St. 46. V üorici, v soboto dne 9. junija 1906. Letnik VIII. Izhaja vs;ik torek in soboto ob 11. uii predpoldne za mesto ter oL 3. uri pop. za doželo. Ako pade na ta ducva praznik izide dan prej ob 6. zvečer. Staue po pošti projfmaii ali v Gorici na doin pošiljan cfiloletno 8 K, polletno 4 K in Žctrtl«»tno 2 K. Prodajaso v Gorici v to- bakariiiin Schwarz v Šolskih ulicah, Jellersitz v Nunskih ulicah in Le- ban na Verdijevem tekaliäcu po 8 vin. GORICA (Zjiitranje izdanje.) Uredništvo in upravništvo se nahajata v «N a r o d n i tiskarni», ulica Vetturini h. St. 9. Dopise jc nasloviti na uredništvo, oglase in naročuino pa na upravništvo >Gorici'<. Oglasi se računijo po petit- vrstah in sicer ako se tiskajo 1-krat po 14 vin., 2-krat po 12 vin., 3-krat po 10 vin. Ako se večkrat tiskajo, raču- nijo sc po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urednik Anton Bavčar. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. L. Lukežlo). Obcni zbor „CentraIne posojilnice" „Centralna posojilnica", vpisanaza- druga z crnejenim poroštvom je imela svoj peti redni občni zbor prctekli če- trtek 7. t. m. ob 11. uri predpoludne v proslorih ..GcriŠke zveze", ulica Vetturini at. 9 v Gorici. Predsednik dr. Gregorčič konštatuje, da je zastopanih nad deseti del opravičenih glasov, katere zahlevajo pravila za sklepčnost občnega zbora namreč od 2383 skupaj 307. Prečita se poročilo za upravno leto 1905, ki 8e glaai, kakor sledi. (Številke v oklepih bo sprejete iz poročila za leto 1904 in so zato sem postavljene, da vsakdo lahko primeri uspehe lanskega leta z onimi iz leta 1904.) 1. Člani in deleži: V uprav- oem letu so pristopili na novo 1 član z enim glavnim deležem in 154 članov s 154 opravilnimi deleži. Oistopila sta 2 člana z 2 glavnimi deleži in 2 člana z 2 opravilnimi deleži. Koncem leta 1905 je štela posojilnica 73 članov s 118 glav- nimi deleži in 949 članov z 975 opra- I vilnimi deleži. I Svota vplačilnih deležev s koncem leta 1905: glavnih K 23.600— (23 800—) opravilnih K 1.950— (1.646—). 2. Denarni prumet: Sprejemki K 2,623.33114 (1,890.314 59). Izdatki K 2,627.902 90 (1,881.183 69). Skupaj K 5,251.234-04 (3,771.49828). 3. Hranilne vloge: V uprav- nem letu se je vložilo K 660.054 30 (627.934-15), dvignilo K 427.15818 (311.591-43); torej več vložilo K 232.89612 j (316.342-72). Stanje koncem leta 1904 K 1,165.44405 (807.434 31). Pripisane obre- j sti koncem leta 1905 K 57.148 31. Stanje hranilnih vlog koncem leta 1905 K 1,455.488-48 (1,165.44405). Hranilnih knjižc se je izdalo na novo 219, realiziranih pa je bilo 108. Na OBtalih 840 knjižic je razdeljeno stanje kranilnih vlog tako, da pride povprečno na vsako hranilno knjižico K 173272. 4. Posojila: V letu 1905 se je izplačalo posojil: a) na osebni kredit in zastave K 326.25866 (86.23884), b) na vknjižbo K 223.39465 (162.568 54), c) na mesečno odplačevanje K 30001—. Skupaj K 552 653 31. — Posojil se je vrnilo: a) na osebni kredit in zastave K 92.90722 (78.056 48), b) na vknjižbo K 54.864 89 (50.62618), c) na mesečno odplačevhnje K 24-48. Skupaj K 147.79659. Toraj se je veö dalo za K 404.856 72. — Koncem lela 1904 je bilo posojil: a) na osebni kredit in zastave K 240.01727, b) na vknjižbo K 559.088 6(3. Skupaj K 799.10593. — Stanje posojil koncem leta 1905 K 1,203.962 65 (799.105 93) in sicer znaäa stanje: a) posojil na osebni kredit in zastave K 473.36871, b) posojil na vknjižbo K 727 618 42, c) posojil na me- sečna odplačila K 2.975.52. Skupaj K 1,203.962 65. — Izposodilo se je na novo: a) na osebni kredit in zastuve 76 stran- kam, b) na vknjižbo 69 strankam, c) na mesečno odplačevanje 8 strankam. — Vrnilo se je posojila: a) na osebni kre- dit 53 strank, b) na vknjižbo 21 stranki — Povprečnica za posojila Lna osebn. kredit znaša torej pri 348 dolžnikih K 136025, za posojilo na vknjižbo pri 360 dolžnikih K 202119, za posojila na me- sečno odplačevanje pri 8 dolžnikih K 37194. 6. Tekoöi račun: Promet v te- koöem računu znaša K 3,386.47399 (2,371.800 78); a) sprejemki K 1,756.178-29 b) izdatki K 1,630.29570. Torej več spre- jemkov K 125.88259. — Stanjb teko- čega računa iz leta 1904: a) aktivnih tekučih računov K 389.00262, b) pasiv- nih tekočih računov K 21.263 53. Razlika K 367.739 09. Odöteväi gornjo razliko K 125.882 59, znaša stanje tekočega račana K 241856-50. — Obresti se je pripisalo koncem leta 1905: posojilnici v dobro K 18.62528; posojilnici v breme K 2.249 50. Oatanek v dobro K 16.375 78. Stanje tekočega računa posojilnici v dobro K 258.23228 (367 73909), in sicer znaša stanje: a) aktivnih tekočih raču- nov K 373.867 78, b) pasivnih tekočih računov 115.635 50. Preostaja 258.232 28. 6. Čisti dobiček: V letu 1904 je znašal K 4323*02, razdelil te je po eklepu občnega zbora z dne 25. maja 1905: a) za pripis rezervnemu zakladu K 2.78905, b) za pripis razpoložnemu zakladu K 356 75, c) 5% dividenda K 1.177-22. Skupaj K 4.32302. 7. Rezervni zaklad koncem leta 1904 je znašal K 6.13529. 8. Razpoloženi zaklad: V ta zaklad je došlo po sklepu občnega zbora iz lota 1905 K 356.75, prenesel se je iz leta 1904 znesek K 458 G4 tako, da je stel ta zaklad K 81539. Porabilo se ga je K 730—, prenos na novi letnik K 8539. Skupaj K 81539. 