svoje izdelke. Izredno lepa pa je razstava narodne zveze pokrajinskih konzorcijev poljedelskih pridelovalcev. Dolga stena je vsa preslikana z učinkovitimi prizori iz kmečkega življenja. Pred njo pa so razstavljeni najrazličnejši krasni pri- Električna lokomotiva, izdelek tovarne »Breda« delki, kakor sadje, zelenjava itd. Lepo razstavo ima petrolejska industrija, ki razstavlja tudi model pravega petrolejskega polja z vrtalnimi stolpi. Svoj mogočni razvoj dokazuje z lepo razstavo industrija lekarniških izdelkov, fotografska industrija, z lepimi modeli ladij presenečajo paroplov-ne družbe. Harmonikaše bodo posebej zanimale najnovejše harmonike. Vse polno industrijskih izdelkov, ki jih tu ne moremo našteti, bo v tem paviljonu dokazovalo zmogljivost težke in lahke industrije. Na kraju paviljona pa bo vsakega obiskovalca razveselila res čudovita razstava umetniških steklenih izdelkov in razstava odličnih obrtniških izdelkov, ki jih razstavlja zveza italijanskih obrtnikov. Tretji novi paviljon je določen za razstavo Ljubljanske pokrajine. Kakor prejšnja leta, tako bomo tudi letos učinkovito pokazali, kaj premore industrija Ljubljanske pokrajine, kaj njeno obrtništvo, kaj naša kmečka proizvodnja. Posebno pozornost bodo na letošnjem velesejmu zaslužile tudi vse zunanje koje ob paviljonih. Zunanje koje topot ne zaostajajo niti najmanj za lepimi razstavami v notranjosti in opozarjamo zlasti na izredno lepe razstave v kojah ob obeh paviljonih, kjer razstavlja intalijanska industrija Tudi po razstavišču samem, kjer stoje še manjša razstavna poslopja, je videti vse polno zanimivega. Celotni vtis, ki ga velesejem napravlja, je veličasten in bo prav gotovo zato tudi dosegel tako lep uspeh, kakor še nikdar. novice, Koledar Sobota, 4. oktobra: Franc Asiški, spozna-valec; Avrea, devica; Hierotej. spoznavalec. Nedelja, 5. oktobra: Roženvenška nedelja; Placid, mučenec. Legitimacije državnih uslužbencev Finančna direkcija v Ljubljani razglaša: Visoki komisariat za Ljubljansko pokrajino je pod št. 1-2797/1 z dne 27. septembra 1941-XIX odredil, da morajo vsi državni uslužbenci imeti za veljavno legitimiranje oblastvenim organom potrdilo o svoji službeni zaposlitvi. Isto velja tudi za vse državne upokojence. Zato se pozivajo vsi upokojenci, katerim izplačuje pokojnino finančna direkcija v Ljubljani naj 6voje železniške legitimacije takoj predlože tej finančni direkciji, da jih opremi s takim potrdilom. Predložiti je tudi žel. legitimacije vseh upo-kojenčevih rodbinskih članov, ki po6edjjejo te legitimacije. Radi ugotovitve istovetnosti je treba legitimaciji priložiti odrezek čekovne nakaznice zadnjega meseca, za katerega je bila pokojnina že izplačana. Upokojenci, ki prebivajo v Ljubljani, naj oddajo svoje legitimacije pri finančni direkciji, vhod Poljanska cesta, pritličje, soba št. 3. Opozarjajo se vsi drž. uponojenci, da železniške blagajne ne izdajajo več polovičnih voznih listov na legitimacije, ki niso opremljene z zgornjim potrdilom. — Spremembe v potniškem prometu. V železniškem potniškem prometu se uveljavijo sledeče sprembe. Od 4. oktobra dalje se vpelje dnevno od Ljubljane do Novega mesta nov potniški vlak, ki odhaja iz Ljubljane ob 19 in prihaja v Novo mesto ob 21.15, odpove pa se zato Fotniški vlak. ki je dosedaj odhajal iz Ljub-jane ob 21.15 in prihajal v Novo mesto ob | 25.08. Vlak ima postanek na vseh postajah in I" postajališčih. — Sprememba v prometu potniških vlakov na progi Ljubljana—Zalog. V noči od 5. na I 6. oktober stopi na progi Ljubljana—Zalog v i veljavo novi vozni red. Po novem voznem redu vozijo na tej progi sledeči potniški vlaki dnevno in v naslednjih legah: Odhod iz Ljubljane ob 6.00, 7.02, 10.30, 12.35, 14.20 in 18.43; prihod v Zalog ob 6.15, 7.17, 10.45, 12.50, 14.35 in 18.58. Odhod iz Zaloga ob 6.22, 7.23, 10.55, 13.21, 15.15 in (9.30; prihod v Ljubljano ob 6.37, 7.38, 11.10, 13.36, 15.30 in (9.45. — Strojepisni in posebni stenografski tečaji — dnevni in večerni — prično 6. oktobra. Zahtevajte prospekt: »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska 15. — Spremembe v potniškem prometu na progi Trebnje—št. Janž na Dol. Dne 3. oktobra t. 1. se vpostavi železniški promet na progi Trebnje na Dol.—Št. Janž na Dol. Promet potniških vlakov je sledeči: Odhod Trebn je ob 9.50. prihod Št. Janž ob 10.42. Odhod Trebnje ob 14.15, prihod Št. Janž ob 15.07. Odhod Trebnje ob 19.30, prihod Št. Janž ob 20.22. Odhod Sen t Janž ob 6.07, prihod Trebnje ob 7.00. Odhod Št. Janž ob 12.58, prihod Trebnje ob 13.50. Odhod Št. Janž ob (8.08, prihod Trebnje ob 19.00. — Enoletni trgovski tečaj in Višji trgovski tečaj. Vpisovanje 6. oktobra. Prospekte daje: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska 15. — Protituberkulozni dispanzer za Ljubljano in okolico. Od ponedeljka 6. t. m. dalje posluje protituberkulozni dispanzer za Ljubljano in ljubljansko okolico od 11.30—14. — Odšel je z doma Andrej Dolinar, 13 let star, velik, suh, svetlih las, oblečen v bledo modro srajco, moder telovnik in kratke sive hlače. Kdor bi o njem kaj vedel, naj sporoči Dolinar-Kuhar, Podjunska 21, Ljubljana. Andrej, vrni se, nič se ti ne bo zgodilo! Zahtevajte v vseh lokalih »Slovenca« — Žalostna gora pri Preserju vabi na ro-ženvenško nedeljo 5. oktobra zadnjikrat v tem letu. Sv. maše bodo ta dan ob 7, 9 in 10.30. Popoldne pa bo na Gori roženvenška pobožnost za mir: kratka molitvena ura za mir, sv. rožni venec, pete litanije Matere božje in zahvalna pesem za vse v tem letu pri Žalostni. Materi božji prejete dobrote. Popoldne so vabljeni zlasti ljubljanski romarji, ki imajo ugodno železniško zvezo z odhodom iz Ljubljane ob tri četrt na dve popoldne. KULTURNI OBZORNIK »Aida« v ljubljanski Operi Premiera v ljubljanski Operi. Po zadnji svetovni vojni so se pojavile v 'glasbeni umetnosti najrazličnejše struje. Vsem je bilo skupno to, da so iskale preprostosti in jasnosti v izrazu, kar naj bi bilo reakcija na do tedaj prevladujočo prenasičenost romantike in njenih zadnjih izrastkov; dajale so prednost linearnemu izražanju kot nasprotje pretežno harmonično izražajoči se romantični dobi; obračale so se bolj na človekov razum, dočim je romantika s svojo poglobljenostjo iskala poti do človeškega srca. Dočim je romantika vsaj v splošnem s svojo melodioznostjo apelirala na čustvo, je nova predmetnost s svojo razumsko konstruktivno hladnostjo včasih kar odbijala. Dasi je ustvarila marsikaj dobrega in je nakazala nove poti v glasbi, vendar širokih mas nova stvarnost ni zajela. Ker je pa glasba prevožen činitelj. ki ga ni mogoče iz celotnega človeškega doživljaja kratko in malo izključiti, so široke množice, žejne glasbe, iskale sebi in času primeren vzor v glasbi. Ni bilo samo naključje, da je že pred leti ravno Veitli, trenutno nekoliko pozabljen ali tudi umetno v ozadje potisnjen, doživel novo zmagovito vstajenje. Njegova prozornost v izrazu, linearnost v melodiji, napetost v ritmu, barvitost v instrumentaciji, gorkota v celotni glasbeni govorici: vse to ie bilo množici blizu in tudi času ne tako oddaljeno kot bi kdo na prvi pogled sodil. Zato tudi to najbrž ni bilo golo •naključje niti ne poklon razmeram, da je operno gledališče odprlo novo sezono z Verdijevo Aido. Iloielo je £>iti pravično času in njegovim umetniškim zahtevam; storilo je pa, človeško gledano, dobro delo, da je dalo v času splošne zaskrbljenosti in duševne potlačenosti na oder umetnino, ki ne služi reševanju težkih problemov, ki človeka ne trga in ne tlači, ampak ga dviga in očiščuje. Občinstvo je opernemu vodstvu za to kreinjo hvaležno; to tembolj, ker je bilo delo tudi z umetniškega vidika dovršeno podano, tako da stopamo z najboljšimi upi v novo sezono. Nosilka naslovne vloge je bila Valerija IIeybalova. Vse vloge v tej operi, posebej še vloga Aide, stavijo na vse izvajajoče izredne umetniške in tudi fizične zahteve. Heybalova se dviga od nastopa do nastopa. Glas dobiva vse večjo trdnost in dramatično prodornost. Tudi igralsko je bila dobra, kar je zlasti v dveh ekstremih izborno nakazala: na eni strani kot podrejena sužnja, na drugi strani pa kot nad-močna tekmica v ljubezni sami kraljevi hčeri. Dramatično napetost je vzdržala da konca. Zelo .dobra je bila tudi Radev-Kogejeva kot Amne-ris. V začetku se je zdela glasovno nekam ne; gotova, a je od dejanja do dejanja vse bolj blesteče pokazala lepoto svojega glasu. Egiptovskega kralja je pel Popov. Glasovno in igralsko je bil doljer, le v nekaterih scenah bi si želeli situaciji primerno več dramatičnega izraza. Kot Radames je nastopil Franci, ki je kot ustvarjen za to vlogo. Pevsko utrudljive speve je razen nekaterih mest dovršeno odpel; prav tako je bil dober v igri. Velikega svečenika je z dovršenostjo, ki smo je pri njem vajeni, postavil na oder Betetto, Amonasra pa Primožič. Dobro sta se podala v celoten okvir tudi Ra-kovec in Polajnarjeva. Dirigiral je Neffat, ki je z veščo roko obvladal ves veliki aparat, ki ga ta opera zahteva. Majhne neskladnosti, ki so sem in tja nastale med orkestrom in med odrom, moramo pripisati na račun splošne situacije (zbor svečenikov). Gotovo je tudi Nef-fatova zasluga, da ni bilo čutiti z nekaj malimi izjemami popuščanja dramatične napetosti, kar se pri operan s takimi dimenzijami rado zgodi. Tudi orkester je zvenel polno in zvočno, le v instrumentih, ki nastopajo solistično, so bile včasih majhne intonančne nejasnosti. Scenska glasba je bila boljša kot navadno, vendar še ne popolna. Režiral je Debevec, ki je s spretno roko rešil problem, kako spraviti na tesen oder delo velikih dimenzij. Le pri najbolj svečanih scenah, ko je bil na odru tudi celoten zbor, smo čutili tesnobo prostora. Oder je opremil inž. Franz, plese pa naštudiral Golovin. Zbor omenim sicer na zadnjem mestu, čeprav je ena najsvetlejših točk našega opernega ansambla. Vodi ga Simoniti. Poseben poudarek je dal zbor mestom, ki nosijo na sebi pečat veličastne razgibanosti. V večjih mestih prireja operni zbor, včasih tudi skupaj z opernim orkestrom in solisti, samostojne koncertne nastope izven opere; ti nastop*i imajo nenavadno živ odziv pri občinstvu, ki včasih rado vidi svoje ljubljence brez mask in kostumov. Morda bi se dalo (o s podporp opernega vodstva tudi pri nas izpeljati: dirigent je tukaj, material tudi. Na splošno je bila Aida v danih razmerah podana tako, da ni mogla njena uprizoritev vzbuditi posebnih pomislekov tudi pri tistih številnih poslušalcih, ki so jo slišali na večjih odrih v domovini njenega nastanka. Edina ne-razveseljiva točka predstave je bilo občinstvo, ki je s prepoznim prihajanjem motilo skoraj celo prvo dejanje. Uprava naj takoj v začetku sezone poskrbi, da se to ne bo več ponavljalo, čeprav «e v sedanjih izrednih razmerah predstave pričenjajo ob uri, ki je za velik del občinstva kaj neprikladna. Matija lome. Minister Pavolinl pesniku Silvinu Sardenku Minister za Ljudsko kulturo Eksc. Pavolini je poslal pesniku Silvinu Sardenku, ki mu je poklonil izvod novo izdaje svoje zbirke »Roma«, naslednje pismo: Spoštovani g. doktor! Prejel sem Vaše ljubeznivo pismo z dne 22. t. m. in knjigo poezij, ki sle jo posvetili Rimu — poezij, navdahnjenih v tasu Vašega študija v Rimu, ki ste jih objavili ob zelo prikladnem (asu v novi in lepi izdaji. Zagotavljam Vam, da sem sprejel Val prijazni dar s posebnim zanimanjem in veseljem; posebno sem vesel, da lahko preko ■dragocenega predgovora prof. Umberta Urba-nija, predgovora, ki ste ga blagovolili priložiti knjigi v italijanskem prevodu, spoznam plemenitega slovenskega pevca Večnega mesta. Medtem ko se Vam kar najiskreneje zahvaljujem za Vašo prijazno in ljubeznivo pozornost in ko Vam izrekam svoje največje priznanje in zadovoljstvo z Vašim delom in s čustvi, ki ste jih hoteli pokazati, pošiljam Vam, založniku knjige dr. Alešu Peršinu in