9. Čisti dobiček za peto upravno leto znaša K 8139 59. Predlog načelstva občnemu zboru glede vporabe dobička se glasi v smislu § 16. drušlvenih pravil: 10% pripis re- zervnemu zakladu K 81395, 6% divi- denda deležem K 1.17656; Od ostanka: I. polovica rezervnemu zakladu K 3.074*54, II. polovica razpoložnemu zakladu K 3.07454. Skupaj 8.139 59. Prečitala se je še bilanca za leto 1905, na kar je po nekaterih pojasnilih občni zbor sprejel poročilo na znanje, potrdil racunske sklepe za leto 1905 ter odobril po načelstvu predlagano razde- litev čistega dobička preleklega leta. Reservni zaklad znaäa vsled tega krön 10023-78. Prečitalo se je dolgo poročilo o reviziji, katero je izvršila „Zadružna zveza" v Ljubljani dne 25. in 26. jan. v „Centr. posojilnici", katero se izraža jako pohvalno o uzornem redu, po ka- terem se v posojilnici postuje, ter do- stavlja, da je posojilnica vsled tega po- polno sposobna, da opravlja denarno izravnavo posojilnic in zadrng, ki so pri „Goriäki zvezi". Sledila je volitev načelstva na tri leta in nadzorstva za eno leto. V na- öelstvo so bili izvoljeni : dr. Ant. Gre- gorčič, dr. Fr. Pavletič, profesor Ivan Berbuč, trgovec Fran Kauciö, posestnik Jernej Kopač, veleposestnik Ferdinand Sfiligoj in cesarski svetnik Fran Vodo- pivec. V nadzor8tvo so bili izvoljeni : izvoljeni; Jakob Cebular, dr. Fran Kos, dr. Josip Dermastia, dr. Andrej Pavlica in monsignor Jožef Pavletič. Ob 12. uri je predsednik zaključil občni zbor. Prui flustrijshi zadružni shod. (Dalje.) Cetrta točka dnevnega reda je ob- segala referat dr. Morica Weden-a, načelnika nemäke zadružno zveze v Pragi o vprašanju, kako pekrivati izgube pri zadrugah z omejeno zavezo. Ker mislimo že tako povrniti se k posa- meznim tt><5kam dnevnega reda, in ker moremo poedine razpravne točke pri sploänem poročilu o zadružnrm «hoda Je mimogrede omenjati, zato bodi dovolj, ako navedemo za sedaj le predlog, ka- terega je v tern oziru stavil referent in ki je bil na shodu soglasno sprejet. Predlog se glasi : „Prvi av8trijski zadružni shod pri- poroča zadrugam, da skrbijo za ojačenje svojega premoženja s tem, da določijo primerno visoke opravilne deleže in na- kažejo primerne zneske pričuvnemu za- kladu ; dalje smatra, da je postavno dovoljeno, če se že v pravilih ukrenejo primerne odredbe glede pokrivanja izgub pri zadrugah z omejeno zavezo, in da so te ukrenitve potrebne, če ae hoče zajamčiti obstoj zadrug. Nadalje smatra prvi avstrijski za- družni shod, da je želeti, da se v sodni praksi vzame v ozir kakor gre narodno- gospodarski pomen kmečkega zadružni- štva in tega napredujoči razvoj. Prvi av8triJ8ki zadružni shod pri- znava, da je zboljšanje in spopolnitev za gospodarske in pridobitne zadruge obstoječega zakona z ozirom na na- predek kmečkega zadrnžništva potrebni predpogoj, da se zadružna organizacija razvije in zdravo naprednje". Tu se je razprava pretrgala, da je bilo mogoče udeležencem udeležiti se skupnega kosila v revstarac'ji ljudskega vrta. Po kosila se je pričela zopet raz- prava in je prišel na dnevni red kot peta točka zelo važni predlog dr. Pavla barona Slörck-a, predsednika splošne avstrijske zveze na Dunajn. Predlog se je oziral na vpraäanje glede ustanovitve zadružno državne osrednje blagajne in se je glasil tako-le : „Prvi avstrijski za- družni shod izjavlJK, da je za sigurni razvoj kmečkega zadružništva v Avstriji neobhodno potrebno, da se ustanovi LISTEK. Konfuzelj v Benetkah. (Dalje). Lord Wilson se je sam in a kaj spretno naglostjo skobacal zopet izvode; •n ker ni mogel Konfuzlja več doseči, se je zadovoljil s samim žuganjem. liil je tako moker, da je vse cur- 'jalo z njega in kotleti so se mu vlegli po lic.h, kakor da bi bili prilepljeni in namazani s smolo. Konfuzelj je velel svojemu čolnarju veslati in hiteti na vso moč, da izgineta Angležu čim preje izpred oči. Med potjo ma je povedal v&o afero od početka do konca. „Slabo se mi je godilo in vso pot «em imel smolo", mu je zatrjal, wa od kar 8em plačal tisto sv. maäo, se mi je obrn.lo vse na bolje. Bog se je sprijaznil z menoj in mi poslal prijatelja Vikča. ^oj nato mi je dal onega Angleža v Pest, za kar sem ga v „giardini publici" tako srčno prosil. „Da bi bili vi videli, Prijatelj" je lagal Konfuzelj, kako sem to šlevo nazarensko premikastil v zvoniku. Zdrobil sem mu bil palico na tisoß koacev in z golo pestjo sem gabil treščil po nosu, da je kar počenil. Dobro, da mi je vgel, sicer bi mu bil izpulil še kotlete". „Kako väel!u se zavzamo čolnar, saj ste vendar vi tekli pred njim« in on za vami". „Vi tega ne razumete, ker se ne znate tepsti", mu pojasni Konfuzelj ne- koliko v radregi. „To je bilo tako: naj- prvo sem ga bil poäteno naklestil, potem sem pa zbežal, da me ne aretirajo. Se- veda je potem on drl za menoj in kričal, naj me primejo, saj ste sliäali, kaj ne?" „A, aha, je že moralo biti tako", je potrdil čolnar, boječ se zamere. Kmalu sta Be pomešala med druge čolne in izginila v stranskih kanalih. Čolnar je bil vsled tega naglega vesljanja ves znojen in tožiti je price!, da ga strašno žeja. ,Prav imate". povzame Konfazelj. „Mojfi ^rlo je tudi suho. Kaj hočeva storiti?