prof. Umbertu Urbani ju svoje najprisrčnejše pozdrave. Pavolini s. r. t Podmaršal v p. Ivan Lavrič Podmaršal Ivan Lavrič. šele danes smo dobili sporočilo, da je dne 23. septembra v Zagrebu zatisnil svoje oči podmaršal v pokoju Ivan Lavrič plemeniti Zaplaz. Dosegel je visoko starost 92 let. Kot častnik bivše avstro-ogrske armade je dosegel, dasi Slovenec, generalsko čast, kar je tiste čase bilo nekaj nenavadnega ter priča o veliki sjK)sobnosti tega slovenskega moža. Zadnja leta svojega plodonosnega življenja je preživel v Zagrebu, kjer je umrl. Njegovo truplo so prepeljali v Maribor, kjer so ga dne 27. septembra položili v rodovinsko grobnico. Naj počiva v miru. Žalujočim svojcem izrekamo svoje sožalje. Smrt mladega akademika Včeraj zjutraj 'je umrl v ljubljanski bolnišnici odličen katoliški akademik Ivan Misjak, abs. filozofije, iz Novega mesta. V Ljubljani je študiral matematiko in je bil velik matematični talent, ter je n. pr. že v peti gimnaziji delal naloge osmošolcem. Dom mu je dal kleno krščansko in narodno vzgojo, ki ___je bila vodnica v njegovem življenju. Pomagal si je med študijem veliko z instrukcijami. Zelo bogato je bilo njegovo notranje življenje, ki smo ga gledali njegovi tovaiiši od blizu. Že doma globoko veren in odločen fant, se je na univerzi takoj priključil katoliškim akademikom. Njegovo življenje je bil izraz globoke vednosti. To smo vedeli že prej, sedaj v bolezni smo pa spoznali še bolj. Še pred par tedni, ko je bij že slab, tik preden se je začelo njegovo veliko trpljenje, ko mu je povzročil vsak dih novo bolečino, nam je odkril in povedal svoje gledanje na trpljenje. Zakaj, trpeti zanj ni pKjmenilo samo prenašati slučajne muke, ampak je videl v trpljenju nalogo, ki mu jo je naložil Bog in za katere namen zato on sam prav dobro ve. Daroval se je za misijone in za blagor slovenskega naroda. Bil je poln močne volje do življen ja, želel in boril se je zanj; ko pa je spoznal, da ni več upanja, ni hotel tolažbe in ni maral jadi-kovanja, prosil je samo molitve. In ko je umiral, je še za vsakogar posebej naročal, kaj naj stori, kako naj uredi svoje življenje. Odločno je priznaval svoje prepričanje in bil je discipliniran tako pri verskih vajah, prt klubovih obveznostih: pri nastopu na univerzi ni nikdar manjkal. Četudi je živel v gmotnih težkočah, ni nikdar tožil in godel. Kakor je bil vesel in vedrega značaja pred boleznijo, tako junaško je tudi prenašal bolezen. Dragi Ivan, Boga, ki si ga v življenju zvesto spoznaval, prosimo, naj prišteje Tvojo dušo izvoljenim. Počivaj v miru! Spori Pred prvenstveno tekmo SK Ljubljana: Hermes V nedeljo popoldne bosta merila svoje moči na igrišču Ljubljane dva najmočnejša predstavnika slovenskega nogometa: Ljubljana in Hermes. Hermežani se zanašajo na svojo staro srečo, ki jih spremlja, kadar gre za točke in upajo, da bodo s svojo borbenostjo dosegli izenačenje s tehnično močnejšo Ljubljano. Kdor pa je videl zadnjo nedeljo ljubljanske meščane v borbi proti Ela-novcem, se je prepričal, da so spet v formi svojih sijajnih dni. Pridobitev Orla je izdatno okrepila krilsko vrsto, proti kateri bo imel Hermesov napad polne roke dela. Upamo, da bomo po daljšem času spet uživali živahno in napeto igro. V predtekmi, ki bo tudi prvenstvena, nastopi Grafika proti Jadranu. ♦ Severna srbska liga je doživela po drugem kolu nemala presenečenja. Obilič je zmagal nad Jugoslavijo z 1:0. Zanimivo pa je bilo, da je za Obiliča igralo 6 bivših Jugoslovanov, katere je Jugoslavija odslovila kot staro železo. V nedeljo so se maščevali in pokazali, da bi še vedno lahko nosili rdeče drese. Stanje po II. kolu je sledeče: 1. Obilič, 2 BSK, 3. PA K. 4. Jugoslavija. V oktobru bodo imeli Nemci sledeče velike športne prireditve: 5. oktobra mednarodna nogometna tekma Nemčija-Švedska v Stockholmu; istočasno bo tudi mednarodna tekma proti Finski v Helsinkih. V Monakovem pa se bosta pomerili plavalni reprezentanci Dunaja in Monakovega. 10. okt. nastopila nemška teniška reprezentanca proti hrvatski v Zagrebu. 12. oktobra: meddržavne boksarske tekme Nemčija : Italija v Breslavi in nogometna tekma Monakovo : Sofija v Monakovem. Istega dne bo meddržavna kolesarska tekma Nemčija : Italija v Milanu. 26. oktobra: Medmestna tekma Dunaj : Budimpešta na Dunaju. Prva partija 5 IV. Tako, zdaj Stanko razume. Najbrže bo tako, kakor je povedal Falta, ki so mu rekli Pepek. Ampak Pepek vidi s svojimi očmi, Stanko pa s svojimi. In ne vidi samo: sliši njeno malobesed-nost in čuti bolest, sam zadržuje dih in hodi po prstih, da bi nič ne zahrumelo. Ce bi brcnil v stopnico, bi v tej tišini zadonelo kakor strel. Marija bi se ustrašila, prebledela, in šivanje bi ji padlo na kolena, — teci k njej, teci in ji poklekni pred noge, položi ji glavo v naročje: ne bojte se, Marija, samo spotaknil sem se iz same mladosti. In ona — rdečica bi jo oblila in prsti bi ji drgetali. — Vem. Stanko, da ste vi tudi tako sami na svetu. Spominjate me nekoga, ki sem ga poznala pred leti; odsihdob se nisem z nikomer, z nikomer razumela. — Ne, to ni mogoče, zakaj Adam dela na dvorišču novo kletko za grlice; nikdar se ne gane z doma, kvečjemu kadar gre v jamo, povsod se ozirajo njegove vpadle uči. Ce bi bil Stanko kdaj na smrt bolan (Stanko še ni bil bolan, ampak misli si da je strašno lepo in žalostno); ležal bi zgoraj in težko dihal od vročice. Potem bi tiho, tiho zaškripale stopnice, in med vrati bi stala Marija. — Potrebujete česa? — Ne. hvala, nič; vem, da bom kmalu umrl. — Ne glejte me tako, imate oči kakor nekdo, ki sem ga ljubila. Umrl je, in moje srce jo mrtvo. — Ni, mrtvo, slišim ga biti do sem. Ko bi vam smel položiti glavo v naročje, ki me prenehala tako strašno boleti. — In spet je vse tiho, nič, samo tresoči se prsti v laseh. — Vas še boli glava, Stanko? — Jezus, Mariia, Marija, Marija! — Stanko si žariva nohle v dlani. Saj je kakor obseden. Njena ramena, sklonjena nad šivanjem, njen močni in snežnobeli vrat — ko bi ne tičal Adam neprestano doma I Potrkal bi na vrata njene sobice, položila bi šivanje na kolena. — Prišel sem k vam, gospa — nimam s kom govoriti o svojem življenju; ljudje so tako surovi. Prosim, le šivajte dalje, lepše 6e 6anja, če 6e sliši šuštenje tkanine. Je tako žensko in čutno; ko bi smel tkanino mečkati v pesti. — Marija, saj so vaši prsti, saj so tvoje roke! — Pustit«, Adam pridel — Ne, Adam nikoli več ne pride, 6lišiš, Marija, nikoli več —. Re6, že ga neso z nogami naprej skozi zavo-dova vrata. Saj je Badjura pravil, da ga bo nekoč zasulo. Zakaj se tako peha za akord, revež Adam? Tu je imel zapisano, da 6e mu bo nekaj zgodilo, 4..I...I. —i —i —lieano. Zdaj leži na lo navzgor in s sve- . u n u,^apoaiiv, ua BC II1L tuka j le med očmi je imel zapii 6voji postelji v kuhinji, z brado čo ob glavi. Niti ne mežika več iz tietih globokih jamic. Tn ponoči, ponoči — gre Marija gor, bosa je in se trese. — Stanko, Stanko, bojim se Adama! — Ne bojte 6e, Marija; položite glavo semle na mojo ramo, in jaz vas bom zibal kakor brat, Marija, kakor brat; 6aj vidite, da imam sklenjene roke in molim. Vidim vas, Marija, in čutim vonj tvojih las. Ne, nič, niti ne ganite se, tako sle mi sveti, da me kar mrazi. — In Marija tiho globoko diha. dokler ne zaspi. Torej vidiš Marija. Ce kdo smatra koga vrednega zaupanja, 6e oni tedaj najbolj čuti moža. Stanko si grize prste. Le kako bi naredil, da bi mogel kdaj govoriti z njo med štirimi očmi! Kakor ondan — saj si je moral dolgo izmišljati; pri Adamovih ima domenjeno, da dobiva ob nedeljah zajutrek; in to nedeljo ni šel ponj. Sedel je zgoraj v svoji sobici, z rožo na mizi, in se delal, kakor da čita. Kaj bo, kaj bo: ali mu bo prinesla Marija zajutrek, ali so nanj pozabili? Bilo mu je strašno, menda je trajalo ure in ure. Slednjič je šel nekdo po stopnicah. Stanku je začelo srce utripati, da ga je kar dušilo. Nekdo potrka. »Noter,« je 6uho rekel Stanko, in gospa Marija mu nese na podstavku zajutrek. Zdaj bi moral izpregovoriti, zdaj aH pa nikoli — čuti Stanko in strah ga je; saj se mora slišati, kako mi razbija srce! Ni mogel dvigniti oči; videl je samo njene roke in razbodene prste, »liva — hvala,« je spravil iz sebe obupano in mr-mraje. In te bele roke »o se še malo poobotavljale, morda bi moral še nekaj reči, morda bi 6e moral opravičiti, da se je tako zakopal v čitanje — toda konec, za vedno konec! Nič ni rekla, odšla je; nikoli več, nikoli več si Stanko ne bo upal čakati, da vstopi Marija. Tako, zdaj je konec. Kaj vse bi ji lahko fiovedal! Morda bi bil poskočil, ji vzel tisti podstavek iz rok in 6e dotaknil njenih prstov: zardela bi bila vsa. Tako pa je samo mrko zrl v knjigo, 3am nase jezen. Morda je opazila njegovo mrkost in se čuti užaljeno. In Stanku je strašno hudo, pobit je kakor še nikoli. Ne, to je Ireba drugače, premišlja Stanko. Marija mora videti, da tudi jaz stojim nad 6vojo okolico — mislim duševno in 6ploh. Midva bi utegnila imeti toliko skupnih interesov! Na primer če bi imel knjige, čim največ knjig: gotovo bi nekega dne prišla: oprostite, ampak jaz bi tako rada brala tole knjigo. — Pa je res čudno, Mari,a, da ravno to knjigo, ki je pisana kakor s krvjo mojega srca. Podčrtal sem si nekatere stavke, pri katerih sem moral misliti na vas. — In potem se dva človeka sklonila nad eno knjigo; njeni lasje ga žgečkajo po licu, njena roka se dotika njegove rame. — Stanko, čudovito, saj tole, kar ste podčrtali, sem čutila že tisočkrat! — In Stanko se je odpravil nekega dne po končanem delu v mesto in naravnost v antikvariat. Saj že skoraj ne jč, samo da bi mu ostalo nekaj kronic od vozačeve mezde. — Knjige, kakšne knjige? — Slanko okleva in izbira v vrstah in kupih knjig. Naposled nese domov dosti manjši zavitek, kakor si je bil mislil. In ko doma lista po knjigah, se boji da ni izbral pravih. Ne more najti tistih stavkov, ki bi jih podčrtal za Marijo. Ni tam tistega, po čemer hrepeni prevarana in nerazumljena duša, veš, tisto veliko junaštvo, tista prava m velika ljubezen in odrešenje. — Vzlic temu Stanka nekako dviga, ker ima doma že kupček knjig Vse skuša prebrati. Kdo pa ne? Morda pride Marija, kadar on koplje spodaj pod zemljo, sem p>06pravljat, vzame v roko njegovo knjigo, sede na kraj postelje ter bo brala, brala. 2e to je nekaj kakor vez — recimo, duševna vez; je 6koraj tako zaupno, kakor piti iz istega kozarca. Ko bi iz teh knjižic zadišal slabolm dih Marije! Marija, zakaj moram nate toliko misliti! Zakaj? Menda zato, ker imava toliko skupnega. Midva živiva s surovimi ljudmi, s katerimi se ne moreva razumeti, in v malosti, ki naju duši. Toliko bi ti imel povedati. Marija! Toda nekoč, jx>čakaj, nekoč 6i pritisneš roke na prsi in mi porečeš: Stanko, Adam je tu; jaz ne bom nikoli prelomila svoje besede, morate razumeti, — pojdite, pojdite proč, ne bova 6e več videla; toda nikoli nisem v življenju nikogar tako ljubila, kakor tebe. Da. tako bodi, tako je; ampak Stanka moti, da to žalostno in vzneseno čustvo čuti tako 6trašno telesno. Hotel bi poljubljati ali gristi reči, ki se jih je dotaknila; misli na njene roke, njen sklonjeni tilnik, Marija, Marija! In ponoči, f>onoči leže z licem na gola tla; tam sjx>daj spi Marija, — zdaj sem ti najbliže, morda te slišim dihati, morda ču-ješ, kaj ti šef>etam. Klečim ob tvoji postelji, čutim tvojo toploto. Jaz sem, Marija, slišiš, jaz sem; ko bi 6mel položiti obraz na vaš laket, ko bi vi samo pomolili mezinec: na, ugrizni! — Stanka je že samega strah njegove blazne ljubezni. Kaj te je obsedlo. Stanko, zakaj si tako zblaznel! Res, tako ne gre dalje; in Stanko si prizadeva, da bi mislil na gosf>o Hansenovo. Ta Švedka je nekaj drugega, kakor da ni ženska. Človek jo gleda samo od daleč, pa mu je nekako lahko, Čuti se sproščenega in srečnega. Marija pa — je bolj duševen odnos, si misli Stanko. Takšna grozna bližina ali kaj. Najbrže bo to ljubezen. Ljubljana 1 Tečaji italijanščine in drugih jezikov — dnevni in večerni — začetni in nadaljevalni prično 6. oktobra. Zahtevajte prospekt: »Chri-tov nčni zavod«, Ljubljana. Domobranska 15. 