-* „Kaj eno, dve, nič, žest jih prine- site. Današnji dogodek in dan je treba praznovati kakor se spodobi. Kaj takega se ne pripeti vsak hip". Čolnar si ni dal ponavljati Kon- fuzljevih besedi dvakrat, ampak ustavil je coin ter naročil iz botela „Luna" zahtevane buteljke. Pivo je bilo debro in mrzlo kot led, a tudi drago, da je Konfuzelj milo pogledal proti nebu, ko ga je plačal. Izpila sta vsak polovico. Konfuzlju je hmeljev sok zapustil Blabe spomine in to najbrže radi tega, ker sta popreje pila z Vikčem vino. Nekaj je pa moralo vplivati tudi tisto gun- canje in kolebanje, ki ga je provzročal plavajoči coin ; in tega Konfuzelj ni bil vajen. Skratka, pravi uzrok ni dokazan, pač pa je dobro znan uöinek, ki se je pojavil v tem, da se je našemu znancu biciklistu dvakrat neznanako sporegnilo in zakisalo po grlu in zdelo se mu je, kakor da so se zopet oglasile one ku- mare iz Viška. Nato bo zaplesale pred njegovimi očmi cele Benetke z vsemi hišami, pala- čami, trgi in kanali vred. Zvonik Sv. Benedikta se je hotel vkreati na neki parnik in se preseliti na L'do. Konfuzljeva glava se je ske-jano nagnila na prsi. V želodcu ga je grozo- vito tiščalo in sopsti je začel silno težko. „Jaz umrjem" je zastokal. Toda Bog se ga je usmilil in ni ga hotel po- klicati v takem stanu pred se, pastil je raje, naj Konfuzelj obračuna pregreho s svojim želodcem. To je poobla8tilo sprejel in prisilil gospodarja, da je nemudoma jdložil vino, „risotto da Venezia" in vse tri buteljke piva še predno je kaj prebavil... Ko je Konfazelj to storil, le žal, da mu je vse padlo v kanal, je upornik odnehal in se zopet udal. Konfuzelj pa se je Bogu zahvalil, da se je vse tako srečno izteklo in da se mu je tako hitro povrnilo izgubljeno zdravje. Nato ga je čolnar odpeljal pred neko prodajalnico steklenin, katero je ustanovil sain dr. Salvisti; tako so vsaj trdili njegovi nasledniki, kažoč Konfuzljui sliko njihovega pradeda. (Dalje pride.) zadružna državna osrednja blagajna s sodelovanjem države, ki naj bi v ta namen dala na razpolago namena pri- merna fitiančna sredstva ; pridražaje se popolnoma sklepu občnega zbora Splošne zveze avstrijskih zadrag z dne 17. dec. 1904 in pričakaje za trdno, da okrene c. kr. vlada brez odloga vse potrebno v tem oziru". K besedi se je oglasit I. U. c. i dvorni svetnik Ivan Sedläk, ravnatelj | češke zveze v Pragi, ki je izjavil, da želi vedeti, kako se misli nstanoviti tak zavod, predno se sploh sklepa glede po- trebe uslanovitve same. Vpraäanje glede oblike zavoda je zelo važno, vendar se ga ni niti omenilo. Zato predlaga v imenu čeških zvez v Pragi, č. zv. na Moravskem, rasinske zveze v Črnovicah in vseh treh slovenskih zvez, da se predlog prepnsti odbora Sploäne zveze, ki naj omenjeno vpraäanje natančno prouči in naj tako spopolnjeni predlog predloži prihodnjema zadrnžnema shoda, da o njem sklepa. Revizor Lears replicira, da se gre sedaj samo za vpraäanje, ali je treba nstanoviti državno osrednjo blagajno ali ne, nikakor pa ne za to, kako se ima ostanoviti. Ker pa jo predgovornik podal solidarno izjavo Slovanov, omenja, da «e vpraäanje da paö premotriti ne samo s slovanskega, nego tndi iz nemškega stališča. Predmet je bil pač zelo važen in bi bil vzpričo solidarnosti Slovanov v formulirani obliki propadel, ker bi ne bi) dosegel zadostne večine, aato se je re- ferent ndal in izjavil, da se strinja z dodatnim predlogom Sedk'ika, dasenam- reö izroöi vao zadevo zopet odboru splošne zveze. To se je tndi soglasno sprejelo. Pri äesti točki je referiral Josip Faschingbauer, predsednika namestnlk Sploäne zveze. Stavil je glede pupilarne varnosti hranilnih vlog pri posojilnicah sledeči predlog, ki je bil soglasno sprejet: „I. Naprosi se c. kr. vlada, da opo- zori c. kr. sodnije, sklicujoč se na pred- pis § 56 civilnega procesnega reda z dne 1. avgusta 1895, d. z. St. 113, dalje c. kr. oblasti z ozirom na razvoj hranilnic in posojilnic in na potrebo ljudstva, da se smejo rabiti v dosego varačin (kavcij, vadijev, itd.) knjižice teh posojilnic. II. G. kr. vlada se naprosi, da pre- irese vpraäanje glede pupilarne varnosti hranilnih vlog pri hranilnicah in poso- jilnicah, da se v svrho določitve potreb- nih pogojev dogovori z zadružnimi orga- nizacijami, posebno s splošno zadružno zvezo avstrijskih kmečkih zadrng in ako potrebno, skliče v to posebno enketo. Stvar je za naše posojilnice zelo važna, ker se sp'oäno smatra, da hra- nilne knjižice reid'eisenskih posojilnic niso sposobne za reprezentacijo varščin. Posebno sodnije, ki so lem zadrngam nenaklonjene, stojijo popolnoma na ne- galivnem stališču. Mislimo, da ne äkodi, če tu citiramo besedilo zgoraj omenje- nega § 56 c. p. r. o načinu dajatve vamosti. Odstavek dragi tega § se glasi: „Ako sodnija v to privoli, Be smejo pri- pustiti v dosego varščin posebno tudi hranilne knjižice tnzemskih kmečkih in drugih posojilnic. S to zadnjo točko je bil izcrpljen dnevni red I. slavnostnega zborovanja I. avstrijskega zadružnega shoda. Po shodu podali so se udeležniki v posebnih tramvajskih vozovih v klet nižjeavstrijsko vinarske zadruge, kasneje pa k nižjeav- strijski mlekarnici. Pri prvi zadrngi so si ogledali kletne naprave pod vodstvom predsednika vinarske zadrage, katera je po ogledu nudilaudeležencem priliko, da so okusili tadi nižjeavstrijska vina. Mle- karska zadruga pa je velikanska za- družna naprava, ki izgleda že kakor tvornica in ne kot mlekarna. Dovolj je, ako omenimo, da dobiva mlekarna na dan 44.000 1 mleka." Udeleženci so najbolj občudovali 8premembo, ki se je vršila z mlekom v mlekarnici. Videli so namreč, kako so delavci zlivali v pritličja mleko v stroj, in kako se je to mleko, v prvem nad- stropju 8premenilo v pivo! Tadi tukaj je namreč vodstvo zadrnge postreglo ude- ležencem s pijaöo in z mrzlimi jedili. 