1 Pouk na ljubljanskih strokovno-nadalje- stofov nčni zavod«, valnih šolah se še ne bo pričel v ponedeljek, 6. t. m., ter bo o pravem času javljeno, kdaj se prične. 1 Na uršulinski gimnaziji je začetna služba božja v soboto oktobra ob 9. Nato gredo dijakinje v telovadno dvorano, kjer dobe nadaljnja navodila. Za gojenke zadošča, če pridejo v nedeljo popoldne v zavod. I Na Rakovniku je nocoj mladinska ura molitve (prva duhovniška sobota). Pridite v čim večjem številu. Začetek ob pol sedmih. 1 Pri Sv. Jakobu se bo po starem običaju obhajala rožnovenška nedelja še posebno slovesno. Ker je tu kanonično ustanovljena bratovščina sv. rožnega venca za vso škofijo, se morejo od sobote pred rožnovenško nedeljo ofioldne in na nedeljo samo dobiti tako zvani porciunkulski odpustki, h katerim bo vabilo slovesno zvon jenje v soboto ob dveh. V nedeljo bo maša ob II slovesna, zvečer ob 6 pridiga, rožnovenška procesija, molitev sv. rožnega venca, slovesne pete litanije Matere božje in Zahvalna pesem. Ob tej priliki bo prvič razsvetljena lurška kapelica na nov in okusnejši način. 1 Društvo zobozdravnikov vabi svoje člane na mesečni sestanek, ki bo 4. t. m. ob 18 v hotelu štrukelj v Ljubljani. I Združenje krojačev, krojafič hi sorodnih obratov v Ljubljani vabi svoje člane, da pridejo v soboto 4. oktobra ob pol 3 popoldne pred glavnj vhod Ljubljanskega velesejma na Gospo-svetski cesti, da gremo od tam skupaj na ogled v paviljon tekstilne razstave na velesejmu. Pri ogledu tekstilne razstave bodo prisotni funkcionarji, strokovnjaki pa bodo razkazali in ob- razložili predelavo, izdelavo ter postopek z novim tekstilnim blagom. Vstopnina skupnega ogleda v tekstilnem paviljonu je prosta. Navzočnost vseh članov obvezna. I Mestno zdravniško nedeljsko slnžbo bo opravlja! od sobote od 20 do ponedeljka do 8 zjutraj mestni višji zdravnik dr. Fran Ciber, Štefanova ulica 7-1, telefon 56-41. 1 Številke na rokavih bodo v soboto prvič imeli tržni organi na živilskem trgu. Gospodinje in kupci naj se torej z zaupanjem obračajo na tržne organe za najraznovrstnej.ša |>osredo-vanja pri prodajalkah. Toda tudi sedaj vpeljane številke na rokavih tržnih organov ali pa še tako veliko jjovečanje števila tržnih organov ne bo moglo odpraviti pomanjkljivosti z našega .živilskega trga, če gospodinje in sploh konsumenti sami ne bodo pomagali pri uveljavljanju protidraginjskih predpisov s čim največjo discipliniranostjo. 1 Cepljenje v Mestnem domn. Drugi ttirnus cepljenja zoper davico bo v soboto. 4. oktobra, ob 16.30 v Mestnem domu. Opozarjamo starše, naj k temu cepljenju pripeljejo samo tiste otroke, ki so bili pred 14 dnevi cepljeni v Mestnem domu. 1 Nabavljalna zadruga državnih uslužbencev v Ljubljani, Vodnikov trg 5, prične z razdeljevanjem moke, riža in testenin dne 3. t. m. po običajnem redu počenši z začetno črko O—R. 1 Večerni trgovski tečaj (knjigovodstvo, trgovinstvo, korespondenca, računstvo, pisarniška dela. stenografija, strojepisje, italijanščina, nemščina) prične v torek 7. oktobra, šolnina nizka. Zahtevajte prospekt: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska 15. 1 Pevke ln pevc? akademskega cerkvenega pevskega zbora! Pevska vaja za akademsko službo božjo pri oo. frančiškanih je v soboto ob pol 7 zvečer in v nedeljo ob 10. Prihajajte redno in točno ob napovedani uri! Vabimo nove pevke in pevce; prijavite se med pevskimi vajami v pevski sobi poleg frančiškanske porte. Gledališče Drama. Sobota, 4. okt. Zaprto (generalka). — Nedelja, 5. okt. ob 17.30: »Hamlet«. Premiera. Red Premierski. — Ponedeljek, 6. okt.: Zaprto. — Torek, 7. okt.: »Dva bregova«. Premiera. Red Premierski. Opora. Sobota, 4. okt., ob 18.15: »Netopir«. Red A. — Nedelja, 5. okt., ob 17.30: >Faust«. Izven. — Ponedeljek, 6. okt.: Zaprto. Radio Ljubljana Sobola, 4. oktobra. 7.30 Radijska poročila v slovenščini. — 7.45 Pesmi in melodije, vmes ob R napoved časa. — 8.15 Radijska poročila. — 12.30 Radijska poročila v slovenščini. — 12.45 Komorna glasba. — 13 Napoved časa. — Radijska poročila. — 13.15 Vojno poročilo Glavnega Stana Oboroženih Sil. — 13.17 Orkester pod vodstvom Angeliniju. — 14 Radijska poročila. — 14.15 Radijski orkester pod vodstvom Draga M. Šijanca. — Operetna glasba. — 14.45 Radijska poročila v slovenščini. — 17.15 Nove plošče Cetra. — 19.30 Radijska poročila v slovenščini. — 19.43 Pisana glasba. — 20 Napoved časa. — Radijska poročila. — 20.20 Komentar k dnevnim dogodkom v slovenščini. — 20.35 Simfonični koncert pod vodstvom Licinia Reficeja. — 21.25 Koncert violinista Karla Rupla, pri klavirju L. škerjanc. — 22 Pogovor v slovenščini. — 22.10 konccrt violinčelista Benedetta Mazza-curatija. — 22.43 Radij, poročila v slovenščini. Lekarne Nočno službo imajo lekarne! mr. Leustek, Resljeva cesta 1; mr .Bahovec, Kongresni trg 12, in mr. Komotar, Vič, Tržaška cesta 48. Poizvedovanja Nalivno pero sem izgubila na poti od šem-petrske vojašnice po Poljanski cesti ter preko trga do magistrata. Poštenega najditelja prosim, da ga proti nagradi odda na naslov: B. J., Mestni trg 3-III. Kdor je videl v torek zjutraj okrog 7, ko sta dva moška peljala na štirikolesnem mizarskem ročnem vozičku iz šuštarjeve parne žage deske po Ižanski cesti proti mestu, naj sporoči, kdo sta bila in dobi 100—200 lir nagrade. MALI OGLASI V malih oglasih velja pri iskanjn službe vsaka beseda L 0.30, pri ženltovanjikih oglasih ie beseda po L 1.—, pri vseh ostalih malih oglasili pa |e beseda po L 0.60. Davek se računa posebej. Male oglase j« treba plačati tako) pri naročilu. Prodamo Pisalni in ratunski stroj precizen, najnovejše moderne konstrukcije, takoj prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 11489. 1 FIBRIS za šfetke ter Mehanična predilnica za žimo MORSKA TRAVA PO UGODNI CENI Uvoz surogatov Centrala: UUMJIINJI Tvnrn'ca: FUŽINE B V. PETE A CESTA 17 TELEFON iC-45 Perzijsko preprogo 4.B X 3 m, prodam. - Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 11669. 1 Knjige vseh strok antične vrednosti, po zelo ugodni ceni prodam. Vodje univerzitetnih Institucij ln blblloflll vabljeni. Ogled vsak dan od 15 do 18 v Kolodvorski ulici 25. 1 B Službe g Jttc|o: Ženska srednjih let poštena, varčna, skromna, išče službo kjer koli. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Gospodinja - prodajalka« št. 11.588. a Nova in stara kolesa ženska in moška, ter italijanska športna, prodani. Fantlni, mehaničar, Celovška cesta 42, dvorišče. 20 letna gospodična nevpeljana, sprejme kakršno koli pisarniško zaposlitev. Gre tudi v prakso. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Zanesljiva« štev. 11635. a B Scte i Oddalo: Prazno sobo s kabinetom oddam samo solidni osebi. - Resljeva cesta 26-1., desno. Jttcio: Prazno sobico Išče gospodična proti solidni stanarini ali kon-verzacljl Italijanščine. -Ponudbe na ogl. odd. lista pod »Primorka« 11677. s B PbUroe | Maslarica iz Škofje Loke je pustila pri neki stranki kovčeg s perilom ln pri drugi stranki zavoj z obleko. Prosim, da se do-tlčni stranki javiti na tel. št. 26-95 ali Papirol, Wol-fova ulica 8, ali tel. 21-96 Kupujem vse vrsta run}, Šiviljske, krojaške odrazita, vreče po najvtijlb cenah. Aloja Grebena. Votnjakova ulica it 4. telefon l«-2t. Filateiija Modrijan, LJubljana, Miklošičeva 34, razstavlja na velasejmu svoje albume in vložne albume »Jol«. Prevzame v komls. prodajo znamke ljubljanskih Izdaj, serije raznih držav in kompletne zbirke. r Berite * 'Sloitenca in oglašujte u njem! Odprodaja zemljišča V Zg. Šiški (med cesto ln železnico pri gostilni Kavčič) se odproda zemljišče. Reflektantl naj javijo do sredo 8. oktobra 1941 pismeno, koliko nudijo za kv. meter. - Reflektantl, ki si žele ogledati zemljišče na kraju samem, naj se zglase v trgovini Bertok Miran pri remizl, kjer bodo dobili potrebne Informacije ln kjer naj puste tudi pismene ponudbe. p Monograme za robce in perilo, gumbe, gumb-niee. entel. ažur, predtisk izvršimo takoj.Tamburira. nje oblek, vezenje perila. Matek & Mikeš Ljubljana. FranflSkanska ullu nasproti hotela Union 89 Dolarske hijene »Da, da! Tako gre v življenju!« zine čez nekaj časa stric Paddv. »Marsikdo lovi srečo vse življenje, pa je nikdar ne ujame. Drugemu pa se nasmehne sreča kar mimogrede. Koliko raznih naključij je že privedlo jjopolnoma tuje ljudi pred oltar!« Stric Paddy še ves čas opazuje Palmerja in Gizelo, ki sta se umaknila v stran. Vidi ju, kako odhajata v zimski vrt, in si pri tem misli: Nekaj mi je na Jonnyju tujega! Samo to ne vem, kaj? XVI. POGLAVJE paimer v rokah pravice fesel in zadovoljen si prižiga Harlev Morton cigaro. »Prav imate, naključje nam res včasih prinese največja presenečenja. Samo če pomislim, kako sta se spoznala Jonny in Gizela, pa imam že najlepši primer za tako naključje.« »Tako! Jonnv mi o tem ni nikdar nič povedal«, pravi stric Paddv. »To lahkp razumem, da Jonnv o tem ne govori rad. Toda zakaj ne bi vedeli vi, dragi gospod Mees... Veste, svoj čas se je sukal Jonnv največ jx> družbah, v katere že iz ozira do Gizele nisem mogel zahajati. V teh družbah so bili sicer mladeniči iz najbolj bogatih in uglednih družin, toda bili so preveč lahkomiselni, zapravljivi in neresni. Sama zabava jim ie šla po glavi. Ponočevali so in se zabavali, kakor se jim je zdelo. Zato mi res niso bili všeč. Nekako pred tremi leti sva bila z Gizelo na naši graščini na deželi. V gradu sva imela še več drugih gostov in njim v zabavo sem priredil velik lov na lisico. Na lov je šla tudi Gizela. Vsi smo vedeli, da ima ne daleč od na?e graščine tudi Grill lepo pristavo, vendar se nam še sanjalo ni, da ima tudi on tam goste. Na lovu je imela Gizela smolo. Preden ji je mogel kdo priskočiti na pomoč, se ji je spla.šil konj ter oddirjal v divjem diru čez polje. Gizela je izgubila vajeti iz rok, vendar je'imela srečo in se je vjela za konjevo grivo. Konj je dirjal naprej in se ni hotel ustaviti. Z največjim naporom se je Gizela obdržala na konju. To je bilo zanjo vedno te/je, ker je svet postajal neroden in težaven. Pobeglega konja je zapazil neki jezdec, ki je sf>oznal nevarnost, v kateri je bila Gizela, in hitro odjahal za njo. Nihče ni vedel, kdo je to. Ta jezdec sicer ni prišel pravočasno, da bi ustavil konja, zakaj že pred tem se je zgodila nesreča. Ko je splašeni konj skočil čez precej širok potok, je Gizela odletela s konja naravnost v vodo. Jezdec, ki je bil takoj zatem na mestu, jo je rešil iz vode. Družba mojih gostov, ki so bili na lovu, je zgubila vsako sled za Gizelo. Ker je bila seveda Gizela popolnoma premočena in je bila Grillova pristava mnogo bližja kakor naš grad, jo je jezdec, ki jo je rešil iz vode — bil je to 6eveda Grill sam — odpeljal kar na svojo pristavo. Tam jo je izročil v varstvo svojim prijateljicam, ki so jo oblekle. Gizela se pri padcu v vodo sicer ni hudo potolkla, vendar je čez dan ostala na Grillovi pristavi v postelji. Kmalu se je opomogla in ko je zvečer začel Grill s svojimi prijatelji pravo krokarijo, je nenadoma prišla tudi ona med nje. Vse razigrano početje razbrzdane družbe pa ji ni bilo nič kaj všeč. Zato je poklicala Grilla na stran. Zahvalila se mu je za pomoč, hkrati pa mu je krepko brala levite zaradi neresnega in razbrzdanega življenja. Zatem se je hitro jx>slo-vila in se sama odpeljala z Grillovim avtomobilom v naš grad.« »To je pa res zanimivo!« vzklikne stric l'addy in na tihem preklinja nečaka, ki mu je povedal popolnoma drugačno zgodbo o tem, kako je sjioznal Gizelo. »No, in kaj je bilo potem?