1 (Dalje pride.) • Politiöni pregled. Državni zbor. ! V četrtek se je predstavilo poslanski ; ! zbornici novo ministerstvo. Ker je v ti j seji nova vlada razvila svoj program, katerega so vsi z veliko napetostjo pri- čakovali, je popolnoma naravno, da so bili ta dan poslanci v nenavadno velikem številu navzoči, in da je tadi na galerije prišlo vse polno občinstva. Ko je grof Vetter otvoril sejo, je takoj dal besedo ministerskema predsedniku barona Becku. V prvem delu svoje izjave se je Beck dotaknil razmerja z Ogrsko ter z ener- gičnimi akcenti naglašal, da hoče vlada napram Ogrski odločno varovati avstrij- ske interese in zastaviti vse sile, da zmaga v borbi proti Ogrski. Tnj njegovi izjavi so mnogi poslanci ploskali in ji pritrjevali. V nadaljnem svojem govora je ministerski predsednik obljubljal, da se bo vlada lotila vpraäanja 0 podržav- Ijenja malih železnic in naglaäal, da je prevzela od prejänjib dveh vlad volilno reformo kot dedačino ; to volilno reformo hoöe izvesti na vsak način, ker je to edino sredstvo, da se ž njim ozdravi državni Organizern. Zlasti obäirno se je Beck bavil z narodnostnim vpraäanjem ter menil, da se končno vendarle mora ustvariti milje, v katerem bo mogoče reäiti razna narodnostna vpraäanja in spraviti s sveta različne preporne točke, ki so v prvi vrsti krive, da so v Avstriji zastrupljene politične razmere; minister je naglašal, da se vlada ne bo straäila niti najbolj kritičnih vpraäanj, da bi jih ne skusila reäitij ker ve, da se morajo reäiti v prvi vrsti te, ako se hoče doseči končno sporazumljenje med narodi. Koncem svojega govora se je Beck do- taknil tndi narodnostnega boja na Češkem in Moravskem in naglaäal potrebo češke univerze na Moravskem. Čeh dr. Plaöek je stavil predlog, naj se 0 vladni izjavi otvori debata. Ta predlog je zbornica odklonila. Zbornica je nato nadaljevala razpravo glede vojaških taks. Novoizvo- ljeni drž. poslanec dr. Korošec je bil začetkoma seje zaprisežen. Vlada je predložila zbornici zakonski načrt glede šestmesečnega proračunskega provizorija. Včeraj je poslanska zbornica v vseh treh branjih vsprejela zakonski načrt glede vojaške takse. Nato je pri- čela zbornica z dmgim čitanjem 0 obrtni reiormi. Gosposka zbornica. Včeraj se je predstavilo novo mi- nisterstvo tadi gosposki zbornici. Mini- sterski predsednik baron Beck je tudi v ti zbornici razvil svoj program. Nastop novih ministrov in odstop prejšnjih. 0 nastopu novih ministrov in od- stopn starih pišejo listi med dragim tudi to-le : Ko se je poslovil češki min. rojak dr. Randa od vladarja, je prosil, naj vladar milostno zagovarja ustanovitev ceäkega vseučilišča na Moravskem. Cesar mu je odgovoril, da je ta zahleva ce- äkega ljudstva le vprašanje časa. Nato se je cesar zahvalil dr. Rtndi za njegove { asluge in ma je podal pri slovesu roko. V torek ob 11. uri predpoladne je iz- ročil dr. Randa svoje posle dr. Pacaku. Ginjen je položil obe roki ntt Pacakovo j glavo in reke : Bteg s'ovim svojega učenca | in Vam želim mnogo uspeha na Vaäem mestu. Dr. Randa je objel dr. Pacaka. Jokala sta oba ministra. Ko se je po- slovil dr. Randa od uradnikov Češkega miniaterstva, so se uradniki predstavili dr. Pacaka. Na pozdravni govor mini- 8terskega svetnika Villainja je odgovoril Pacak, da ne želi delovati le kot njihov načelnik, marveč tudi kot njihov prijatelj. DrŽavi meni, da napravi največ nslug, i da zastopa natančno koristi češkega | ljudstva in domovine. Tudi v svetu : krone upa, da koristi ceäkemu ljudstva. Gotovo bo velik državnik, ki se mu po- srecii, da bodo ?;adovoljni narodi v državi. A kdor deluje na sporazamljenje med Čehi in Nemci, položi temelj novi srečni bodočnosti. Brez vsakih slavnosti je na- stopil svoje mesto novi finančni minister dr. pl. Korytovski. Pred vsem se je po- svetoval z dosedanjim finančnim mini- strom, nakar je prevzel posle. Uradnikov si ni dal slovesno predstaviti. Tadi novi trgovinski minister dr. Fort je prezvel posle brez vsakih sveöanostij. Proti Ogrski. Dne 4. t. m. so zborovali zaupniki kräcansko-socijalne . stranke IX. dunaj- skega okraja. Sklenili so sledečo izjavo : Brez avstrijskega parlamenta se ne sme ničesar ukreniti v ogrskem vprašanja. Na nikak način se ne sme aporabiti § 14. Vrzite ogrske vrednostne papirje I čez L;tvo, ne pijte ogrskega vina in ne kapujte ogrske moke. Živela svobodna neodvisna Avstrija ! i Nemški cesar na Dunaju. V sredo zjutraj ob 8. uri in pol se je pripeljal na Dunaj, kakor je bilo to že davno naznanjeno, nemäki cesar Vi- ljem. Na kolodvoru severne železnice ga je pričakoval naš cesar s svojim sprem- stvom. Ko je dospel posebni vlak, ki je vozil nemškega cesarja, na kolodvor in se je tarn ustavil, skočil je nemäki cesar, ki je nosil uniformo avstrijskega gene- rala, naglo s svojega voza, se najprej naSemu cesarja priklonil, nakar sta se oba vladarja objela in trikrat poljubila. Ko je nemäki cesar predstavil naäemu cesarju svoje spremstvo, stopil je tudi naš cesar in dragi, ki sobili v njegovem spremstvu, na posebni vlak, ki je peljal vladarja naprej do postaje Penzing. Ta so pričakovali nemäkega cesarja nadvoj- | vodi Fran Silvator, Rainer, Friderik in ¦ Josip. Prvi trije so nosili pruske uniforme ! zadnji pa uniformo huzarskega polkov- nika. lstotam so se zbrali tadi mnogi dragi dostojanstveniki, kakor člani nem- j škega poslaniätva, nižjeavstrijaki namest- riik grof Kielmanseg, danajski župan dr. Lueger in dr. Pričakovala je tu nomškega cesarja tudi častna stotnija z godbo, ki je zasvirala nemäko himno. Ko se je nemäki cesar pozdravil z naäimi nadvoj- vodi, in ko so mu bili od naäega cesarja predstavljeni tudi drugi civilni in vojaäki dostojanstveniki, odpeljala sta