« »Minili so tedni, preden smo zopet kaj slišali o Grillu. Lepega dne pa je prišel kar k nam in prosil Gizelo za razgovor. Dolgo časa sta se menila in na kraju je Grill Gizeli obljubil, da se bo v resnici poboljšal, če bo lahko večkrat z njo v družbi. Bil je res mož beseda. Pustil je ničvredno družbo in druge mladostne traparije. Vedno bolj pogosto je prihajal k nam in končno sta se zaljubila. Jaz sam sem bil seveda dolgo časa proti temu, ker se nisem zanesel na Grilla.« Molk. Godba igra poskočni valček, vendar Gizele in Palmerja ni videti. Obtičala sta v zimskem vrtu. »Ali uganete, zakaj sem danes povabil toliko gostov?« začne zopet Harley Morton. »Ne, nimam pojma!« prizna stric Paddy. »Zadnjič sem govoril z Jonnyjem o poroki... in odločil sem se, naj se drugi mesec devetnajstega že vzameta.« Morton vstane. »Še sedaj tičita v zimskem vrtu in zanemarjata svoje goste... Bodite tako ljubeznivi, pa jih pokličite sem! Nato bom pa sporočil vsem gostom, kaj lahko pričakujemo čez nekaj tednov. Zdi se ini, da bo objava takega družabnega dogodka še posebej koristila tudi Grillovi družbi.« Stric Paddv gre skozi salon proti zimskemu vrtu. Sam s seboj godrnja in se sprašuje, kaj je prav za prav zmešalo |onnyju glavo, da govori same norčije. Stric Paddy se odloči, da bo svojega nečaka vzel resno v roke. Najprej bo jioslal Gizelo v salon, nato pa bo okrtačil Jonnv ja. V dveh ali treh minutah bo to lahko opravil. Ob vratih, ki so vodila skozi veliko stekleno steno v zimski vrt, se stric Paddy ustavi Tu torej tičita nekje med palmami. Celo njuno ■ polglasno govorjenje čuje. Tiho stopa stric Paddy po prstih naprej. Debela preproea mu omogoča, da stopa neslišno. Tako prihaja vedno bliže, ne da bi ga Paimer ali Gizela opazila. Stric Paddy izkoristi priložnost in prisluškuje. »Marsikdaj te ne spoznam več. Jonny!« pravi Gizela. »Nekaj te je v teh zadnjih dnevih popolnoma spremenilo!« Paimer se smeje in stricu Paddyju se zdi, da doni iz tega smeha tudi obup. »Saj sem ti že zadnjič dejal,« pravi Paimer zasmehljivo, »morda sploh nisem Jones Grill, morda sem tisti drugi, Paimer namreč!« Gizela se od srca zasmeje. Prisrčno objame Palmerja: »Ah, Jonny, ta je pa res dobra... Ce pomislim, da ti nisi ti, ampak svoj dvojnik! To bi bilo res zanimivo, toda škoda... take stvari se dogajajo le v romanih!« »No, in kaj bi bilo, če bi se kaj takega vsaj enkrat zgodilo tudi zares?« Paimer opre-zuje in se že pripravlja, da bi Gizeli priznal resnico in ji vse povedal. »Toda, Jonny... ne ženi te šale naprej! Niti veš ne. kako sem srečna, Jonny! Toda ti se prav nič ne veseliš...« Vsako besedo je slišal stric Paddy. Jonny-jeva opazka o dvojniku ga ie vznemirila. Najrajši bi skočil na plan in zahteval, naj mu povedo čisto resnico. Jonnv je prav sedaj sam izrekel misel, ki njemu že delj Časa roji po glavi, Toda prav dejstvo, da Jonny sam govori o tej možnosti, da Gizelo naravnost zapeljuje na dvojnika, to vendar zopet potrjuje, da so njegovi strahovi o kakem dvojniku neitpravični. Ce bi bil tisti človek tam ob Gizeli v resnici dvojnik Paimer in ne Jones Grill, potem gotovo ne bi spravljal Gizele na misel, da je dvojnik, še manj bi kaj takega Gizeli dopove* doval in zatrjeval. La Fiat alla Fiera di Lubiana La Fiat, massimo complesso industriale dell'Italia fascista per tutte le produzioni motoristiche della terra del mare e del cielo, parte-cipa alla Fiera di Lubiana con una grande mostra nel proprio padiglione appositamente costruito a tempo di primato, e con altre di-verse mostre in settori all'aperto le piti moderne e belle automo-biii, dalla famosa piccola vettura „Fiat 500u alla 4 cilindri 1100 e alla 6 cilindri 1500. una ricca gamma di veicoli industriali di piccola media e grande portata. le trattrici agricole piu addatte ai vostri terreni. i frigoriferi Fiat. Nel padiglione Fiat alla Fiera di Lubiana tro-verete anche 1'espressione di altre importanti produzioni Fiat: dai motori e apparecchi di aviazione ai grandi motori Fiat-Diesel per impianti fissi e per navi. Visitate il Padiglione Fiat e vi renderete conto della potenza produttiva e del progresso industriale a cui sono giunti la tecnica e il lavoro dell'ltalia fascista. Concessionario Fiat in Lubiana: ditta AMOT di SVETOZAR HRIBAR Bežigrad 11 — Telef. 24-77 Fiat: 70.000 lavoratori ———* Fiat na ljubljanskem velesejmu Fiat, največji industrijski kompleks fašistične Italije za izdelovanje motorjev za stroje na kopnem, na morju in v zraku, se udeleži ljubljanskega velesejma z veliko razstavo v lastnem paviljonu, ki je bil zgrajen v rekordnem času in z drugimi razstavami na prostem: Najmodernejši in najlepši avtomobili od znamenitega malega voza „Fiat 500", do vozov s 4 cilindri 1100 in 6 cilindri 1500. Bogata izbira industrijskih vozov z majhno, srednjo in veliko nosilnostjo. Kmetijski traktorji, ki so najprimernejši za vaše terene. Hladilniki Fiat. V Fiatovem paviljonu na ljubljanskem velesejmu boste našli tudi izdelke iz drugih važnih Fiatovih produkcijskih oddelkov: od motorjev in letalskih aparatov do velikih Fiatovih Dieselovih motorjev za nepremične naprave in za ladje. Obiščite Fiatov paviljon in spoznali boste produktivno moč in industrijski napredek, ki sta jih dosegla tehnika in delo fašistične Italije. Fiatov koncesionar v Ljubljani: podjetje AMOT SVETOZAR HRIBAR za Bežigradom 11 — Telefon 24-77 Fiat: 70.000 delavcev Inserirajte v ..Slovencu"! Soc. Hal. Fratelli BliIHLER Milano VlaGoidonll7 Impianti compl.t! • iornltur. dl macchln. •d oee.uori p.r mollal Silo« - P a bI 1 i 1 c1 Trcnporlalorl • Macchln. p.r blrrllicl - Fabbrlch. dl lat.ilil • Macchln. p.t pt.isoiu.loni .cc, INTERPELLATECL ■ema impegno, per šaBšifii Su »iioiio Mactnatrlc* automallea (mod. M. K. S.) Automatičen mlin Kompletne naprave in opreme strojev ter sestavnih delov za mline, silose - tovarne testenin -prevoznike - plvovarne-opekarne - stiskalne livarne itd. KIKIt« nas brazobvazno ia lutv.l. In panudbc LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI Predstava ob 16. In 19. url, ob nedel|ah In praznikih pa ob 10JO, 15.. 