se vladarja v dvorni kočiji, kateri sosledileäe drnge, v katerih so sedeli nadvojvode in dragi dostojanstveniki, v Schöabrun. Med potjo ju je ljadstvo, katerega pa hi bilo videti mnogo, spoštljivo pozdravljalo. Da ni bilo mnogo občinstva videti, krive se bile temu jako stroge varstvene odredb«. Vag kratka pot od kolodvora do Schönbruna je bila zasedena od policistov, nastavljen je bil dvojni äpalir vojakov, za tem dvoj- nim äpalirjem je bil mal prostor za ob- Činstvo, za tem proatorom pa zopet mo- čan vojaäki špalir. Med občinstvom je bilo vse polno civilnih policistov. Pasaža je bila popolnoma zaprta. V schönbran- skem dvorcu so pričakovale nemškega cesarja nadvojvodinje Marija Jožefa, M*- rija Anucijata in Izabela. Po pozdravu teh se je podal nemäki cesar v takozvano sobo Marije Terezije, kjer je vsprejel naäega, ministra za zunanje reči, grofa Golachovskega, ogrskega ministerskega predsednika dr. Weckeria in dr. Kmalu potem je obiskal ncmškega cesarja naä cesar. Potem se je nemäki ceaar odpe- Ijal s kočijo v me^-t), da je tarn obiskal Clane cesarske rodovine. Opoludne je bil obed v palači nemäkega poslanstva. Tega obeda sta se udeležila oba vladarja, člani nemškega odposlanstva na Danaja, naä minister za zunanje reči, minister-, ska predsednika avstrijski in ogrski ter mnogo drugih visokih dostojastvenikov. Med obedom sta odposlala vladarja ita- lijanskema kralja brzojavnim potom po- zdrav, kot svojema zvestema zaveznika, nakar je tadi italijanski kralj koj odgo- voril ter se zahvalil za pozdrav, povdar- jajoč svojo neomahljivo zavezniäko zve- stobo. Nemäki cesar je odlikoval razne avstrijske dostojanstvenike, med temi tadi novega ministerskega predsednika barona Bccka in ogrskega ministerskega predsednika dr. Wekerla, katerima je podelil zaslužni red pruske krone. Nemäki cesar se je v četrtek ob 9. ari in pol zvečer odpeljal z Danaja v Berolin. Ta večer je bila v Schönbmnu dvorna večerja, katere sta se udeležila oba vladarja, na Danaju bivajoči nad- vojvodi in nadvojvodinje ter mnogo drugih dostojanstvenikov. — Dunajski moäki pevski zbor je priredil nemäkema cesarju veliko serenado. Luka Varna na Crnem morju. Luko pri Varni ob Crnem raorja so odprli dne 31. maja. Za Bolgarijo ima ta Inka v vsakem oziru veliko vrednost. Domače in razne novice. 1 Princ Hohcnlohe zopet tržaski nnmcstnik. — Nj. Vel. cesar je imeno- val princa Hohenlohe zopot za namest- nika v Tr3ta. Princ Hohenloho je priäel v četrtek z Danaja v Trst in je koj prevzel vod- stvo trzaäkega namestniätva. (ioriška zvezagospodarskih zadrag in druätev je imela v četrtek 7. t. m. svoj drugi redni občni zbor. Iz poročila načelstva je razvidno, da zavod vsestran- sko lepo napreduje ter äiri vedno krep- keje svoje korenike v deželi. Gospodarake zadruge imajo v „Goriški zvezi" in „Cen- traini posojilnici" krepko oporo svojemu nadaljnemu razvoju. Kdorkoli ima erce za kmeta domačina, se mora pohvalno izreči o delovanju teh zavodov, ki ka- žeta vedno bolj, kako sta koristna in j potrebna. Računski sklepi za leto 1905 so se potrdili po predlogu načelstva. Me- rilo za upravne prispevke onim zadra- gam, ki niso posojilnice, seätavi tadi za ! tekoče leto nacelniätvo. j Ii revizorjevega poročila se zrcali ; draätveno delovanje z ozirom na stro- I kovni pouk, ki se deli zadrugam, na ¦ pomoč pri sestavljanju letnih račanov in na postavno rovizijo. Delovanje v nabavi raznega blaga i se vedno bolj širi. Posamezne odlomke iz obäirnega poročila prinesemo 0 priliki. V nadzorstvo so bili voljeni na predlog uačelnika dr. Gregorčiča naslednji go- spodje: posestnik Bele iz Šempasa, dr. ! Brecelj v Gorici, Ludovik Kumar v Bi- Ijani, dr. Andrej Pavlica, Josip Strancar v Rihenberka. Pod spretnim vodstvom načelatva, strogim nadzorstvom imeno- vancev ter s sodelovanjem veäcih in vestnih uslužbencev želimo in pričaku- jemo Goriäki zvezi äe dalje najlepäih uspehov v cast in korist slovenskega ljudstva na Goriäkem. Naznanilo In prošnja. — V namen pomnožitve > udov ženskega oddelka društva „Šolski Dom" krožila bode te dni med naäimi cenjenimi gospemi in gospicami okrožnica. 0 tej priliki so na- prošene vse cenjene rodoljubkinje, ki äe niso vpisane v to druätvo naj bi bla- govolile pristopiti ter z malim prispevkom pripomoči k razvoju tega prekoristrega druätva. Cenjenim društvenicam je dano na razpolago se vpisati kot letnice ter plačevati enkrat na leto ali pa v me- sečnih. pol ali četrtletnih rokih poljubno svoto. K obilnemu pristopu uljudno vabi nacelniätvo ženslcega oddelka. Vojftške vcsti. — V sredo je priälo v Gorico pod vodstvom generala Bocken- heimerja 100 častnikov, nahajajočih se sedaj v korni šoli v Gradcu. Včeraj so častr.iki odäli na Tolminsko. — V sredo zvečer je priäel v Go ico tudi feldtnar- šallajtnant pl. Chavanne, in ž njim je priälo tudi 10 častnikov generalnega ätaba. V Gorici so ostali dva dni. Včeraj je pa priälo v Gorico 23 konjeniäkih častnikov pripadajočih h osmi konjeniäki brigadi v Zagrebu. Med temi so nahaja jeden general, jednajst viäjih častnikov in dvanajat nižjih častaikov. Spremlja jih 22 vojakov. V Gorici osta- nejo dva dni potem se pa zopet povrnejo v Zagreb. Jatri pa pride v Gorico 27. čast- nikov iz Gradca, ki se nahhjajo v do- mobranskem ätabnem kurza. Bolnišnica usmlljonih bratov v Gorici. — Iz poročila, katero je izdalo vodstvo bolniänice usmiljenih bratov z» leto 1905J posnamemo te-le polatke: S koncem leta 1904 je ottalo v bolniänici 239 bolnikov, med temi 114 umobolnib- V letu 1905 pa je bilo vsprejetih v bol- niänico 1523 bolnikov, med temi je bü° umobolnih 51. Zdravilo se je torej * omenjeni bolniänici tekom leta 1905 vsegft skupaj 1762 bolnikov. Oi teh je ozdr»' vilo 984- oseb. Število bolnikov, katerira se je zdravje zboljšalo, je znažalo 201. Stosedemindvajsetim osebam pa so ni zdravje ne zboljšalo ne poslabšalo. Umrlo jih je pa 190, tako da je znaäaln umr- Ijivost 10 odsto. Po veroizpovedanju jih je bilo in sicer: 1448 katoličanov, 69 nezjedinjenih grkov, 5 protestantov in 1 žid. V oddelek za blazne je bilo tekom 1. 190f) vsprejetih 155 oseb. OJ teh sta dve osebi ozdravili, 6 so jih prepeljali v drugo blaznico, trem se je zdravje zbolj- Žalo, 3 nesrečneže so pa poslali na dom, ker jima ni bilo mogoče pomagati, ker j© njih bolezen neozdravljiva, a 63 jih je omrlo. Razstava frešcnj v Korminu. — Na prizadevanje goriške kmetijske dražbe se priredi dne 11. t. m. v Korminu na tamošnjem izvoznem trga razstava čre- äenj, ki ima namen pokazati poljedelcem, katere vrste črešenj so najbolj pripravne za izvoz in katere naj torej v prvi vrsti sadijo. Na razstavo prinesejo lahko črošnjo iz vseh 1'ird kakor tudi iz drugih občin, spadajočih k sodnima okrajema Kormin in GradišČe. Na razstavo bodo smeli pri- nesti črešnje izključno le oni, ki jih 8ami pridelujejo, ne pa prekupčevalci. Določenih je v ta namen in sicer: 5 da- r»l po 10 K, 10 po 5 K in častni di- plomi. Oni, ki nameravajo svoje črešnje razataviti, izročiti jih bodo morali tržnemu komisarju v Korminu vsuj do 7. ure zjulraj na dan razstave in sicer vsako posamezno vrsto črešenj v poaebnih ko- äaricah v katerih se bode, moralo naha- jati 4 kg čreženj. Prljet vfljaški bcgnnec. — Vneki krčmi na Solk'anski cesti po redarji v četrtek prijeli nekega Marija Pippa iz Gorice, ki je pobegnil od svojega lovskega bataljona, nahajajočega se sedaj v Trstu. Vabiio na redni občni zbor „Hra- nilnice in posojilnice v Solkanu registrov. zadruge z neomejeno zavezo", ki se bode vräil dne 24. junija, koj po poludanski službi božji v posojilniških prostorih, z naslednjim dnevnim redom : 1. Poročilo načelstva in pregledovalca; 2. Potrjenje računa za leto 1905; 3. Poročilo o re- viziji; 4. Sprememba pravil; 5. Izvolitev načelstva in računakega pregledovalca; 6. Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi N a č e 1 s t v o. Jzpred sodišča — 28-letni Teodor Vidmar iz Podbrda je bil od tuk. okrož- nega kot kazenskega sodišča zaradi tat- vine obsojen na 2-mesečno ječo z jednim postom vsaki mesec. 35-letni Karol Gorjup je bil od istega sodišča zaradi javnega nasilstva obsojen na 13-mesečno ječo. Izpred porotuega sodišča. — V torek se je vršila pred tuk. po- rotnim sodiščem kazenska obravnava Proli 45-lelnemu Andreju Strutzu zaradi Soijafije. Stratz je namreč prodajal po deželi nevednim Ijadem loterijske pro- Špekte za prave loterijske srečke in je nata način ogoljnfal 169 oseb za 913 K. Zaradi tega je bil vsled pravoroka po- rotnikov obsojen na 2 in pol letnoječo, poostreno z jednim postom in trdim le- žiščem vsdki mesec. Hilda ncsreča. — V nedeljo pred- poludne so v Šmartnem pri Kojskem fantje postavljali berjarje za javni pies, ßrez katerega naäi ljudje na deželi ne morejo živeti, čeravno jih sknšnja uci, da Jim pleai po nepotrebnem praznijo žepe, kvarijo zdravjo in knr je še naj- hujše, da širijo tudi strašao pohujSanjo med naäo mladino. IBilo je pa poleg tudi veö vaških otrok in med temi tudi 3-letni France Bizjak. Ko so fantje razkladali z voza težke deske, ki so bile namenjene za berjarje, padla je jedna takih na ime- novanega 3-letnega dečka in ga tako po- äkodovala na rokah in sploh na vsem telesu, da so ga morali prepeljati v tnk. bolnišnico. Zdravniki so koj spoznali, da se nahaja deček v smrtno nevarnem alanu. Da bi gn, <5e le mogoče ohranili pri življenju, izvršili so nt» njem neko operacijo, ki pa ni nič pomagala kajti deček izdahnil je v torek svojo dušo. SUiia burja na Krasu. — Dne 2. t. m. je razsajala po našem Krasu silna burja, ki je trajala štiri ure. Burja je bila toli silna, da je tu pa tarn izruvala drevesa iz zemlje. Ztasti veliko škodo smo trpeli v vinogradih. Razpisaua slnžba. — V gozdno- tehniški službi politične uprave na Pri- morskem je spopolniti mesto gozdarskega tehnika za Čreski gjzdarski okraj. Vabiio na veselico, kojo priredi dekliška sola „Elizabetiäce" v Tomaju dne 29. junija in 1. julija t. 1. na dvo- rišču gospe Marije Cefuta-Ucman. Poje mešan zbor pod vodstvom pevovodje g. A. Germeka. Zičetek ob 4. nri popo- ludne. Vstopnina 40 vin., sedeži I. vrste 1 K, II. vrste 60 vin. Ker je čisti pre- ostanek namenjen za novo stavbo „Eli- zabetišča", ne stavijo se meje dobro- tvornosti ter se sprejme hvaležno vsak dar. Vspored: 1. Pozdrav, govori Cofata- Ucman Kristina; 2 A. Foerster: „Pe- vec", pesem; 3. „Preganjana Slovenka", prizor v pogovorih; 4. „Slovenska de- klica", pesem; 5. „Nedolžnost preganjana in poveličana". igrokaz v petih dejanjih; 6. Pesmi med posameznimi dejanji: a) P. H. Sattner: „Opomin k petju", b) A. Foerster: „Naše gore", o) A. Foerster: „Planinar", č) H. Vogrič: „Večerni zvon", d) P. H. Sattner: „Nazaj vplaninski raj". — Po dovräenem vsporedu sledi äaljivo srečkanje z raznimi dobitki. Srečke se prodajajo po 10 vin. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. Na znanjc! — Naprošen sprejel sem za tukajänjo okoli co „Slovenske Matice" poverjeništvo, katero je rado- voljno odložil prečastni gospod monsig. župnik in dekan tolminski. .Velecenjeni Člani naj blagovole za naprej svojo naročnino meni zaupati. Pri Sv. Luciji ob Soči, 5./6. 1906. Jož. Fabijan, župnik. S abodošel! — 26-letni težak Matej Mavrič, doma iz Kastva je prišel z vla- kom v Trst. Priäedäi v Trst, pa ni ve- del takoj, kam bi se obrnil. Sei je proti skladišču „Sylos", tam sel na tla in ne- koliko zadremal. Hkratu ga je pa nekaj zbudilo: zdelo se ma je, kakor da bi ga kdo tipal. OJprl je oči in se ozrl krog sebe. V istem hipu je pa nekdo zdirjal proč od njega. Nič hadega sluteč, je hotel Mavrič pogledati na uro, a te ni bilo več v žepu. Bila je izginila in Ž njo je izginila tudi verižica, kar je oboje vredno 32 K. A ko je Mavrič na to segel z roko v hlačni žep, se muje zdel isti nenavadno globok ...: pogledal je bolje in zapazil je v svoje nemilo pre- seneöenje, da ma je bil hlačni žep od- rezan a kar je najhuje, je to, da je on imel v onem žepu 100 kron denarja. — Prijavil je stvar policiji. Podražene poštne pristojbine. — Poročali smo, da so znamkg po 10 vinarjev ne podraže, pač pa podraže znamke za lokalna pismn. Za lokalno pismo je sedaj zadoščala znamka za 6 vinarjev, sedaj bo treba za lokalno pismo znamko za 10 vinarjev. Tudi pri- stojbine za aviso in denarnih nakaznic, to vorn ih pošiljatev se podraže. Za brzo- javni blanket bo treba plačati 2 vinarja, za dostavljenje brzojavke na dom pa 10 vinarjev. Družba sv. Cirila in Metoda za Istro. Iz blagajnikovega poročila družbe sv. Cirila in Metoda za Iatro, ki je imela lotos svoj občni zbor na Voloskem, po- snamemo, da je imela družba v mino- lem letu 60.000 K dohodkov in približno tadi toliko slroškor. Letos pa je imela družba že v prvih petih mosecih 50.000 K dohodkov. Toča v Furlaniji. — V nedeljo je napravila toča, ki jo padala med Ron- kami in S. Zanutom v Furlaniji prav mnogo škode. Toča je padala samo pet minut, a padlo je je toliko, da je ostala čez 1 uro nerazstaljena na polju in se je zdelo, kakor da bi bilo polje pokrito z ledom. Pri ti priliki jo ubila btrela tudi neko osebo, ki je vedrila pod nekim drevesom. Trža^ki mestni svet in voljlna ppeosnova. — V sredo zvečer je imel tržaški mestni svet svojo VII. sejo. V ti seji se je bavil tudi z volilno preosnovo. Protestiral je namreč proli temu. da bi dobilo mesto Trst še jednega poslanca, a ltalijani na južnem Tirolskeni tudi še jednega, češ, da od teh dveh mandatov naj bi dobili istrski ltalijani jednega in ltalijani na Goriškem tudi jednega. Proti protestu je g^voril dr. Rybaf, ki je dejal, da se čudi, da hočejo ltalijani protestirati proti temu, da dobi tržaaka občina še en mandat. Če bi bili to sto- rili Slovenci, bi se jih bilo dolžilo, da so sovražniki občine in „mangia Italiani". Glede Dalmacije je izjavil, da je vsa slovanaka, od Raba pa do Špice. — ltalijanov je v Dalmaciji le 15.000. Niti v Zadru, ki je središče ltalijanov, jih ni več nego 9000. Na Goriškem da je 81.000 ltalijanov, nasproti 140.700 Slo- vencem. Vprašal je slednjič, kako da morejo ltalijani na podlagi teh dejstev zahtevati, da bi tvorili večino, sicer da so pa s llohenlohevim predlogom že tako na najugodnejšem mestu; dostavil je še, da mestni svet ni kompetenten za pro- tostirati v imenu vsega mesta proti predlogi o volilni reforrni, ker je izvoljen le od enega, in sicer ravno od privile- giranega dela prebivalstva. Koncem je izjavil, da bodo on in njegovi somiälje- niki glasovali proti protestu. Župan tržaškS potrjen. — Cesar je z odlokom od 25. maja potrdil po- novno izvolitev dra. Scipiona viteza Sandrinellija tržaškim županom. Delavska zavarovalnica proti ne- zgodam v Trstu poäilja tudi na Kranjsko 8lovenskim delavcom laške dopise. To je pač od silel Ubogi delavec mora, ker ne nme laški, v alučajih celo äkodo trpeti radi laških äikan od strani te zavaroval- nice. Temu mora biti enkrat konec. Vsi prizadeti naj bi se oglasili v javnosti, da se napravi potem volika akcija proti tej „zavarovalnici", ki pozna le Lsha. Izlet v Volosko-Opatijo priredi pevsko druStvo „Slavecu iz Ljubljane dne 29. t. m. (t. j. na praznik bv. Petra). Tem povodom bode tamkaj velika na- rodna slavnost. Stavka koiarskih pomočnikov v Zagrcbu. — Pred dobrim tednom so stopili kolarski pomočniki v Zagrebu v stavko. Ako pomislimo, da zasluži po- močnik, ki se je učil obrti par let po 3 gld. na teden in nobenega določenega delavnega časa, in dasiravno ima hr^^o in stanovanje pri mojstru, je pač umevno, zakaj so prijeli za najhujäe orožje. Videli so, da tako ne more naprej. Imeli so shod, na katerem so si sestavili sledeči tarif, ki so ga predložili mojstrom. De- veturno delo, minimalno plačo 3 K 20 v. na dan, čezurno delo naj se plačuje po 50 vin. na uro, popolni nedeljski počitek, ureditev števila vajencev in sicer na vsaka dva pomočnika po en vajenec. Te svoje zahleve, ki kažejo, da pomoč- niki umevajo strokovno svojo izobrazbo in ki so dokaz združevalnfc socijalne iz- obrazbe, ki stremi po natanönem de- lavskem plačilnem tarifu, so predložili mojstrom v potrjenje. Mojstri pa so te zahteve odklonili, vsled Cesar so bili po- močniki prisiljeni stopiti v stavko. Ker pa mojstri kljub stavki niso iioteli pri- četi s pogajanji, izdali so delavci letake, v katerih pozivajo občinstvo na bojkot mojstrov, posebno pa še tistih, ki vzdr- žujejo stavkolomce, katerih sicer ni mnogo. Izdali so pa tudi oklic na drugo delavstvo, v katerem prosijo pomoči. Tudi mi pozivamo vse naše