17. In 19. url Velika dlrlca Senzacijonalne konjske dirke . . . Zadnja filmska romanca slavnega Adolf Menjoua. - Adolf Menjou, Hoger Daniel, Dolores Costelo in dr. K. 1 N O UNlON TEL. 22.21 Na trapezih cirkusa in na arenah velikih gleria-)iS4 in varietejev se odigrava zanimiva ln globoka ljubezenska zgodba Smel se bafazzo Fosco Glachettl — Laura Solarl KINO MATICA TEL. 22.41 ElBfc^ftfM-Ak. operaiione Nuovo olluralore »pedale Conti-ene in modo meraviglioso qualsiasi forma di ERNIA anche voluminosa. riducendola ed immobllizzandola in breve tempo Vortopedlco antorizzato a norma di legge rioeve a- Gorizia — Albergo Tre Corone Idria — Albergo Didic Postumia — Albergo Leone Fiume — Albergo Reale Trieste — Albergo Posta - Piazza KILA operacije Nov specialen pas ki čudovito dobro zadržuje vsakrSno obliko KILE, hidi zelo veliko, jo v kratkem fasu zmanjSa ter imobilizira Ortoped z zakonskim dovoljenjem, spre-iema v. — Giovedl 9 Ottobre — Venferdi 10 Ottobre — Sabato 11 Ottobre — Domenica e Lunedl 12 e 13 Ottobre Oberden — Martedl e Mercoledl 14 e 15 Ottobre Obiščite ljubljanski velesejem! LE ARMI DELLA VITTORIA Esercito - Marina - Aviazione LEMACCHINE DELLA PACE OROŽJE ZMAGE Vojaštvo Mornarica-Letalstvo STROJI MIRU Construzlonl Meccanlche Capitale So-dale L. 200,000.000 Via Dordonl 9 Stabilimenti — Podjetja: Šesto San Giovani (Milano) — Brescia — Mestre — Roma — Napoli Materiale rotabile ferrotronviario — Maccbine elettriche. agricole e industriali — Maccbine per trattaniento dei minerali — Compressori stradali — Calda ie — Serbatoi — Carpenterie metal-liche — Acciai — Getti di acciaio — Pezzi stauipati e forgiati — Costruzioni navali Železniški vozni material — Električni stroji, poljedelski in industrijski — Stroji za obdelavo rudnin — Cestni valjarji — Kotli — Rezervarji — Kovinasto ogrodje — Jeklo — Jekleni vlitki Vtisnjeni in kovani deli — Ladijske konstrukcije Societd Italiana Ernesto Breda — Milano AGENZIA PER LUBIANA: Zastopstvo za Ljubljano: I. S. D. A. 1 M F 1 A N T 1 SOLLEVAMENTO DI-STlllBUZlONE ACQUA CAPITALE : L. 120.000.000 — GLAVNICA TUBI DI ACCIAIO SENZA SALDATU-RA FINO AL D1AMETRO di 825 mm, in tutte le esecuzioni e per tutte le applicazioni. BREZŠIVNE JEKLENE CEVI do premera 825 mm v vseh izgoto-vitvah in za vse uporabe LUBIANA - Via G. Verdi 2 - LJUBLJANA Mostra delle ferrovie Italiane dello Stato Razstava italiianskih državnih železnic L'Amministrazione delle Ferrovie Italiane dello Stato partecipa alla Fiera di Lubiana con l'invio dei piu recenti e moderni tipi di materiale ferroviario costruiti in Italia: una locomotiva elettrica a corrente continua 3100 volt della potenza di 2100 K\V e della vetocita massima di km. 120 uia locomotiva a vapore aerodinamica sistema FRANCO per treni rapidi. Essa sviluppa una produzione di vapore suneriore a quella delle caldaie di tipo normale con un aumento di potenza ed un ri»parmio medio di calore del 17 % un (arroiza ristorante con servizio di bnr per treni turisiici organizzati dalPOpera Nazionale Dopolavoro. una carrozza per trasporto merci con la cassa costruita interamente in alluminio anziccbe in acciaio. ui tarro per la lavorazione della ginestra, che spostandosi nelle localitž ginestricole, co-stituisce un punto fondamentale per la risoluzione del problema di valorizzazione della ginestra. Inoltre vengono presentati 2 pannelli illustranti l'uno 1'adeguazione dei mezzi di trasporto ferroviari alle sempre crescenti necessitft belliche e civili e 1'altro l'attivlt& ed i servizi esplicati dalla Milizia Nazionale Ferroviaria nell'attuale momento. Viene pure presentato il plastico della nuova stazione di Venezia S. Lucia. Uprava Itali'anskih državnih že eznic je za svojo udeležbo na Ljubljanskem velesejmu p>slala najnovejše in moderne lipe že ezniškega materiala, zgrajene v Italiji: e:e pare kot kotli navadnih tipov in tako poveča zmogljivost ter prihrani povprečno 17% na toploti. jalilni voz z barom za turistične vlake, kakor jib organizira Dopolavoro. tsviral voi v celoti izdelan iz aluminija in jekla vol za obdelavo košemčice. Ta voz tvnri v kraiih. kjer se goji ta rastlina temeljno točko pri reševanju prob ema kako dati košeničici njeno vrednost. — Poleg tega kažeta dva plakata kak" se železniški nre^oz prilagaja vedno rastočim potrebam vojske in civilne&a prebivalstva in kako se razvija danes delavnost in pomoč narodne železniške milice. Videla se bo tudi plastično upodob'jena nova postaja Venezia S. Lucia. 2> Gruppo - Skupina Torino T! TJ 'O Id, POMPE E UČNI! ELEKTRIČNI STROJI, ČRFALKE IN VENTILATOR]! Rappresentante per la Frovin-cia di Lubiana Zastopnik za Ljubljansko pokrajino ELERIR0IHDUSTRI3A S. A. D. 0. • GOSPOSvetsHa C8Sta 13 • LIHIMI ERCOllE NARELL1 i Co S. A.-Corso Uenezia 16 - MlkAHO TRIESTE Via L. Cadorna, 12 A MILANO Via Vitruvio 35 AOOSTUM STAND 138/143 TUTTE LE MACCHINE VSI STROJI IN PO- UTENSILI TREBŠČINE ZA DELAVNICE COMPAGNIA GENERALE DI ELETTRICITA* - HILANO Maccbine - Motori - Trasformatori Apparecchi elettrodomestici - Appa-reccbi radio - Frigoriferi elettrici Stroji - Motorji - Transformatorji -Elekirogospodinjski aparati - Radio aparati - Električni hladilniki Rapresentante per la Provincia di Lubiana - Zastopnik za Ljubljansko pokrajino Ing. IVAN A H T I K • Livarska ulica 6 • Lnbiana olivetii Macchine per serivere da ufficio e portatili. Agenzia per la Provincia di Lubiana: S. C. I. E. Milano - Ufficio di Lubiana: Tyrševa cesta 33 - telefono 23-66 - Fiera di Lubiana - Padiglione D -Posteggi 130-131-132-133 Pisalni stroji za pisarne in potovanja. Agencija za Ljubljansko pokrajino S.C.l.E. -Milano. Pisarna v Ljubljani: Tyrševa cesta 33 - telefon 23-66, Ljubljanski velesejem - Paviljon D, stojnice 130-131 - 132- 133 olivetii Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramaril Izdajatelj: Inl Jože Sodja urednik: Viktor Cenčic