somišljenike in druätva, da se spomnijo naših trpečih bratov, ki nam niso bratje samo po de- . lavni roki, ampak tudi po krvi in rodu. Vsak dar homo hvaležno sprejeli in tudi vestno zabeležili ime in dar darovalca v liaäem listu. Na pomoč tedaj vsi, ki öu- tite z delavstvorn ali pa delate z lastno žuljavo roko, da tako pripomoremo trpečim delavskim bratom do zmage in poätene ureditve plačilnega kakor tudi delavnega tarifa. Izvräevalni odbor lj ub I j a n sk eg a krščans ko-so cija 1 nega delavstva. Dijakl na Slovenskem. — Na vsem Slovenskem spada približno na 400 prebivalcev po en srednješolski dijak. Na Češkem imajo že med 200 prebivalcev enega dijaka. Hrvatske novice. Vpllka hrvat- ska slavnost je bila pretekle binkoštne praznike v Z^munu. Hrvatsko pevsko dru^tvo „Odjek" je blagoälovilo svojo zastavo. Slavnosti se je učleložilo tadi mnogo Srbov in ondotno nemško pevsko društvo, ki je nazdravljalo Hrvatom. Siavnost je zaključil izlet v Belgrad. Na poti je parnik s Hrvati srečal mažarake izlefnike. Madjarska godba je svirala „L^pa naša domovina", Hrvatje so na- zdravljali Madjarom. V Belgradu so Hrvatje priredili ovacije tadi kralju Petru, ki se je pokazal na dvornem bal- konu. I Dvojnega knjigovodstva, slovenske in nemške korešpondence vešči uradnik se sprejme pri podpisani zadrugi. — Plača po dogovoru. — Lastno- ročno pisane prošnje s prepisi spričeval in naznanilo dosedanje I porabnosti vložiti je do 20. t. m. na Ljudsko posojilnico v Ljubljani. vpisana zadruga z omejeno zauezo Gorica. Gosposka ulica. Vase blagorodje! Povodom pricete poletne sezone do- voljujemo si Vašetnu hlagorodju udano uaznaniti, da so nam dosle ze vse sadnje novosti modnega blaga kakor Batiste, Latine, Zephyr, Voile de ¦ laine, in razno drugo blago. Dovoljuje- mo se Vas radi tega prositi, da nas gotovo poöastite z Vasim cenj. obiskom in si ogledate vse novosti, ali pa blago- volite naročiti vzorce kateregakoli blaga, kojo Vain poŠljemo radovoljno franko na dom, da se preprimte o naši bogati zalogi in izberi. Nadejaje $e blagohotnega vposte- vanja nase prošnje, bilježimo z odliČnim 'spoštovanjem Teod. Hribar. Gorica, v jnniju igoö. UftVPI BAI I?AM HU I fah B ALftAli Bflr kavarna in restavracija ~qpg nova zgradba, 70 elegantnitt sob. električna razsvetljava, Lift, kopelji. — Cene zmerne. Pockaj & Kögl. TBST Kdor Ijubt k«ka.> in cokola.lo. uuuu bodi priporočen : f Ivana Hoffa ki liua n«jm»nj tolas« v «elii, j.- tony najUže pre- baTen, D« ;>rovzro6n n koli rairtosti in je ob najbolj- iem oUuhu i/suJno poueni PristB" iiino •>¦ iniHi.om It an H o ff in ¦ lavju vHrdtvuii" znKOik" Zavoji do '/«kg 00 vinarj ev » ^ >/• 60 » ^ Dobiva se povgod. OF Goriška zveza gospodarskih zudrug in društev Gorica, ulica Vetturini St. 9. priakrbujp ndom „Centralne posojilnice" v Gorici in drneih pridruženih zadrog po GoriŠkem: Modro galico 98/99% po K 64 50 q ; žveplo I. vrste 85/95 finopo K 18*— q — V zalogi ima : Soperfoefat 14|167o po K. 530 q; Superfo^fat 12/H7o po K 5— q; Tomasova žlindra 14/16% po K 5— q; Rndeča sol po K 7.30 q. Kohinjska sol po K 201— q ; Klujno vapno 40% po K 23'— q. Zadnje troje je v vreč*h po 50 kg. Cena za modro galico velja samo za blsgo, kolikor ga ima äe na razpolago; vsled tega naj Be požorijo oni, ki mislijo še naročiti. Poprava in komisij- ska zaloga, zastopstvo dvokoles Waffenrad z dvoletnim & Royal ercoletrcim jamstvom pri Jßatjdu, Stolna ulica St. 3. — GORICA — Stolna ullca St. 3- I. Priii slavenshi optikar v Earici ulica Vetturini 3, priporoča č. duhovšcini in sl.občinstvu vmestu in na deželi svojo veliko zalogo optičnih izdelkov in sieer vsake vrste očal, barometre toplomerje, zdravniške toplomerje, da- Ijnoglede, vage za vino, žganje itd. Sprejcma naroUla inpoprave in L?^ pošilja na dorn. ^%< \3 C. kr. L&| privil. U krojaški kroji. Krojacuica prve vrste za vsaki stau. Trgovina s gotovimi oblekami in inausi- fakturnim blagom iz ittosemskih in avstrijskih tiwaren. Blago no meter po zmsrnih ccnah. Čclma zaloga oprave k uniformam za čnstnike, tirndnike, Sokole, finančne stražnikc, oroznike in občinske re- (iarje; za častilo duhovščino: ovrat- nike, mašne kape, cingulum itd. itd. Perilo vsake vrste. Dobiva se vse kar spada k pa- radnim oblekam, tudi orožje av s;nno v trgovini M. Poveraj v Gorici \P) na Travniku, ^^ Anton Ivanov Pecenho j Gorica I priporoča svojo veliko zalogo pristnih ( belih in črnih vin iz lastnih in drugih < priznanih vinognidov; plzenjskega piva | >prazdrojc iz sloveče češko »Moščanskc pi- i vovarne«, in domačega žganja I. vrste v j stoklcnicah, kojega pristnost se jamöi. j Zaloga ledu katercga sc oddaja lc na < dobelo po 50 kg naprej i Vino dostavlja na doni in razpošilja j po žcloznici na vse kraje avstrijsko-ogrske i države v sodih od 56 1 naprej. j Cene zmerne. Postrežba poš- ; te^a in točna. m m m m m m ! I Pozor! ' Podpiöani priporočam čč. I duhovščtni in si. občinstvu v mestu in na dezeli svojo prodajalno kolonijalnega blaga V zalogi imam kavo vseh vrst, različne moke iz iohmanovega in Maj- dčevega mlina, dalje imam ra- zlične pijače kakor francoski konjak, pristni kranjski brino- vec, domači tropinovec, izvr- sten rum, marsslo, malaga, istrijanski refošk, kavo in vži- gallce družbe sv. C. in M., te- stenine *.niderši6 & Valenčič " ltd. Več vrst olja. — Posilja se po pošti najmanj 5 kg. — Jo sip Kutin | ------------v Govici. ¦¦ Semcniška ulica 1 \< ,Narodna Tiskarna' i ^ ima v zalogi vsakovrstne tiskovine.